6. junij 1991 ZDRAV1 riviS1^ "“’o - ... J'tf; v fll-Štiši&s è #4&•# iSlšitčiSI *#<*« vf « : ■/ '7 < *v -c .■s-Mšsmm *®šiijmm x. ya^i__________ ■'"' #.:? ....Iìl.: • v.' \ ' ; ; ■ dve REVIJI 5c\Vt«j0M HtB° DEMOS NE DRŽI OBLJUB ^ O * MGžiški TV GLOSE, KARIKATURE PASJA RADOST Vse kaže, da smo Korošci pravi specialisti za zatiranje psov in pjihovih lastnikov, vsaj glede na pobude, ki so v srednjeevropskem prostoru gotovo par exelence. Pred leti so Dravograjčani hoteli sprejeti odlok, da bi kaznovali lastnike psov, ki bevskajo po 22. uri. Najnovejša pogruntavščina KS Radlje ob Dravi nam je dobro znana, njen podpisnik pa seje s pismom nedavno pojavil tudi v Prepihu. Večina Radeljčanov nad to pobudo vendarle ni navdušena, muzajo se celo občinski možje, ki bi na račun pasjih davkov lahko celo zaslužili. Še posebej pa so ogorčeni lastniki psov, katerim bi pasjo radost kar tako, z levo roko, krepko obdavčili. Predstavljajte si samo lastnika psov na naši risbi, ki bi vs^j pol leta moral delati za pasji davek. Radost pa taka! Sicer pa je desni pes na vso to zadevo dal najboljši komentar. Ko bi bil TITO še živ... Gotovo pa je, da bi o dr. Jožetu Pučniku uradno ne vedeli v domovini. O spravi ne bi razmišljali. Jugoslavija bi bila oaza miru za mnoge voditelje padlih režimov vzhodne Evrope. STROGO NADZOROVANI VLAKI Včasih se simbolika ponuja kar sama od sebe. Natanko na isti dan, ko je bil namenu slavnostno predan Karavanški tunel (vrata Gorenjske, Slovenije?!) v Evropo, je začel na železnici veljati nov vozni red. Po njem je koroška proga prikrajšana kar za šestnajst (16) vlakov oziroma linij. Ob sobotah bodo po novem vozili štirje potniški vlaki manj, ob nedeljah je rdeča luč zasvetila štirim mednarodnim, štirim potniškim in štirim tovornim vlakom, kar pa je, z drugimi besedami, ves promet, ki ga dnevno še premore koroška proga. Ob nedeljah bodo torej železničarji mimo poslušali čestitke in pozdrave, potniki pa bodo z dolgimi nosovi odšli na avtobus. Spet se ponavlja stara zgodba: na senčni strani Trojan smo še bolj v senci, na sončni strani so si obzorja -Karavankam navkljub - razširili. Zgodbo se da brati tudi drugače - češ, železnica je nerentabilna in naša vlada ravna pametno, da nerentabilne proge ukinja. To bi bilo celo res, če ne bi bilo tistega slavnega TODA. Namreč, v Sloveniji je večina vlakov nerentabilnih. Po prvotnem predlogu vlade naj bi jih tudi ukinili. Toda Gorenjci, Dolenjci, tudi Velenjčani, pa Prekmurci itd. so se še pravi cas uprli. Linije so jim ostale, nam pa je ostalo to, da bomo kot davkoplačevalci podpirali pametnejše regije. Morda pa so politiki v štirih koroških občinah zadovoljni z našimi cestami. Saj res, do Dunaja imamo še vedno dve uri bližje kot Ljubljančani in navzlic Karavanškemu predoru dosežemo Celovec prej kot katerikoli dirkaško razpoloženi močvirnik. Ali pa je v ozadju še bolj pretkan načrt? Pustimo, da nam bodo tovornjaki do konca razrili Hudo luknjo in štajersko magistralo. Potem pa se odcepimo od Slovenije in priključimo Avstriji. Do avtoceste v St. Andražu bo še pet minut bližje, saj nas nihče ne bo oviral na meji. -mv Slovenj Gradec 2095 V soboto,25. maja 1991, bi praznovali devetindevedeset let Josipa Broza. Na predvečer bi imeli veličasten zlet mladine v Beogradu. Naj brž Tito ne bi prisostvoval, počival bi na Brionih. Na sam praznik bi mu slovenska delegacija čestitala še na mnoga leta. V delegaciji bi bil partijski in državni vrh: sekretar CK ZKS tovariš Milan Kučan, člani CK tovariš dr. Ciril Ribičič, tovariš Franc Šetinc, tovarišica Sonja Lokar in v imenu LRS njen predsednik Janez Stanovnik. Tovariši Stane Dolanc, Sergej Kraigher, Ivan Maček - Matija, Franc Popit, tovarišica Lidija šentjurc... bi bili častni gostje na slavju. Na kulturnem programu bi sodelovali baletniki za sodobni plesni izraz, orkester radia Beograd, gledališčniki iz vseh bratskih republik. Pionirji bi mu izrazili hvaležnost in zaželeli na mnoga mnoga leta. Recimo na Ravnah bi vse šole imele slavnosti, še prej bi pa razpisali natečaj za najboljši spis ali pesem O našem velikem učitelju. Na praznik bi razdelili nagrade najboljšim dijakom. Mladina bi izšla v svečani, povečani izdaji o delu in zaslugah Tita. Vsi slovenski časniki bi polnili strani z izjavami, spomini, prédvsem Titovimi citati. Edino Družina bi bila v zadregi: če bi kaj napisali - recimo malo predolgo - bi rekli, da so hinavci, če bi bilo prekratko, bi ji očitali podcenjevanje. Televizija bi snemala slavje, predtem še daljšo dokumentarno serijo o življenjski poti Josipa Broza. — Le zakaj so se naši stari tako bali odlagališča? Zdaj ga imamo že sto let pa smo še vsi živi in zdravi! ________ POZDRAVLJENA KOROŠKA, Kako se bodo Dravograjčani izvlekli iz jame, ki so si jo sami izkopali, očitno ni več nikomur jasno. Pravzaprav je dobro imeti kar nekaj poguma, da ne vržeš puško v koruzo in prepustiš ambicije kakšnim prijaznejšim časom. Pa če delaš še iz tako čistih pobud, ko je enkrat vmes kriminal... Tiskovna konferenca na UNZ nam razkrije za menda najmanj tisočtristopetinosem-deset starih milijard podkupnin in daril, ki zaudarjajo iz jame. Do Ljubljane segajo ovadbe, nekaj znancev je med osumljenimi. Se res ni dalo drugače? Smo res že v časih, ko cilj posveti vsako sredstvo? Ko lahko nekaj ljudi vrže slabo luč na celo Koroško? VPRAŠANJ NOCE BITI KONEC Železarna, ta ponos socialistične izgradnje domovine, je dobila nov program za sanacijo. V zadnjem letu dni že nevemka-teri, tokrat je imenovan študija. Hudo resno zvenijo besede razlagalcev, 878 je produktivnih presežkov delavcev, v tako-imenovanih sestrskih podjetjih pa bodo izpostavljeni neposredno trgu. Se pravi, gotovo še nekaj. V treh letih naj bi se izvlekli, do takrat pa... Scenarij izgube jugoslovanskega trga predvideva izpad 37 % celotne prodaje. Direktor Kokalj pravi, da je trenutni ekonomski položaj železarne skoraj brezupen, vendar je sistem mogoče ozdraviti ob manjših materialnih žrtvah, kot pa bi nastale, če bi se agonija nadaljevala. In zaključi: Zaupamo v svoje znanje, zato bomo preživeli!« Lepo, čeprav je jasno, da bo ob 37 % izgubi prodaje hudo. Politika si podaja roko z ekonomijo, vključno z možnostjo travojedstva. Da so le hrbtenice hudo ravne, s kruhom se bomo že otepali. Se dobro, da smo od javnosti odvisni časopis, kajti tako razmišljanje je v teh časih skoraj narodno izdajstvo. Dosjeji se debelijo, naj bo demokracija ali demokracija, ali pa demokracija. BELLVUE Socialdemokracija na pohodu v republiki Sloveniji je doslej sproducirala že lepo število strank. Ker se vse zgledujejo po istoimenskih strankah v razviti Evropi, bi lahko pričakovali, da bodo prevladujoča utež na tehtnici novega sistema v tržnem gospodarstvu, saj ne verjamem, da so ljudje kar tako pozabili, da so že imeli možnost -vsaj načelno - sodelovati pri upravljanju s svojim delom in rezultati svojega dela. Kakorkoli že to zveni oguljeno, pa se je njihovo pajdašenje na oblasti z najbolj konservativnim delom pozicije sprevrglo v (ne)ho-teno podporo neki vrsti kapitalizma, ki pa tam, kjer te stranke jemljejo zgled, že davno nima več mesta. Kot da bi se sramovale prvega dela svojega imena, ker pač spominja na socializem. Nekateri vodje sploh gradijo svoj imidž na slepem sovraštvu do vsega, kar na to spominja. Pa smo spet tam, ko cilj (vsi pravijo, da so za državo blaginje) opravičuje sredstva, ko politika žrtvuje tudi ljudi za dosego svojih ciljev. Ali so za prehod na tržno gospodarjenje res potrebne žrtve? Socialdemokratska unija, ki so jo prejšnji teden poosebljali znani možje, s podpredsednikom Zveznega izvršnega sveta Živkom Preglem na čelu pravi, da je drugačna. Da pravice do socialne blaginje ni mogoče deliti samo takrat, ko to želi neka oblast ali stranka, temveč, da se je za to treba zavzemati vedno. Zveni res lepo... Bellvue. LJUDJE, OBLAST, ZAUPANJE Naj bo še tako nerazumno, volile! bodo še vedno dajali svoje glasove ne samo strankam, ampak tudi ali predvsem ljudem. Znanim obrazom, zaupanja vrednim, ali dovolj prepričljivim z načeli neke strankarske ideje. V tem našem, tako posebnem prehodu iz enostrankarske (ne)možnosti izbire, v nek nov čas si kar ne moremo priznati, da ujetniki preteklosti nismo bili samo navadni smrtniki, temveč tudi vsi, ki jih je to ali ono naključje v tistem preteklem času vrglo na površje. In da ni res, da smo bili vsi z redečimi knjižicami zadrti boljše-viki, tako kot ni res, da so vsi krščanski demokrati črni klerikalci. Današnjih, sicer porodnih krčev demokracije ne bi bilo predvsem zaradi poštenih ljudi. Tistih z rdečimi knjižicami in tistih brez njih. Če pogledam okoli sebe, vidim zlasti to, da kradejo tudi zdaj isti. TRAVA NA VIDIKU Količinski obseg industrijske proizvodnje je na Koroškem v zadnjih štirih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani padel za nadaljnih 18,7 %. V ravenski občini celo za dobrih 25 %. Po lanskoletni recesiji torej pot še vedno vodi samo navzdol. Do kod, očitno ne ve natančno nihče, kdaj pa se bo dobršen del koroškega gospodarstva dokončno zlomil, je samo vprašanje časa. Brezposelnost se je v enakem obdobju povečala za 43,6 %, toda v teh odstotkih ni nikogar, ki danes čaka na delo doma, jutri bo na spisku trajnih presežkov, pojutrišnjem pa na Zavodu za zaposlovanje. Stopnja relativne brezposelnosti je že nekaj časa najvišja v radeljski občini. Tam so že celo nad evropsko ravnijo po odstotkih, vsi pa seveda globoko pod socialno varnostjo, ki je sicer značilna za Evropo. Res pa je, da nezaposlenost še vedno narašča počasneje kot v Sloveniji v povprečju. Kdaj bo torej napočil trenutek resnice? POMPEJI IN KALIFORNIJA Na Ravnah sklicujejo skupščino in pod četrto točko dnevnega reda bodo poslanci spet obravnavali, tokrat »ugotovitve o postopkih v zvezi z obratovanjem lokala California«. Dobili bodo gradivo na klop. Tako se bodo »laže« odločali o spornih postopkih občinskih upravnih organov. SAMAJAMA ;ZLATAJAMA, pa še rima se. Pa pozdravljeni Korošci, kjerkoli že ste! Edi Prošt HURA, POČITNICE! BRALCE OBVEŠČAMO, DA PREHAJAMO Z NASLEDNJO ŠTEVILKO NA POLETNO SHEMO PRI IZDAJANJU ČASOPISA PREPIH. ŠTEVILKA 16 BO TAKO IZŠLA 4. JULIJA, NASLEDNJA PA PRVI TEDEN V AVGUSTU. V OBEH ŠTEVILKAH BOMO SKUŠALI ZAJETI MESEČNE PREGLEDE DOGAJANJ V KOROŠKI REGIJI, PREDVSEM Z REPORTAŽNIMI ZAPISI S TERENA IN INTERVJUJI O AKTUALNIH TEMAH. POSKRBELI BOMO TUDI ZA POLETNO SPROSTITEV BRALCEV. NASVIDENJE! POSLOVNA ENOTA KOROŠKA Slovenj Gradec, Vorančev trg 2 Tel.: (0602) 41-842, 41-843 PREPIH Od javnosti odvisen časopis. Izdaja CZP Informacijski biro Ravne na Koroškem. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Cečovje 5, tel. št. (0602) 22-999. Tiska Grafika Prevalje. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/91 je časopis -oproščen plačevanja temeljnega davka od prometa proizvodov. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Ponatis in uporaba tekstov v drugih medijih ni dovoljena. UDARNA TEMA TE IGRE (ŠE) NI KONEC: OTIŠKI VRH V DRUGEM KOLU TE IGRE (ŠE) NI KONEC: VESELI NOVICA, DA JE REPUBLIKA SLOVENIJA TOKRAT PRIJAZNO POGLEDALA NA KOROŠKO IN ENOSTAVNO ČRTALA ZGORNJO JAMNICO IN PERNICE S SEZNAMA MOREBITNIH LOKACIJ ZA ODLAGANJE JEDRSKE SVINJARIJE. SKRBI PA DEJSTVO, DA JE V DRUGO KOLO NAPREDOVAL OTIŠKI VRH IN TUDI ENA LOKACIJA V VELENJSKEM KONCU, KI JE DEJANSKO BLIZU KOROŠKE MEJE. Med stroko in politiko Če pustimo tokrat ob strani mnoge zahteve (tudi iz našega konca), da ne bomo dovolili odlaganja jedrskih smeti niti na Koroškem niti v Sloveniji, ki da je premajhna za tako sumljivega soseda, potem je vendarle treba dodati, da je vsaj s črtanjem Jamnice in Pernic republiška oblast Koroški morda naredila prvo večjo uslugo. Povsem jasno je, da je šlo za politično odločitev, saj obe lokaciji na II stopnji nista bili raziskani. Naročnik je to utemeljil z dejstvom, da se nahajata na državni meji. Seveda se republiška vrhuška za ta korak ni določila zaradi protestov Koroške, ki jih tudi ni bilo kaj prida, temveč zaradi »kredibilnosti« nove slovenske politike do avstrijskih oblasti. Na to dejstvo je konec lanskega leta na javni tribuni v Pliberku že opozoril Mitja Bricelj, namestnik ministra za varstvo okolja in urejanje prostora, ki je jasno dejal, da odlagališča ne bo ob meji (Bric-Ijevo izjavo, za katero je bil v Ljubljani menda precej karan, sta javnosti posredovala televizija in dnevnik Večer) Na II. fazi sta izločeni dve koroški lokaciji, ki sta na meji, ni pa črtana lokacija v Otiškem vrhu, ki leži ob meji. Za optimizem torej ni časa. II. faza še ni končana Rezultati II. faze študija z dolgim naslovom: »Izbor lokacij odlagališča NSTAO v Sloveniji« še niso povsem znani, saj ta faza še ni dokončana, dasiravno bi morala biti predstavljena že konec lanskega leta. Zamuda bo najmanj polletna, naročniki in izvajalci pa so precej krivde zvalili na občine. Med temi omenjajo predvsem občino Dravograd in Radlje ob Dravi, ki sta na dopise ljubljanskega Elektroprojekta, ki je nosilec študije, vestno pošiljala negativne odgovore. Franc Fras, predsednik IS Radlje ob Dravi, je vselej poudarjal: »O tem se nimamo kaj pogovarjati.« Za Radlje je ena Golica več kot dovolj. Elektroprojekt je že 8. avgusta lani uradno zaprosil tri Koroške občine, da bi mu posredovale načrte v merilu 1:5000, ki so označeni kot »zaupno« ali vsaj »interno«. Takrat prva stopnja tega projekta še ni bila znana in Elektroprojekt v svoji prošnji ni mogel obrazložiti, zakaj bi te papirje sploh rad. Tudi po prezentaciji I. faze ni šlo kaj bolje In so morali obvestiti medrepubliško koordinacijo, za pomoč pa so zaprosili tudi ministrstvo za energetiko. Po Tomšičevem apelu so dokumentacijo poslali v Ljubljano iz ravenske občine, Radlje pa so ponovno odgovorile negativno. Zato se je Elektroprojekt (vodja tega projekta je mag. Marko Jeran) obrnil na Zavod republike Slovenije za družbeno planiranje za posojo teh dokumentov. To dokumentacijo so tudi dobili, le za občini Dravograd in Slovensko Bistrico dokumenti niso bili novelirani. To pa raziskovalce nikakor ni motilo in oviralo, da Otiškega vrha ne bi ohranili na spisku. Zamudo je imel tudi Geološki zavod, ki se pritožuje, da posebej v Halozah niso bili preveč prijazni z njimi, posamezne lokacije pa so zaradi komplicirane geološke zgradbe terjale na terenu več dni dela, kot so sprva predvideli. Kasnili so tudi vodarji od Podjetja za urejanje hudournikov, ki so dali prednost sanaciji novembrskih poplav. Na II. stopnji izbora so strokovnjaki upoštevali pet širokih kriterijev. Ker študija še ni končana, še tudi ni znano, ali je kateri od kriterijev na tej stopnji morda iz nadaljne igre izločil katero od osmih lokacij, ki jih je še ostalo (poleg Otiškega vrha še Arnače, vzhodno od Velenja, Zahodne, Srednje in Vzhodne Haloze, Breza in Gornji Leskovec), dejstvo pa je, da je bilo področje Otiškega vrha podrobno raziskano. Tudi na II. stopnji so bili izločilni kriteriji in v prvi sklop (RABA PROSTORA) so uvrščeni: naravna dediščina, poselitev, industrijska območja, zdravilišča, bolnišnice prometnice, daljnovodi, kmetijstvo, gozdarstvo, kulturna dediščina itd. Drugi izločilni kriterij je vodno gospodarstvo in znotraj njega vprašanje rabe talne vode, rušilnot površinskih voda in elektroenergetski objekti (hidroelek-rarne). Tretji izločilni kriterij je seiz-mičnost tal, ki je bil eden od kriterijev že na I. stopnji. V kriterij geologije so bili uvrščeni talna voda, prisotnost in bližina aktivnega preloma in geotermalnega območja, izkoriščanje rudnin, vrsta in razprostranjenost kamenin, nestabilnost terena itd. Skupek teh kriterijev bo raziskovalce pripeljal do potencialnih lokacij ozi- roma primernih področij. In takrat ne bo več šale. ... n , . Miro Petek MIMOGREDE... Na zadnjem zasedanju dravograjske občinske skupščine je odbornik Željko Kljajič občinsko vlago povprašal, ali jim je znano, da sla i/ igre za odlagališče izpadli dve koroški lokaciji, kar pa zaenkrat ne veija za Otiški vrh. Odgovori so bili nejasni, češ: »smo protestirali«, »ne bomo dopustili«... Seveda je vprašai\je, ali občinska vlada razpolaga vsaj s tistim gradivom, ki pride v roke novinarjem. Ce ga ima v predalu, bi nemara bilo prav, da bi o tem k^j rekli tudi na skupščini. Če ga nimajo, pa bi si ga vsekakor veljalo izposoditi. Justina Paradiž, 70 let - upokojenka, Otiški vrh: »Veliko sem slišala, da naj bi bilo na našem področju odlagališče jedrskih odpadkov. Kaj pa vi mislite, kaj takega sploh ne smemo dovoliti, da nam bi s tem naravo in naša življenja popolnoma uničili. Jaz sem absolutno proti temu. Že od Černobila sem smo ogroženi in poglejte kar naše vrtove, kako nam vse slabo uspeva. Misliti moramo na naše potomce.