Sklepi shoda odposlancev avstrijskih odvetniških zbornic.       135
Sklepi shoda odposlancev avstrijskih odvetniških zbornic.
I. Sklepi zastran stalne delegacije.
(Poročevalec; dr. A. Ružička z Dunaja.)
1. Avstrijske odvetniške zbornice si v ta namen, da skupno varujejo pravice in interese odvetniškega stanu, izbero stalno delegacijo.
2. Stalna delegacija sestoja iz vsakokratnih predsednikov vseh avstrijskih odvetniških zbornic, potem iz onih članov, katere naj izvolijo odbori odvetniških, več nego 300 odvetnikov obsegajočih zbornic, in sicer volijo odbori zbornic: s 301 do 500 odvetniki 1 člana, s 501 do 700 odvetniki 2 člana, s 701 do 900 odvetniki 3 člane, z 901 do 1100 odvetniki 4 člane, z nad 1100 odvetniki 5 članov.
3. Vsak odbor lahko za slučaj, da je njegov predsednik, ali kak voljeni član zadržan, izvoli namestnike in določi, po kateri vrsti naj namestujejo zadržanega. Ako to ni izrecno povedano, tedaj velja vrsta, v kateri so bili izvoljenci naznanjeni.
4. Nikake zbornice ne morejo zastopati člani drugih zbornic.
5. Zbornica sme glasovati tudi le po jednem samem odposlancu. Kedar se odpošlje manj odposlancev, tedaj se jednemu samemu odposlancu lahko podeli v okviru glasovalne pravice dotične zbornice tudi več glasov.
136      Sklepi shoda odposlancev avstrijskih odvetniških zbornic.
6. Predsednik stalne delegacije je do prvega zborovanja predsednik nižjeavstrijske odvetniške zbornice. Koncem vsakega zborovanja izvoli stalna delegacija iz svoje srede predsednika in dva do štiri podpredsednike, ki poslujejo do konca prihodnjega zborovanja.
7. Delegacijo sklicuje predsednik. Sklicati jo tudi mora, kedar jo zahteva 10 članov njenih.
8. Stalni delegaciji je nastopiti vselej, kedar je v interesu odvetniškega stanu ali pravosodja skupno postopanje odvetniških zbornic potrebno ali koristno.
9. V prvič se lahko skliče in konstituira stalna delegacija, čim je dvajset njenih članov izvoljenih.
10. Opravilni red si določa stalna delegacija sama.
II. Sklepi glede stališča odvetništva v civilni pravdi.
(Poročevalec dr. Ed. Benedikt z Dunaja.)
1. Čeprav osnovna načela civilnopravdnega reda od 1. avgusta 1895 vstrezajo potrebam pravosodja in mnogoletnim težnjam odvetništva, se je vendar pokazalo pri njih vporabi mnogo nedostatkov, koji, če se obdrže, izpodkopljejo upravičeno mesto odvetnika v pravdi, in je torej njih odpravo odločno zahtevati.
2. Z obžalovanjem je konstatirati, da se pri izvrševanju pravdnega zakona postopa mnogotero v smislu, odvetnikom sovražnem, da mnoga sodišča kar prezirajo odvetnikovo delovanje v pravdi in kratijo njegovo pravico zastopati ter govoriti, to vzlasti pri razpravljanju dokaznih podatkov in pri pravnih izvajanjih, kar je vse na kvar pravosodju in protivno razvoju znanstvenega sodstva. Naravnost kršijo se pa sodniške dolžnosti, če sodniki očitno in na način, ki je žaljiv za dostojanstvo pravnih zastopnikov ter sodišča, kažejo, da se ne menijo za govore odvetnikov.
3. če se sodni nadzorniki vtikajo v pravne reči in če skušajo vplivati celo v tekočih pravnih rečeh na sodne odločbe glede stvari in stroškov, je to popolnoma protizakonito in zatira čut nezavisnosti v sodniškem stanu. Ne le v interesu odvetniškega stanu, temveč tudi radi škode, katero tu trpi prebivalstvo, je obžalovati, ker so nekateri sodniki in sodni nad-
Sklepi shoda odposlancev avstrijskih odvetniških zbornic.      137
zorniki gojili napačno misel, da prebivalstvo za svoje pravice sedaj ne potrebuje odvetnika.
4. Prav globoko je obžalovati, da je visok sodni funkci-jonar, ki je bil poprej kakor načelnik pravosodne uprave sam pozvan izvajati zakon, izdal za določitev stroškov naredbo, ki istemu zakonu nasprotuje v formalnem in materijalnem pogledu, ki tudi preti pravicam odvetnikov in strank in je zato vzbudila opravičeno ogorčenje vsega odvetniškega stanu.
