Poštnina plačama v gotovini« Stev. 26,__V Ljubljani, dne 30. junija 1920. _Leto XXXIII.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izhaja vsako 3 r e d o ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 15 K na leto. — Za inozemstvo. 25 K. Posamezne Številke se prodajajo po 1 K.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Prestolonaslednik v Sloveniji.
Prestolonaslednik Aleksander je pretekli teden obiskal Slovenijo. Ta obisk ni bil samo fin uljudnosti in naklonjenosti, katero goji prestolonaslednik-regent napram sicer najmanjšemu a najbolj izobraženemu plemenu jugoslovanskega narodu, temveč je imel tudi dalekoscžen političen pomen. Na eni strani je treba vsekako na znotraj utrditi vez edinstva vseli treh plemen v državi. To notranje edinstvo, ki ne sme biti »ino na papirju, je za obstoj države predvsem pa za narodni in gospodarski obstoj slovenskega plemena bistveno potrebno. Brez tega edinstva bi bili Slovenci obsojeni na gotovo narodno in gospodarsko smrt. In ker se je to notranje edinstvo marsikje radi nerodnosti osrednjo vlade posebno za časa liberalno-socia-lističnega vladanja močno zrahljalo, marsikje pa inorda niti začelo, je potrebno, cla se to edinstvo povsodi načne in vedno bolj utrjuje. Prestolonaslednikov obisk jo brez-dvomno v tem oziru mnogo pripomogel.
Na drugi strani pa sedanji zunanji politični položaj naše države nujno zahteva, Ua se edinstvo naše države pokaže tudi na zunaj. V Italiji je prišel na krmilo Jugoslovanom skrajno sovražni Žolili. To je pokazal že s tem, da z uradnega mesta daje potuho reškemu norcu D' Annunziu. Žoliti upa, da ho mogel Jugoslovanom vzeti vso, kar imajo sedaj zasedenega Italijani in da je Jugoslavija tako razruvana, da bo brez besede prikimala. Prestolonaslednikov obisk na Hrvatskem in Sloveniji pa naj predvsem Italijanom dokaže, da se zelo motijo o Jugoslaviji, če mislijo, da ves narod ne stoji enodušno za svojim vladarjem, kateri je javno izpovedal, da so Goriška, Istra, Reka in Dalmacija naša last, kateri se nikdar odpovedali ns bomo, ker bi to pomenilo naše gospodarsko hiranje in izhiranje. Prepričani smo, da so Italijani po slavnostnih dneh v Zagrebu in Ljubljani ta mig tudi dobro razumeli.
V sobolo dne 26, junija ob 1. uri popoldan je privozil dvorni vlak na slovenska tla. Po dolgih, dolgih stoletjih je zopet prvi vladar našega jezika in rodu stopil na slovensko zemljo
Prvi sprejem se je vršil v Brežicah, kjer so pozdravile regenta množice kmetov in meščanov ter zastopniki vseh društev in < uradov. Regent je izstopil, poslušal pozdrave in Jo bil očividno vesel prisrčnega spre-je>ria. Deklico, ki mu je podarila šopek cvetja, je poljubil. — Nadalje je izstopil regent tudi v Krškem, kjer jc neki kmet prosil regenta, naj bo vedno naklonjen kmetskernu stanu. Iste slovesnosti so se ponovile v Rajhenhnrgu. Na vseh vmesnih postajah pa so množice ljudstvu pozdravljale regenta in tudi po potu so mu klicali pozdrave!
V Ljubljano je došel šele pozno popoldan. Celo mesto je bilo okusno ozaljšano, od kolodvora do deželne palače je stal špa-lir ljudske množice po silno lepem načrtu "seučlliškega profesorja Vuritfka. V špa-lirju so so vrstila vsa drušlva, šolska mladina, Primorci v črni obleki, župani, do-brovoljci, jezdeci, vozovi, kmetske ženito-vanjske akupine itd. Na vzvišenih prostorih, ki 30 bili umetniško razvrščeni v zidu množice kot pestri stebri, so stale skupine narodnih noš. Pred pošto je na tribunah stal zbor 600 pevcev in pevk.
Na peronu glavnega kolodvora so čakali regenta knezoškof dr. Jeglič, deželni predsednik dr. Preje, vsi poverjeniki, poslanci in načelniki uradov. Ob pol C. uri so topovi z Gradu naznanili regentov prihod. Godba zaigra vse tri narodne himne. Ko je regent izstopil, pa je predsednik deželno vlade prisrčno nagovoril.
