The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America AMerikanški SLovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage i GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Orgmizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 229 CHICAGO, ILL., TOREK, 28. NOVEMBRA — TUESDAY. NOVEMBER 28, 1933 LETNIK (VOL.) XLII l\ 1 4 •11® 4*1 Roosevelt pridom nasprotnike Mati in sin v zap FEDERALNI REZERVNI URAD SE IZRAZIL, DA BO V POLNI MERI PODPIRAL PREDSEDNI KOV PROGRAM. — NASPROTNIKI ROOSEVELT A NIMAJO NOBENEGA NADOMESTILA ZA NJEGOV PROGRAM,— LJUDSTVO DRŽI ŠE VEDNO S PREDSEDNIKOM. POTOPIL SE 400 ČEVLJEV GLOBOKO Washington, D. C.— Ogromno viharja je dvignilo zadnje čase Rooseveltovo trdno stališče glede njegove denarne politike. Silovit je bil pritisk nanj, naj preneha s poizkusi glede dolarja in naj ne potiska njegove vrednosti še dalje navzdol, marveč naj ga takoj zopet postavi nazaj na zlato podlago. Tak je bil ta pritisk, da se je že pričakovalo, da se mu bo moral predsednik ukloniti in se podvreči volji denarnih rnagnatov in finančnikov, ki so stali v prvi vrsti med njegovimi nasprotniki. Bnako silovit odpor proti njih zahtevam pa je pokazal Roosevelt in je nadaljeval s svojim programom nemoteno kljub vsem kritikam. Trezni nasprotniki pa so polagoma pričeli priznavati, da je sicer Rooseveltov denarni program "veliko zlo", vendar pa je to zlo bolje od česarkoli drugega, kar imajo oni sami Tiasvetovati. in tako se počasi uvrščajo zopet z njim. Prvi so prišli bankirji, namreč člani federalnega rezervnega urada. O federalni rezervi se je še pred par dnevi poročalo, da ne bo kupovala več nobenih vladnih bondov, češ, da zaradi predsednikovega programa izgubljajo na vrednosti. Bankirji pa so uvideli, da ne morejo z glavo skozi zid, in zdaj so prišli na lep način nazaj, češ, saj predsednik ne mara papirnate inflacije denarja in torej njegov program ni tako slab; prišlo je zdaj do tega, da so predsedniku obljubili, da ga bodo v polni meri podpirali. Magnati uvidijo v prvi vrsti, da je ljudstvo še vedno za Iloo-scveltom kljub vsem napadom nanj. Lepo je to označil senator Borah, ki je dejal: "Kar ljudstvo še vedno drži pri predsedniku, je to, ker veruje vanj, da je njegova globoka želja, da mu želi pomagati. — Ljudstvo tudi istočasno vprašuje predsednikove nasprotnike, kaj bi mu oni nudili namesto predsednikovega programa. Zlati denarni standard? Imeli smo ta zlati standard in privedel nas je tako daleč, da je bila 3. marca letos dežela na robu gospodarskega propada in nikdo izmed sedanjih predsednikovih nasprotnikov ni vedel nobenega nasveta. In zdaj da bi zopet morali vrniti se k istemu denarnemu standardu, ki smo ga imeli poprej ? -o-- PRESKRBOVANJE DELA ZA BREZPOSELNE Chicago, 111. — Pretekli teden se je pričelo registriranje brezposelnih oseb za razna dela, ki se bodo pričela na, pobudo federalne vlade. Illinoiški oddelek administracije za javna dela je odobril, da se zaposli 180 oseb, ki so dobivale javno podporo, da bodo v tukajšnjem mestu pomagale pri registraciji. Med brezposelnimi, ki se bodo po tem načrtu zaposlili, bo tudi število Profesionalcev, kakor plumber-Jev, mašinistov, mizarjev itd. PREISKAVA 0 UMORU Iščejo povodov, ki so privedli, da je stara zdravnica umorila svojo snaho. —o— Chicago, 111. — Skozi teden dni se tukajšnje časopisje obširno bavi s škandalom, ki ga je povzročil umor, kateri se je izvršil pretekli torek popoldne v hiši na 3406 W. Monroe st. in katerega žrtev je bila 231etna Mrs. Rheta Wynekopp. Na dolgo in široko je časopisje opisovalo najprej okoliščine, v katerih se je našlo mrtvo truplo, in domneve, kdo bi bil mogel biti morilec, pozneje pa, ko se je oseba, ki je izvršila umor, našla, se je pričelo ugibati, kaj je pravzaprav privedlo to osebo, da je umor izvršila. Po dolgem trdovratnem obotavljanju in dolgotrajnem zasliševanju je morala tašča umorjene, dr. Alice L. Wynekoop, končno priznati, da je bila ona tista, pod katere roko je mlada ženska izgubila življenje. Morilka je mati Rhetinega moža in je stara 62 let ter je znana kot dobra zdravnica. Pri svoji izpovedbi je izjavila, da umora ni izvršila aamenoma, marveč da je prišlo do njega po nesreči. Ko so našli mrtvo truplo, je bil celi slučaj zelo zamotan. Le žalo je namreč truplo na mizi v operacijski sobi stare zdravnice, v kleti, in bilo je zavito v plahto Dognalo se je, da je bila žrtev kloroformirana, nato pa ustreljena v hrbet. Morilka zdaj pravi, da je hotela umorjeni nuditi neko zdravniško pomoč. Ker pa je bila ta po naravi slaba, ji je dala kloroforma, da ne bo čutila preveč bolečin. Dala pa da ji je kloroforma preveč, vsled česar je podlegla. Ker pa se je zdravnica bala za svoje dobro ime, jo je nato ustrelila, da bi s tem napravilo sliko, da jo je kdo drugi umoril. Zdravnica je zdaj v zaporu in z njo njen sin, Earle, mož umorjene, kateri je obdolžen, da je bil pomočnik pri umoru. Oblasti preiskujejo, da doženejo pravi povod za umor. Zanima jih posebno, ker je bila na Rheto vzeta 11. novembra zavarovalnina z dvojno odškodnino v slučaju nenaravne smrti; znano je obenem, da je bila stai-a zdravnica v stiski za denar. Isti dan pa je Earl dal svoji materi tudi, revolver. -o-- RANIL ŽENO IN UMORIL SEBE Chicago, 111. — 42 letnega E. Witta, 2337 No. Austin ave., je tako ujezilo, ko ga je žena pričela zmerjati, ko je v petek prišel pijan domov, da je zgrabil revolver in najprej njo nevarno ranil, nato pa samemu sebi pognal kroglo v glavo. Med tragedijo je šest malih otrok tega zakonskega para spalo v sosedni sobi. -o- 5lRTTr AMER SLOVENCA! Iz Jugoslavije* KAKO JE V STRUGAH MESEC DNI PO STRAŠNI POVOD-NJI; NAJTEŽJE JE VPRAŠANJE O PREHRANI. — ZAGONETNA NESREČA PREKMURSKEGA KMETA. — SMRTNA KOSA. — RAZNE DRUGE VESTI. Slika kaže potapljaški zvon, s katerim se je mornariški častnik C. B. Mayo nedavno spustil 400 čevljev globoko v morje, s čimer je posekal vse dosedanje mornariške rekorde v tem oziru. STAVKA V KLAVNICI Delavstvo zahteva 50odstotni povišek plače. KRIŽEM SVETA — Berlin. Nemčija. — Preteklo soboto je nomŽka vlada uveljavila zakon, po katerem bo podvržen zakonu dveh let vsako, ki bo po nepotrebnem mučil ali pa kruto ravnal z živalmi. Zakon tudi prepoveduje, da bi se nalagalo živalim težje delo, kakor ga morejo zmagati. — Rim, Italija. — V zračnem ministerstvu italijanske vlade namerava Mussolini izvršiti velike izpremembe. — Že pred par tedni je odstavil prejšnjega ministra Balbo, zdaj pa ima še v načrtu, da bo odstavil, oziroma postavil na nižje mesto tudi druge častnike. — Madrid, Španija.