5. Pravica kaznovanja odvetnikov, ki je sama na sebi legislativno pogrešna, se mnogokrat vporablja nepravično in tako, da se neosnovano napada čast odvetnikova. Vsega pomisleka vredna določba §-a 49. civ. pr. reda se upotreblja ne glede na zakonite predpogoje in tako, da se odvetnike zatira in žali. Odpravo dotičnih civilnopravdnih določil ter autentično razlago, da določba §-a 185. odst. 2 c. pr. r. ni uporabna na odvetnike, je zahtevati kar najodločneje.
6. Po mnenji shoda odposlancev se ne strinja z načelom ustnosti, da je najvišje sodišče oblast, ki mu pristoja po civilno-pravdnem redu, da namreč sme razsojati brez ustne revizijske razprave, naredilo s stalno dveletno prakso za brezizjemno pravilo, in pričakuje se premembe v tej praksi.
7. Shod odposlancev zahteva, da se odstranijo vsi protizakoniti vplivi na pravosodje, ki se vrše bodi si po tajnih ministerskih razpisih, bodisi po sodnih nadzornikih. Ministerski razpisi naj se predlože poslanski zbornici.
III. Sklepi glede razlage civilnopravdnega in zvršil-
nega reda.
(Poročevalec dr. E. Stross z Dunaja.)
V razlago določil civilnopravdnega in zvršilnega reda so se vrinile zmote, katere je treba odstraniti potom judika-ture ali potom zakonodajstva. Tudi se pri uporabi mnogih določil pogreša skladno sodelovanje sodišč in odvetkikov, katerega je živo treba za zdravo pravosodje. Posebno je treba:
a) ukrepov za primerno vršitev oklica stvari;
b) ukrepov, da bode tudi odvetnik v velikih mestih mogel opraviti več narokov jedno dopoludne;
138      Sklepi shoda odposlancev avstrijskih odvetniških zbornic.
c) pripoznanja, da kedar kolidira več narokov, je to praviloma razlog za preložitev;
d) priznanja, da so odvetniki upravičeni v smislu §-a 31. C. pr. r. k prvim narokom (§§ 239. in 440. c. pr. r.), ali vsaj k onim, pri katerih se vrše samo pravdna dejanja, označena v tarifni točki 3. naredbe c. kr. pravosodnega ministrstva od 11. decembra 1897 drž. zak. št. 293, pošiljati tudi druge namestnike, a ne le odvetniških kandidatov;
e) priznanja, da je v smislu §-a 40. c. pr. r. za pristojbine pričam in zvedencem odgovorna le stranka, ne pa zastopnik;
/) da se v bodoče zakonita določila za zamujenje in postavitev v prejšnji stan radi zamujenega naroka ali roku ne vporabijajo tako, kakor se ne strinja z besedilom in zgodovino nastanka §-ov 133., 145. in 146. c. pr. r. in kakor je zelo nevarno za gmotne interese kolikor odvetniškega stanu, toliko tudi strank;
g] da se odpravi v §-u 170., odst. 2 c. pr. r. odrejeno, odvetniškemu ugledu kvarno obveščanje strank o počivanju postopanja;
k) da se, kakor zahteva smoter pozvedbe resnice, pri-zivna sodišča svobodnejše gibljejo, ko dopuščajo in ocenjajo nove navedbe, ali da se zakon predrugači po smislu določil kazenske pravde o prizivnem postopanji pri prestopkih;
i) pripoznanja, da se je v slučaji priziva na nedostatke, kakeršne označuje § 496. c. pr. r., ozirati tudi uradoma, v kolikor je razsodba izpodbijana;
J) da se odstranijo težkoče, ki nastajajo iz pretiravanja načela državnega izvrševanja eksekucije glede premičnin, ker škodujejo tudi interesu upnika in dolžnikovi gospodarski eksistenci;
k) da se odstranijo mnoge ovire, ki skoraj onemogoču-jejo izvedbo zvršila na nepremičnine;
/) da se utesni kompetenca zvršilnega sodišča na spore, ki nastanejo iz oprave zvršila, vzlasti da se izločijo izpodbi-jalne pravde iz delokroga zvršilnih sodišč;
m) pripoznanja, da je tudi pri pravnih sporih, ki nastanejo povodom eksekucije, uporabljati določila §-ov 26., 27. in 29. civ. pr. reda glede odvetniškega zastopanja in da je vzlasti
pri sporih, v kompetenco zvršilnih sodišč spadajočih, nad 500 gld. vredniii stvareh, ako sta v kraji vsaj dva odvetnika, pripuščati le odvetnike za pooblaščence;
n) pripoznanja, da za pismene rekurze v zvršilnem postopanji treba brez izjeme odvetniškega podpisa.
(Konec prihodnjič.)
(m ' — — ¦ ^