« Dimitrij Jeromel, 29 let - kemijski tehnik, Otiški vrh: »Sem odločno proti temu, da bi kjerkoli na našem področju odlagali jedrske odpadke. Pravijo, daje proti odpadkom zaščita, a kolikor vem jaz, take zaščite ni, da ne bi prišlo do sevanja. Vsi vemo, kakšne bolezni povzroča vse to. Ko sem služil kot vojak atomsko biološko kemijsko obrambo, so me o vsem tem dovolj naučili - daje nevarno.« UDARNA TEMA ALI SE BOMO OTRESLI JEDRSKEGA SMETIŠČA? Podoba lokacije I: OTIŠKI VRH Elektroprojekt Ljubljana je 12.4.1990 naročil izvajalcu Geološkemu zavodu raziskavo o izboru lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Poročilo Geološkega zavoda Ljub-Ijana-lnštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko (poročilo seveda še ni dokončano oziroma ni končano) pa se za območje Otiškega vrha glasi: Pri podrobnejšem kartiranju področja se je pokazalo, da segajo primerne plasti glede na prvotne obstoječe podatke na olcoli 0,5 km dalje proti jugu, zato smo raziskovalni prostor razširili, ker ga v tej smeri ne omejuje oddaljenost 3 Km od aktivnih prelomnih con. Stanje del je naslednje: A. GEOMORFOLOGIJA 1. Osnovne morfometrijske lastnosti terena „1.1. KARTA NAKLONA POBO- Cij Izdelan je končna delovna karta in grafična matrica. Na delovni karti so izločene površine, ki imajo naklonski kot pobočij pod 20 . Potrebno je še kopiranje in barvanje izločenih površin. 1.2. DOLOČITEV POBODNIH IN EROZIJSKIH PROCESOV Od pobočnih in erozijskih procesov so prisotni preperinski plazovi, ki smo jih določili na letalskih posnetkih in na terenu. Grafično SO PRIKAZANI NA STRUK-TURNO-CEOLOŠKI KARTI, ki je izdelana v končni delovni verziji. 1.3. PROGNOZA ERODIBIL-NOSTI PROSTORA Za določitev stopnje erodibil-nosti je bilo potrebno najprej izdelati KARTO PRVOTNEGA RELIEFA, da bi jo lahko primerjali z današnjim reliefom. Na podlagi izračunov smo nato izdelali iS^RTO ERODIBILNOSTI, ki prikazuje stopnjo erodibilnosti v metrih in prognozo erodibilnosti v nadaljnih 300 letih izraženo v milimetrih. Obe karti sta izdelani v končni verziji, prav tako tudi na grafični matrici. Potrebno je le napraviti ustrezno število kopij. Za osnovne morfometrijske lastnosti terena je potrebno napisati tekstualni del. B. GEOLOGIJA 1. LITOLOGIJA Litološki opis in stratigrafska pripadnost sta prikazani na končni delovni verziji STRUKTURNO-GE-OLOSKE KARTE, ki vsebuje tudi podatke o strukturah in tektoniki. Na karti je prikazan geološki stolpec, dva prognozna profila in legenda. Za izdelavo te karte so bila opravljena naslednja dela: - preliminarna fotogeološka analiza letalskih in satelitskih posnetkov, - podrobno geološko kartiranje, - snemanje stratimetrijskega profila na terenu, - končna fotogeološka analiza z določevanjem kativnih in nekativ-nih prelomov in razpok, določevanjem naklonskih Kotov prelomov in plasti, - kombinacija vseh podtakov na končni delovni strukturno-geo-loški karti, - izdelava litostratigrafskega stolpca, - izdelava dveh prognostičnih geoloških profilov, - analizirana sta bila dva pale-ontološka vzorca in en petrograf-ski vzorec. Potrebno bo izdelati grafične matrice za geološko karto s pripadajočo legendo, profiloma in geološkim stolpcem ter matrico s stratimetrijskim profilom. Kopije strukturno-geoloske karte bo potrebno pobarvati. Napisati je potrebno tekstualni del. 2. TEKTONIKA IN SEIZMOTEK-TONIKA Fotogeološko in na terenu smo določili trase neotektonskih prelomov in jim določili vpad. Seizmično aktivnih prelomov in razpok nismo našli. F’odatki so prikazani na končni delovni STRUKTURNO-GE-OLOSKI KARTI merila 1:10 000. V diabaznih in diabazno-tufnih plasteh smo merili razpoke in do- ločili KOEFICIENT PREPOKANOS-Tl, ki nam služi za izračun razpo-klinske prepustnosti. Izdelana je končna delovna karta in matrica TEKTONSKE KARTE s strukturno-facialnimi enotami, narivno, nagubano in prelomno zgradbo ter tektonskimi enotami. Potrebno je le še izdelati kopije navedenih kart in napisati tekstualni del eleborata. C. HIDROCEOLOGIJA Izvedeno je bilo hidrogeološko rekognosciranje terena z inventarizacijo vseh hidrogeoloških objektov. Opravljena je bila hidrogeo-loška kategorizacija glede na prepustnost, ugotovljeni so bili vodo-nosniki in nidrogeološke bariere. Rezultati so prikazani na končni delovni HIDROCEOLOSKI KARTI z dvema profiloma, hidrogeološko-geološkim stolpcem in'legendo. Pobrani so bili vzorci tipičnih kamenin za določevanje prepustnosti, izračunana je razpoklinska prepustnost v diabazu m njegovem tufu. V deluje matrica hidrogeološke karte, laboratorijske analize na prepustnost in geomehanske lastnosti. Potrebno je še izdelati kopije hidrogeološke karte in jih pobarvati ter napisati tekstualni del. D. HIDROGEOLOCIJA Pri inventarizaciji hidrogeoloških objektov je bila izvedena ocena izdatnosti izvirov. V delu je interpretacija hidroloških podatkov v zvezi s hidrogeologijo lokacije. Rezultate bo potrebno podatki v tekstualni obliki. E. GEOMEHANIKA Na pobranih reprezentančnih vzorcih so v laboratoriju v delu analize na vse glavne geomehanske karakteristike (preiskave v vodi, nabrekljivost, direktne strižne napetosti). Potrebno je napisati tekstualni del. Na podlagi geomorfoloških, geoloških in hidrogeoloških podatkov smo izdelali KARTO PRIMERNOSTI glede na pripovršinsko in tunelsko gradnjo odlagališča. Franc Vrhovnik, 67 let - kmet, Oti-ški vrh: »Govora ni, da bi na našem področju bilo jedrsko odlagališče. Kmetje že tako težko prodamo tisto, kar pridelamo. Narava je že ogrožena in sprašujem se, zakaj bi jo morali še bolj opustošiti. Ne vem, ali tisti, ki nam to vsiljujejo,sploh mislijo na naše mlajše rodove? Ce so se odločili za gradnjo jedrske elektrarne v Krškem, potem bi morali najprej najti prostor, kam bodo odpadke odlagali.« Marija Vrč, 48 let - delavka, Otiš-ki vrh: »Pravijo, da Koroška ni na potresnem območju. Kaj pa pred kratkim, ko nas je pošteno treslo? Zdaj bi pa še v naš kraj jedrske odpadke »privlekli«. Odločno sem proti temu. Ker imamo v neposredni bližini industrijsko cono, že tako vdihavamo slab zrak. Ali nas s tem hočejo res popolnoma uničiti? V Večeru sem o teh odlagališčih na Koroškem, pa tudi drugod, veliko čitala. Vsi smo enotni in smo sploh proti odlagališčem. Oto Čegovnik, 53 let - upokojenec - Otiški vrh: »Vest, da nameravajo na našem področju odlagati jedrske odpadke, sem slišal od soseda. Vse to me izredno preseneča. Takrat, ko so v Krškem začeli razmišljati o gradnji jedrske elektrarne, nas nihče ni vprašal, ali smo za to, da bi jo zgradili ali smo proti. Tudi danes nas nihče ne vpraša, ali bomo sprejeli odlagališče ali ne. To samo slišimo. Jaz sem proti, pa tudi sosedje pravijo, čeprav imajo nove hiše, da se raje odselijo, kot pa čakajo na smrt.« Anketa: F. Jurač BO NOVO ZDRAVILO PRIJELO? Ravenska železarna je bila in najbrž še dolgo bo srce mežiške doline. Ko zaškriplje tam, zaškriplje od črne do Votle peči. Zato so vsa dogajanja v zvezi z njo toliko bolj zanimiva za javnost in toliko bolj je javnost zainteresirana, da bi »sr^e doline« utripalo brez velikih travm ali kroničnih bolezni. Tej isti javnosti so vodilni možje Železarne v zadnjih letih predstavili že kar nekaj terapij, ki naj bi jo ozdravile, nobena pa doslej ni dala pomirjujočih rezultatov. Zdaj je Železarna državna in tokrat so v zelezarniški beli hiši predstavili novo zdravilo. Imenuje se Novi strateški cilji Železarne Ravne. Nastalo je na osnovi študije, ki jo je opravil Institut za ekonomska raziskovanja iz Ljubljane, z nosilcem študije prof. dr. Ivom Baničem pa smo za Koroško pripravili naslednji intervju. »Kakšni so bili rezultati analize poslovanja ravenske železarne?« »Skupaj z ekipo železarne smo naredili analizo na daljše obdobje. Glavni rezultati so: del programov ima prenizko dinamiko - tržno in cenovno, kar kaže na to, da je nekaj teh programov zastarelih in jim življenjska krivulja zahaja. Drugič smo v port-folju to isto videli potrjeno, ker so nizko plasirani pri dobičkih (ki so bili negativni), se pravi, da so prinašali izgube v preteklih dveh letih. To kaže na določene probleme teh proizvodov, ki imajo kljub sorazmerno ugodnim prodajnim cenam stroške inputov zelo visoke in presegajo prodajno ceno.« »Kaj pa analiza razvojnih projektov?« »Metodologija, ki smo jo uporabili, v Sloveniji ni bila dosti uporabljena in se razvojni projekti delajo bolj po občutku kot po nekih trdnih merilih. Mi smo pač v železarni Ravne uporabili to metodologijo, ki smo jo že večkrat uporabili tudi pri drugih. Povsod pa se pokaže isto. Emocionalne prvine so delno prevladale tiste trde - gospodarske. Ne gleda se na časovne načrte, ne gleda se, ali so razpoložljiva sredstva, ne gleda se, ali so potrebne investicije, ne gleda se, ali so zagotovljeni tržni kanali in tako naprej. To seveda potem pokaže probleme, ki jih je treba kasneje popraviti. To sicer ne pomeni, da so ti projekti neuporabni, temveč indicirame-hke točke, ki jih je treba utrditi.« »Na osnovi analize stanja so bili postavljeni novi cilji za strategijo železarne Ravne.« »Mi smo najprej raziskali okolje in programe, da bi na tej osnovi šele začeli postavljati cilje. Podjetniška misija Raven je formulirana tako, da naj bi Ravne proizvajale svoj lastni reprodukcijski material v metalurgiji in ga skušale v čim večjem obsegu vgrajevati. Globina proizvodnje mora biti torej bistveno večja. Pri tem pa smo postavili tri cilje, ki smo jih tudi operacionalizirali. Prvi cilj je zmanjšati stroške in povečati produktivnost tako, da bi v metalurškem delu dosegla okoli 160.000 ecujev na zaposlenega, v strojegradnji okoli 70.000 ecujev, ob dodani vrednosti v metalurgiji 29.000 v strojegradnji pa 28.000 ecujev na zaposlenega. To so številke, ki jih je italijanska industrija dosegla leta 1985. Drugi cilj je povečati delež strojegradnje v primerjavi z metalurgijo od današnjega razmerja 3 proti ena za metalurgijo, obrniti to strukturo do leta 1995, tako da bi bila metalurgija udeležena v primerjavi s strojegradnjo v razmerju 1:3. Tretji cilj je trženje na tistih tržiščih, kjer je plačilno sposobno povpraševanje. To je mednarodni trg, vsekakor ne jugoslovanski. Ocenjujemo, da jugoslovanski trg ne bo imel plačilne sposobnosti na daljši rok in Ravne na njem ne bodo mogle uspešno tržiti. Se pravi, v bodoče: Ravne - pretežno poslovanje na izvozu« »V zvezi z vsemi slovenskimi železarnami se dosti govori o prezaposlenosti, številke, ki jih navajate v študiji, niti niso tako visoke kot so mnogi pričakovali.« »Mi smo na Ravnah prišli do številke okoli 900 zaposlenih manj. Pri tem je zanimivo, da so na Ravnah po eni popolnoma drugačni metodi prišli do iste številke. Mi seveda menimo, da je potrebno to številko videti relativno, kajti priporočili smo železarni, da za toliko zmanjša število v tistem delu, ki bo v železarni ostal. K tej številki je treba prišteti še tiste zaposlene, ki bodo šli v sestrske firme, ki se bodo v železarni ustanovile na novo.« »študija je opozorila tudi na neustrezno strukturo zaposlenih po izobrazbi.« »Naredili smo modelno raziskavo, ki je pokazala, kakšne so splošne strukture znanja v železarni in kakšne so te strukture znanja po poslovnih funkcijah. Tako, kot je v celi slovenski industriji, se je tudi na Ravnah po- kazalo, da je enostavno preveč delavcev s prvo ali z eventualno drugo stopnjo izobrazbe, da v taki industriji kot je ravenska (kapitalno in tehnološko intenzivni) prevladujejo profili četrte, pete in šeste stopnje in da je premalo profilov sedme in osme stopnje, se pravi, z dodiplomskimi in podiplomskimi znanji.« »Vi pravite, da bi moralo na vsakem zidu v železarni pisati dobiček z velikimi črkami. To je seveda povezano z obvladovanjem stroškov, ti pa niso vsi v železar-niški kompetenci. Kaj lahko kot član Upravnega odbora slovenskih železarn, ki je po svoji sestavi dovolj kompetenten, rečete o tem, ali bo država, ki nekatere teh stroškov narekuje, te lahko znižala tako, da bodo primerljivi z zahodnoevropskimi?« »Sicer od gospoda Rejca, ki je predsednik DO Slovenskih železarn, nimam pooblastila govoriti v imenu UO, menim pa, da je problem inputov eden bistvenih. Mislim, da je nekoliko nenavadno, da državno podjetje železarne od državnega podjetja elektrodistribucije kupuje energijo in je ne plačuje, in zato potem elektrodistributer ustavi dobavo električne energije. Mislim, da bi se te stvari ne smele dogajati na ravni direktorja železarne z direktorjem elektrodistribucije Koroške, ampak bi se moralo to zgoditi na ravni direktorjev Slovenskih železarn in slovenske elektrodistribucije. Tam bi bilo potrebno poiskati ustrezno rešitev za stara plačila in seveda za dobavno ceno energije. Zanjo vemo, daje previsoka, čeprav je vlada v svojih zadnjih naporih naredila dve pomembni stvari: prvič, obljubilaje energijo po ceni 8 pfenigov za KW, kar je evropska raven, in drugič, kolikor vem, ministrstvo za finance pri republiškem IS močno dela na reprogramiranju dolgov in terjatev bank oziroma kre-ditorjev do železarn. Tako bi izboljšali kapitalsko strukturo.« In kaj pravi na to direktor ravenske železarne, mag. Andrej Kokalj: »To je osnova in vsako odmikanje od sicer ostro zastavljenih ciljev bi bilo navadno slepom išenje. čaka nas trdo delo. Vse bo odvisno od tega, koliko bomo uspeli s spremembo miselnosti na področju kvalitete. V Evropo lahko pridemo samo skozi ta vrata!« KRPAN IZ ČRNE Kranjčev snežni top Vester Kranjc ali Kranjčev Vester, znani smučarski delavec in inovator, je poskrbel za novo presenečenje. Skupaj s sinom Sašijem in drugimi sodelavci je izdelal snežni top, ki bi tudi s komercialne plati lahko bil zelo zanimiv proizvod, saj je bistveno cenejši od uvoženih topov, njegove zmogljivosti pa so enake ali še celo boljše. Vestru mile zime niso dale miru in od tod se je tudi rodila ideja o topu. Pred leti je Vester sam izdelal žičnico, bil pa je tudi eden prvih trenerjev Katjuše Pušnik-Puške. Pred hišo Kranjčevih v črni pa je mogoče videti tudi teptalec za sneg, spet proizvod iz domače delavnice. Snežni top Krpan deluje pri 6 do 12 barih, teče zelo tiho in ima zelo nizko porabo energije. Kranjčev top sodi med nizkoenergetske topove, ki so tudi za okolje bolj prijazni. Ognjeni krst Krpana v dolini Tople pod Peco pa je pred dnevi pokazal, da ima ta top lepo prihodnost in bo gotovo snežil mnoga slovenska smučišča. Z GARAŽAMI BO JAVORNIK POPOLNEJŠI Na gradnjo garaž so se na Javorniku dolgo pripravljali, a ko so z njo začeli, so mnenja o njej zelo različna. O problematiki gradnje smo se pogovaijali z vodjem Urbanističnega biroja Ravne, dipl. inž. Petrom Gorjancem, ki je tudi član gradbenega odbora. »Gospod Gorjanc, kako to, da je bilo novo mestno naselje zgrajeno tako rekoč brez garaž za avtomobile?« »Javornik so načrtovali pred več kot četrt stoletja in je zdaj težko reči, zakaj so v naselju prometnim sredstvom namenili tako malo prostora. Sam promet skozi naselje je bil dolgo časa zelo slabo urejen, premalo je prostora za parkirišča, v vsem naselju pa je bilo zgrajenih komaj osem garaž. Po prvotnem načrtu vozila ne bi smela preveč motiti življenja v naselju.« »Toda avtomobili so tudi v tem naselju, celo veliko jih je. Pred leti so na Javorniku uredili prometni režim, poskrbeli za dodatne parkirne prostore, na gradnjo garaž pa so morali lastniki avtomobilov razmeroma dolgo čakati.« »V resnici smo se na rešitev problema dolgo pripravljali. Naredili smo več načrtov za gradnjo garaž, vendar nobena varianta stanovalcem ni povsem ustrezala, zato smo še naprej iskali nove. Zaradi najboljše izrabe prostora bi za Javornik ustrezala garažna hiša, ker pa bi bila gradnja povsem v rokah podjetja, bi bila za interesente predraga, zato smo se odločili za načrt, ki ga je sprejelo tudi veliko število prebivalcev naselja.« »Kakšne garaže bodo dobili Javorničani?« »Odločili smo se za gradnjo eno- in dvoetažnih garaž na obronkih javorniške terase in Pigia na severovzhodni strani naselja. Gradnja bo organizirana, glavni gradbeni material, vrata in strehe bomo kupovali skupno, sicer pa bodo lastniki garaže lahko gradili sami, seveda pod strokovnim nadzorom.« »Investitor gradile je krajevna skupnost Javornik - Šance.« »Povedal sem, da gre za organizirano gradnjo. Že pred časom smo imenovali gradbeni odbor, v katerem so predstavniki krajevne skupnosti oziroma prebivalcev naselja. Predsednik je Herman Pečovnik, člani pa Milan Fijavž, Miloš Jurak, Ernest Arih in jaz, medtem ko so v nadzornem odboru Maks Kragelnik, Karel Maj- . dič in Milan Škafar.« »Kakšne so (bile) naloge gradbenega odbora?« »Izvedel je vse priprave na gradnjo - pridobil vsa potrebna dovoljenja, odkupil zemljišče od kmetijske zadruge, pri čemer se je zaradi zakonodaje precej zapletalo, in se domenil z lastniki »črnih« garaž in gospodarskih objektov, ki so bili na tem prostoru zgrajeni, ter z najemniki vrtov, da so spraznili zemljišče in tako omogočili začetek pripravljalnih gradbenih del.