— Dale-kotežno zaroto so imeli sindikalisti v načrtu, ki se je imela izvršiti ta ponedeljek. Policija namreč izjavlja, da je našla skritih 50 bomb in po načrtih zarotnikov bi se imela uposta-viti prava strahovlada z bombardiranjem javnih naprav. UGRABITELJA LINČANA Žalostna posledice velike p c vednji Struge, v začetku novembra. — Posledice grozne povodnji so čimdalje bolj očitne in se kažejo vsak dan hujše. V najbolj prizadeti vasi Podtabor je 36 hiš, ki so skoraj vse več ali manj prizadete po povodnji. Skoraj dve tretjini hiš je tako poškodovanih, da je prebivanje v njih nemogoče ali pa življenjsko nevarno. Vsaka hiša, ki je bila v vodi, kaže večje ali manjše razpo-kline. Zidovje je tako vlažno, da se, četudi v pečeh — kjer so o-stale — kurijo in odpirajo okna, ne posuši. Vendar so se nekatere družine že vselile v vlažno, mokro stanovanje, če je bilo le količkaj mogoče, ker bivanje v senikih in celo na prostem je v tem letnem času in v tako hladnem in deževnem vremenu nemogoče. Mnogo družin pa gostuje pri sosedih, ki so toliko srečni, da ni prišla voda v njihove hiše. Po nekaterih hišah bivajo tri do štiri družine skupaj, kar je seveda nezdravo in silno mučno, ker ni prostora. Pa ne pomaga nič, ljudje morajo biti zadovoljni, da so le pod streho, ker obljubljenih barak ni, pač pa se je razglasilo, da bodo te družine nastanili v šoli. Popravila gospodarskih poslopij in manj poškodovanih hiš se vrše počasi, ker poplavi j enci sami nimajo sredstev. Vsaka družina bodisi bolj ali manj prizadeta, je dobila doslej po 200 Din podpore, le malo je bilo tako srečnih, da so dobili nekaj več. Da si s tem ni mogoče dosti pomagati, je umljivo. Najtežje je vprašanje prehrane, ker so vsa živila uničena. Treba bi bilo predvsem koruze ali koruzne moke in krompirja, pa že dva ali tri tedne poplav-1 j enci niso dobili koruzne moke ne koruze. Prehrana teh revežev je pomanjkljiva in ljudstvo skoraj strada, kar seveda zmanjšuje odpornost proti raznim boleznim. Pomanjkanje dobrih in zdravih stanovanj ter dobre, tečne hrane je in bo glavni vzrok boleznim. Poleg tega pa nastopa še ostro jesensko vre me in zima je pred durmi, ljudje so pa še vedno letno oblečeni, ker nimajo s čim kupiti tople zimske obleke in še manj čevljev. Nalezljive bolezni se sicer v toliki meri več ne pojavljajo, pač pa telesna slabost in živ-ljenska izčrpanost vsled slabe prehrane in obleke. Ljudstvo ne more klicati zdravnika in kupovati zdravila, ker je prišlo popolnoma ob vse. Zupni urad je razdelil med po-plavljence precej krompirja, ži ta in sena, kar so podarili dobri sosedje iz bližnjih župnij in pa Katoliška akcija. Tudi ministe-stvo za socialno politiko je naklonilo en vagon krušne moke in otrobov, toda kaj je to za toliko množico. Vsem, ki imajo kaj sočutja s poplavljenci.z največjimi reveži, kličemo: pomagajte nam, da —o— Chicago, 111. — Okrog 5000 elavcev tukajšnje klavnice je v edeljo zvečer stopilo v stavko io zborovanju, ki so ga imeli isti rečer. Stavka se je pričela takoj n par ur pozneje so se poznale e tudi nje posledice. Okrog pol-loči so bila namreč dvorišča na-rpana s truki, ki so pripeljali ;ivino s farm. Tukajšnji urad 191. I shaja twaM dati razun nedelj, pone-Mlikov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: E DINOST PUBLISHING CO. Maslov urcdniitva in uprava: |849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: £a celo leto--------$5.00 Za pol leta________2.50 Ca četrt leta ____________1.50 Z a Chicago. Kanado in Evropo: Zm cek> leto __~_$6.00 Z* pol leta_______3.00 Za četrt leta___1.75 The first and, the Oldest Slovene Newspaper in America, Eatabliihed 1891. Itaued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year__________$5.00 For half a year___2.50 For three month«----------1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _________$6.00 For half a year ____3.00 For three months —..........— 1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Ne tajimo, da je med našim narodom, zlasti še med Srbi, marsikak praznoverski običaj. In nič bi ne imeli proti temu, če bi jih mimogrede omenil in opisal. Samo, da ne bi prezr! bogatega, pristnega verskega kapitala, ki je posebno v našem narodu še naložen in ki našim ljudem smrtno temo tako lepo ožarja z jutranjo zarjo novega, lepšega življenja ter ostalim dragim oslaja grenke solze ločitve z upanjem zopetnega svidenja. Vernost je vendar naša najlepša svetovno znana dika in odlika. Ko bi bil Mr. Adamich pravi ameriški gentleman ter se hotel svojemu narodu oddolžiti za izkazano mu čast, naj bi bil vsaj to povdaril v njegov kredit, kar je že toliko tujcev storilo, kakršnegakoli osebnega prepričanja so že bili. A kaj hočete pričakovati od človeka, ki se iz svoje džungle celem,«, svetu' cinično smeje. Morda njegova "Smrt na Kranjskem" res ni zrcalo njegovega prepričanja. Znabiti, da je moral tako pisati, če je hotel svoj članek pri lastniku in uredniku "Harpers Magazine" spraviti pod streho in potegniti nagrado. V tem slučaju moramo pa reči, da je njegova umetnost za ceno lastnega prepričanja na prodaj, kar nobenemu pravemu umetniku ni v čast. Pravi u-metniki ne ustvarjajo po naročilu in po okusu.tistega, za katerega ustvarjajo. Ko so na pr. nekdaj slovitemu Karlu Mayu dokazali, da je njegova umetnost kupljiVa, je termometer njegovega slovesa rapidno padel. In če se izkaže, da je Louis Adamič zavil na njegova pota, bomo morali reči, da je njegova komaj vzhajajoča zvezda za nas že zašla. Za prodano umetnost in prodane umetnike je v naši slovstveni zgodovini mesto samo — pod črto. P. Hugo: Louis Adamiča "Smrt na Kranjskem" Ko je naš tukajšnji rojak Louis Adamič s svojim "Dinami-tcm" stopil pred ameriško javnost ter zbu'dil občo pozornost in priznanje, smo bili mi, njegovi rojaki, ponosni nanj. Njegovo drugo večje delo, "Smeh v džungli", nam je ta ponos še dvignil. Tudi domovina, katere obisk mu je omogočila Gugenber-gova nagrada za "Dinamit", ga je s častjo sprejela, ker je proslavil svoje in njeno ime v širokem angleškem svetu. Pričakovala je ona in pričakovali smo mi, da ga bo ta obisk domovine., ki jo je v deških letih zapustil, oplodil za nova dela in potom njih seznanil angleško javnost z resničnim žitjem in bitjem našega naroda, o katerem ima še tako zmedene pojme. A njegov članek "Smrt na Kranjskem", ki ga je priobčil v novem-berski številki ,'Harpers Magazine", nas je v tem upanju temeljito razočaral in pokazal, da je bil naš ponos nanj preuranjen. V svoji rojstni vasi Blato'je nagrabil blata, s katerim je svoj lastni narod pred tujci oblatil. Čujte nekaj najznačilnejših potez, » katerimi nas je v omenjenem članku angleški javnosti orisal. Ob smrti svojega strica Janeza, katere je bil s svojo angleško ženo priča, je šele spoznal, "da večina slovenskega, kot tudi ostalega priprostega jugoslovanskega ljudstva, bolj ali manj veruje v posmrtno življenje duše. Pa kako materialna je ta njih vera. Vsepovsod po Jugoslaviji," piše dalje, "pri-prosto ljudstvo veruje, da živi duša na drugem svetu zelo slifi-ilo življenje onemu, ki ga je živela na tem svetu. Tam kadi, noslja, se usekuje, prekie obrezuje in denarja potrebuje." Sicer pravi, da jih je v Sloveniji še zelo malo, ki bi verovali, da duša po smrti kake hrane potrebuje, vendar ljudje ob smrti kakega dragega, zlasti pa za noč vernih duš, oblože mize z jedili, da se jih v slučaju potrebe lahko poslužijo. In še: "Krščanstvo jim je prineslo idejo o peklu, ki pa ni nikoli pognala globokih korenin. V bistvu so še vednd pagani. Večina njih jp oo mojem mnenju predobrodušna, da bi verovala v (peklen-sl } ogenj in žveplo." Prosim vas, kako sodbo naj si na podlagi takih potez angleška javnost ustvari o našem narodu onstran oceana? Pač le to, da smo Slovenci in Jugoslovani sploh še daleč za deveto goro civilizacije in kulture. Ko bi bil pisatelj ta svoj opis priobčil v kaki znanstveni reviji, n. pr. v "Geographical Magazine", bi se znala lepega dne v naši domovini pojaviti kaka znanstvena ekspedicija, ki preiskuje verstvo in kulturo prvotnih narodov. Ne, takega glasnika našega verskega in splošno kulturnega stanja ne moremo biti ponosni, ampak ga odklanjamo. Če misli še nadalje pljuvati v svojo lastno skledo, ne bomo imeli prav nič proti temu, ako se prelevi v Adamsa in pusti naš narod pri miru*, kot bo on njega. Po vsem soditi je on eden tistih sinov verne slovenske matere, ki se je vtopil v morje modernega anleriškoga paganizma. Sam pravi, da je ob umirajočem in umrlem strifcu Janezu prvič resno razmišljal o smrti. No, pa to je njegova osebna zadeva. Proti čemur protestiramo je to, ker je svoj narod skozi lastna motna očala opazoval in svetu predstavil. ■■".