Pred kolodvorom ga jo pozdravil Župan dr. Tavčar ter mu po stari slovanski navadi ponudil kruha in soli. Nato jc regent zasedel štirivprežm voz ln so med vzklikanjem množice peljal skozi mesto. Pred njim je korakala kraljeva garda na konjih. Ljudstvo je sipalo cvetje na regentov voz. Pred pošto se je ustavil in pevci so zapeli himno Bože pravde, odposlanstvo Primork pa je pozdravilo regenta in mu podarilo cvetja iz zasedenega ozemlja. Za Aleksandrom so se peljali poleg drugih tudi ministri, med njimi preseclnik Vesnič in železniški minister dr. Korošec. V palači deželne vlade sc je regent podal na balkon in gledal sprevod množice, ki se je premikala mimo palače.
Nato se je vršil obed, pri katerem j« imel regent daljši nagovor. V svojih bese* dah sc je spominjal zgodovine Slovencev, kateri so bili straža jugoslovanstva proti tujini narodom. Spominjal se je dr. Kreka< ki je v najhujšem in najnevarnejšem trenutku svetovne vojske vrgel med svet misel o jugoslovanskem edinstvu. Spominjal se je dalje naših zasedenih pokrajin, ka-tere je mirovna konferenca po krivici prl-sodila Italijanom, kar pa za vekomaj n» more držati. Končno je poudaril: Pravda« rad i vreme (pravičnost, delo in čas) a« naši puuzdanl saveznlcl, koje nijedaog trenutka uesmijemo gubitl iz vida.
Nato mu je odgovoril predsednik deželne vlade dr. Breje, ki je končal svoj govor sledeče:
Vaša kraljevska Visokost!
Ko te dni prvič stopate v neposredni stik s slovenskim narodom, se boste lahko uverili, da je ta narod vesel svojo politično svobode, za katero ee je v mukah prizadeval, da jo verno katoliški, zavedajoč sc, kako mu jc ravno v varnih globinah' vere zasidrana uravna moč ohranjevala življenje v težkih letih njegove preteklosti in da jc ta nadnaravna sila najzanesljivejša graditeljica in ohranjevalka naravnih, družabnih in državnih dobrin. Videli boste, da je la narod delaven in da sc pripravlja, kako hi si s svojimi pridnimi rokami popravil vse strašno zlo vojske, kakor si je le s temi svojimi rokami poprej sam ustvaril, kar ima.
Zvečer se je vršila na čast regentu veličastna bakljada, vsa Ljubljana je žarela v tisočero električnih žarnic, po mestu so korakali deset in desettisoči.
V nedeljo se je udeležil regent 3lužbe božje v stolnici. Sv. mašo jo daroval kne* zoškof dr. Jeglič. Na<o je obiskal pravoslavno službo božjo, na kar se je podal T, deželni dvorec, kjer ga je pozdravil profesorski zbor ljubljanskega vseučilišča, pred deželnim dvorcem pa je bil ves veliki Kongresni trg natlačen šolsko mladine, ki se je prišla pokloniti svojemu vladarju.
Po tej poklonitvi se je podal regent pred Prešernov spomenik, kjer je položil venec. Izpred Prešernovega spomenika 80 je odpeljal regent pred magistrat, kjer jo bil v posvetovalnici zbran občinski svet, ki ga je pozdravil. Nato je obiskal obrtno'
I*

telo in muzej. Po povratku v deželno palačo je sprejemal zastopstva raznih dru-Itev.
Popoldan se je vršila na Kosi erje vem vrtu, ki je bil zelo okusno okrašen, velika ljudska veselica, katero je posetil tudi regent Nato je obiskal ljubljanski grad in se potem udeležil slavnostno predstave v operi.
V pondetjek se je peljal regent z avtomobilom na Bled. Na potu so ga pozdravljale kmetske množice; regent je večkrat izstopil ter se zahvaljeval ljudem za prijazne pozdrave. V Kranju je obiskal župno cerkev. Lep sprejem so mu naredili Go-rcnjci na Bledu, kjer se je med množico Čolnov peljal regent na otok, kjer so ga otroci navdušeno pozdravljali, tam je obiskal cerkev in pozvonil z »zvonom želja«. Po j°?.eru so mu peli pevski zbori blejskega kota. Popoldan sc je odpeljal v Tržič, kjer si je ogledal tovarne in se nato vrnil v Ljubljano. Zvečer se je udeležil slavnostnega koncerta Glasbene Matico v Unionu.