« »So bile z dogovarjanjem težave?« »Z vsemi smo se sporazumeli, tudi s sosedom, ki ima hišo ob Ho-tulji pod Piglom in se je zaradi neprevoznosti ceste na Javornik pritožil v Prepihu. Zaradi občasne neprevoznosti te ceste smo se mu materialno odškodovali, zato sem bil ob njegovi pritožbi presenečen.« »Priprava zemljišča je najbrž zelo draga. Koliko so morali plačati bodoči lastniki garaž za posamezne parcele?« »Za obdelavo zemljišča smo razpisali natečaj in na javni licitaciji izbrali najcenejšega ponudnika. To je zasebnik Srečko Slo-ser iz Slovenskih Konjic. Dela bo opravil za 741.113,00 din, medtem ko so bile druge ponudbe znatno višje. Zaradi prekategorizacije zemljišča mu bomo morali priznati nekaj dodatnih stroškov. Ti so se povečali, ker je del terena pod površino skalnat in smo ga morali minirati, kar prvotno ni bilo predvideno. Teren je sicer za gradnjo garaž zelo primeren. Kljub dodatnim stroškom je ostala cena parcele za tiste, ki so že plačali, enaka, to je 7200 din, novi interesenti pa plačajo po 300 din več. Po predračunu je cena posamezne garaže okrog58.000 din. Dobro tretjino te cene računamo za delo, ki ga bodo graditelji lahko opravili sami. Teh je doslej prijavljenih okoli 200, načrt pa predvideva vsega 233 garaž.« »Kakšno delo še čaka graditelje in gradbeni odbor?« »Predvidevamo, da bodo okrog 10. junija prvi graditelji garaž že zasadili lopate za gradnjo temeljev in čez poletje bo nekaj garaž gotovo tudi končanih. Ko bodo zgrajene vse, bomo uredili celoten prostor z zelenicami in nasadi, v dolini ob Hotulji pa nameravamo zgraditi športna igrišča in morda tudi delavnice za popravilo avtomobilov in podobno. Skratka, severovzhodna stran Javornika bo v prihodnosti dobila čisto drugačno podobo, kot jo je imela pred začetkom te gradnje.« M. Potočnik Pismo Predsedstvu Republike Slovenije SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR RAVNE NA KOROŠKEM Socialdemokrati občine Ravne na Koroškem, zbrani na programski konferenci, dne 28.5.1991, protestiramo proti razkazovanju moči JLA na slovenskih tleh in dajemo podporo demokratično izvoljenim institucijam slovenske oblasti pri uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije. za OO SDSS Ravne: Predsednik Peter Vujevič DEMOS NE DRŽI OBLJUB Prejšnji torek je v Družbenem domu na Prevaljah potekala programska konferenca socialdemokratov ravenske občine. Čeprav je na začetku kazalo, da bo problem s sklepčnostjo, se je vendarle zbrala dobra polovica članov. Obravnavali so statut in program občinskega odbora stranke. Na statut ni bilo večjih pripomb, razen, da je mogoče v njem preveč demokratičnega centralizma. Sklenili so, da bo predsedstvo njihovega odbora štelo sedem članov. Daljša razprava pa se je razvila ob predlogu programa, ki ga je uvodoma prebral predsednik ravenskih socialdemokratov Peter Vujevič. V bistvu je šlo za povzetek republiškega programa, nekaj točk pa se je nanašalo na občino Ravne. Zavzemajo se za suvereno slovensko državo in nov model socialne države. Posebej so opozorili, da je položaj delavcev v Sloveniji zelo težak, kar se kaže tudi v slabih delovnih pogojih, Vendar pa se ne obračajo samo na določeni sloj, temveč na vse državljane Slovenije. Poudarili so, da je treba bolj izkoriščati naše sosedstvo s sosednjo, razvitejšo Avstrijo. Naj nam bo kot izziv, da čez mejo čim več prodamo! Zavzeli so se tudi za varstvo okolja in manjšo onesnaženost zraka, ki jo pri nas povzroča šoštanjska termoelektrarna. Sledila je zelo ostra kritika programa, češ, da je premalo konkreten, da v njem ni problemov občine Ravne... šele tak program bi bil v pomoč poslancem za lažje odločanje v skupščini. Nasploh z delom poslancev niso bili zadovoljni, nesklepčni so, premalo poslovni in ne poročajo, kaj so dosegli v skupš- Zelo kritični so bili socialdemokrati tudi do občinskega Demosa, ki da ne drži svojih predvolilnih obljub. Ena takih je po njihovem mnenju bila, da se bo občina Ravne razdelila na štiri manjše občine, namesto tega pa sedaj le še bolj utrjujejo svojo oblast. Grozi nam tudi, da Koroška ne bo več samostojna regija, temveč bo verjetno priključena k celjski. S tem socialdemokrati ne soglašajo in preko svoje stranke bodo izvajali pritisk na republiške organe. Na koncu so spregovorili tudi o sami stranki in ugotovili, da so premalo aktivni in da ljudje sploh ne vedo zanje. Tudi dokaj nizka udeležba na programski konferenci pove, da je nekaj narobe. Po več kot enourni razpravi so občinski program vendarle sprejeli, s pogojem, da bodo v njem izražene pobude, dane na sami konferenci. AVTOŠOLA RELAX IŠČE DOBRE INŠTRUKTORJE za poučevanje praktične vožnje »A« ali »B« kategorije, z možnostjo pogodbenega poučevanja (z lastnim avtomobilom ali z avtomobilom v lasti Avtošole RELAX) oziroma sklenitvijo delovnega razmerja. __ Delo plačamo po zelo stimulativnem sistemu glede na obseg in kakovost. Pokličite nas po telefonu: 61-236! RELAX, d.o.o. A + D d.o.o. Kamnik, tel. 061 811-116 ponuja vse za pisarne: fotokopirni stroji, toner, telefonske tajnice, papir - bel in barvast, kuverte vseh dimenzij, različne mape... CENE UGODNE! ZNANA IMENA V NOVI STRANKI. PRAVA SOCIALDEMOKRACIJA? Živko Pregl v Slovenj Gradcu Ivo Vajgl (bivši zvezni minister za informiranje, zdaj ambasador v sekretariatu za zunanje zadeve), Rado Bohinc (bivši predsednik Gospodarske zbornice Slovenije), Jože Šlander (bivši direktor Litostroja) in nenazadnje, Živko Pregl (aktualni podpredsednik zvezne vlade), so imena, ki bi še pred dobrim letom prav gotovo zbrala pravo množico publike. Tako pa se je v Bellevueju na Legnu zbralo komajda za dve desetini poslušalcev, ki jih je zanimalo, kakšen program ima stranka, ki so ji zaupali svoja imena. Pa še med njimi je bilo dosti takih, ki so včasih to isto počeli še kot poklicni komunisti in je bil zanje v CK ZKS Živko Pregl posebej zadolžen. Zato je bilo najbrž najbolj prav, da smo slišali najprej moralni obračun s partijsko preteklostjo, ki ga je naredil Živko Pregl. Dejal je, da izstop iz ZK oziroma stranke prenoviteljev ne pomeni, da se odpovedujejo svoji preteklosti, da pa se na vsak način želijo znebiti zgodovinskega nahrbtnika, ki ga ima partija pri dejanjih, za katera pa se sami ne čutijo odgovorne. Res je tudi, da so vsi, ki so sedaj v Socialdemokratski uniji, bistveno prispevali k temu, da je do demokratizacije v slovenski politiki sploh prišlo. Osrednje poteze programa stranke je orisal Rado Bohinc. Za razliko od drugih si prizadevajo obrniti pozornost na najbolj življenjska, to je gospodarska vprašanja, vendar ne zgolj z ekonomske, temveč predvsem s človeške plati. To je tudi v skladu z idejami moderne socialdemokracije v Evropi. Gre namreč za to, da pravice do socialne blaginje ni mogoče deliti samo takrat, ko to nekdo želi, temveč se je za to potrebno zavzemati vedno. Ža razliko od drugih pravijo, da je za to ve- dno pravi čas. Posebej so omenili Socialdemokratsko stranko (to je Pučnikovo), ki postavlja v prvo vrsto politična in šele na drugo mesto socialna in ekonomska vprašanja. V tem je tudi ključno razhajanje z oblastjo, ki nabira politične točke tudi z ekonomskimi žrtvami. Omenili so zamujanje s procesi lastninjenja, v katerem ne pristajajo na favoriziranje katerekoli oblike, še posebej ne državne. Zavzemajo se za soupravljanje delavcev in možnost nakupa delnic bivše družbene lastnine po posebnih, bistvenih popustih. Med motive, ki so jih vodili k ustanovitvi Socialdemokratske stranke, so uvrstili tudi svoja stališča do parlamentarne demokracije. Menijo namreč, da parlament brez opozicije vodi v slepo ulico in da opozicija ne more biti konstruktivna. Prav to tudi očitajo sedanjim strankam, ki niso na oblasti. Očitno je, da predlogi z gospodarskega področja ostajajo v ozadju, to pa lahko povzroči, da se bodo gradovi v oblakih zrušili skupaj z gospodarstvom. Socialdemokratska unija bo imela v kratkem svoj kongres, na katerem bodo dokončno začrtali svoj program, predstavitev v Slovenj Gradcu pa je pomenila promocijo stranke na Koroškem. Očitno je, da je na paleti strankarskih barv vsaj po strokovni plati za predvolilni boj dobro pirprav-Ijena. URESNIČITEV PLEBISCITA - SKOK V PRAZNO? Živko Pregl, ki je bil tudi na predstavitvi Socialdemokratske unije, je nastopil še na javni tribuni v slovenjgraškem Kulturnem domu. Go- vora je bilo seveda največ o odnosu Slovenija-Jugoslavija. Podpredsednik zvezne vlade je ob tem povedal, da bo uresničitev plebiscitarne odločitve pomenila prevero, ali je suverenost Slovenije vzvod za večjo ekonomsko uspešnost in politično svobodo. V to je podvomil in dejal, da je to lahko tudi skok v prazno, izračuna stroškov skoka namreč ni, pogajanja z Jugoslavijo pa so s stališča Slovenije, ki se ji preveč mudi, lahko dvorezen meč. Nuja lahko jugoslovanski strani omogoči izsiljevanje, podcenjevanje in omalovaževanje, s kakršno nastopamo, pa nam ne prinaša pozitivnih točk pri oceni tujine. Kriza v predsedstvu države bo po Preglovem mnenju naložila tudi reševanje političnih vprašanj, ki so bila do sedaj v njegovi domeni. Z vsemi tveganji v državi, ki se razkraja, kjer je večina vprašanj ustavnopravnega značaja, kjer nam iz tujine pogojujejo miren razplet z odlogom plačila 4,3 milijarde dolarjev in novimi po- sojili. Zatrdil je, da si bo ZIS vsekakor prizadeval za miren razplet tudi v tem, za Slovence usodnem juniju, poudaril pa, da republiško vodstvo ni ravnalo modro, ker se do 9. maja z zvezno vlado sploh ni pogovarjalo o razdružitvi. Poudaril je tudi, da je z ekonomskega stališča samo vprašanje profesionalnosti, kako v Jugoslaviji obvladati položaj. Predpogoj pa je političen razplet krize. Omenil je tudi pristojnosti zvezne vlade, ki so dovolj velike, da lahko zagrenijo enostranske odločitve Slovenije tudi brez uporabe sile. Od tega, da lahko razveljavi naše, sedaj jugoslovanske potne liste, do monetarnih ukrepov. Sicer pa je Živko Pregl, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta,de-jal, da v primeru razdružitve Slovenije v zvezni vladi pač ne bo več delal, saj tudi sedaj v njej ne delajo Japonci ali Američani. Napovedal pa je, da se bo še naprej ukvarjal z gospodarstvom. -ep SVEŽ KRUH PRIVABLJA V Slovenj Gradcu je uslužnostna obrtna dejavnost izredno razvita, saj je že 210 obrtnikov prijavilo obrt. »Popoldancev« pa je tudi že 86. V proizvodni obrtni dejavnosti je 114 obrtnikov in še 59 »popoldancev«. Med proizvodnimi obrtniki, ki so se zavzeto oprijeli dela, je tudi mladi Zoran Zorman, ki je obogatil izbiro kruha v Slovenj Gradcu. Kot sam pravi, je to delo izredno težko, toda tudi drugod velja pregovor: Če se dela lotiš z veseljem in srcem, ni nič težko. V Zormanovi pekami se poleg najbolj iskanega belega dobijo še tri vrste kruha, pecivo in žemlje. Zoranu Zormani, mlademu obrtniku, sicer pa ekonomistu, želimo še veliko dobrega kruha. TRGOVSKO PODJETJE »m mama fJ-^lLJUBLJANA TOMŠIČEVA 1 PO PE SLOVENJ GRADEC Tel.: (0602) 42-161 Telefax: (0602) 42-109 V Maminih blagovnicah so obnovili možnost ugodnega nakupa nad določeno vsoto s potrošniškim posojilom,zato dobro prisluhnite: Kupujete lahko tekstil, metražo. dekorativo. tehnične izdelke, gospodinjske aparate in obutev na 3 obroke, brez pologa, brez obresti. Privlačni pa so tudi ostali krediti, saj je pri nakupu nad 20.000 din polog samo 10 %, ugodna pa je tudi obrestna mera. V NAMI SKRBIJO ZA SVOJE KUPCE. 30 LET SREDNJE ŠOLE Brez E. Kardelja Vsaj kar se šolstva tiče, so mediji v zadnjem mesecu dni bili zasičeni s stavkami: najprej dijaki, nato še učitelji. Na slovenjgraški šoli so bili solidarni in so po tej stari obliki boja posegli oboji. Vendar se v senci teh štrajkov dogaja tudi marsikaj drugega, prijetnejšega. O obisku velikovških bodočih trgovcev (in obratno: slovenjgraških šolarjev v Velikovcu) smo že poročali, ta srečanja pa naj bi postala tradicionalna. Slovenjgraški srednješolci so se v zadnjih dneh udeležili tudi nekaj tekmovanj, ki se običajno dogajajo ob koncu šolskega leta. In kot je za to šolo že običaj - osvojili so nekaj najboljših mest. - V Izoli je bilo tekmovanje učen- cev gostinskih šol Slovenije v strežbi in poznavanju jedi ter pijač in na njem so slovenjgraški učenci drugega letnika osvojili prvo mesto. Zmagovalno ekipo so sestavljali Mirjana Vasle, Matej Sinigajda, Dejan Mlinar in Samanta Pisar, mentor pa je bil Miran Pirtovšek. Učenec Rok Areh je tekmoval v zabavnejšem delu (tek s pladnjem preko ovir, pladenj je bil kajpak poln) in osvojil tretje mesto. V Novi Gorici so se pomerili bodoči prodajalci, tekmovali pa so v tehniki prodaje. Bilo je osem različnih kategorij, med najboljšimi pa so bili Mateja Kralj, ki je osvojila prvo mesto, Alenka Stimnikar je bila aruga, Andreja Zlatar četrta, Klavdija Hren šesta, učence trgovinskega programa pa je vodil mentor Bogdan Agbaba. Sicer pa se slovenjgraška srednja šola Edvarda Kardelja pripravlja na vliko slavje. Sredi tega meseca bodo proslavili tri desetletja obstoja šole, ki bo poslej bržčas nosila samo ime Srednja šola Slovenj Gradec, torej brez Edvarda Kardelja in tudi brez drugih novodobnih ideoloških oznak. Dogodek v galeriji N. Kolar KNJIŽNI PRVENEC (DVAKRAT) Predstavitev knjige »Regratov cvet« v Slovenj Gradcu Konec minulega tedna seje kar dvakrat dogodil knjižni prvenec. REGRATOV CVET je pesniški prvenec dravograjske pesnice Milene Cigler, natisnilo pa ga je podjetje Galerija N Kolar, d.o.o., kar je prav tako založniški prvenec te galerije. ...»So hvalnice življenja, in to so tiste najbolj plemenite vrste, ki izraža ljubezen do življenja, kakršno je, ne pa kakršno naj bi bilo, da bi bilo po naši meri in okusu. Ne vem, to je, se mi zdi, prirojena plemenitost, ki je skorajda izginila iz naše poezije. Tudi kadar naletim na pesem, ki se ne hrani s tesnobo in z ničem in ontološko diferenco, je življenje, ki ga povzdiguje, ponavadi pisano z veliko začetnico - se pravi, je Vrednota po sebi, namesto da bi kar bilo življenje samo. So seveda tudi izjeme - Jesihovi Soneti so že takšni, da v njih žari življenje z malo in veliko začetnico...« To je le nekaj misli z zavihkov knjige, kijih je prispeval literat in kritik Branko Gradišnik. Imenitna je oprema in ilustracija, za kar je poskrbel slikar Stojan Brezočnik, lektoriranje pa je opravila Silvija Borovnik. Knjigo je v nakladi 400 izvodov založil Niko R. Kolar, natisnil pa GZP Mariborski tisk. Kolar je na predstavitvi povedal, da bo v njegovi založbi čez par dni izšla že druga knjiga, spet prvenec Darje Kniplič. In za pokušino še pesem Žarek: V temo in bedo mojega življenja je pokukal sončni žarek in vsak dan si rečem: Morda se je zmotil. Saj to ne more biti res, da je ta izgubljeni žarek še vedno tu! Le vzemite v roko to knjigo Milene Cigler. (ff) Posnetek: Jurač NOVI ZVONOVI PRI SV. JOŠTU NA PAŠKEM KOZJAKU Blagoslovitev novih zvonov na Paškem Kozjaku Za farane Paškega Kozjaka in njenih bližnjih zaselkov je bila zadnja lepa sončna nedelja velik praznik. Pri farni cerkvi Sv. Jošta je bila blagoslovitev treh novih zvonov (na sliki). Tamkajšnji krajani so tri nove zvonove kupili z denarjem, ki so ga prostovoljno prispevali sami, denar pa so prispevali tudi drugi. Trije novi zvonovi, ki bodo odslej veselo odzvanjali v zvoniku cerkve Sv. Jošta na Paškem Kozjaku, je za ta hribovski zaselek velika pridobitev, farani sami pa so na nove zvonove še kako ponosni. F. Jurač ZA VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST Pri Gozdnem gospodarstvu v Slovenj Gradcu so nam povedali, da so iz proračunskih sredstev namenili del denarja, ki so ga dobili iz republiških organov, za vzdrževanje gozdnih cest v privatnem sektorju. Na področju TOK-ov v Slovenj Gradcu, Dravogradu, Prevaljah in v Radljah ob Dravi imajo približno 1.048 km privatnih cest, ki povezujejo vasi in domačije. Sredstva v višini 3,004.500 din bodo porabili strogo namensko na osnovi izdelanih programov porabe. Vzdrževalna dela na cestah (na sliki) - posnetek je iz Kozjaka nad Mislinjo, so že opravili. KUPON št. 9 za zastonj mali oglas do dvajset besed v časopisu PREPIH Velja do: 1. julija 1991 Kupon in vsebino malega oglasa pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, 62390 Ravne na Koroškem, Čečovje 5 OB DRAVI PREZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST Osrednja točka zadnje seje izvršnega sveta Radlje je bil socialni program in aktivna politika zaposlovanja. Ob že tako zelo strmem naraščanju brezposelnosti je je v bodoče pričakovati še več. Socialni program je opredeljen kot aktivnosti, pravice, pravila in ukrepi, ki vključujejo denarne prejemke in razne aktivnosti, v katere se vključujejo ogrožene skupine prebivalstva, tudi tisti, ki so sicer prejemniki socialnovarstvenih pravic. Socialni program politike zaposlovanja je pogojevala obilica sprememb v ekonomiji in uvajanje trga dela, ob vsem tem pa še aktualne gospodarske razmere, zlasti finančna šibkost slovenskega gospodarstva. Na trgu bo poleg izboljšanja ekonomskih razmer potrebno spodbujati še uvajanje novih delovnih mest in širiti zaposlitvene možnosti. Stalno upadanje števila zaposlenih v družbenem sektorju hkrati omejuje zaposlitvene možnosti, podjetja se vse pogosteje ubadajo z reševanjem prezaposlenosti, ki kaže svoje posledice v odvečnih delavcih. Število delovnih mest se znatno krči, še zlasti za mlado generacijo, ki išče svojo prvo zaposlitev. Brezposelnost se je torej v obdobju 86-90 povečala za več kot štirikrat, medtem ko je zaposlenost upadla za 6,1 %. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo le-ta prerasla v trajno brezposelnost. Privatni sektorje bolj razvit od povprečja v regiji - v 287 zasebnih obratovalnicah je zaposlenih preko 280 delavcev, v reševanje pa se bo zavod vključil s spodbujanjem samozaposlovanja, projekt »podjetniško spodbujanje« se že pripravlja. Tudi trajni presežni delavci imajo pravico do denarnega nadomestila, ki ga lahko kapitalizirajo, s tem da sredstva vložijo v odpiranje obrti, podjetja ali v drugo dejavnost. V občini Radlje so v letu 1990 zabeležili osem takšnih primerov, letos pa le tri. Podjetja so letos celo napovedala preko 400 odvečnih delavcev, od tega na čakanju pred odpustom 284 - ti bodo namreč prešli v odprto brezposelnost. Tako je konec aprila število iskalcev zaposlitve poraslo v občini na 626, iskalcev prve zaposlitve pa je kar 313. 40 % je tistih delavcev, ki nimajo niti enega leta delovne dobe, 20 % pa je takšnih, ki so težje zaposljivi. Poleg že utečenih oblik zavarovanja za brezposelnost tokrat pri zavodu sprejemajo tudi programe in ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Gre torej tudi za subvencije in stimulacije delodajalcem, pa tudi za izgradnjo brezplačne svetovalne službe za tiste brezposelne, ki imajo znanje in želijo problem brezposelnosti rešiti s samozaposlovanjem - v tem primeru gre za projekt CUROS. Programi javnih del se opravljajo v različnih dejavnostih na lokalni ravni, kot npr.: socialnovarstvene dejavnosti, ohranjanje kulturne dediščine, varstvo in urejanje okolja, investicijska vzdrževanja objektov ter vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Gre še za alternativne oblike zaposlovanja in za podporo pri izobraževanju mladih s štipendiranjem. SOCIALNOVARSTVENE POMOČI: Tudi o tem je razpravljala radeljska vlada. Tako skupaj prejema omenjeno pomoč v občini kar 1033 družin, eno pomoč 624 družin, dve 320 družin, tri 65 družin in več kot štiri 8 družin. Kar 30 % družin torej prejema socialnovarstveno pomoč od 4724 vseh gospodinjstev. Vse več pa je takšnih družin, kjer so njeni člani ostali brez službe. Tako je pričakovati znaten naval na te vrste pomoči. Na pereč problem opozarja tudi število 375 oprostitev plačila participacije za zdravstvene storitve, seveda ob ugotovitvi, da so participacije oproščeni upokojenci, prejemniki zdravstvenega dodatka in šolajoča mladina. Tako so po razpravi v radeljskem izvršnem svetu sklenili, da bodo iz proračuna, kjer je denar namenjen za socialo, dali prioritete predvsem socialnim programom, s katerimi se bo družinam zagotavljala minimalna socialna varnost. PA ŠE TQ: Kljub temu, da so nekoč na seji radeljske vlade sklenili, da avtomobil ni več kriterij za dodelitev subvencije k stanarina, (vse probleme bi naj namreč rešila strokovna služba centra za socialno delo individualno, po svojih metodah), slišimo od tu in tam, da celo invalidi in bolni zaradi posedovanja avtomobila niso upravičeni do subvencije. Kako torej radeljska socialna služba upošteva sklep IS? I.F. Nedavno je radeljska avtošola, ki je na leto opravila po 4 tečaje, prenehala delovati, saj je ob poplavi zasebnih avtošol usahnil monopol AMD Radlje. Vzrok za ukinitev pa, vse kaže, ni le v zasebni konkurenci, temveč tudi v nekaterih nesoglasjih znotraj društva in avtošole. Za društvom je dobrih 30 let dela, vključevalo pa je preko 500 članov. Leta 1977 so morali po zakonu pri avtošoli redno zaposliti inštruktorja, če so sploh hoteli obstajati. Tako je tega leta šofer avtobusa Marjan Kostevczapustil svoje podjetje in se zaposlil pri AMD Radlje kot poklicni inštruktor. Ko pa sta iz šole odšla dva inštruktorja v privatno prakso, niso več izpolnjevali pogojev za av-tošolo, kajti Kostevc je ostal sam. Ob bojazni, da bo avtošola prenehala delovati, se je Marjan Kostevc obrnil na republiškega inšpektorja Ivana Pristovnika, ta pa je zadevo odstopil oddelkuza notranjezadeveob-čine Radlje. Kljub kontroli, kije pokazala pošteno delo, je avtošola s 30. aprilom prenehala delovati. Tu pa se začenja Marjanova zgodba, ki je ostal brez zaposlitve, prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje. Vsi honorarci so s poslom nadaljevali, če ne pri zasebnikih, pa pri AMD Slovenj Gra- KDO IMA PRAV? Po ukinitvi avtošole AMD Radlje sem ostal na cesti, pripoveduje dolgoletni inštruktor Marjan KOSTEVC. Sodelavci so povedali, daje to želel sam! dec. Vseh pet avtomobilov, ki jih je imela radeljska avtošola, je s pogodbo odslej pri slovenjgraški. Marjan Kostevc se sprašuje (ker je invalid in mu manjka le 5 let do upokojitve), zakaj o njem niso razmišljali kot o drugih »tehnoloških viških«, morebiti za odpravnino ali dokup let, in nenazadnje za prekvalifikacijo? Kje so torej njegove pravice iz delovnega razmerja, se sprašuje in dodaja, da gre v primeru AMD Radlje celo za kršitve statuta. Odločil se je in zoper AMD Radlje vložil tožbo na sodišču. IN ŠE DRUGA PLAT? Leopold Kunčnik, bivši vodja avtošole Radlje, med drugim poudarja tudi dejstvo, da si je Marjan Kostevc vso zadevo sam »zakuhal«. »Čeprav je delal samo na štiri ure, tega ni upošteval in je vozil kar devet ur, ker se sklepa zdravniške komisije, ki mu je odredila polovični delovni čas, ni držal. Mnogokrat je delal po svoje in so mu drugi popustili. Pri republiškem inšpektorju je sam sprožil postopekza pregled dela avtošole Radlje in le-ta je odločitev o~ ukinitvi nato predal oddelku za notranje zadeve. Inšpektor Pristovnik je od Kostevca nenehno prejemal pisne pritožbe. Ko sta AMD in avtošola sklica-ja sestanek v zvezi z nesoglasji in pretnjo o ukinitvi, je Marjan Kostevc sestanek demonstrativno zapustil, čeprav je bil dnevni red namenjen zgolj reševanju omenjene problematike. Sedaj želi ponovni sestanek, ko je že prepozno. Poiskal si je svojo, pravno pot in z vsem, s čimer bo nastopal na sodišču, bomo zago-varjali tudi mi,« pravi Leopold Kunčnik. Mi smo torej obiskali obe strani, kako se bo zgodba odvijala, ne vemo, gotovo pa je, da ne more hkrati zadovoljiti obeh plati. ^ p ^ Še najbolj se splača zaupati v nezaupanje. NIKO NIČ VEČ SKAKALNICA Nedavno, če ste seveda že o-pazili, so delavci Železnice in ceste, pač tisti, ki se na to razumejo, po dolgih letih kritik končno le uredili prehod čez železniško progo pri Otiškem vrhu. Delo so hoteli in znali urediti dokaj hitro in to celo brez večjih zastojev v prometu. Le nekaj obvoza je bilo potrebno. Ali kaj pogrešate tisti obupni udarec v avtomobilsko podvozje, ki vas je opozoril, da prihajate vendarle prav domov, še posebej če ste prihajali iz Ljubljane? besedilo in slika: -kv Urejanje prehoda tez železniško progo pri Otiškem vrhu. SVETLOBA Z ZAHODA Mineva desetletje, odkar smo iz območja zamejske Koroške dobili prve informacije o nasilju, krivicah in političnih zapornikih v Jugoslaviji. Takrat se je celo nam zdelo to nemogoče. Nemogoče, če ne bi v posebni brošuri dobili imena in slike zaprtih, takrat še predvsem v pokrajini Kosovo. Iz Slovenije se je v odpiranje teh resnic vključila predvsem mladina. Bili smo na razgovorih in celo razstavah v Celovcu, v Železni Kapli oziroma na gradu v Reberci. Bilj so časi, ko smo še verjeli, da sta nasilje in teror doma samo v Južni Afriki in Ameriki. Pri nas smo takrat se pisali velike naslove o »kovačnicah bratstva, o ljubezni med vojsko, policijo, vodstvom in narodom.« Ampak počasi, prepočasi je tudi v to vdirala svetloba. Pa še dve zanimivosti: na razgovore so iz Slovenije prihajale predvsem študentke, razsodni novinarji pa so vsaj naše udeležence slikali vedno le s Jarbtne strani. Vendarle pa smo trdili, da pri nas ni nasilja! Ta pogled nam je odbirala organizacija »Internacional Amnesty«. Prav vsi absolutistični režimi so ji in ji še vedno zapirajo pot na me- LEOPOLD KAŠTIVNIK SKOZI POKLIC IN ŽIVLJENJE Srečala sva se po naključju, beseda je dala besedo in Polde je s svojimi spomini zajadral daleč nazaj v svoje otroštvo, k rodnemu domu Kneževo v Legnu pri Slovenj Gradcu, kjer mu je leta 1906 stekla zibelka v številni družini. Dom prevzame lahko le eden, vsi drugi pa si morajo poiskati dom in zaposlitev drugje. V tedanjih časih je pač bilo tako, da so se sinovi in hčere priženili drugam, tisti pa, ki te sreče niso imeli, so si morali poiskati službo dekle ali hlapca. Le redki so se lahko izučili kakšnega poklica. No, Polde je imel to srečo, da ga je vzel mesarski mojster g. Karničnik iz Slovenj Gradca v uk, pa čeprav fant v čutnosti do živali ni bil najbolj zadovoljen s poklicem. Mnogo raje bi živali redil kot jih ubijal za prehrano ljudi. Še ko je Polde hodil v osnovno šolo, je imel od strogih staršev nalogo, da je v hlevu skrtačil živino, še raje pa je kratačil konje v zgodnjih jutranjih urah,preden je šel v šolo. In tako se mu je ljubezen do živine že zelo zgodaj vsrkala pod kožo. »Pa je bilo v tistih časih učenje poklica strogo in naporno?« mu sežem v besedo. »Niti ne, če smo se držali naukov svojih staršev, da moramo biti do njih in svojih predstojnikov pokorni, potrpežljivi in vljudni. Kakšne upornosti nam še na misel niso prišle. Strogo je bilo prepovedano v teh časih tudi mučenje klavne živine; no, meni se tega ni bilo težko vzdržati, ker sem žival raje pobožal kot jo udaril.« Spominja se, kako gaje mojster pošiljal po nakupih živine na Hrvaško, od koder je gonil cele trope volov in krav. Imel je zvezani po dve in dve in so mu brez večjih zapletov kar lepo sledile. Kadar pa so postale živali lačne ali žejne, jih je spotoma tudi napasel in napojil. V poletni vročini je z živalmi počival v kakšnem gozdu ali grmovju in jih ponoči v hladu gnal naprej. »Le redkokdaj je prišel tja do Vitanja domači sin nasproti v pomoč. Pa se je zgodilo, da sva po njegovi nerodnosti zgubila eno žival. Ko se je potem doma razvoz-Ijalo, da je to po sinovi krivdi, je moral po žival on, jaz pa sem se lahko malo odpočil od dolge raj-že.« »Kako ste mogli goniti cele trope živine po poteh in cestah? Ali vas niso nič ovirala motorna vozila?« »Kje pa, kvečjemu je prišel na vsaki taki rajži po en avtomobil naproti, pa še ta se je spoštljivo ustavil, dokler ni bila vsa čreda daleč mimo njega. Drugih vpreg in biciklov pa so bile živali že itak vajene. Nekoč me je gospodar poslal po čredo konjev. Sprednjega sem zahajal, vsi drugi pa so povezani med seboj šli za njim. Od utrujenosti sem zakinkal ter klofnil dol in zlahka bi me pohodili in ušli. A kot na povelje so obstali, da sem se zdramil in skobacal na noge, znova zajahal konja in pot v noč se je mirno nadaljevala. Nekoč sem prišel h kmetu, ki je imel dva iskra in zelo huda konja. Jaz sem v gospodarjevi odsotnosti stopil med njiju in ju trepljal. Ko se je pojavil gospodar med vrati, se je zelo čudil, da mi ne storita nič, saj sta drugim tujcem že na daleč dala vedeti, da rada ugrizneta ali obrcata vsakogar, ki bi se jima približal.« Še veliko je bilo takih in podobnih pripetljajev, ki se Poldetu še sedaj, v starosti, obudijo v spominu. Pred zadnjo vojno si je Polda na Gortini ustvaril družino. Zaradi drugačnih razmer se je moral med vojno udinjati tudi s furanjem lesa, kar pa zanj ni bilo težko, saj je bil že od mladih let v sožitju z živalmi in trdim delom. Po vojni pa se je zopet zaposlil v svojem poklicu, nazadnje na Prevaljah, kjer je pred dvajsetimi leti dočakal upokojitev. Pred nekaj leti mu je umrla žena, otroci pa so se osamosvojili. Ker bi sam v visoki starosti težko shajal brez gospodinje, seje preselil k Doblinjekovi Cenc-ki in pravi, da živita v dobrih odnosih in da lepo skrbi za njega. BRAVO, NERJAVNI V občini RaDLJE OB DRAVI se je končala kegljaška liga za sezono 90/91, ki jo je organizirala ZTKO Radlje. Liga je bila razdeljena na osem kol, odvijala pa se je na kegljišču HE Vuzenica in HE Vuhred. Tekmovalo je 14 ekip, med njimi tudi ekipa Armatur z Mute z nazivom »NERJAVNI«. Ekipa, ki so jo sestavljali Srečko Vrhnjak, Oto Gačnik, Dani Kre-mzer, Marjan Peklar, Marjan šol, Boris Gašper, Mirko Krois in Ivan Helbink, je drugič zapored osvojila prvo mesto z 9760 podrtimi keglji, pred ekipo Gorenje Muta 01 (9503) in Splavarjem iz Podvelke (9374). Ekipno tekmovanje je hkrati štelo tudi za najboljšega posameznika. V seštevku sedmih najboljših rezultatov je zmagal Boris Gašper s 1559 podrtimi keglji, pred lanskim zmagovalcem Da-nijem Kremzerjem, s 1534 podrtimi keglji in Lovrom Onukom, s 1520 podrtimi keglji. Drugi zaporedni uspeh »NERJAVNIH« je vzbudil mnogo upanja za uspeh tudi v naslednji sezoni. S. Vrhnjak Ludvik Mori . ,< Z vrvmi in gibi telesa padalec usmerja padalo v ugodne ; Ì zračne tokove, ki ga lahko ponesejo tudi več 100 m nad : vzletišče. Mehak, soliden doskok - še zadnji užitek poleta. Gramoznico bo še treba preleteti. _ T~ X. *, > ^ X % ^ ?S ' '' * '■ ' ». -. V%x' * ^•*t v KOROŠCI LETIJO V NEBO SLIKE : Ludvik VODNIK 4 Zadnji trenutki pred doskokom in zopet trdna tla pod nogami. Prenekateri koroški padalec je svoje prve izkušnje v letenju dobil na pobočju pod Grubarjevim vrhom. »t-y v* i Poletom sledi izmenjava doživetij in skrbno zlaganje padal. ^ Po bolj oddaljenem doskoku se je do cilja treba potruditi takole.. A MNENJA i: Bili so časi, ko so se ljudje z resno, kasneje pa z vedno bolj igrano bojaznijo ozirali okrog sebe: Pazi, ta vic je za pet (deset, petnajst) let - in mislili pri tem kajpak na zapor. V t.i. železnih sedemdesetih smo poznali najrazličnejše vice, med katerimi so bili posebno priljubljeni vici o politikih (o Titu in Stalinu, o Hitlerju, pa bolj sodobni denimo o Dolancu, ki da mu nihče ne more zavezati kravate, o Milki Planinc in njenih »paketih ukrepov« itd.). Slišati je bilo vice o miličnikih in njihovi prislovični iznajdljivosti, cveteli so vici na račun predstavnikov posameznih jugoslovanskih narodov (o prebrisanih Bosancih, tatinskih Srbih, lenih Črnogorcih, skopih Slovencih), in domala povsod, na avtobusih, po šolskih hodnikih, v gostilnah, med delom in počitkom smo si pripovedovali vice: pa dijaške pa študentske, pa zdravniške pa seksualne, pa grozne pa trapaste, pa nedolžne pa pokvarjene, pa črne pa rdeče. Življenje je kazalo nasmejan obraz, ko je primanjkovalo elektrike, ko so bili zaradi pomanjkanja bencina uvedeni parni in neparni dnevi za vožnjo z avtomobili, ko nas je država obdarila s plačevanjem depozita ob prehodu čez mejo, ja, celo ob letalskih nesrečah so si ljudje izmišljali (in to zelo neokusne in Piše: Silvija Borovnik Vici neprimerne) vice. Toda ljudska šegavost, ki ne priznava ne mere ne privzgojene dopadljivosti, je že od nekdaj pljuskala čez rob dovoljenega ali dostojnega, po smehotvorno snov pa je segala, kamor je pač naneslo. Pa zakaj tudi ne - tudi najbolj strogi vladarji so imeli zmeraj dvorne norce (modrost pa je bila, kakor učijo zgodbe, pogosto prav na norčevski strani). in dandanašnji? Vicetvorne snovi je seveda še vedno na pretek. Imamo tako policaje kot Muje in Suje, tako Američane kot Ruse, tako Tr-bonjčane kot Savinjčane, pa tudi vicetvornih politikov kar mrgoli (Bavčar je podoben medvedu, Janševa dolenjščina nam reže ušesa, Miloševič prenaša vsem na ogled svoj baby face, lasišče njegove žene spominja na potujočo cvetličarno, Drnovšek škili kot Clarence itd.) Tudi z našo deželo ni prav nič narobe, nesreče in druge nevarnosti bi lahko izvažala. V demokraciji smeh nikakor ni prepovedan. Dalo bi se, vsekakor, narediti dobre vice. A zdi se, da je nekaj vendarle narobe. Dvorni norci so izginili. Nam, navadnemu ljudstvu, pa ostaja le vladarski humor. Zgodbe učijo, da je že od nekdaj neslan in primitiven. V preteklih mesecih smo zelo veliko pozornosti namenili t.i. tehnološkim viškom in naraščajoči armadi brezposelnih. Zdaj bodo na vrsti socialni programi, s tem pa kritično pretresanje naše volje za solidarnost in pomoč bližnjim. Vendar smo ob tem nehote pozabili precej pomembno konstanto obdobja, ki ga bomo nemara kdaj imenovali osamosvajanje in sanacija Slovenije: tehnološki viški in brezposelni nas ne bodo pripeljali v Evropo. Nasprotno se zdi tipično za naš način razmišljanja, da nihče ničesar ne reče ali zapiše o tistem odstotku delavcev in strokovnjakov, ki bo sicer obdržal zaposlitev, zato pa bo moral v čim krajšem času doseči takšno produktivnost in kakovost izdelkov, da se bomo z njimi lahko postavili ob bok Zahodu in ga začeli po malem dohitevati. Seveda bodo ti delavci s svojim delom služili denar tudi za preživetje brezposelnih kolegov, čez določen čas pa nqj bi vso deželo dvignili na višjo raven. - Ali je treba posebej poudariti, da za svoje delo seveda ne bodo prejemali tudi evropskih plač? Ko človek razmišlja, kakšne lastnosti naj bi ta generacija imela, da bi zmogla težko nalogo, se pokaže nekaj tematskih sklopov, ki Piše: Marjan Kolar Spregledani nosilci napredka sicer utegnejo biti pravi, ki pa istočasno zvenijo naši miselnosti precej tuje. Predvsem bi morali gojiti pozitiven način mišljenja o svoji tovarni, o njenih vodilnih, o kraju, v katerem živijo in o svoji deželi. To pomeni, da bi morali optimistično videti svojo denarnico zmeraj napol polno, ne napol prazno. Od vrhunskih športnikov in njihovih trenerjev bi se morali naučiti, kako se pridobi duh zmagovalcev, ki jim noben garaški trening ni prehud, ker imajo pred seboj zmeraj zelo visok cilj. Tisti, ki jih bo vodil na delu (to pomeni tudi: jih ustrezno motiviral), pa jim bo moral vcepljati samozavest elite,kakor oni profesor ljubljanske srednje šole, ki je tudi v času usmerjenega izobraževanja govoril dijakom prvih letnikov: »Vi hodite na najboljšo šolo v državi. Glejte, da je boste vredni!