■" . 1 1 i':^^:^.:.. r: ■■.< r- —v.....-v;....... NEKAJ NOVEGA ZA VSE! KADAR PLAČUJETE NAROČNINO, ne pozabite omeniti, komu želite pokloniti svoje glasove.— Zapomnite ai tudi to-le: Da je veljavnost glasov v tej kampanji razdeljena na dve dobi, in sicer: OD 20. NOVEMBRA DO 31. DECEMBRA 1933 šteje vsak plačan dolar za obnovitev naročnine 20 GLASOV; vsak plačan' dolar za novo naročnino v tem času pa 200 GLASOV. — V drugi dobi OD 1. JANUARJA DO 28. FEBRUARJA 1933 pa bo štel vsak plačan dolar za obnovitev naročnine LE 10 GLASOV, polovico manj; vsak plačan dolar za novo naročnino pa LE 100 GLASOV, tudi polovico manj. V Vašem interesu je, da se po-služitc obnovitve ali pa, da se na novo naročite sedaj v prvi dobi, ko štejejo glasovi ŠE ENKRAT TOLIKO, KAKOR BO-DO PA PO NOVEM LETU! -o- Ne pozabite omeniti, komu želite pokloniti svoje glasove, ko pošiljate za naročnino! dobro poznano družino Štefana Vertin, ker je padel v Desplains River, v soboto 18. novembra zvečer oče drugega tajnika KSKJ, in utonil. — Huda žalost se je naselila tudi pri družini Martin Mutz, ko jim je nemila smrt ugrabila ljubljeno hčer Heleno. Njena izguba je res velika, ne ramo za starše, nego za celo faro sv. Jožefa. Ni je bilo prireditve za koristi cerkve, da bi pokojna ne pomagala, tako da vsi, ki smo jo poznali, jo zelo pogrešamo. Bog ji daj večni mir in pokoj. — Preminul je tudi Joseph Likovich, še mlad fant. — V Rockdale je umrla Mrs. Šeti-na. Tako smo imeli v kratkem času kar šest pogrebov. — Še vedno je tudi v vodi truplo ponesrečenega mladeniča Koliha, ki je nesrečno utonil, ko je mislil, da bo drugemu pomagal, pa je žalibog sam izgubil mlado življenje. Kljub temu, da ga neprestano iščejo, ga še ne morejo dobiti iz vode. Bog daj vsem skupaj večni mir in pokoj, sorodnikom umrlih pa naše globoko sožalje. Poročevalec. --o- Hočete zaslužiti lepo nagrado? Dobro, prijavite se in v kampanjo "Araer, Slovenca" se podajte! •-o- VELIKA PURANOVA VEČERJA Kansas City, Kans. Cerkveni odbor sv. Družine s tem uljudno vabi vse Slovence in Slovenke stanujoče v Kansas City in okolici, na purmanovo večerjo, katera se bo servirala od naših vrlih žen na zahvalni dan, 30. t. m. v naši dvorani, od pete do devete ure zvečer. Cena za večerjo na osebo je 50c, polo vica te vsote bo pa za otroke. Da bo ta večerja prav izvrstna in clotira, še zato lahko zanašamo, ker te žene se že delj časa za njo pripravljajo ter dobro znajo kako je treba Slovence pogostiti in jim postreči. Tudi za suha grla se bo preskrbelo, da si ugasijo žejo. Zraven te večerje bomo imeli raznih zabav, kar bo veselja dovolj za stare in mlade, in krasni dobitki bodo na razpolago. Marsikateri bo srečen, ko jih dobi. Med temi dobitki bodo tudi dragoceni koltri, ročno in u-metno delani od naših pridnih deklet. Le pridite vsi. To bo kot družabni sestanek naše župnije, da se malo razvedrimo in pove-selimo. Tukajšne razmere za delavce, kakor drugod, niso nič kaj koristne. V klavnicah se dela manj ur, pa bolj trdo in napeto kakor popreje in to za manjšo plačo. Ravno tako pri železnicah in drugih tovarnah. Še veliko veliko bo treba, da ubogi delavec pride zopet na pravo vrsto svoje plače. Mi vsi pa imamo veliko zaupanje na našega sedanjega I predsednika Roosevelta, ki dela in se trudi noč in dan v tistih razvalinah kar se je poprej neprevidno porušilo od njegovih prednikov. To vse vzame časa, in narod mora malo potrpeti in pomagati drug drugemu, da nam bo ljubo solnce zopet prijazno zasijalo in dalo dobre čase. Pozdrav in dober užitek na zahvalni dan. Cerkveni odbor. —-O'- KAJ BO V JOLIETU PRED SMRTNA KOSA V JOLIETU Joliet, 111. Za malo prostora prosim v A-merikanskem Slovencu, dasi nimam poročati nikakih veselih novic. Zadnji čas smo imeli tri žalostne slučaje. — Dne 10. nov. je dobil rojak John Vivoda plačo v Phonic Horse Shoe in kakor se sodi, je moral biti odpeljan, kjer so ga neznani zlikovci okradli in ubili. Pokopan je bil v ponedeljek ob obilni udeležbi ljudstva. — Drugi smrten slučaj je bil Jolyi Zimerman, star 72 let. — Nesreča je tudi zadela tukaj ZAHVALNIM DNEM Joliet, 111. Kakor je bilo že poročano, priredi večer pred Zahvalnim dnem dr. sv. Frančiška Šaleškega štev. 29, KSKJ, veliko zabavo imenovano Barn-dance. Na to zabavo še enkrat prav uljudne vabimo vse zastopnice in zastopnike Zveze jolietskih društev, ker bo na tej veselici nekaj posebnega za vas pripravljenega, Še na nobeni veselici ni bilo kaj takega pripravljenega za zastopnike Zveze jolietskih društev, kakor bo ravno na tej. Boste že videli, kaj je tarnali Sokec s svojim odborom skoval, namreč nekaj takega, da boste vsi zastopniki in zastopnice društev z veseljem pozdravili. Ne pozabite torej priti na to veselico in ne hodite takoj domov, dokler se vam ne izroči, kar je za vas določeno. — Pa tudi boste videli na tej veselici, kar niste še nikoli, namreč, kako bosta plesala puran in kokoš. To bo nekaj posebnega in zato vabimo vse, da se te veselice u-deleže. — Vredno bo tudi poslušati govor na radio in sicer od 11:30 do 12 opoldne. Kdor ima torej radio, naj ne pozabi poslušati, kakor tudi naj ne pozabi- v sredo 29. nov. zvečer priti v Slovenia dvorano na omenjeni barn-dance. Vabljeni ste tudi vsi člani in članice v Zvezi včlanjenih društev, zlasti pa, kakor je že zgoraj povedano, odborniki in odbornice, posebno še predsednik Mr. John Živec Jr. Odbor. --o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"! PISMO IZ DOMOVINE. Cesta-Dobrepolje na Dol. Sprejmi, dragi Amer. Slovenec, par vrstic iz stare domovine. — Zadnjič si nas obiskal meseca februarja letos. Medtem ko si k nam prihajal že celih osem let in nam prinašal vesele in žalostne novice in dogodke naših rojakov tam daleč v novi domovini, so ti letos naši nasprotniki zaprli pot v staro domovino. Ne smeš več med nas, ker si katoliški, zvest in odkritosrčen naš tovariš, ker vsakemu v obraz poveš, kar mu gre. Moderni ljudje ne trpijo nobene pravice, le svoje zahtevajo; proč z Bogom, proč z vsem, kar je pravičnega. Brez Boga hočejo živeti in vladati svet. To smo sedaj mi živo občutili, ko so bile pri nas občinske volitve. Ljudstvo, kar ga je še katoliškega, si je v precejšnji večini izvolilo moža-pošte-njaka, zavednega katoličana Josipa Sternada za velikega župana štirih občin. Nasprotnikom pa to ni bilo po volji. Iščejo pomoči na vseh krajih sveta. Kakšen bo konec, se sedaj še ne ve. — Pa tudi druge nesreče in nezgode so nas zadele to leto. Strašna šiba božja nas je zadela zadnje dni meseca septembra, ko so hudourniki nenadoma pričeli valiti ogromne množine vode in jo razlivati čez polja in travnike. Strašna povodenj je pretila, da pokonča vas. Girozno vpitje ljudi in živali, plat zvona, ki je klical ljudi na pomoč, in preteče bobnenje razjarjenih voda, to je nekaj strašnega, kar človeku ne gre iz spomina, in te strahote še sedaj ne moremo pozabiti. Naj nam ta strašna šiba božja odpre oči vsem, da spoznamo, kdo je nad nami gospodar, da je Bog pravičen. — Škoda po povodnji je ogromna. Mnogim je voda uničila popolnoma vse, kar so imeli, tudi stanovanja razpadajo, ker je po nekaterih vaseh stala voda nad teden dni. V našem kraju so Struge najbolj prizadete, kjer je bilo šest vasi pod vodo. V naši fari so pa i Štiri vasi zelo občutile to strašno povodenj. Kakor so poročali tukajšnji časopisi, je bilo dve tretjine Jugoslavije poplavljene. — Ravno med tem časom se je v Kompoljah pripetila