« Vse takšne in podobne misli so nam bile še včeraj tuje in se nemara tudi danes ne berejo s simpatijo. Toda naj nam bo to všeč ali ne - bodoči zmagovalci v boju za stabilizacijo in blaginjo si zanesljivo zaslužijo vsaj pol toliko pozornosti kot ponižani in razžaljeni. Zato se bo treba k njim še vračati. S tem pozivom, ki bi ga morali razumeti kot: »Župani koroških občin, zganite se vendar!«, se končuje uvodnik v 13. številki Prepiha. Vsebina uvodnika se v celoti nanaša na vprašanje, o katerem doslej na Koroškem odgovorni, kot kaže, še niso resno razpravljali. Zasledili smo lahko le nekaj zapisov novinarjev in redke glasove posameznih strank. Gre pa, po mojem mnenju, za eno najresnejših vprašanj, ki bo odločujoče vplivalo na prihodnost naše pokrajine. Namreč: ali Piše: Mira Vaiti Župani koroških občin, kam?! se bo Koroška v novi organizaciji lokalnih skupnosti potegovala za samostojno upravno enoto -regijo,katero bi lahko sestavljala območja zdajšnjih občin Dravograd, Radlje, Ravne in Slovenj Gradec. Morda se danes še ne zavedamo, kaj vse bc odvisno od te odločitve. Poziv v Prepihu je vsekakor naslovljen na pravo mesto, kajti tako imenovani »Svet občin koroške regije« (sestavljajo ga župani in predsedniki izvršnih svetov) je ostal danes še edini formalni or- gan, v katerem se lahko pogovarjajo o stvareh, ki zadevajo vse štiri občine, lahko sprejemajo skupna priporočila, stališča itd. Poziv je morda še pravočasen, kajti čas teče in kaj lahko se nam zgodi, da bomo spet zamudili pravi vlak, kot že tolikokrat doslej. Nič ne vemo, kaj se kuha v »centru«, čeprav je bila v ustavni razpravi zelo jasno postavljena zahteva, da mora med občinami, ki bodo mnogo manjše od zdajšnjih in tudi z manjšimi pristojnostmi, in republiko obstajati vmesni upravni člen, ki bi preprečil preveliko centralizacijo odločanja. Pri odločanju bomo udeleženi le tedaj, če bomo imeli svojo regijo (svojo volilno enoto) in v bodoči skupščini svoje poslance. Ne take, ki se bodo spremenili v poslušne strankarske številke v skupščinskem glasovalnem stroju, marveč NAŠE poslance, ki bodo zastopali vse ljudi na svojem območju in se bodo znali potegovati za interese svoje pokrajine. Če bo Slovenija razdeljena, kakor je zdaj slišati, na štiri ali osem regij, si bodo naše občine razdelili Maribor, Celje, morda celo Velenje. Lahko smo prepričani, da bodo iz teh središč tudi poslanci. Ali mislite, da se bodo lahko dovolj zagreto tolkli, da bi se kakšna drobtinica iz borne republiške vreče znašla tudi pri nas? Čas je torej, da se odločimo in postavimo svoje zahteve, kakor so to ponekod (Posavje, Pomurje) že storili. Seveda pa moramo pri tem pozabiti na naše koroške medobčinske zdrahe, sicer se nam bo zgodil šolski primer pregovora: »Kjer se prepirata dva...«. Torej - koroški župani, zganite se! Dokler bomo spali kot medvedi, nam bodo pač delali medvedje usluge. NIKO DVE REVIJI PRED KONCEM ŠOLSKEGA LETA SMO NA RAVNAH DOŽIVELI DVE REVIJI, NA KATERIH SO OTROCI PREDSTAVILI SVOJO GLASBENO DEJAVNOST. Občinska revija šolskih zborov V četrtek, 23. maja, je bila v telovadnici osnovne šole Prežihov Voranc občinska revija šolskih pevskih zborov. Nastopili so otroški zbori vseh šol v občini, tudi podružnične iz Kotelj in šole Juričevega Drejčka. Med mladinskimi sta manjkala zbor osnovne šole Koroški jeklarji z Javornika in srednješolski zbor, ki se je lani pokazal v zelo lepi luči. Okrnjena v primerjavi s prejšnjimi leti sta letos nastopila oba zbora osnovne šole Miloša Ledineka iz Črne. Izbor pesmi za letošnjo revijo je bil dokaj všečen, predvsem otroški zbori so se ob živahnih ritmih sodobnih skladbic in ob spremljavi klavirja lepo razživeli, poslušalca pa je razveselil tudi - za revijo nov -poudarek slovenski ljudski pesmi. Zakaj imajo na nekaterih šolah s pevci iz višjih razredov težave, je težko reči. Prirejeni pregovor, da gre po učiteljih petje gor in dol, je mogoče brez pridržkov uporabiti le za šole, kjer imajo številne zbore in se že ob njihovem nastopu vidi, kako otroci z veseljem pojejo. Tak vtis sta na poslušalca naredila mladinska zbora iz Mežice in z Raven, pa tudi kombinirani zbor šole Juričevega Drejčka. Toda trditi, da so za slabši odnos do petja na vseh šolah, kjer imajo šibkejše zbore, krivi samo glasbeni pedagogi, si ne bi upala. Predstavitev in manjkanje nekaterih mladinskih zborov na občinski reviji sta le pokazali, da veselje do zborovskega petja otrokom ni kar tako podarjeno in da ga v letih odraščanja tudi mnogi izgubijo. Razlogov za to je veliko. Gotovo pa je, da se da s posebnim prizadevanjem glasbenega učitelja in če so z njim v soglasju tudi drugi dejavniki na šoli, z leti tudi obdržati in celo povečati. V takem primeru so se sposobni otroci tudi zelo veliko naučiti. To je pokazal mladinski zbor iz Kamnice, ki je na ravenski reviji pel za zgled in morda komu celo za -spodbudo. Predstavitev glasbenih šol V ponedeljek, 27. maja, je bila v Titovem domu na Ravnah tako imenovana produkcija Glasbene šole Ravne in Glasbene šole Koroške. Letos je bilo prvič, da sta ob koncu šolskega leta šoli pripravili skupen predstavitveni koncert. Vzrok sodelovanja je v organski povezanosti obeh šol - ravenska je pred leti pomagala ustanoviti slovensko glasbeno šolo na avstrijski strani meje in nekateri njeni glasbeni učitelji tam še zdaj poučujejo. Obe šoli sta letos sodelovali na republiškem tekmovanju učencev glasbenih šol Slovenije ter dosegli vidne rezultate. Angelika Polesnig in Majda Krivograd, učenki 3. oziroma 5. letnika saksofona pri Juli-janu Burdziju, sta v svoji starostni skupini dosegli drugo nagrado, Betka Kotnik, učenka 7. letnika saksofona pri Avgustu Pogorevčni-ku, pa je zbrala najvišje možno število točk in pozneje na zveznem tekmovanju le točko manj. Vse tri tekmovalke, prvi dve iz Podjune, tretja iz Črneč, so igrale na ponedeljkovi produkciji. Vse so navdušile, še posebno slednja, ki je nastopila kot solistka z Mladinskim pihalnim orkestrom pod vodstvom Ivana Gradiška. Čeprav smemo reči, da je bil nastop orkestra krona večera, pa številni poslušalci tudi drugih nastopov, bodisi posameznikov bodisi manjših ali večjih skupin, ne bodo kar tako pozabili. Mladi instrumentalisti so znova dokazali, da kar delaš z interesom, rodi obilen in dober sad. Najsi bo predstavljeno glasbeno znanje in spretnost naložba za poklicno delo ali le kot pripomoček za lepše življenje,vloženi trud ni bil zaman. Petja pa nič Kakor smo na zborovski reviji pogrešali nekatere zbore, moramo ob predstavitvi glasbenih šol izraziti obžalovanje, ker to pot pevskega nastopa sploh ni bilo. Dekliški oktet se je lani poslovil, letos pa na glasbeni šoli niso ustvarili zbora. Le zakaj ne? Za mlade glasbenike ja ni mogoče reči, da nočejo peti!? Ko bi vedela, da bi bilo za spodbudo, bi tokrat vendarle zacingljala s tistim prirejenim pregovorom. Ker ne vem, raje molčim. Bomo videli, kako bo s petjem na obeh koroških glasbenih šolah prihodnje leto. Upam, da ne bosta ostali pri molku in da ne bo potem le treba zvoniti - po toči! Mojca Potočnik Je čas dobrega in čas slabega - kakor za koga. NIKO IMENITNA KOMELOVA RAZSTAVA Ogled razstave slikarskih del Silvestra Komela v galeriji Nika R. Kolarja V Galeriji Kolar je do konca tega meseca na ogled razstava likovnih del primorskega umetnika Silvestra Komela. Komel, ki je umri pred slabimi desetimi leti, se je rodil 1931 v Rožni dolini pri Novi Gorici, akademijo likovnih umetnosti je končal pri prof. Stupici, razstavljal pa je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in na tujem. Za slikarsko in pedagoško delo je Komel prejel tudi-nagrado Prešernovega sklada. (fotografija: fj) KULTURI SVEŽINO IN NOVO KVALITETO Skupna ugotovitev udeležencev pogovora o kulturi v občini Ravne na Koroškem (sklical ga je Marjan Berložnik, sekretar občinskega sekretariata za družbene dejavnosti in občo upravo) je bila, da vlada na tem področju neko apatično stanje. Kulturno življenje je treba razgibati, predvsem pa je treba enako pozornost posvetiti ljubiteljski in profesionalni dejavnosti, saj je kulturni prostor zasičen z amaterizmom. Ta pa se razvija le, če ga hkrati dopolnjujemo s profesionalizmom, s katerim se lahko bogati. Res je, da je denarja za to dejavnost vedno manj, vendar pa tudi zagretosti za kulturo v ljudeh ni več. Problem je tudi v tem, so med drugim poudarili, da občina Ravne nima človeka, ki bi ustvarjal kulturno vzdušje ter vodil in usmerjal kulturni utrip. Žalostno je, da niti tega, kar občina 'ima, ne zna izkoristiti (npr. bogato kulturno dediščino, svetovno priznan pihalni orkester...). Kulturno življenje je bilo v preteklosti bogato, toda širši javnosti neustrezno prikazano. Zato je še posebej sedaj potreben človek — novinar, ki bo ponesel ravensko kulturo v svet. Razpravljatci so bili enotni tudi v oceni, da so domači profesionalni kulturni delavci premalo cenjeni in jim je treba posvetiti več pozornosti, saj kot je dejal Janez Mrdavšič: »Cas je, da začnemo spoštovati delo drug drugega.« Med razpravo je bila dana tudi vrsta konkretnih predlogov, kako razgibati kulturno monotonost. Možnosti je veliko (občinska kulturna transverzala, srečanje glasbenikov — komponistov, mladinske glasbene delavnice — poletna orglarska šola, jezikovna kolonija za slovenske osnovnošolske otroke onstran meje, založniška dejavnost...), zato je treba pripraviti ustrezen načrt za delo v prihodnje. Da bi zamisli s tega sestanka zaživele tudi v praksi, je bil v okviru občinskega sekretariata za družbene dejavnosti in občo upravo imenovan odbor za kulturo, ki bo pripravil programske smernice ter koordiniral delo na tem področju. Zaradi pomanjkanja sredstev jia bo treba začeti, kot je dejal eden od razpravljalcev, graditi z malimi stvarmi. M.D. ŠPORT ^f/ f\ Kegljavke Slov. Gradca v prvi slovenski ligi Po dveh letih nastopanja v II. republiški ligi - vzhod, so se kegljavke Slovenj Gradca ponovno uvrstile v enotno slovensko ligo, kjer bodo od jeseni dalje tekmovale skupaj s še dvema našima ekipama Fužinarjem in Korotanom. To predstavlja vsekakor lep uspeh za ta skromni kolektiv, kajti Slovenjgradčanke so pred sezono 1990/91 ostale brez »svojega« kegljišča, kar je še dodatno otež-kočalo njihovo delo. Tako so kegljavke trenirale in igrale tekme na Ravnah. »Moram predvsem pohvaliti izredno voljo in prizadevnost svojih varo- vank na treningih in tudi na tekmah, tako, da smo bili vseskozi prepričani v dosego načrtovanega cilja. Naslov prvakinj smo osvojili premočno, saj smo izgubili le dve tekmi, v Novem Mestu in v Slovenski Bistrici. Povda-riti moram, da smo zlasti na kegljišču na Ravnah dosegali nadpovprečno dobre rezultate. Zal imam trenutno na voljo le šest kegljavk, s katerimi smo prvenstvo tudi osvojili, to pa je daleč premalo za nastope v višjem rangu tekmovanja,« povdarja trener kegljavk Slovenj Gradca Ivan Goričan. Ivo Mlakar Knjižna novost Slovenjgraški Koroški muzej revolucije je pred kratkim v sodelovanju z Gorenjskim muzejem iz Kranja pripravil razstavo »Po sili vojak«. Že ob otvoritvi razstave, ki predstavlja doslej praktično zamolčano in zapostavljeno usodo desettisočev slovenskih fantov, prisilno mobiliziranih v redno nemško vojsko 1941-1945, je bila posredovana informacija o knjigi »Pod Marijinim varstvom«, tokrat pa vam Prepih posreduje nekaj več podatkov o knjižni novosti na slovenskem trgu. S tem tudi posredujemo odgovor velikemu številu naših bralcev, ki so spraševali o tem, kje in kako lahko dobijo knjigo o nekdanjih »nemških vojakih« iz slovenskih vrst. Časopisno podjetje Gorenjski glas iz Kranja namreč v sodelovanju z združenjem prisilno mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko 1941-45 pripravlja izdajo knjige avtorja ing. Alojzija Ziberta, z naslovom »Pod Mari- Naročam knjigo Alojzija Žiberta Pod Marijinim varstvom KNJIGO Ml POSUITE NA NASLOV Datum: PLAČAM PO POVZETJU PODPIS LOČITI REKREACIJO IN TEKMOVALNI ŠPORT Vsa leta nazaj je bil šport v občini Ravne nadpovprečno razvit, predvsem po zaslugi razumevanja gospodarstva, posebej Železarne Ravne, ki je vselej z dodatnimi viri omo-.gočala dejavnost društvom in klu-'bom. Tako šport v ravenski občini v minulih letih ni preživljal prevelikih stresov v pomanjkanju nujno potrebnih sredstev. Toda bodočnost športa v Mežiški dolini bo bržkone drugačna, so ugotavljali delegati na 7. seji skupščine ZTKO občine Ravne. Osrednja točka dnevnega reda skupščine je bil sprejem predloga finančnega načrta ZTKO za leto 1991. Vsa leta doslej so se sredstva zbirala na podlagi prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka, letos so za izvajanje telesnokulturnega programa prvič zbrana iz občinskega proračuna. Tako so na Ravnah lani dobili iz sistemskih virov 4,2 milijona din, letos je teh sredstev 7 milijonov. Toda tudi teh sredstev ne bo dovolj, saj ugotavljajo, da bi v občini za celotno športno dejavnost potrebovali okoli 16 milijonov din. Tudi zaradi vse slabše gospodarske situacije se je pričelo močno spreminjati razmerje med rednimi viri (sredstva ZTKO) in drugimi izven sistemskimi viri. Klubi in društva vsetež-jepridobivajododatnafinančnasred-stva za svoje delo, najbolj pa to občuti največje športno društvo v občini - Fužinar, ki je v preteklosti za svojo razvejeno dejavnost zbralo kar okoli 80 % sredstev iz dodatnih virov. Tega denarja sedaj ni več, kajti koncern Železarna Ravne ni v stanju še naprej gmotno podpirati ravensko društvo. Za letos je le dogovor, da bodo klubi brezplačno uporabljali objekte. Marsikje je že pošteno zaškripalo. Močno vprašljiva je na-daljna dejavnost tam, kjer ekipe nas- topajo v rekreacijskem sistemu tekmovanja. Po besedah predsednika ZTKO Jožeta Šaterja, bodo iz sistemskih sredstev financirali predvsem šport mladih. Omogočili bodo uporaboob-jektov vsem športnikom, bolje bodo stimulirali strokovni kader in pri prednostnih panogah v občini (alpskem smučanju, atletiki in odbojki) upoštevali profesionalne strokovnjake. Večja naj bi bila tudi podpora perspektivnim športnikom v vseh panogah, kar pomeni, da bodo klube dodatno stimulirali za dosežen rezultat njihovega tekmovalca. Nadalje bodo_ vzpodbujali tudi »šport najmlajših« s programi, kot so športna značka ter akcije naučimo se plavati in smučati. Realnost sedanjega težkega položaja, so menili delegati, jih sili v to, da bodo rekreativno dejavnost starejših zaposlenih občanov pač morali postopoma uveljavljati na principu samofinanciranja. Predsedstvo ravenske zveze je že nekajkrat razpravljalo o preoblikovanju Zveze telesnokulturnih organizacij v občinsko športno zvezo. O predlogu ustanovitve športne zveze so razpravljali tudi delegati na skupščini in odločili, da zvezo ustanovijo šele septembra, ko bodo smernice nadaljnjega razvoja slovenskega športa bolj jasne. Do takrat pa je potrebno pripraviti vse potrebno, da bo športna zveza v polni meri zaživela. Na seji skupščine ZTKO občine Ravne so podelili tudi priznanja najboljšim športnikom občine za leto 1990. Priznanja so prejeli: alpska smučarja Mitja Kunc in Katjuša Pušnik ter kot najboljša ekipa - odbojkarji