strašna nesreča, ko je dva metra visoko padla na cementna tla trdna krščanska žena in dobra mati Angela Samec p. d. Lukcava in si piri tem razbila lobanjo ter se po štirih urah trpljenja preselila v boljše življenje. Pokojna je bila članica Marijine družbe za žene in so ji članice preskrbele res lep pogreb. Zapušča žalujočega soproga in devet nepreskrbljenih otrok. — Umrl je tudi v Zdcnski vasi Matija Tomšič, p. d. Kramarjev boter. Pokojni ni imel nič svojih otrok, bil je pa boter skoraj 50 otrokom. — Ker je tudi izmed teh otrok več njih v Ameriki, je dobro, da se ga včasih spominjajo v molitvi. Dom sirotišnice v Ponikvah, Obdrži zase. — Mati: Min-ka, to pa ni lepo od tebe, da niti koščeka jabolka ne daš svojemu bratcu. — Minka: Ne dam! Eva je to storila v raju, pa se še danes po celem svetu zgražajo nad tem. * * * Nepotrebno. — Kmet pride k zdravniku in prosi, naj ga preišče, ker se čuti bolnega. — Dobro, — reče zdravnik, — prosim,snamite klobuk z glave. — Ni potrebno g. doktor, — reče kmet, — na glavi mi tako [nič ne manjka. * * * Ali — ali. — Oče častilcu svoje hčere: Sedaj ste se pa že dovolj dolgo pri nas smukali. Izberite si: ali hočete roko moje hčere ali nogo njenega očeta. Nov pomočnik. — Kaj pa imate danes pri mesarjevih, ko je vse tako nekam tiho in skrivnostno ? — vpraša soseda mesarjevega sinka. — Veste, novega mesarskega pomočnika za klobase izdelovati smo dobili, sedaj ga pa oče zaprise-gajo, da ne sme hišnih tajnosti izdajati. * * * Nek dovtipnež bi moral predstaviti zelo vplivnemu' ministru nekoliko slaboumnega viteškega posestnika. Hudomušne« je to storil z besedami: In vam. predstavim g. Z., ki je pri zadnji živinski razstavi dobil prvo nagrado. * * * Učitelj razlaga v šoli Napoleonovo vojsko na Ruskem in vpraša učenca: Kdo je takrat vladal na Ruskem. — Šolar: Takrat je vladal na Ruskem velik mraz. -o- Katera naselbina postavi prihodnjega kandidata za popularne kontestne volitve? ki je posvečen Mali cvetki sv. Tereziji, bo že prihodnji mesec sprejemal v zavetišče. — Letina je letos bolj srednja, čemur je krivo slabo vreme. Spomladi pozna setev, potem je deževje in mraz zadrževalo v rasti, nato je pritisnila suša in kar je zrastlo, je na mnogih krajih uničila jesenska povodenj. Bati se nam je pomanjkanja in lakote, katere nas reši Gospod. Pošiljam najprisrčnejše pozdrave moji sestri Josipini Meglen in celi njeni družini, dalje družinam Kogovšek, Prelesnik in Petkovšek v Pueblo, Colo. Dalje moji sorodnici, ki biva v Utah, Ivani Kašček in sorodnikoma Antonu in Alojziju Ster-nadu p. d. Lipetova iz Ceste, ki bivata v Cleveland«. Pa tudi vse prijatelje in znance in bralce Amer. Slovenca po vsej širni Ameriki. Drobnič Terezija. TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE (49) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS "Vidiš ste mi zelo pogumen in odkrit," pravi Gulnalda, "drugače bi si nikoli ne upal sestati se s Sir Maludom z enakim orožjem, kakor on sam. Nihče v Nimmr ni toliko vajen orožju, kot ravno Sir Malud. Zato sem skoro gotova, da gtsš v sfltff. Privedla seim te sem, da te na to opMorim." Blake jo je začudeno po.gledal in nJkel; "Kaj hočem seda;, princeza, kar je je." "Domenila sta se aa boj z mečem," odgovori Guinalda, "vendar ni še prepozno, še vedno lahko izpremaniš svoje orožje če hočeš m jaz to želim." "Ti se bojiš?" odgovori Blake mehko in pomenljivo. Princeza je povesila svoje oči, nato jih zopet dvignila in ostro pogledala Blaka rekoč: "Jaz sem prinčeva hči in imam pravico ter hočem skrbeti za vse, ki so pod njegovo oblastjo." "Sedaj imaš za nekaj časa dovolj, Sir James," je sam pri sebi mislil Blake, Guinaldi pa ni odgovori1., samo z nameškom je zrl na njo. To je njo neprijetno dirnilo, zato mu jezno reče: "Predrzen je tvoj smeh! Nimam rada tega, ker si Wiel predaleč s svojo predrznostjo." "Jaz sem te samo vprašal, čc se bojiš, da bi bil jaz jutri mrtev," reče Blake. "In jaz sem ti odgovorila," reče ong. ...:"Predržen neokretnež si, nočem več ostati pri tebi, da bi me še nadalje žalil," reče z užaljenim ponosom princeza, nakar ponosno dvigne glavo in gre stran. "Jutri se sestanem s Sir Maludom in s tvojo naklonjenostjo, ki jo kažeš do mene, lahko premagam najhrabrejšega viteza v Nimmr," ie rekel Blake proti nji. Ni se obrnila nazaj, ampak šla se je zabavat z drugimi vitezi in ženskami. /\>ooooeoooooooooo.iuuuiaUiiiIJilitiliiiliiujuiiJuiiiniii,lilaiiiiiii"'iiiiiiiiiiiklJiUiiliMiilW Najvljudneje vabimo tem potom cenjeno članstvo, bratskih društev tei sploh vse občinstvo širom Clevelanda da nas posetite na gori omenjeni večer, ker zabave bodete dobili dovolj. Za plesalce bodejo skrbeli Kristoff bratje, pričetek ob 7. uri zvečer, vstopnina samo 25c. Vas, prijazno vabi ODBOR, AMMIKAN3K! SLO VENEC fcfcrati 8 TEDENSKI KOLEDAR 4 Ponedeljek — Sv. Barbara, muč. 5 Torek — Sv. Sava, opat. 6 Sreda — Sv. Nikolaj. 7 Četrtek — Sv. Ambrož. 8 Petek — Brezmadežno Spoč. BI. Marije. 9 Sobota — Sv. Leokadija, muč. 10 Nedelja — Sv. Evlalija, muč. Rev. J. C. Smoley: PRVA ADVENTNA NEDELJA Imamo prvo adventno nedeljo, pričetek adventa. Advent Pomenja prihod, in adventni čas je čas priprave na prihod Gospodov. Imamo pa četveren prihod Gospodov: 1. Njegovo rojstvo, prvi prihod na svet. 2. Prihaja k nam v sv. obhajilu. | 3. Prihaja k nam ob naši smrti, in 4. bo prišel k poslednji sodbi. Prišel je na svet, ko se je rodil v Betlehemu. Bil je to prvi prihod. Spomin na to obhajamo na božični praznik. Ne rodi Ke sicer, kakor se je rodil v Betlehemu, pač pa se na duhoven 1'ačin rodi zopet V naših srcih, prihaja namreč k ram s svojimi milostmi. Prinaša nam posebno mir, kakor ga nam svet dati ne tt'ore. "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so c'obre volje." Potrebno je le, da svoje srce za ta prihod pripravimo. Naše srce mora biti kakor jaslice, v katerih je Odrešenik počival ob svojem, prihodu, biti kakor plenice, v katere je bil povit. Zato imamo adventno dobo, da se za ta prihod pripravimo, trpi štiri tedne v spomin na 4000 let, katere se je človeštvo pripravljalo fta prihod Mesije. Naše srce mora biti čisto; revne so bije plenice v betlehemskem hlevu*, čisto mora biti tudi naše srce, Gospod bo in hoče počivati le v čistem srcu. Zato proč z grehom iii grešnimi navadami! Betlehemčani niso hoteli sprejeti Marije, zateči se je morala v skalnato votlino; ravno tako odganja od sebe Gospoda, kdor ima srce polno grehov. Kristus prihaja k nani v sv. obhajilu. — "To je moje Telo — to je moja Kri," je rekel Gospod pri poslednji večerji, ko Jim je podal svoje Telo in svojo Kri in je dodal: "To storite v •noj spomin!" Kadar prejmemo sv. Rešnje Telo, prihaja Kristus k nam z vsemi svojimi milostmi, kakor dobrotljiv Oče, poln Usmiljenja in ljubezni. Angeli v nebesih bi se radovali, ko bi imeli to srečo, da bi i mogli sprejeti sv. Rešnje Telo, mi imamo to milost, kaka sreča |Za nas! Pa pristopajo mnogi k mizi Gospodovi, in ne pomislijo, kdo prihaja k njim; prejemajo ga hladno in hladno z njim zopet odhajajo na svoj dom. Ko bi vsak pomislil, da prihaja k njemu Gospod, ko bi pomislil na to, da ima Gospoda pri sebi! Jezus prihaja k nam ob smrtni uri, ob naši smrti. — Umrli bomo in bomo sojeni. Pride k nam, da nam poda še enkrat svoje milosti, prihaja k nam pa tudi že kot Sodnik. Sodil bo naše življenje, odločil bo za celo večnost. Kako važen trenutek! Ni li potrebno, da se vedno na ta prihod pripravljamo? Ni še prepozno sedaj; mi lahko še vse popravimo. Zahvalimo Boga za to milost, da nam je dal še dovolj časa k pokori: "Brat-3e, veste, da je prišla ura, da Vstanejo iz spanja," nas opominja danes sv. Pavel v listu, "odvrzite od sebe dela teme in oblecite obleko svetlobe." Prišel bo Gospod končno k poslednji sodbi. — Ta prihod nam označuje v današnjem evangeliju: "Bodo znamenja na Solncu, na mesecu in zvezdah ... In videli bodo Sina človekovega priti na oblakih z močjo in veličastvom." Prihod bo poln veličanstva, pa tudi poln groze. Za vse, za te pa, ki so umrli v milosti božji, bo pa tudi poln upanja, kajti njim bodo veljale današnje besede: "Ko se pa prične to goditi, 1'oglejte in dvignite glave, vaše odrešenje se je približalo." , Sedaj veste, kako se pripraviti na četveren prihod Gospodov, želim vam, da bi bil Gospodov prihod vam v večno srečo in blaženost. že v aprilu 1917 ukrajinski ljudski zastopniki izklicali "Ukrajinsko državo" s hetmanom na čelu, za katerega je bil izbran Pavel Skoropadski. Nemčija in Avstrija sta tvorbo samostojne Ukrajine podpirali in 8. februarja 1918 z njo sklenili tudi separatni mir, v katerem je bila Ukrajincem obljubljena tudi vzhodna Galicija in Bukovina. Zlom osrednjih velesil pa je napravil konec tudi ukrajinski samostojni republiki. Boljševiki so pomedli iz dežele redko raztresene nemške in avstrijske posadke, njihov komandant feld-maršal Eichborn pa je bil' v Kijevu 30. julija 1918 v nekem boljševiškem atentatu ubit. Takoj nato je moral iz dežele tudi hetman Skoropadski. Po porazu general Petljure in Denikina, voditeljev belih armad, je Ukrajina postala "Ukrajinska socialistična sovjetska republika". — Spočetka so ji boljševiki pustili saj videz svobode, ker je ohranila samostojnost v šolstvu, pravosodju, higijeni in jeziku. Sovje-ti pa so polagoma dane koncesije ukinili in tudi Ukrajino, kakor ostale sovjetske republike, s centralistično upravo trdno ukleni-le v Zvezo socialističnih sovjetskih republik. Vendar niti nadvse krvave boljševistične metode niso v ukrajinskem narodu mogle zatreti stremljenja po samostojnosti. Ta volja naroda do samostojnega življenja se pojavlja od časa do časa in sicer na naj raznovrstnejših področ j ih. Tako se na primer upira verski čut Ukrajincev preganjanju krščanskih cerkva. Kljub prepovedi obstoja danes v Ukrajini nad 2000 pravoslavnih cerkvenih občin, ki tajno opravljajo svojo bogoslužje. Tudi kmečko prebivalstvo je sila nezadovoljno, Ker mu država jemlje njegove pridelke, tako da je v bogati Ukrajini skoraj trajen glad. Kmetje so ustanovili posebno organizacijo, ki naj se bori proti zgrešeni kmečki politiki sovjetov, in ki ji pripada do 85% vseh ukrajinskih kmetov. Boj se nadaljuje Značilno za sedanji položaj v Ukrajini je poročilo, ki ga je pred nekaj tedni prinesel neki švicarski list. V Harkovu, sedanjem sedežu ukrajinske vlade, je bila odkrita zarota, v katero so bile zapletene številne vodilne osebnosti. Cilj zarote je bil, pregnati boljševiško oblast iz Harkova in izklicati samostojno ukrajinsko republiko. Boljševiki so seveda zaroto v kali zadušili. Pavel Skoropadski, bivši u-krajinski hetman, kot dober poznavalec svojega ljudstva, piše naslednje: "Ne morem natančno povedati, ne kako, ne kdaj se bo zrušil boljševizem, toda eno je gotovo: pri njegovem propadu bo Ukrajina igrala odločilno vlogo. Ljudje preradi pozabijo, v kako tesni zvezi s svetovno krizo je ravno boljševizem. Navadno prezro, da je svetovna kriza nastopila radi tega, ker sta za svet zaprta ruski in kitajski trg." Brez dvoma bi mogla Ukraji-a s svojimi 35 milijoni prebi-alcev ugodno vplivati na gospo-arske razmere v Evropi in po-tati to, kar je bila pred 700 leti : most med vzhodom in zapa- dom. Trenutno se seveda ukrajinski narod nahaja pod trdo pestjo boljševiške nadvlade. Toda, kakor stoletja trdega robstva niso mogla uničiti v njem njegove nacionalne in verske zavesti, tako jih tudi boljševiki ne bodo mogli uničiti. Narod se bo naprej boril za svojo svobodo, ki jo bo prej ali slej, verjetno že pri prvem vojnem konfliktu, v katerega se bo zapletla 'sovjetska Rusija, dejansko tudi izvojeval. ——o- SIROM JUGOSLAVIJE i V prepiru Neki moški je v prepiru zabodel 29-letnega nezaposlenega vrtnarja Maksa Kramer j a iz Ga-berja v levo lice in ga nevarno poškodoval. --—(>-- Diplomiran Na geografskem oddelku filozofske fakultete ljubljanske univerze je bil diplomiran Stanko Šiljanec iz Maribora. -o- Zaradi bede Radi bede in brezposelnosti se je v Mariboru obesil 23-letni brezposelni delavec Josip P. Slučajno ga je našel tovariš, ki je nezavestnega zopet obudil k življenju. --o-- Prijet pustolovec V Vinkovcih je bil pred krat-' kim aretiran pustolovec Rado-j slav Golnik, ki ima prav čudno preteklost. Ze z 11 letom je pobegnil z doma in se potepal po raznih krajih Slovenije. Največ sleparij je pa napravil ljudem okrog Gorice in v Gornji Istri, ko je izvabil iz njih težke tisočake. Hotel je nadaljevati svoje začeto delo tudi v Jugoslaviji, pa se je kmalu vjel. Tisočaki so plavali Ob zadnji povodnji, je v vasi Lukavcu, nedaleč pod Siskom pobegnil ribič Ivan Zundarič iz Save zabojček s tisočaki in sto-taki. V zabojčku so bili tudi trije potni listi in vložna knjižica, kar je bilo last Marinka Lucka-nova iz Siska, ki je bil noč poprej okraden od neke ženske. -o-- Smrtna žrtev Krke Iz Žužemberka poročajo, da je tam utonil J. Papež, iz Tol-čan-Zagradec, ki se je ravno mudil na vojaškem dopustu. Ko je namreč šel mimo slapa, mu je spodrsnilo da je paclel v skoro 25 Čevljev globok tolmun, kjer je utonil. Napad Ko se je Janez Zamuda, 46-letni posestnik iz Formi na pri Ptuju vračal domov s poljskega dela, ga je neznan storilec zasledoval in ko je prišel v primerno bližini, udaril s kolom po glavi s tako silo, da je Zamuda oble- žal nezavesten. Ljudje so ga našli šele drugo jutro, bil je še vedno v nezavesti, in so ga spravili v bolnico. --o-- Nova tkalnica V Mariboru namerava tvrdka Viher, svoje prostore preurediti v nov obrat z mehanično tkalnico in aparaturo. Prostori bi sicer ostali isti, le mizarske stroje bodo nadomestili s tkalniškimi. Pod kolo je prišel Iz Šoštanja poročajo, da je po nesrečnem naključju prišel pod kolo 82-letni Matija Fidej iz Gave in zadobil nevarne poškodbe. ---o-- Nevarna igra s puško V Podkraju pri Velenju so je s puško ukvarjal 21 letni kmetski sin France Valencij. Puška se je nenadno sprožila in fantu raztrgala levo roko. -o- Gorelo je Pri posestniku Juriju Erlaču v Hajdošah pri Ptuju je izbruhnil požar, ki je vpepelil hleve in kolairnico. Zgorelo je tudi do 5000 funtov sena in slame ter razno kmetijsko in gospodarsko orodje in stroji. --o- Brata je napadel V Lazah pri Planini je prišlo 28. okt. do nenavadne družinske tragedije. 32-letnega posestnika Alojzija Pleskovca je napadel njegov slaboumni brat Vinko, in ga udaril s sekiro po glavi. Nezavestnega so pripeljali v ljubljansko bolnico. ZADNJI KLIC! Zbirka za poplavijence v starem kraju se zaključi 30. novembra t. 1. Kdor torej je Ac- namenjen prispevati kak dar v ta namen, naj gotovo stori tako, da dobimo prispevek za ta namen do 30. novembra t. 1. Ker takoj nato se bo poslalo zbirko naprej v stari kraj na urad Katoliške Akcije v Ljubljano, ki je škofijska ustanova z naročilom, da te naše darove razdeli med najbed-nejše, prizadete od silne povod-nje. 14. izkaz: Margaret Kranjc, Chicago, 111. ..............$ l.oo John Stibernik, So. Chicago, 111........... 1.00 Johh Golobich, Pittsburgh, Pa. ........ J.3C Marie Egenberger, Milwaukee, Wis. ......... 2,00 Marie Scopinich, Milwaukee, Wis.......... 1.00 M. Ivančič, Cleveland, Ohio ........ 