Fužinarja. Ivo Mlakar jinim varstvom«. Knjižna novost naj bi prišla pred bralce v tem mesecu (junij 1991), na 250 straneh pa avtor popisuje pretresljivo odisejado mladega Gorenjca, nemškega vojaka na ruski fronti, doživljanje grozot vzhodne fronte in nemoči prisilno mobiliziranega Slovenca v tuji okupatorski vojski. Posebna dragocenost knjige je v tem, da odpira doslej praktično neznano in povsem zamolčano usodo desettisočev mladih slovenskih fantov s Štajerske, Koroške in Gorenjske, ki jih je Hitler mobiliziral, da bi zatem vsa povojna leta bili pozabljeni drugorazredni državljani, brez priznanih pravic, zaničevani in celo preganjani v novi Jugoslaviji. V Prepihu objavljamo naročilnico za knjigo, ki v prednaročilu stane 300,00 din (po povzetju), prodajna cena pa bo 450,00 din. Izpolnjeno naročilnico pošljite na: CP Gorenjski glas, 64000 Kranj. Republiški sekretariat za delo Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota VELENJE OBJAVE POTREB PO DELAVCIH Delovna organizacija Poklic Del. izk. NČ.DČ KOPA - Računalniš. inženiring Slovenj Gradec dipl. ekonomist 1 leto NČ DE Profundis Ravne na Kor. natakar delo v Hotelu Rimski vrelec Kotlje / NČ DE Profundis Ravne na Kor. natakar delo v Hotelu Korotan Portorož / NČ RAZGLEDI DOMAČIJSKO PABERKOVANJE Marsikaj pozabljamo iz naše preteklosti, pa je škoda, sušimo si korenine. Saj je prav, da poganjamo veje v šir, v veter in vihar drznih misli. Ohraniti pa moramo korenine in globlje bodo, trdneje bomo stali, zdrava bo rast, lepša bo krošnja... Nekaj domačijskega drobirja bomo izbezali iz naše zemlje - tudi v ta namen. O slovenski spravi Čez dober mesec bomo imeli v Ljubljani in Celju svetovni slovenski kongres. Sprava? Marsikje se spremo, seveda, huje je, če so politični spori, najtežje pa je, če orožje govori med sprtimi. Vendar mora slej ko prej zmagati veličina človečnosti. Kako je s slovensko spravo? Nekaj nam manjka pri vsem tem. Osebno imam vtis, da smo imeli le nekaj komemoracij z obžalovanjem, ker so z vrnjenimi domobranci in s številnimi civili kruto ravnali, jih pobili, nečloveško zagrebli, zasuli s kamenjem in celo z odpadnim materialom. Ali je to sprava? V čem je sprava? Da ne bo nesporazuma: dodobra vsi poznamo literaturo o NOB in družbeni revoluciji - pisano s komunističnim imenovalcem. Teh kilometrov knjig zdaj ne bomo navajali. V duhu demokracije res izhajajo knjige »z drugega brega«.. Prelistajmo Žajdelovo Novo Jutro s seznamom knjig in s članki, ki govori tudi o takoimenovani drugi resnici, kot nekateri razlagajo to odprtost. Smo že pri spravi?? Res je, da o vseh dogodkih govorimo in pišemo. Po moje je to samo demokracija in toleranca. Za spravo bi morali storiti nekaj več. Po mojem je cerkev šla na resnično pot sprave. K spravi spada rehabilitacija med vojno (1942) pobitega profesorja dr. Lamberta Ehrlicha, ki ga je partijsko »sodišče« obsodilo na smrt in so ga njihovi eksekutorji zahrbtno ubili sredi Ljubljane. To je bil nesporno velik borec za suvereno Slovenijo, kar dokazuje vi-šarski govor že leta 1937. Vsaj grob mu naj vrnejo. V duhu sprave morajo pripeljati v Ljubljano posmrtne ostanke dr. G. Rožmana. Vrniti bo treba čast pisatelju Nartu Velikonju, ki so ga obsodili na smrt na prvem političnem procesu leta 1945. Vsa čast sestavljalcem SBL, da so ga vključili, na srečo je izšel 13. zvezek šele 1982. Saj se marsikaj objavlja v tem ali onem časniku ali tedniku, vendar pa človek pogreša neko veljavno besedo s kulturnega ali s političnega Olimpa. Zlasti opozicijske strani. Neka čudna metamorfoza se pojavlja pri kronskih zgodovinarjih, pa tudi pri večini v vodilnih krogih ZB. Vsi se naravnost strastno trudijo, da bi dokazali, da je bila osvobodilna borba zgolj in edino osvobodilna. O kaki vzporedni družbeni revoluciji ni bilo govora. To je otročje sprenevedanje. Ne trudimo se vendar in ne skušajmo zanikati ideje prvakov osvobodilnega boja: Tita, Kardelja, Marinka in tako naprej. Ideja o družbeni revoluciji, družbeni preobrazbi, je bila prisotna pri slehernemu borcu, čisto jasno je bilo, da je stala na čelu gibanja KR. To je bil kvas revolucije. V vsaki večji partizanski enoti je imel pomembno vlogo polit, komisar, ki je bil praviloma član KP ali pa SKOJ. Gotovo si Marinko ni šele po vojni izmislil idej, ki jih je izpovedal na drugem kongresu KPS leta 1948: »Zmagali smo samo zato, ker nam je bila vzor VKP(b), zato, ker smo nauk Lenina in Stalina uresničevali na našem terenu.« Zdaj pa skušamo za vsako ceno zanikati ljudsko revolucijo kot nadrast osvobodilnemu gibanju. Zatajevati želijo osnovne cilje KP in poudarjajo »čistost« osvobodilnega boja. Sledi prijazen poduk domobrancem: Glejte, mi smo vodili samo osvobodilno borbo, zakaj ste se pustili zapeljati. Resnično nam je žal, da smo tako kruto pobili vaše tovariše tistega majskega dne 1945. Ali je to res sprava? Pred dnevi je nekdo rekel, da imajo mnoge države dvojno zastavo: državno in narodno. Tega ne razumem povsem. Kako bo, če bo Slovenija samostojna država. Narodna je brez zvezde, taka bo za kongres, druga, državna pa...?? Tone Sušnik DOBRA BESEDA V STISKI TELEFON SOS DELUJE ŽE DOBRE TRI MESECE Zlasti mladi čutijo pomanjkanje pogovora v družini Bilo je prav na prvi letošnji pomladni dan, ko je pri Centru za socialno delo na Ravnah na Koroškem pričel zvoniti prvi tako imenovani odprti telefon ali telefon SOS, kot mu bolj običajno rečejo v tujini. Gre za pri nas dokaj novo obliko dela, za pomoč po telefonu, kjer klicatelju v zaupnem in anonimnem pogovoru prisluhne človek dobre volje. Za tiste v stiski »Naš telefon je namenjen vsem, ki želijo informacijo, nasvet, ali vzpodbudno in tolažilno besedo,« pravi Zlatka Rus, strokovna sodelavka Centra za socialno delo Ravne. »Svetujemo, kdo in kako lahko ljudem pomaga, če so v osebni stiski, če imajo težave v družini, šoli, pri delu in drugje. Pomagamo tistim, ki so žrtve nasilja, ki so zasvojeni s kakršnimikoli mamili in bi se tega radi rešili. Pripravljeni smo z ljudmi deliti njihovo veselje, žalost, jezo, osamljenost itd. Lahko povežemo ljudi med seboj in jim pomagamo poiskati ljudi enakih interesov in želja, lahko svetujemo, kako preživeti prosti čas, kam naj se starši obrnejo, če se ne znajdejo pri vzgoji otrok in še marsikaj drugega.« Ali izgubljamo generacijo? Prve ugotovitve ob analizi pozivov v prvih treh mesecih so najprej pokazale, da je bil tak telefon potreben in da je svoj obstoj že upravičil, čeprav - razumljivo - zelo velikega števila pozivov še ni bilo. »Opažamo, da so doslej k nam prihajali po pomoč zlasti ljudje, ki so jih semkaj napotili drugi,« nadaljuje Rusova. »Zdaj lahko končno ljudje pokličejo sami. Temeljna značilnost prvih pozivov je, da so to osamljeni mladi, kar je zelo zaskrbljujoče. V večini družin se, kot kaže, ne znajo odkrito pogovoriti o težavah mladoletnikov. Kličejo nas otroci ali mladinci med 12. in 14. letom starosti. Največkrat pa jih zanimajo nekatera vprašanja s področja spolne vzgoje in prvih ljubezenskih čustev, o katerih se - predvsem dekleta - zvečine nimajo s kom pogovoriti. Seveda pa kličejo tudi starejši ljudje. Tukaj prevladujejo bodoči upokojenci, torej tisti, ki se bodo upokojili čez kak mesec ali dva in že sedaj ne vedo, kaj bi počenjali, ko ne bodo več hodili v službo. Za takšne in nekatere druge bomo v prihodnje verjetno ustanovili tako imenovane skupine za samopomoč, kjer bomo, na primer, zajeli tudi ločence in še koga.« Zlatka Rus Skrb še drugače Pri ravenskem Centru za socialno delo poskušajo uvajati še nekatere druge oblike socialnega dela. Tako so se letos - poskusno - kar dobro uveljavile tako imenovane mladinske delavnice, ki so jih imeli na Osnovni šoli Prežihovega Voran-ca na Ravnah. Delali so v dveh skupinah, zlasti z učenci sedmih razredov v popoldanskem času na povsem prostovoljni podlagi. Pri tem so ugotovili, da mladi še kako potrebujejo drugačne načine pogovarjanja (skozi neke vrste igro) o sebi, prijateljih, šoli, spolnosti in drugem. Organizirajo tudi pomoč na domu v različnih oblikah. Uvedli pa bi radi spet tako imenovano univerzo za tretje življenje, ki se tukaj doslej ni mogla prav prijeti. »Pri vsem tem pa bi seveda potrebovali tudi širšo, če lahko rečem, laično pomoč ljudi. Pri telefonu v stiski zdaj delamo tri delavke, vendar je to premalo. Podobno je tudi drugod. Reči pa moram, da je ljudi le težko dobiti. Zato ponovno pozivam vse, ki so pripravljeni in sposobni pomagati pri različnih oblikah socialnega dela, naj se oglasijo pri nas,« je sklenila Zlatka Rus. Zapišimo za konec ponovno številko odprtega telefona: 23:399, vsako sredo od 17. do 19. ure in ista številka ter 23-004 vsak dan od 12. do 13. ure. Tomislav Ivič Ne samo, da čudno živimo, čudno je, da sploh še živimo. NIKO GOSPODARSTVO, ODMEVI BRAMAC — prva liga tudi na Koroškem ■ ' " 4: & ' lanko jordan trdi, da Bramacova streha vsaj 30 let ne bo točila. VELIKA RAZSTAVNO PRODAJNA AKCIJA VSE ZA VAŠ DOM DO 50 % CENEJE V HOTELU MERX RAVNE, OD 7. DO 10. JUNIJA 1991 Po tovarniških cenah in ugodnih pogojih nudimo: Moderne in klasične spalnice dnevne in samske sobe, sestavljivo in pisarniško pohištvo, oblazinjeno pohištvo, harmonika vrata in opremo lokalov, klubske mizice, ogledala in svetila, vrtne garniture in opremo za kampiranje, presòite odeje, vzglavnike, deke in pregrinjala Na prodajni akciji sodelujejo: Tovarna pohištva Brežice Bor Laško, Zlit Tržič, Tovarna pohištva Trbovlje, PIONIR - lesni izdelki Novo Mesto, FINAL Nova Gorica, F.ARK Celje, Odeja Škofja Loka, Tovarna volnenih odej Škofja vas, TITAN - predstavništvo Celje Sijaj Hrastnik Pričakujemo Vas v hotelu MERX RAVNE od 7. - 10. junija vsak dan od 9 - 19 ure tel.: (0602) 23-861 m— ^ Tudi Prepihova novinarska ekipa se je pred tednom dni udeležila tiskovne konference, na kateri je bila predstavljena proizvodnja v novem mešanem podjetju Bramac, ki ima eno tovarno tudi v Otiškem vrhu. Bramac d.o.o. sta predstavila direktor Jernej Klemenc in komer- cialni direktor Janko Jordan, prvi -vodi proizvodnjo v Dobruški vasi, drugi pa sedež v Otiškem vrhu. Na novinarski konferenci smo tako izvedeli, da je novo ustanovljena družba Bramac, proizvodnja strešne kritine in industrije gradbenega materiala, d.o.o. (ali na kratko Bramac, d.o.o.) ustanovljena z večinskim deležem Bramac Internacional, ki ima po svetu že 135 firm, v Avstriji pa je to gotovo prva liga v proizvodnji strešnikov. Bramac Internacional ima 51 odstotni delež, 39 % je prispeval Strešnik iz Dobruške vasi, Kograd iz Dravograda pa 10 odstotkov. Koroški del Bramaca bo imel proizvodne dvorane v IGM (gre za najem), skupno pa bo slovenski Bramac proizvedel letno 14 milijonov kosov strešne kritine (od tega štiri v Otiškem vrhu). S tem bi lahko pokrili kar 1,4 milijona kvadratnih metrov strešnih površin. Skupno bo zaposlenih 88 delavcev, 26 v Dravogradu, 62 na Dolenjskem. Proizvajali bodo dva modela strešne kritine v štirih barvah, s kompletnim dodatnim programom, ki pa ga bodo uvažali ob ostalih Bramacovih firm. Sicer pa se je proizvodnja v Dravogradu oziroma Otiškem vrhu pričela že 27. maja. sredi junija pa bosta na tržišču že oba modela te kritine (Klasic in Donav), po - to zagotavljata oba direktorja - zàhod-noevropskih standardih in kakovosti. -ok Se o mežiški TV Odgovor na moj članek je 2000 in ne 2500, kot sem po 'v ’ ' pomoti zapisal, ni niti približno toliko vreden. Cena NOVEGA z modernejšim, boljšim in NOVIM monitorjem je okoli 1500 DEM. O prireditvah skoraj ne splača zgubljati besed, ker so zmerom požele veliko več kritik kot pohvale. V zadnjem času je bilo narejenih že veliko posnetkov in oddaj s poudarkom Po Dogovor na mo/ članek ie končno prišel, vendar pa ni dal nobene informacije. Obtožbe so padle, demantiral jih pa ni nihče. Zakaj nihče ne posreduje z konkretnimi podatki? Ali je potemtakem vse res? Ekipa ostaja ista. Pustoslem-šek je še vedno režiser, scenarist m glavni urednik. Moj članek je enostavno označen kot kup neresnic, studio CATV Mežica pa svoje napake opravičuje kot »poskusna doba«. Naj pripomnim, da ta doba trap že lep čas in v tem času je bilo storjeno zelo malo, razen nakupa nove opreme. Kvaliteta programa varira od slabega do zelo slabega, kljub temu pa se najde tudi kakšna dobra stvar. Konec koncev to ni moja osebna kritika, marveč je to tudi mnenje večine gledalcev - krajanov. Ce se vrnemo nazaj h konkretnim stvarem, lahko na kratko pokomentiram svoj prejšnji članek. Poslovna neuspešnost g. Pu-stuslemšeka ni izmišljena, saj je to pokazal že na nekaj firmah in marsikdo ve za te stvari. Pri delu z javnostjo bi moral že malo bolj paziti, saj tu nima opravka le s peščico ljudi. Računalnik, ki ga je prodal za na kvantiteti. Posnetki raznih prireditev so zelo povprečni, glede na opremo. Pogosto ni zvoka ali pa se le-ta sliši zelo slabo. Kadri so izbrani popolnoma nestrokovno, posnetki se predvajajo v celoti (1 do 3 ure) in po nobenem kronološkem redu... Mislim, da se Bojan P. s svojo ekipo ne more kaj prida pohvaliti. Cilj je bil postavljen daleč previsoko, zato je tudi prihajalo do problemov. V delo vložen čas je lahko še tako velik, a pokaže se lahko, da je pristop napačen. Zgodi se, da človeka enostavno povozi čas. Do kdaj pa bodo gledalci -lastniki kabelske televizije prenašali monopolistično amateri-ziranje oz. »igračkanje«, je odvisno od njih samih. Igor Pečovnik PISMA , ODMEVI Odmev: Dular ostaja Ravenski Da ne bo pomote, ne gre ne za užaljenosti ne za prepire kot je bilo že tu in tam napisano. Zaradi meje med občinama pri Dularju se nismo nikdar prepirali. Ravno obratno, pri Dularju smo se večkrat sestajali, pa ne samo pri kakšni malici. Tudi otvoritev nove ceste Dular-Sele je bila na »stari« meji v prisotnosti ravenskih politikov. Dular je bil vedno ravenski, vedno je plačeval davke ravenski občim, tudi pred letom 79, ko je občina Ravne sprejela enostransko odlok in spremenila mejo. Torej meja ni nikoli nikogar motila, tudi sedaj nobenega ne moti. Gotovo je šlo za povsem subjektivne kaprice posameznika, ko so se odločali za spremembo meje, drugega razloga ne vidim. Ko sem leta 86 prevzel funkcijo predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenj Gradec, sem tudi pobrskal po predalih in motila sta me dva različna zemljevida občine Ravne in Slovenj Gradec, vsak s svojo mejo pri Dularju. Zato sem se odločil, in predlagal, da se zadeva reši in odloči. Ker druge možnosti ni bilo, trma tu in trma tam, pa taka kot je, smo se odločili za edino pot, za ustavno sodišče.jDdlo-čilo je in odločeno je. Ge odločbo ustavnega sodišča natančno prečkate, bi v tretjem odstavku obrazložitve ugotovili, da bi slovenjgraški možje »bitko« dobili, ce bi ustavni spor sprožili leta 79 ali recimo leto pozneje. Pri cesti /e pa tako. Gotovo je pošteno, pa tudi občinski proračuni so tako sestavljeni, da vsaka občina skrbi za svoje probleme. Ne vidim nobenih potreb, da bi z našim proračunom gradili v sosednjih občinah komunalne objekte, razen če gre za skupne objekte -skupne akcije. Naša občina ima pravico zahtevati vložen denar našega proračuna za tistih 190 m ceste med staro in novo mejo. Za to cesto smo kupovali gramoz v ravenski občini, placati smo morali celo občinski prometni davek od tega gramoza, kljub poizkusom m prošnji, naj se občina Ravne zaradi namena odreče tega davka, ni šlo. Ker so v zraku take in drugačne iskrice, uradno jih seveda ni, sem predlagal predsedstvu ' naše občine, pa tudi izvršni svet se je tako odločil na svoji seji 23. maja 1991, da bomo ta del ceste brezplačno prenesli občini Ravne in tako pokazali našo vsakdanjo prijateljsko naravnanost do ravenske občine. Upam, da bo naša skupščina naš predlog sprejela in da bodo Ravenčani prav razumeli našo gesto. Predlagamo, da bi to storili s skromnim srečanjem pri Dularju, da bi v tem času stiske bilo tudi še kakšno srečanje, malo za šalo, malo zares. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBÙNE SLOVENI GRADEC lanez KOML/ANEC Prevara na račun delavca — Slovenca Gospod Z. Škrubej ima sigurno kaj tudi prav. Vsekakor pa je njegovo razmišljanje dvolično in primitivno. Zaposlovanje delavcev (praviloma brez izobrazbe) iz drugih republik je bilo splošno pravilo povojne politike, ki naj bi vodilo^ v enotno državo. Vsi bi bili pač zgolj Jugoslovani in tudi samo delavci. Na srečo je skupno s komunizmom odšla v grob tudi ta fantastična ideja. Prepričan sem, da odpuščajo tudi »južnjake«, vsekakor pa manj kot Slovenceysaj jih je, številčno gledano, v tovarnah sigurno manj kot Slovencev. V vsakem primeru pa se leni in nesposobni najdejo med enimi in drugimi. Prav taka je bila povojna.po-litika zaposlovanja kmečkega življa. Medtem, ko so južni bratje prihajati radovoljno, kaj takšnega ne moremo trditi za ljudi s kmetij. Tudi na Koroškem poz-- namo nasilne zaposlitve. Kmeta so ropali med vojno (tako okupator kot partizani ali drugi) in tudi po njej (obvezna oddaja in razlastitve). Vse skupaj pa seje dogajalo v smislu »proletarske revolucije«. Morda g. Škrubej pozna tisti znani ukaz E. Kardelja o pobijanju domnevnih razrednih (beri-partijskih sovražnikov). Delavci v njem niso omenjeni. Poznam dosti kmetov, ki delajo v tovarnah in praviloma veljajo za dobre delavce (bolj ali manj pa skrbijo tudi za kmetije - so torej dvojni davkoplačevalci). Poznam pa tudi dosti pravih »proletarcev«, ki tudi delajo v tovarnah in nekateri veljajo za lenuhe. če kmetje še ostajajo v tovar-, nah, potem se to dogaja zgolj za- radi njihove pridnosti. • Tisto o podkupovanju pa bi e. Škrubej lahko obdržal zase. Ce hoče, da mu verjamemo, bi lahko navedel kakšno ime. Tudi tisti trgovci, ki sami kradejo, mislijo, da kradejo vsi kupci. Verjetno pa marsikoga moti zgolj dejstvo, da »mati fabrika« ni več mati, ki samo daje, ampak je svoje otroke začela tudi vzgajati in jim celo groziti. Leta in leta sem videval, kako iz tovarn (še zlasti iz železarne) ljudje nosijo razne stvari in pri tem jih niti »vratarji« niso posebno ovirali. Tisti kmetje, ki jih g. Škrubej obsoja, da zaradi mastnih podkupnin ostajajo na delovnih mestih, v tovarne torej nosijo, tisti, ki pa jih ne obsoja, iz tovarne odnašajo (ali pa so). Ali naj bo kmet še enkrat za vse kriv? Včasih je bil dežurni krivec za revščino, danes pa naj bi zaži-ral druge. če kdo ljubi Slovenijo zgolj zaradi njene dobrotljivosti in tovarno zaradi tega, da ji jemlje več kot daje, to res ni pravi Slovenec in tudi ne pravi delavec. Kakor dobra mati ni tista, ki pušča svoje otroke, da počnejo kar se jim zljubi... Na kmetih še vedno radi rečejo: »Obdeluj zemljo, ali pa bo zemlja tebe.« B. Kumprej Odgovor g. Juriju Ulblu V 12 številki »Prepiha« ste objavili razmišljanje »Zdravje je prvo«. Med drugim ste se zavzeli, da se naj ne bi zmanjševalo število zaposlenih v reševalni službi. Nasprotno. Predlagate celo povečanje, tako, da bi se vozniku reševalnega avtomobila priključil tudi spremljevalec. V tem popolnoma soglašam z vami, saj je to tudi moja velika želja, odkar delam v tej bolnišnici. To pa je že kar lepo število let Vedno sem dobil odgovor, da ni dovolj denarja za kaj takega. Danes razmišljam še drugače. Ne le vozilo, temveč posebej opremljen reševalni avto z voznikom, spremljevalcem in posebej usposobljenim zdravnikom ali ustreznim specialistom bi naj v nujnih primerih, ko je ogroženo življenje, prišel na kraj nesreče ali na bolnikov dom. Moj pristanek v javnem vprašanju Izvršnemu svetu Slovenije (interpelaciji), ki je bil objavljen v tem glasilu in vas je privedel do tega, da ste objavili omenjeni članek, v katerem citirate moje ime, da je možno v zdravstvu za nekaj tudi zmanjšati število zaposlenih, je z vidika celotne Slovenije, ven- dar tudi ne tako množično, kakor predlaga Sekretariat za zdravstvo med ukrepi za razumno porabo »zdravstvenega« dinarja. Če ste moj zapis pazljivo prebrali ste lahko že sami ugotovili, da moje stališče do funkcioniranja reševalne službe nikakor ni omejevalno. Prav tako menim, da tudi v naši bolnišnici sedaj zaposlenih ni j preveč in da morajo kar vsi po vrsti pridno delati. Eventuelni manjši viški bi nastali, če bi se korenito poenostavilo poslovanje s spremembo sistemskih predpisov. To pa se zaenkrat še ne kaže. Vse to bi vam v osebnem pismu lahko obrazložil, ker sem prepričan, da je večina bralcev moj članek vendarle drugače razumela. K javnemu odgovoru me je navedlo vaše pojmovanje privatne zdravniške prakse, ki jo sicer podpirate, vendar menite, da jo bo koristil lahko le tisti, ki bo imel denar, tako, kakor pred 60. leti. Tu pa ste v zmoti. In «er morda tako še kdo drugi pojmuje zasebno delo v zdravstvu, bi rad naslajajočo novo zdravstveno zakonodajo malo obrazložil. Res je, da se v osnutku novega zakona o zdravstvenem zavarovanju ponovno uvaja privatna zdravniška praksa, zakaj tudi ne, če je lahko vse ostalo v privatni iniciativi. Vendar bo po zakonu zdravnikovo delo v zasebni zdravniški ordinaciji izenačeno z delom v javnem zavodu. To pa pomeni, da bo lahko zavarovanec z zdravstveno izkaznico obiskal zdravnika v privatni ordinaciji pod enakimi pogoji, kakor v Zdravstvenem domu, seveda pa le pod pogojem, če bo imel dotični zdravnik sklenjeno pogodbo z zavarovalnico ali pa mu bo država izdala koncesijo za opravljanje nacionalnega programa zdravstvenega varstva. Z drugimi besedami bi se lahko reklo: po novem bodo zopet privatne zdravniške ordinacije, bolniki pa ne bodo »privatni« v tem smislu, da bi morali tam opravljene storitve plačati le z lastnim denarjem, ampak bo prav tako uveljavljen zavarovalniški princip. Razumljivo pa je, da bo lahko sleherni nastopal tudi kot samoplačnik, če bo želel usluge, ki jih ne bo zagotavljala zavarovalnica ali država. Tedaj bo usluge in storitve plačal sam. Vendar tudi za to velja: enako bo treba plačati ali doplačati v javnem zavodu, kakor pri privatniku. Seveda pa zavarovanec ne bo mogel po mili volji potovati od enega k drugemu zdravniku, ampak si ga bo moral izbrati za določen čas. Toliko kot pojasnilo in ne kot polemika na citirani članek. Prim. dr. Drago Plešivčnik PISMA,ODMEVI Dialog z Zakaj ni moglo priti do dogovora o skupnem splošnem pokrajinskem muzeju? V člankih, ki so bili napisani o tej problematiki do sedaj, se je prikazovalo samo »bogastvo« Delavskega muzeja Ravne, brez drugih momentov, ki so za odločitev o ustanovitvi splošnega muzeja in o njegovem sedežu prav tako pomembni, če ne celo bolj. O naših zbirkah in dejavnosti seje v glavnem molčalo, ali pa bilo napačno prikazovano; tako na primer ni bilo povedano, daje naš muzej po nastanku starejši od ravenskega. Preveč seje poudaqalo tudi ime našega muzeja, in to povsem brez potrebe, saj se že dolgo ne ukvarjamo samo z NOB oz. revolucijo. Glede na to, da na očitne izzive doslej nismo odgovarjali, seje v javnosti ustvaril vtis, da imajo Ravne boljše argumente kot mi. S strani ljudi, ki nas bolje poznajo ter spremljajo našo dejavnost, pa se je večkrat postavljajo vprašanje, zakaj ničesar ne rečemo v svojo obrambo, zato sem se odločil za ta zapis, pa tudi zato, ker se je v raznih medijih namigovalo in se še vedno namiguje tudi na našo sokrivdo v prepirih za »oslovo senco«. Spora z Ravnami v zvezi s splošnim muzejem nismo začeli mi, niti si ga nismo želeli. Da pa smo težili za tem, da bi bil sedež skupnega muzeja v Slovenj Gradcu, je glede na naš sedanji status jasno, in tega tudi nismo nikomur prikrivali. Delavski muzej Ravne bi v skupnem splošnem muzeju ostal na Ravnah in ohranil svojo avtonomnost. Slovenjgraški muzej in njegova dejavnost Gradivo za naš muzej je začel zbirati Bogdan Žolnir ze leta 1945, do uradne ustanovitve paje prišlo aprila 1951. Začetnik muzejske dejavnosti na Koroškem pa je bil slovenjgraški župnik Jakob Sokolič že daleč nazaj v letih stare Jugoslavije. Da je lahko ustvaril tako bogato zbirko, mu je pomagala bogata kulturna in zgodovinska tradicija Slovenj Gradca in okolice, ki je vsej slovenski javnosti znana. Muzej NOB je ob različnih poimenovanjih vseskozi pokrival celotno koroško regijo. Leta 1980 se je osamosvojil (prej je bil enota Zavoda za kulturo Slovenj Gradec), postal samostojna delovna organizacija na področju kulture pod sedanjim imenom, s svojo dejavnostjo pa je pokrival tudi ozemlje zamejske Koroške. Danes razpolaga muzej z okrog 500 kvadratnimi metri razstavnih in gluhimi delovnih površin, poleg tega je občina Slovenj Gradec s posebnim odlokom dodelila v upravljanje muzeju prostore nekdanjih zaporov v pritličju stavbe, kjer je sedež muzeja, v skupni izmeri okrog 120 kvadratnih metrov. V jeseni 1992 pa bo muzej dobil v uporabo prostore stare osnovne šole v Slovenj Gradcu, kar je povsem realno glede na to, da bo do takrat zgrajena nova šola. V muzeju je trenutno zaposlenih osem delavcev, izmed teh so štiije zgodovinarji in arheolog, v kratkem pa bo muzej pridobil tudi etnologa. Glede umetnostnozgodovinske dediščine mu bodo pomagali strokovni delavci Galerije likovnih umetnosti. Muzej trenutno premore 3 računalnike (2 At, 1 XT) s tiskalniki in drugimi dodatki, alarmne naprave ter sodobno opremo za arhiv. Vletošnjem letu imamo v načrtu nabavo video naprav. Muzej ima trenutno okrog 1200 muzejskih predmetov; k temu je treba dodati še okrog 100 eksponatov iz rimskega naselja Colatio (Stari trg), ki so shranjeni v Galeriji likovnih umetnosti in ki bodo prišli v poštev pri postavitvi arheološke zbirke, ki bo nameščena v prostorih bivših zaporov. Na vidiku je skorajšnja pridobitev večjega števila novih muzealij ter celo večje zbirke. Muzej ima trenutno okrog 5000 fotografij, dvakrat toliko negativov in preko 28 tekočih metrov arhivskega gradiva, spominskih zapisov itd. Muzej je v zadnjih letih sodeloval v domala vseh kulturnih akcijah, ki so bile regijskega značaja. V okviru muzejskega raziskovalnega dela sta v zadnjih šestih letih nastali in izšli dve obsežnejši deli iz naše novejše zgodovine, pripravljeno pa je gradivo še za eno obsežno delo. Strokovni delavci muzeja so poleg tega objavili precej člankov in razprav v raznih strokovnih revijah in časopisih, sodelujejo pri Enciklopediji Slovenije, sodelovali so kot recenzenti strokovnih del. Leta 1985 so pripravili obsežnejšo razstavo o zaključnih bojih 2. svetovne vojne na naših tleh, leta 1990 so pripravili razstavo Koroški plebiscit, izdali katalog, organizirali strokovni simpozij na isto temo. Za letos pripravljamo razstavo Koroška krajina 1945 - 1953, za naslednje leto imamo prijavljeno (in odobreno) razstavo o strankarskem in društvenem življenju na območju sedanje Koroške krajine do 2. svetovne vojne, ki jo že pripravljamo. V muzeju so bila do sedaj številna strokovna predavanja na najrazličnejše zgodovinske teme. Organizirali smo gostovanje raz- stav Narodnoobrambni in delovni tabori, Boj za slovensko severno mejo, Ljudskofrontno gibanje na Slovenskem, Po sili vojak (otvoritev je bila v petek, 17. maja). Kustos - pedagog izvede po šolah vse regije letno okrog 180 učnih ur, ki jim prisostvuje 5500-6000 učencev. Muzej je vsa leta tesneje sodeloval s Slovenskim znanstvenim inštitutom Celovec, Inštitutom za narodnostna vprašanja v Ljubljani ter drugimi muzeji. Za obdobje marec 1991 -marec 1992 je muzej pripravil obsežen delovni program, ki vsebuje preko 30 konlu-etnih nalog z vseh področjih muzejskega dela in za vse občine koroške regije. V okto-bru 1992 bo v Slovenj Gradcu zborovanje slovenskih zgodovi-naijev; sopobudnik je bil naš muzej, ki bo nastopil v vlogi soorga-nizatoija, skupaj z Zgodovinskim društvom za Koroško, katerega pobudnik in soustanovitelj je bil prav naš muzej. Za odgovor na vprašanje, zakaj ni moglo priti do dogovora o skupnem splošnem muzeju za Koroško, bi bila potrebna celovitejša analiza, ki bi potrebovala več prostora in časa. Dejstvo je, da seje ravenska stran odločila za samostojno reševanje tega problema po skoraj treh letih mučnih pogajanj s Slovenj Gradcem in ko je ze kazalo, da bo končno le prišlo do dogovora. Med argumenti za tak korak so bili poleg strokovnih tudi politični. Delavski muzej Ravne bi si bil že prejšnja leta pridobil status samostojnega muzeja - občinskega ali kakršnegakoli že, če bi se bil potmdil. Ne pomaga se danes izgovaijati na »naravnanost sistema v prejšnjih časih«, kot piše v argumentaciji ravenske občinske vlade, ki je v bistvu argumentacija Delavskega muzeja. Tudi v »rdečih«, »komunističnih« časih so nastali mnogi muzeji, ki niso bili muzeji NOB in revolucije, pa je takratna oblast kljub temu dala pristanek za njihovo ustanovitev, če so obstajali ustrezni strokovni argumenti za to. Sicer pa je tudi ime Delavski muzej bilo proizvod časa, v katerem je nastal. Gospodarstvo občine Ravne j e bilo takrat uspešno, denarja je bilo dovolj, zato je tako delavcem muzeja kot občinskim politikom odgovarjal status quo. Danes je situacija povsem drugačna, rešitev le-te pa ravenska oblast išče na različne načine - na žalost tudi s političnimi sredstvi. Spet torej prevladuje politika nad stroko, kar pa delavcev Delavskega muzeja očitno ne moti, kljub večkrat deklarirani težnji po strokovnosti in kljub večkrat deklariranim drugačnim stališčem. Po vsem, kar se je dogajalo v zvezi s pogajanji za skupen muzej, je povsem jasno, da do združitve obeh muzejev v enega nikoli ne bo prišlo. Siliti v združitev dveh tako različnih ustanov ob tako nasprotujočih si občinskih interesih tudi ne bi imelo nobenega smisla. Kakorkoli se že sliši absurdno, je vendar najbolje, da na Koroškem »nastaneta« dva splošna muzeja, med njima pa se doseže dogovor o delitvi dela, saj sta tudi do sedaj dokaj dobro sodelovala. Povsem legitimna je pravica ravenske strani, da išče svojo rešitev, vendar če bi se za to potezo odločila prej in ne tik pred doseženim ciljem, in že na samem začetku jasno predstavila svoje poglede na to problematiko, bi bil problem varstva premične kulturne dediščine na Koroškem že davno rešen, vsi skupaj pa bi si prihranili precej časa in živcev. Glede na dosedanje delo in vlogo naše ustanove -prepričani smo, daje povsem upravičila svoj obstoj - in glede na trenutno stanje političnih sil, pa je povsem jasno, da bi bila vsakršna rešitev, ki bi bila v korist Ravnam, a istočasno v škodo Slovenj Gradcu, izrazito politična. Političnih rešitev pa nam je vendarle še iz prejšnjega sistema dovolj, saj smo prav zaradi njih prišli tako daleč. prof. Maijan LINASI v. d. ravnatelja Koroškega pokrajinskega-muzeja revolucije Slovenj Gradec WIZARD Studio za poučevanje tujih jezikov Studio organizira in izvaja tečaje tujih jezikov za predšolske otroke, šolsko mladino in odrasle. Odločite se lahko za intenzivne - začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in menš-čine - osvežitvene tečaje angleščine in nemščine (informacije: tel. (0602) 22 709 popoldan) - seminar iz nemške poslovne komunikacije (informacije tel. (0602) 83 452 dopoldan) Delo poteka v majhnih skupinah pod vodstvom izkušenih predavateljev. Uporabljamo najsodobnejše tuje učbenike, časopise, poljudne in strokovne revije ter audio- in videokasete. Nudimo tudi prevajalske storitve. VAŠ PREPIH TOVARNA oblazinjenega pohištva, »NOVA OPREMA« Slovenj Gradec, Stari trg 304 OBVEŠČAMO VAS, da lahko kupite pod zelo ugodnimi pogoji sedežne garniture (ANA, MIRJANA, KOPA, LARA, NINA, PARTNER, SATURN) vzmetnice in ležišča v našem podjetju. Informacije po tel.: 42-051, int. 16,17 ali direktno 41-144. NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC M /ČOPA RAČUNALNIŠKI INŽENIRING - HIŠA BISTRIH REŠITEV KIDRIČEVA 14, SLOVENJ GRADEC uteks SLOVENJ GRADEC INDUSTRIJSKA PRODAJALNA - TEHNIČNA KONFEKCIJA - USNJE VSEH VRST - modni moSki, Zenski in otroški čevlji - USLUGE VSEH VRST Srečko PRISLAN KLJUČAVNIČARSTVO Izdelava industrijskih čistilnih naprav Tel.: (0602) 22-900, 21-957 OBRTNA CONA DOBJA VAS RAVNE NA KOROŠKEM Marjan SLEMENŠEK GRADBENA MEHANIZACIJA Izvajanje vseh vrst gradbenih del s strojno mehanizacijo Tel.: (0602) 22-429 Miran IGERC GRADBENIŠTVO Projektiranje, nadzor, izvedba Tel.: (0602) 23-869 KONKURENČNE CENE, KAKOVOST IN ROKI! OBJAVE UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO ČETRTEK, 6.6.: 11. Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin: Gost Irena Vrčkovnik. 13.30 Obvestila I. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu. 15.30 Dogodki in odmevi. 18.00 Oddaja za mlade, Yu rock vibrator, kontakt, rubrike. 19.00 Obvestila II. 20.00 Povedano po nemško. 20.15 Nasvidenje in Sky Radio. PETEK, 7.6.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin: Novosti iz diskoteke Jolly. 13.30 Obvestila 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Nasvidenje. SOBOTA, 8.6.: 8.45 Povedano po nemško - ponovitev 9.00 Pozdrav. 9.15 Horoskop. 9.30 Obvestila I. 10.00 Kupujte z nami. 10.15 športni kažipot. 10.30 Koroški razgledi. 10.45 Kultura vabi. 11.00 Marjanca. 12.30 čestitke in pozdravi. 13.00 Mali oglasi. 13.30 Obvestila II. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.00 Stavim da. 18.00 Lojtrca 7 naj, naj. 19.00 Obvestila III. 20.00 do 24.00 Nočni klub Koroškega radia: Lestvica 3x3, Bobo Dylan... 00.00 Nasvidenje in Sky Radio. NEDELJA, 9.6.: 8.45 Povedano po nemško - ponovitev. 9.00 Pozdrav. 9.15 Horoskop. 9.30 Obvestila I. 9.45 Rezervirano za kmetijstvo. 10.00 Koroška kronika. 10.15 Pismo iz zamejstva. 10.30 Vesti. 10.45 Kultura vabi. 11.00 Navidenje. 12.30 čestitke in pozdravi. 13.00 Mali oglasi. 13.30 Obvestila II. 15.00 Nasvidenje. PONEDELJEK, 10.6. : 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin: Vi izbirate. 