5.00 Mary Kolarič, .... Chicago, 111............... l.oo Slov. podp. dr. »v. Mohorja, Chicago, 111..... 5.00 Dr. Marija Pomagaj, 78 K8KJ., Chicago.. 5.00 Frances Novak, Chicago, 111............... 1,00 Geo. Panchur, Cleveland, Ohio ........ 2.00 Frances Skorjanc, Detroit, Mich............. l.oo Zadnji izkaz .................. 307,43 Skupaj do 25. nov. 1983..$338.78 Bo'g živi pesnsnxake! Nesreča V Trbovljah se je na dnevnem kopu Neža težko ponesrečil delavec Jakob Ceplak, ko se je nanj prevrnil z zdrobljenim laporjem napolnjen voziček. Nesreča se je zgodila v trenutku. Hudi poškodovanega so tovariši izvlekli izpod vozička. -o- Nezgoda V spanju je padel s kozolca užitkar Janez Srebrnjak iz Kle-novika pri Smarjeti na Dolenjskem. Poiskal si 'je ležišče na kozolcu, kjer je v spanju zgubil ravnotežje in padel precej globoko na tla, ter obležal z zlomljeno nogo nad kolenom in drugimi poškodbami. -o- Škof — srebrtrome rnik Na praznik vseh svetnikov je obhajal dubrovniški škof Dr. Josip M. Carevič srebrni jubilej mašništva. Jubilejno mašni-ško daritev je obhajal v cerkvi Svete Marije Velike (S. Maria Maggiore) v Rimu, kjer je pred 25. leti tudi imel novo mašo. -o- Gospodarja je okradla Jernej Sitar, lastnik mizarskega podjetja v Šmihelu pri Novem mestu je dobil pred nekaj tedni novo služkinjo iz sosedne vasi, ki je bila videti marljiva, da je bil z njo popolnoma zadovoljen. Naenkrat je pa po preteku par tednov služkinje zmanj kalo. Pri tem je tudi opazil, da mu je zmanjkalo več zlatnine in nekaj denarja. -o- »fRITE "AMZR. SLOVENCA"! TRAGIČNA USODA VELIKEGA SLOVANSKEGA NARODA glo, ki je vladal do 1. 1264 in ki je sprejel , od papeža Inocenca IV. tudi krajevsko krono (1262) Ko je sredi 14, stoletja (1340) dinastija izumrla, je ukrajinske ozemlje pripadlo številnim malim knezom, ki so v medsebojnih bojih, zlasti pa pod mečem zunanjih sovražnikov, zlasti Litav-cev, Poljakov, Rusov in Madja-rov polagoma izgubili državno samostojnost. Najdalje so se držali zaporoški kozaki, katere je šele Katarina II. popolnoma pokorila ruskemu carstvu (1764). Vsa naslednja stoletja pomenja-jo za ukrajinski narod ponižanje in sramoto.,Ukrajinski jezik pod ruskim carstvom ne le da ni bil uradno priznan, ampak je bil tudi v šoli in v cerkvi prepovedan. Kljub dolgim in temnim stoletjem pa je ukrajinski narod ohrani! svojo samobitnost. Po veliki revoluciji Pod pritiskom revolucionarnega gibanja je .car 1905. leta sklical dumo, v kateri so Ukrajinci dobili 45 zastopnikov. Takoj po padcu carske vlade pa so PARNA GORKOTA V NAJEM V domove, urade in prodajalne — za posamezne sobe ali za vse poslopje Plino - parni Radiatorji služijo | Poslopjem brez centralne gorkote. J Poslopjem z centralno gorkoto, tudi le za ono "mrzlo soba". Pošljite ta kupon —- izvedite kako se lahko najame plino-parno gorkoto, To je plino- parni radiator --- vsak sam samostojen gor kotni komad. Revmatične bolečine izginile z receptom lemonskega soka Poskusite to. Ako vam ne bo prineslo olaj-5live, ako no bo povzročilo, da se boste počutili bolje, mlajši, in veselejŠl, vam h„ v«R dm-Kisi. povrnil denar. Kupite zavoj KBV PRK-SCRIPTION. Zmešajte Ka s kvartom vode, dodenite sok Štirih lemon in jemljite po eno namizno žlico dvakrat na dan. V urah navadno izginejo bolečine, sklepi se zrahljajo, čuti se čudovita olajšava. Dobro za revmatične kakor za nevritične bolečine. Stane samo nekaj centov na dan. Na prodaj, priporočano in garantirano, od vseh vodilnih d turistov. Vsak dru.uist vam lahko z njim postreže. ■pLINO-GORILNI parni radiatorji se sedaj čisto lahko upostavijo na vašem domu, uradu ali nrodaialni, na zelo liberalen najemni način. Sedaj pa lahko enkrat bodisi lastniki ali najemniki poskusijo nlinovo gorkoto v poslopjih brez centralnega gorkotnega aiatema, ali za hitro "pomoč" v delih poslopja, ki niso dovolj ogreti iz centralnega grelnega prostora. Naša nova ilustrovana knjižica vam vse paVe in da natančne proračune za gorkoto. Nič v naprej plačati Mi vam upostavimo enega ali več plino-grel-nih radiatorjev brez, da plačate niti en cent v naprej. Enkrat na mesec v sezoni kurjenja (v sedmih zimskih mcsecih), plačate le malo THE PEOPLES GAS LIGHT and COKE CO. ^ 122 South Michigan Ave, vsotico za najemnino — tako malo kot $1.00 na vsak radiator. To se prišteje k rednemu mesečnemu računu za vašo uporabo plina. Poslu-žite se te ponudbe. Hitro upostavljeno Poučite se vse o Plino-parnih radiatorjih in našem liberalnem načinu najemanja. Še instalirajo hitro tam kamor in kadar želite. Sedaj — še danes — pošljite ta kupon za našo brezplačno knjižico. THE PEOPLKS GAS LIGHT AND COKE COM P ANY Telephone, Wabash 6000 122 S. Michigan Ave..Chicago, 111. Please send me your booklet, on Gasteam radiators. Name .... Address City ....... Phone No; Po izbruhu revolucije v Rusiji je istočasno z baltskimi državami tudi Ukrajina proglasila svojo samostojnost. Obsega o-zemlje od Dona do polotoka Kri-fria in Črnega morja s 35 milijoni prebivalcev. En del Ukrajincev je ostal pod Poljsko in Češkoslovaško (Karpatska Rusija), skupaj okrog 6 milijon6v 'j udi. V inozemstvu so Ukrajinci poznani tudi pod imenom ^alorusi in v svojem zapadriem tJtlu kot Rusini. Burna zgodovina Ukrajine Iz zgodovine je poznana velika kneginja Olga, ki se je dala 955. leta krstiti. Pod Vladimir-j^m Velikim (krščen 988. 1.) je krščanstvo v Ukrajini postalo fh"žavna vera. Iz Carigrada je 1. prišel metropolit Leon in Sl izbral za svojo rezidenco Ki* •^v. Sredi 12. stol. (1166) je Ki-Jev postal tudi sedež svetne obdati. V desetletjih, ki so sledila, ?,aznamuje Ukrajina svojo najeli cvetočo dobo, zlasti pod ve-Jkim knezom Romanom (f 1250). Nasledoval ga je sin Dan- Vabilo na zabavni večer katerega priredi Društvo sv. Jožefa štev. 169, K. S. K. J. v sredo, 29. novembra 1933, v Slov. Domu na Holmes Ave., Cleveland AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 28. novembra 1933 Jurij Kozjak SLOVENSKI JANICAR. Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine Spisal Josip Jurčič. "Povej nam, Samol! Kaj in zakaj čakamo tega človeka, ki si ga imenoval že večkrat," vpraša star, škiljast mož izmed poštene druščine, "šli smo s teboj iz daljine do le-sem, utrudili in zbosili so se nam konji, ti pa nam še nisi povedal, čemu smo prijezdili v to deželo. Kaj ti je storil tisti, za katerega smo vrv pridrgnili, da mu sapo ustavimo in mu izvinemo kosti?" "Veliko mi je storil, prijatelj!" reče dolgin Samol nato, 'veliko žalega mi je napravil. Povem, da veste, zakaj smo obrzdali konjem gobce in zakaj smo se usedli nanje in iz daljne Ogrske pridirjali v kranjsko deželo. Ni še od tačas mnogokrat skopnel sneg, kar sem bil jaz tukaj v tej dolini šatore zasadil. Izmed vas ni bil tedaj še nobeden z menoj. Sina sem imel, krepkega mladeniča, močnega in pogumnega, kakor med krdelom nobenega ni bilo njegove starosti. On mi je bil vse, ž njim in zanj sem brundal po svetu. In kdo je bil, ki mi je bil zrušil mojo srečo. Tega človeka čakamo danes tukaj; ta je gospodar gradu Kozjaka, le-onega kupa, ki ga vidite v megli. Sel je bil moj Me-kin tja po konja v hlev; zvit mladenič je bil. In pred mojimi očmi ga je pobil na tla. Na rami sem ga odnesel iz grajskega dvora. Zastonj sem upal, da se mu noga zravna; vsa zdravila so bila zastonj, bolečine so se množile, kosti so mu šle iz udov, umrl je. Zdaj veste, tovariši, koga čakamo, in da mu ni upati ničesar več pod solncem, kadar pride meni v pest." "Cuj," pravi zdaj mlajših eden, "to so konji!" In res se je slišalo peketanje konjskih kopit iz večerne megle. Ko bi mignil, polove