13.30 Obvestila. 13.40 Hit tedna. 14.30 Koroški razgledi. 14.40 športni pregled. 15.00 Nasvidenje. TOREK, 11.6.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin, Zaplešite z nami. 13.30 Obvestila 1.14.30 Koroški razgledi. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu. 15.30 Dogodki in odmevi. 18.00 Lojtrca 7 naj, naj. 19.00 Obvestilall. 20.00 Povedano po nemško. 20.15 Nasvidenje in Sky Radio. SREDA, 12.6.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin, 33 obratov: Danijel. 13.30 Obvstila. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Nasvidenje. mali oglasi SAMARO 1300/5, letnik 88, z dodatno opremo, pro-dam. Telefon: (0602) 43-157 - v večernih urah.___________ UGODNO prodam malo rabljen fotokopirni stroj. Tel.: 061 811-116 (po 19. uri). PRODAM moped APN 6/87 in čelado. Tel.: 21-776. ODPRTI TELEFON ZA OTROKE IN ODRASLE V STISKI (0602) 23-399, 23-004 SREDA: 17.-19 PON.—PETEK : 12.-13. POD ŠIFRO »PRIJATELJ« dežurstva DEŽURNI ZDRAVNIKI Ravne na Koroškem (tel. 21-211): za oba dežurna okoliša (Ravne - Prevalje in Mežica - Črna) je dežurstvo urejeno ponoči, ob koncu tedna pa od sobote, od 13. ure, do ponedeljka, do 6. ure. Slovenj Gradec (tel. 41-031, int. 417): dežurstvo je urejeno vsak dan ponoči, ob koncu tedna pa od sobote, od 14.30, do ponedeljka, do 7. ure. Dravograd (tel.: 83-351): od 7. do 13. junija bo dežuren dr. Josip Hleb, od 14. do 21. junija pa dr. Jože Lebič. Radlje ob Dravi (tel.: 71-121): 8 junija bo dežuren dr. Andrej Horvat, 9. junija dr. Ivica Kralj, 15. junija dr. Ivica Podrzavnik in 16. junija dr. Andrej Horvat. ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA Za občino Ravne bo v nedeljo, 9. junija, od 7. do 9. ure dežurna zobna ambulanta na Ravnah (tel.: 21-211), 16. junija pa zobna ambulanta v Mežici (tel.: 35-151). Za občino Radlje ob Dravi bo v soboto, 8. junija, od 7. do 13. ure dežurna zobna ambulanta v Radljah (dr. Marija Rutar), v nedeljo, 9. junija, od 9. do 11. ure pa zobna ambulanta v Vuzenici (dr. Aleksandra Renčelj). 15. junija od 7. do 13. ure in 16. junija od 9. do 11. ure bo dežurna obratna zobna ambulanta Vuzenica (dr. Dobrivoje Petkovič). VETERINARSKE POSTAJE Telefonske številke veterinarskih postaj (informacije o dežurnih veterinarjih so stalne): Dravograd: 85-079, Radlje ob Dravi: 71-167, Slovenj Gradec: 41-187, Prevalje: 31-340. LEKARNE Ravne na Koroškem (tel. 22-292): ob delavnikih je lekarna dežurna od 20. do 22. ure, ob nedeljah In praznikih pa od 9. do 12. in od 18. do 20. ure. Slovenj Gradec (tel. 41-112): ob delavnikih je lekarna dežurna od 19.30 do 21.30, ob nedeljah in praznikih pa od 8.30 do 11. in od 16. ure do 21.30. Radlje ob Dravi (tel. 71-115): ob delavnikih je lekarna dežurna od 20. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. in od 18. do 22. ure. BENCINSKE ČRPALKE To nedeljo bodo delale bencinske črpalke Petrola na Ravnah, Slovenj Gradcu - Celjska ulica in na Muti od 7. do 19. ure, v Dravogradu pa od 7. do 20. ure. črpalka v Radljah ob Dravi je v nedeljo zaprta. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri Skupščini občine Ravne na Koroškem RAZPISUJE na podlagi 32., 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) delovno mesto ravnatelja osnovne šole Juričev Drejček Ravne na Koroškem. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo šolo ortopeuagoške smeri - 5 let delovnih izkušenj z lažje duševno prizadetimi otroki. Mandat imenovanja traja štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve občine Ravne na Koroškem do 15/6-1991. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od dneva objave razpisa. prireditve 8.6.1991 ob 20 uri v Kulturnem domu v Črni - letni koncert Mešanega pevskega zbora MATO. V gosteh bo prosvetno društvo Oton Zupančič, MPZ »Artiče« Krško. 8.6.1991 bo ob 18. uri - v CERKVI DEVICE MARIJE NA PREVALJAH blagoslov, predstavitev orgel ter POSVETITVENI KONCERT - HUBERT BERGANT - orgle, TOMAŽ LORENZ - violina Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri Skupščini občine Ravne na Koroškem RAZPISUJE na podlagi 32., 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) delovno mesto ravnatelja Koroške osrednje knjižnice »dr. Franc Sušnik«. Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visokošolsko izobrazbo filozofske (humanistična smer), pravne ali ekonomske fakultete, - da se lahko izkaže z delovnimi dosežki v knjižničarski stroki ali na kulturnem in znanstvenem področju, - da ima organizacijske sposobnosti, ki jih izkaže z večletno prakso pri odgovornih delovnih nalogah v kulturnih, izobraževalnih in znanstvenih ustanovah. Mandat imenovanja traja štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve občine Ravne na Koroškem do 15/6-1991. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od dneva objave razpisa. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING KOPA, p.o. Kidričeva 14 Slovenj Gradec objavlja delovno mesto: UVOZNEGA KOMERCIALISTA za opravljanje del na področju uvoza računalniške opreme. Pogoji: - visoka izobrazba ekonomske smeri - aktivno znanje angleškega jezika - izpolnjevanje pogojev za ZT registracijo. Zaželjeno je poznavanje računalniške tehnologije in znanje nemškega jezika. Delo je za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev npj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Računalniški inženiring KOPA, p.o. Slovenj Gradec, Kidričeva 14. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po odločitvi. KOROŠKI ŠPORT NOGOMET Korotan prvak, iz lige Akumulator in Fužinar V mariborski nogometni podzvezi so odigrali zadnje, 22, kolo. Rezultati: Pobrežje - Starše 0:0, Paloma Sever - Peca 0:0, Akumulator -Pesnica 2:3, Miklavž - Korotan 2:0, Fužinar - Partizan Radlje 2:6 in Roš-nja Loka - Fram 6:5. Nogometaši Korotana so kljub porazu v Miklavžu pri Mariboru, kjer so nastopili oslabljeni, osvojili naslov prvaka in bodo nastopili v kvalifikacijah za uvrstitev v slovensko območno ligo -vzhod. Njihov nasprotnik bo določen z žrebom, to pa bo ena od treh ekip: ERA Šmartno, Aluminij Kidričevo ali Veržej. Poleg Prevaljčanov, ki so osvojili 1. mesto v mariborski podzvezi, so lahko zadovoljni z uvrstitvijo tudi nogometaši Pece iz Črne, ki so zasedli 2. mesto ter Radeljčani, ki so bili četrti. Manj uspešni sta bili preostali dve koroški vrsti, ravenski Fužinar in Akumulator iz Mežice, ki se morata seliti v nižji rang tekmovanja. V 25. kolu slovenske območne lige - vzhod sta naša dva predstavnika ponovno ostala praznih rok na gostovanju. Partizan iz Slovenj Gradca je igral v Račah in izgubil visoko,kar s 4:0, Ojstrica iz Dravograda pa je igrala v Središču in bila poražena s 4:1. Dravograjčani so bili v prvem polčasu enakovreden nasprotnik gostiteljem in so štiri zadetke prejeli šele v drugem delu igre. Za Ojstrico je edini gol dosegel Račnik. Kolo pred koncem prvenstva v ligi vodita Dravinja in Beltinka, Partizan je 11., Ojstrica pa 12. DRUGE VESTI - Na Ravnah je bil turnir za pokalnega prvaka občine Ravne v malem nogometu. Med 10 ekipami so pričakovano zmagali nogometaši Polene, ki so tudi sicer prvaki občinske lige. V finalni igri je Polena premagala Holmec s 6:1. - Strokovno vodstvo jugoslovanske smučarske zveze je že sestavilo spisek svojih reprezentanc, med njimi so tudi smučarji in smučarke iz naših koroških klubov. Pri alpincih je v žensko A reprezentanco uvrščena Katjuša Pušnik iz črne, v žensko B pa Mateja Kraševec iz Fužinarja. Pri fantih so v reprezentanci naslednji naši smučarji: moški A - Mitja Kunc iz Črne, mladinska A - Primož Pustoslemšek iz Mežice, mlajši mladinci - Evgen Veselko in Igor Zagernik iz Fužinarja Ravne ter pri starejših pionirjih - Ožbi Ošlakiz Fu-žinatja. Trener občinske selekcije Oto Pustoslemšek bo v prihodnji sezoni sodeloval tudi pri delu pionirske in mladinske reprezentance. Tudi dva naša smučarska skakalca sta uvrščena v reprezentančne vrste, v mladinsko reprezentanco Jože Zagernik in v mladinsko nordijsko kombinacijo Erih Pečnik, oba tekmovalca Fužinarja. Med tekačicami je v mlado A selekcijo uvrščena Nataša Lačen iz Črne. - Eva Breznikar, plavalka ravenskega Fužinarja, že nekaj časa vadi skupaj s plavalci Ljubljane, kjer se intenzivno pripravlja za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu v Ant-werpnu. V priprave za to pomembno tekmovanje sodijo tudi nastopi na zahtevnih tekmovanjih. Te dni nasto- ČRNA KRONIKA Vse kaže, daje tudi Koroška dobila svojo cesto smrti ali predel ceste, kjer bi bilo najprimerneje postaviti prometni znak: »Pozor črna točka!«. Gre za regionalno cesto Dravograd -Ravne na odseku zunaj naselja Tolsti vrh. Tukaj so se v dobrih treh tednih pripetile tri nesreče, ki so terjale tri življenja in nekaj huje poškodovanih. Sicer pa so se v minulem tednu na Koroškem pripetile štiri težje prometne nezgode - ena s smrtnim izidom. Delavci milice in kriminalistične službe so v tem obdobju obravnavali 17 kaznivih dejanj, od tega 11 tatvin. Zaradi krišitve javnega reda in miru so morale »na hladno« tri osebe. Deportiranih je bilo 15 tujih državljanov, od tega največ Pakistancev. Štirikrat pa je tudi zagorelo. Kriminaliteta Razumljivo za ta letni čas je, da se spet nadaljujejo kraje motornih koles in nekaterih avtomobilskih delov. So pa tudi še »drugačni tiči«. Eden izmed»netopiijev«je31. maja vlomil v Mladinsko knjigo v Slo- veni Gradcu. Iz oddelka Svet knjigeje iz blagajne odnesel 2000 dinarjev. Policija je storilcu bojda že na sledi, neuradno pa smo izvedeli, da ga bodo prijeli najkasneje pri prihodnji »knjigi četrtletja«. Človeška domišljija in iznajdljivost zares ne poznata meja. Tako je prvega junija na postgjo milice na Ravnah prišel invalidski upokojenec P.R. z Raven. Povedal je da gaje napadi neznanec in ga tako udaril, daje obležal za nekaj časa v nezavesti. Ko se je zbudil, je opazil, da mu je napadalec odnesel vso pokojnino, vrh vsega pa še vrečko z litrom mleka in kruhom. Podrobnejša preiskava paje pokazala, da si je P.R. zgodbo izmislil, ker je denar zapil v družbi s prijatelji. Zdaj bo P.R. na»velkikega neznanca« moral čakati do prihodnje penzije. Tudi na Koroškem se pretepajo. Tako seje F.F. iz Črne na Koroškem 30. maja okoli 17.30 sprl z J.K. iz istega kraja. V »navalu vroče krvi« je iz bližnje skladovnice izpulil leseno lato in brez - na Štajerskem bolj poznanega bojnega krika »Kri v luft, čreva na plot« - mahnil sosprtneža po glavi. Udarec, kot kaže, ni bil preveč močan - ali pa je bila glava pretrda, saj pa Breznikaijeva skupaj z ostalimi člani slovenske reprezentance na tradicionalni Veliki nagradi Slovaške v Bratislavi. KAM OB KONCU TEDNA NOGOMET: V nedeljo, 9. junija, bosta s pričetkom ob 16.30 uri dve tekmi zadnjega kola slovenske območne lige. Na Prevaljah Partizan Slovenj Gradec - Svoboda Brežice in v Dravogradu Ojstrica - Železničar Maribor. ATLETIKA: V soboto, 8. junija, bodo v Slovenj Gradcu tradicionalni teki za memorial Janka Gregoriča. Start vseh tekov bo od 17. ure dalje pred OŠ Franja Vrunča na štibuhu. ORIENTACIJSKI TEK: Na letališču v Turiški vasi bo v soboto in nedeljo tekmovanje za slovenski in jugoslovanski pokal. Organizator pričakuje okoli 200 udeležencev iz Hrvaške, BIH, Srbije, Avstrije in Slovenije. Pričetek tekmovanj bo oba dneva ob 11. uri. Ivo Mlakar CESTA SMRTI je J.K. bojevitežu lato izpulil iz rok. F.F. paje na to potegnil še nož, kar priča, d imajo tudi v Cmi prave »potujoče orožarne«. No tudi ta del »prijateljskega prepričevanja« se je končal brez hujših posledic. Nadaljevanje sledi na sodišču, »lato« pa bo tedaj imel v rokah strog sodnik. Črne vesti prihajajo tudi iz naših gozdov. Na Lehnu je tako neznani storilec iz gozda GG Maribor ukradel kar cel bor ali 1560 kubikov lesa. Škode je za 5364 dinaijev, storilca pa bodo najverjetneje prijeli, ko si bo prepeval tisto znano: »Vgori raste zelen bor...« Policaji so prejeli dva Čakovčana, ki sta 30. maja na kamionu prevažala pet kubikov desk in zanje nista imela nobenih papitjev. Ugotovili so, da sta na Koroško pripeljala okoli 3,5 ton luščene koruze in jo spremenila v deske. Pri tej »čarovniji« je bila soudeležena D.K. s Šentanela, ki se ji zdaj obeta še proces »zaradi čarovništva«. Ne kradi, glasi ena izmed desetih božjih zapovedi. Vendar to ni moglo zadržati neznanega storilca, ki je v Pamečah iz župnišča odnesel zlat ženski prstan in 1000 šilingov ter 350 dinaijev. Mogoče bo že kmalu moral k »spovedi« k sodniku. Tudi poslednja sodba mu bo nekoč izrečena. In končno: prijatelju ne moreš vedno zaupati. Tako je J.R. iz Slovenj Gradca utemeljeno osumljen, da je ukradel fotoaparat B.M. iz istega mesta, ko je bil pri njemu na obisku. B.M. vljudno naproša prijatelja, naj pride k njemu na obisk še »en bart« in naredi njegov portret za novi slovenski potni list. »Fotorobota« J.R. bodo brezplačno naredili policaji. Javni red in mir »Bunkeraši«: na hladnem seje prvega junija znašel A.B. iz Vuzenice, ki je doma pretepal ženo in hčer. Pomiril se ni niti ob prihodu policajev, pa je končal v »prostoru za streznitev«. Domov seje vrnil pohlevno zatijujoč, da »babe ne bo več tepel, tudi, če bo ona že vedela, zakaj.« V bunkerje moral tudi B.H. iz Radelj, ki seje pred pekarno v tem kraju stepel z neznancem, zatem pa se upiral še »organom oblasti«. Sodnik za prekrške bo zdaj moral ugotoviti, če je pretepu botroval spor »okoli kilograma kruha« ali je bilo v igri kaj več. Prometne nezgode Najhujša nesreča se je pripetila na cesti smrti zunaj naselja Tolsti vrh 31. maja, ko je voznik osebnega avtomobila J. F. iz Dravograda vozil proti Ravnam na Koroškem. Zaradi preutrujenosti je zapeljal s ceste in padel v Mežo, kjer je vozilo obstalo na strehi. Voznikje bil takoj mrtev, vzrok smrti pa še raziskujejo. Druga hujša nesreča pa seje pripetila na gozdni drči ali vleki blizu Primoža na Pohorju. Voznik osebnega avtomobila B.T. iz Primoža je vozil z Legna, med potjo paje vozilo pričelo zanašati in se je prevrnilo. Voznik in sopotnik S.R., prav tako iz Primoža, sta padla iz vozila. B.T. je odšel domov, sopotnika paje hudo ranjenega pustil na kraju nezgode, kjer gaje slučajno našel njegov siri. V kritičnem stanju so ga pripeljali v bolnišnico. (TI.) Iščemo sodelavce za prodajo časopisa PREPIH. Tel.: 22-999 ali 23-094 POPRAVEK V 14. številki Prepiha je bilo v tekstu mag. Andreje Cibron-Kodrin o ravenskem parku napačno zapisano, da je mnenjska o odnosu do parka zajela okrog 3/4 Ravenčanov. Zaključek prispevka se pravilno glasi: »To so povzetki mnenjske ankete..., kije zajela krog 3 % Ravenčanov in jih bo potrebno upoštevati v primeru preurejanja parka.« Za napako se avtorici opravičnje-mo. wolf in ceste ££&£? .£JS?=S| nudbami za Španijo, Grčijo... da P S y žeiezarni nima lahko mimoidoči poberejo kar iz ^rn • d()Ptako ekskluzivnih m-| cvetlic, ki so posajene pred zgra- P :: kot Slovenske novice dbo, kjer obratuje. EK nastajajoči Slovenec) m | Na reklamnem panoju ( J ■ • n0 s čem bosta žele poplesavajo v ritmu vetra ostali n • Wolf trgovala. VVolfa pa lističi za popestritev aranžmaja, /ania^^ da poskrbi za ki cenovno pokriva najbolj zaso- J., J.esttN preden bo po njih Ijenc juhe tam nekje v Tunisu ali JVt0pOvske cevi. Ucrkoli že... Ce ne veste, kje je, proaza. e ibko pogledate na reklamno ta- /?../ I<> ki ima že časovni in toplot- 0y & v PučniL Poslužujeh n UdJtrc>h, Jeho vlTl Povsem ibko pogledate na reklamno ta-lo, ki ima že časovni in toplot-i design. Vse za turizem in le-oto! kdčf>n Wwliì,™1!™ Ponovno V2W. e/ovn, čas za s™oj n°y‘' Po/rtni s«2 & 5T/V ostro nr,.} lrosfava (:JX ,zi?p1o tiSaff"'- ^"ma igoslavije jemll res (ako. »r,p^A.......... r WWM& yjAAw^//// ts$n&’r*ss.isT ***£&& ’sa^ Sv/en<0- kSVk a»ti£ ^ ---sinasS statuì ^'^orofr/^raj. sposobni er ole8°^h . ss^sr^tisSde- javnosti, od trgovine,.zavarovalniške agencije, urejanja časopi sa... S čim se ukvarjajo ostali, bo treba še odgovorno preveriti. ZLATA JAMA šifi “lil Hiš Hfs 11 !“ JlllJjlfltfl Pa se je končno le pokazalo, da je bila tale gradbena jama v Dravogradu za nekatere prava »zlata jama«. Iz trgovskega centra ni bilo nič, zato pa je eden izmed »delavcev«, Vladimir Z. iz Dravograda, utemeljeno osumljen podkupovanja In drugih reči. Nekateri njegovi »prijatelji« - mednje sodijo celo uslužbenci republiških upravnih organov - so skupno »pokasirali« podkupnine ali drugačne »prejemke« v višini več kot milijon dinarjev. Kaj bo zdaj s temi »vrati v Evropo«, ne vemo. Uradno pa smo lahko izvedeli, da so v »mahinacije« vpleteni tudi nekateri znani Dravograjčani, ki pridejo na vrsto (obtožnice) v drugem krogu. Ta vrata bodo verjetno še lep čas ostala zaprta, lepo pa bi bilo, če bi se kdo zdaj opravičil tudi novinarjem, ki so prvi opozaijali, da v dravograjski jami nekaj smrdi. prepihane koroške čveke