cigani svoje konje in zdajci sede vsi v sedlu. O?'tre, dolge nože v rokah držeči obstopijo.za rrnoviem skriti, ozko pot. In jezdeci pridirjajo po poti. Prvi je bil Peter Kozjak, za njim sta bila dva hlapca, ki sta ga bolj zavoljo navadne časti ko zavoljo varstva spremljevala. Kar jih obstopijo cigani na malih mušicah, svetle nože visoko vihteči, in preden se gospod in hlapca predramijo iz straha, bili so že vsi s kpnj in povezani. Zlasti se je bil gospod Peter prestrašil, da mu je s konca sapo zapiralo. "Kaj hočete? Pustite me, ljudje, prosim vas lepo, jaz sem Peter s Kozjaka, nikomur nič ne storim. Pustite me, jaz vam dam denarja, vse, vse vam dam, grad — samo mene pustite. — Hlapcev imam mnogo, hudo vas bodo kaznovali, ako se me dotaknete!" Tako in enako je blodil v strahu in trepetu za svojo kožo Peter, ko mu je migala smrt pred očmi. Sam ni vedel, kaj govori. Cigani so se smejali in suvali ga brez usmiljenja. "Slabo se izgovarjaš, boter!" reče prvi. "Pozdravi vse znance po peklu!" pravi drugi. "Ta bo neroden za obešanje, grča mu je zrastla na hrbtu!" pristavi tretji. "V klado ga denemo, da se mu zravna!" doda četrti. "Hlapce pustite, tistega pa peljite k ognju, naj me počaka tam, da se zopet spoznava, ako me je že pozabil in zgrešil. Tudi mu smete reči, kaj pomeni pridrgnjena vrv, da ne bo nanagloma stopil s sveta!" rekel je dolgin Samol in gospoda Petra odvedo k ognju in ga poredno z grčo na hrbtu dražijo, dasi mu je bilo smrti v oči gledati. Že je Peter menil, da je večnosti na pragu, že se mu je vrtelo po glavi, ko jp videl nad seboj vislice, že je mislil zopet enkrat na Boga, in lej, prosil je milosti pri Bogu, katerega ni imenoval, ne mislil nanj že od mladih kolen, od davnaj. In Bog mu je še prizanesel. Dolgin Samol pristopi, in ko Petru pri ognju v obraz vidi, začudi se ter pravi: "Kaj ? To ni pravi človek. Tega ne iščem. Pustite ga!" — Petru pa se je odvalil kamen od srca in bil je precej tisti ko pred. "Kdo si ti?" vpraša ga cigan. "Zakaj si rekel, da si Kozjak, in jaz vem, da je Kozjak večji, bolj zastaven človek. Taka šleva ne bi bila mojega sina na prvi mah pobila na tla. Ha, zakaj si rekel, da si Kozjak?" "A, vi ste se zmotili, ljubi moj prijatelj, vi iščete mojega brata. Ta je na vojni, pred Celjem, jaz sem le njegov brat, ni mi nič do mojega brata in njegovih reči; zato vas prosim, pustite me in moje hlapce, jaz z bratom nimam nič," blebeče v naglici Peter. To vse pa ciganom ni bilo nič kaj povšeči. Tako daljo so bili nalašč sem prišli in zdaj bi bili morali brez uspeha nazaj — zastonj, brez končanega namena. "Gospod se mora odkupiti, ako hoče, da ne bo visel," menili so nekateri cigani in drugi so to misel potrdili. Petru se je bilo sicer zopet malo ogrelo okrog srca, ko so ga opominjali na vrbovo vejo in pridrgnjeno vrvico, pogodili so se naposled za sto zlatov odkupnine,katero je Peter obljubil dati ciganom zase in za hlapca. Dolgin poveljnik sam zasede konja in odjezdi s Petrom po denar. Hlapca pa sta morala za poroka ostati pri ognju. Toda zapovedal je Samol tovarišem, naj ne ravnajo grdo s hlapcema, le ako bi njega nazaj ne bilo. "Ako me jutri ne bo, ko zagledate prve solnčne žarke, vedite, da sem zaprt pri tem gospodu, česar se bo pa varoval, menil bi; — potem že veste kaj," reče ciganom dolgin, odšedši s Petrom proti gradu. Večerna megla se je bila razlila po dolih. Mesec se je skril za oblake; bila je pusta noč, ko je jezdil Peter z dolgim ciganom skozi gozdič proti gradu. Ko je jel cigan govoriti druge navadne reči, kakor kak pošten človek in pameten mož, otajalo se je po Petru dodobrega vse in prejšnja narava se mu je povrnila. Jame cigana izpeljevati, zakaj da je bratu Marku smrt sklenil. Cigan mu vse pove in tudi namen, da ne bo miroval pred, dokler mu ne dopolni svoje prisege in se maščuje krvavo nad namišljenim morivcem svojega sina. Tu se Petru zbudi misel, strašna, kakršne se le najhudobnejše srce ne ustraši. "Kaj, ko bi porabil to na svoj lastni prid?" misli Peter. "Kaj ko bi mi le-ta cigan pripomogel, da mi pride v roke vse bratovo imetje in postanem sam svoj gospod? Nihče ne bo misliti mogel, ni mogoče, da bi komu v glavo prišlo, da sem jaz vzrok temu. Cigan pojde v tuje kraje, kdo ga bo kdaj videl več? Da me pa ne izda, to bom pa že skrbel."Tako je razbral v naglici ljubeznivi striček. "Počakaj, prijatelj, meni smeš brez skrbi povedati vse, tudi jaz sovražim svojega brata," pravi Peter ciganu, "in kdor se maščuje nad njim, tudi meni povšeči stori." Zasmehljivo ga pogleda cigan. Pač je moral misliti: "To ti je brat, ne bi bilo škoda zares, ko bi ga bil presunil moj nož ali pa da bi ti vrv debeli vrat zadrgnila in zemljo izpodmaknila pod tvojimi nogami!" (Dalje prih.) Velikanska nezavednost in brezbrižnost ljudi za dober tisk Dasi je pa tisk. tolike važno sti in pomena, da je ni stvari, ki bi se glede važnosti in pomen.1 mogla s tiskom primerjati, vendar je ni stvari, za katero bi se ljudje tako malo zanimali in brigali, za njo tako malo žrtvovali kateri bi katoličani tako male skrbi in pozornosti posvečali, kakor je dober, katoliški tisk. Marsikateri katoličan misli, da n: nič na tem ležeče, če naroča ir naroča in podpira katoliške list( ali ne, ki mu je vse eno, kakšn: listi obstojajo, ali če kak kato liški list obstoji ali ne. Ljudj« se poslužujejo vsakovrstnih, celo smešnih izgovorov, da ne mo rejo katoliških listov naročiti Najnavadnejši izgovori ljudi, (k listov nemorejo naročiti so, ck nimajo denarja, da bi jih plača li in da nimajo časa, da bi jil čitali. Toda vsi izgovori so prazni ir ničevi. Skušnja uči, da premož nejši bolj tožijo čez pomanjka nje denarja, kakor pa revnejši ir je lažje dobiti naročnike za do bre liste med revnejšimi, kakoi pa med premožnejšimi. (Dalje prih.) --o- Lep zaslužek vam nudi kam panja "Amer. Slovenca"! PRODA SE trgovina z grocerijami, candj in cigarami. Na prodaj radi bo lezni. Cena $100.00. Vprašajte na 1903 W. 23rd St., Chicago PREJELI SMO VELIKO BlasnikovoPratiko ZA LETO 1934. in proti hudemu dobri ljudje. Slab tisk pa imajo in ga vodijo slabi ljudje, se bojujejo z njim za slabo in proti dobremu slabi, propali, veri in nravnosti sovražni ljudje. Zato se bije med tiskom, dobrim in slabim, hud, neizprosen boj, boj na življenje in smrt. To je najstrašnejša vojska sedanjega časa, s katero se nobena druga vojska ne more primerjati. Sicer v tej vojski ne pokajo puške, ne grme topovi, ne rušijo se mesta in vasi, ne pustošijo se rodovitna polja, ne ubija se ljudi, ne preliva krvi. Tiho in nevidno divja ta vojska; samo nje posledice se vidijo in jčutijo. Vendar grozote'te vojske se ne morejo primerjati z grozotami nobene druge vojske. Nje izgube in žrtve so neskončne. Ne gre pri tej vojski za košček zem-jlje, ne gre za čast kake države ali naroda, kot gre navadno pri drugih vojskah, temveč gre pri 'tej vojski za zmago in nadvlado dobrega ali hudega, gre za načela, za pojme, za cilje, za principe, za javno mnenje, gre za red in mir na svetu, gre za resnico in pravico, za nravnost in čednost, za vero, Cerkev, za duše, za našo šasno in večno srečo. Boj med dobrim in slabim tiskom je boj med Bogom in satanom, med lučjo in temo, med vero in nevero, med resnico in lažjo, med pravico in krivico, med znanostjo in zmoto, med dobrim in hudim. Po pravici pravi sloveči nemški pisatelj Alban Stolz: "Na papirju se dandanes vojskujeta nebesa in pekel." Hočete zaslužiti lepo nagrado? Dobro, prijavite se in v kampanjo "Amer. Slovenca" ae podajte! Blasnikova Pratika je vsako leto zanimiva, pa je tudi letos. V vsaki slovenski hiši jo najdete. Ker smo jih letos naročili radi slabih časov nanj kot druga leta, opozarjamo vse naročnike Blasni-čove Pratike, da isto takoj naroče, da ne bodo prepozni. Trgovcem in razpeče-valcem, ki jih naroče vsaj en ducat skupaj, dovolimo popust. Pišite takoj po nje, predno poidejo! Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. Stane s poštnino Naroča se od KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. POD OSEBNIM VODSTVOM B0ZICNI IZLETI • V JUGOSLAVIJO • Iz NEW YORKA odplujeta priljubljena Lloydova Ekspresna Parnika Najhitrejša pot do stare domovine. Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! POSEBNI BR ZOVLAK Božič se bliža ob parniku v Bre-merhavenu jamči zelo udobno potovanje v LJUBLJANO. — Izborne žel ezniške zveze tudi iz Cherbourga. TISKARNA Prav kmalu bo zopet tukaj. Ce kedaj se o Božiču spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava. Če so kedaj bili potrebni pomoči, so jo potrebni v teh strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko pomagal v tej bedi. podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene jugoslov. dinarjem se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: za izplačila v dolarjih: Za $ 3.00...................... 108 Din Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75 $ s 02..................... 190 Din Za $10.00 pošljite............$10.85 Za $1000...................... 400 Din Za $15.00 pošljite............$16.00 JJ2.50...................... 500 Din Za $20.00 pošljite............$21.00 Z* g0-®J...................... 815 Din Za $25.00 pošljite............$26.00 l\ glJJ...................... °°° Za $40.00 pošljite............$41.25 Za $2500......................1020 Dl" Za $50.00 pošljite............$51.50 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., <* ' CHICAGO, ILLINOIS BREMEN 7. DECEMBRA EUROPA 16. DECEMBRA Pojasnila vam da katerikoli* lokalni agent ali r Amerikanski Slovenec^ izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. 130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO, ILL. Društva — Trgovci — Posamezniki Društvo dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da predno oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. 'SV. JERONIMA' ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru. Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16. Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. KAJ NAM JE POTREBNO VEDETI 0 TISKU? Iz predavanja A. Tomec-a. V Bohinju na Gorenjskem je živela neka teta, katera ni prestopila meje domače župnije, dokler ni enkrat romala peš k Mariji Pomagaj na Brezje, pet ur daleč. In ko je videla da ni nikjer videti konca sveta se ni mogla načuditi silni velikosti svetu. "Jemnes, jemnes," se je ču-. dila, "kdo bi si mislil, da je svet tako velik!" Ker ta teta ni bila nikdar prej nikjer, zato ni imela o svetu in njega velikosti nobenega pojma. Zato se je tako čudila, ko je videla le majhen, neznaten košček sveta, le kapljico proti neizmernemu morju. Kaj bi še le rekla, če bi prišla v daljno Ameriko! Kakor ta bohinjska teta ni imela pojma o svetu in njega velikosti, ker je bila zmeraj doma in ga ni mogla videti, morda je ' le malo o njem slišala in se zanj le malo zanimala in brigala, tako tudi mnogi med nami nimajo pojma o tisku in njega velikanskem pomenu, ker so o njem še malo slišali in brali, o njem le malo ali nič ali vsaj resno ne razmišljali. In kakor se je bohinjska teta čudila, kako velik je svet, ko ga je le malo več videla, kakor ga obsega domača župnija, tako bi se tudi mnogi izmed nas čudil in rekel: "Kdo bi si mislil, da je pomen tiska tako velik, da sta njega moč in vpliv tako neizmerna, da je od tiska toliko odvisno, na njem toliko ležeče, ležeče na tem, če se tisk podpira, če se časopise naroča," če bi se o tisku le nekoliko poučil, če bi važnost tiska le nekoliko spoznal. , In da bi se o tisku bolj poučili, da bi spoznali njega važnost in pomen, da bi se za dobro časopisje bolj zanimali, dobre katoliške časopise bolj in raje naročali, bolj podpirali in širili, da bi za svojo lastno stvar bolj skrbeli, to je namen teh vrstic. Namen teh vrstic je dalje, podati nam o nas pravo resnično sliko, ki je še ne poznamo, pa je čas, da je že enkrat spoznamo, spoznamo za tako, kakoršna bi ne smela- biti in kakoršna nam je v sramoto, ker je v resnici grda, vse graje in obsodbe vredna. Naslikati hočem torej s temi vrsticami nas katoličane. Nisem sicer noben slikar in tudi ni treba, da bi bil, ker ne gre pri tem za to, da se slika našo osebo, naš obraz, temveč za to, da se slika našo duševnost, naš značaj, naša ' svojstva, naše ravnanje, našo ' mentaliteto, naš karakter, ali bolj učenjaško povedano, da se nas "karakterizira". Upam, da bom jaz boljšo sliko naslikal kakor pa jo je naslikal tisti slikar, ki je petelina naslikal, pa tako slabo naslikal, da je moral pod sliko napisati: "To ! je petelin", sicer ne bi nihče ve- ■ del, kaj njegova slika predstavlja. Upam tudi, da bom tudi bolj vspel kakor tisti slikar, ki je pokojnega papeža Pij a desetega " slikal, pa ga tako slabo slikal, da še papež samega ^ebe ni po- • znal in je zato pod sliko zapisal: 1 "Ne bojte se, jaz sem! Pij 10." Zato bo gotovo to sliko vsak-l do spoznal in vedel koga pred-1 stavlja, bo lahko videl, da smo ■ to mi katoličani in sicer ravno ' taki, kakoršne nas bo predstav-: ljala ta slika in da mi ne bo treba pod to sliko napisati: "To so • katoličani v dvajsetem stoletju." ' Ker pa bo ta slika, katero bo-1 mo ob koncu teh vrstic videli, ■ kakor že rečeno, vse kaj druge-1 ga, kakor za nas častna in lepa, ' zato se naj radi tega nihče nadi i menoj ne jezi, ker na tej sliki je! vsak tak, kakoršen sam hoče j ) hiti, je lahko ali lepši ali grji, ■ ali boljši ali slabši in ni glede te J slike tako, kakor glede slike te-; lesa in obraza, o katerega lepoti ! ne more človek sam odločevati. Zato, če se bo kdo jezil radi te 1 slike, naj se jezi sam nad seboj 1 in skrbi za svojo drugo, novo, 1 lepšo in boljšo sliko. 1 O, da bi vsi, katerih slika je taka, se nad to sliko tako razje- ■ žili, da bi jo takoj vničili, in si takoj preskrbeli drugo lepšo, nad katero se jim ne bo treba jeziti, katere se jim ne bo treba sramovati ne pred Bogom, ne pred lj udmi. To je moja iskrena želja in namen teh vrstic. Velikanski pomen tiska Kratka je beseda: tisk. Pa koliko vsebuje ta beseda, koliko je zapopadenega v tej besedi! Kaj vse tisk naredi, kaj vse povzroča, kaj vse doseže, kako mogočen , in vse prevladujoč faktor je tisk, tega se neda dopovedati in. popisati, se ne da zapopasti. O tisku se nikdar zadosti ne govori in ne piše; o tisku se ne da nikdar izčrpno povedati. Tisk je dandanes tako razširjen in ukoreninjen in tako mogočen vladar moramo z ozirom na vsako dru-sveta, tako ogromna velesila, da go stvar nanj računati, nanj misliti, ga radi ali neradi vpošte-vati. Tisk je pa dvojen, dober in slab, kakor so ljudje, dobri in slabi. Dober tisk imajo v rokah dobri ljudje, ga vodijo dobri ljudje, se bojujejo z njim za dobro DR. R. P. ZALETEL SLOVENSKI ZDRAVNIK 7. univerz v Pragi in Padovi, poprej prideljen bolnišnicam v Parizu. Nedavno v zvezi z zavodom za raka v Havana. Kuba, in z bolnico ta koine bolezni in raka v PhlladelpIUji. Posvetovanje in diagnoza. Zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. URE: 11 DOP. DO 3. POP. 56 E. Washington at., Chicago, 111., Suite 2705 TEL. V URADU: STATE 7381 Stanovanje: Zvečer od C.—8. ure. 4830 West Cermak Rd., Chicago, 111. Tel. Cicero 66.