V torek zjutraj jc regent z avtomobili v spremstvu svojih ministrov in zastopnikov deželne vlade zapustil Ljubljano in se odpeljal po Dunajski cesti na Štajersko. Med potom ga jc množica pozdravljala, regent je mnogokrat izstopil ter se pogovarjal z ljudstvom. Dalje časa se je mudil v Celju in naposled v Mariboru, odkoder se jc v torek popoldne z dvornim vlakom odpeljal v Belgrad.
Draginja.
b) Organizirajmo se v zadrugah I
Ne bi bili hvaležni, če bi v sedanji hudi draginji ne priznali velikih zaslug, ki si jih je pridobilo naše zadružništvo med ■vejsko in po vojski v boju proti draginji. Kaj porabimo to priliko, da Izrečemo javno priznanje I. ljubljanskemu delavskemu konsumnemu društvu v Ljubljani, ki ga je ustanovil Krek. Vsakdo, ki je bil včlanjen pri tem konsumu, bo lahko potrdil, da jc bil konsum med vojsko dostikrat prava dobrota za vse člane. Ko je bilo n. pr. leta 1914. v pozni jeseni svinjsko meso na trgu že po 2 K 70 vin., je stalo v konsumu ie vedno 1 K 80 vin. Jedilno olje je bilo v konsumu po 2 K liter še ob času, ko je bilo pri trgovcih splošno po 10 K. Blago za obleko, kupljeno pred vojsko, je bilo v letih 1916 in 1917 v konsumu dostikrat po dvakrat in trikrat, celo še večkrat ceneje ■ego v drugih prodajalnah.
Konsum je namreč last vseh članov in vodstvo je bilo tako pametno, da je stalo »edno na stališču, da je naloga konsuma ta, da posreduje kar najcenejšo zvezo med tistim, ki blago proizvaja, in tistim, ki ga kupuje. Ugodno je bilo pri konsumu tudi to, da so pri njem včlanjeni skoro izključno taki ljudje, ki — nimajo toliko denarja, da bi se mogli založiti z blagom. Zato je bilo v konsumu na prodaj predvojno blago ie ob času, ko je skoraj povsod drugod že bilo pošlo.
Da ne navajamo samo iz preteklosti »ečih let, opozarjamo na to, da so tudi •edaj cene v konsumu večkrat ugodnejše
nego v drugih trgovinah. V pozni jeseni 1919 je stal kg bele moke v konsumu 6 K 50 vin., ko je bila cena drugod že po 10 K. Iste kakovosti pšenični zdrob, ki »e je prodajal na trgu po 10 K, je veljal v konsumu 6 K.
Mi govorimo tu samo o konsumih S. L. S. radi tega, ker samo te od bliže poznamo, (Prvo ljubljansko delavsko kon-sumno društvo ima danes že 26 prodajalen po vsej Sloveniji.) Enaka dobrota za ljudstvo je pa tudi vsak drug konsum, ki sc drži načela: prodajati pošteno blago po kar mogoče nizki ceni, Pravtako so prihranile kmetom mnogo denarja razne nabavne zadruge.
Ni sc treba bati, da bi konsum uničil poštene trgovce. Saj mora konsum tudi plačati svoje uslužbence, in naši kensumi so doslej izplačevali svojim članom še redno pctprocentno dividendo od .vsega, kar so člani kupili v konsumu. Če je n. pr. konsum prodal na leto za milijon kron olaga, je plačal 50.000 K dividenJe svojim članom. Trgovcu tega ni treba. Vrh tega jc pri njem vodstvo trgovine v eni roki in torej dosti stalnejšc.
Pač pa so se konsumi izkazali kot dobri nadzorovatelji cen.
Da je treba poleg tega podpirati stremljenje vlade, ki preganja verižnike, je samoobsebi umevno.
Seveda pa uspevajo konsumi s«nio lam, kjer so zraven pošteni ljudje, ki sc zadovolijo s svojo plačo in jim je več do poštenega imena in mirne vesti nego do umazanega »pridobivanja« nremoženju. Vsaka stranka je nepremagljiva, dokler ima v svojih vrstah ljudi, ki ravnajo s tujim denarjem tako vestno, kakor bi bil njihov.
Kdor danes potom časopisja ali zabavljanja proti veri skuša omajati versko zavest našega ljudstva, ta izpod-kopuje poštenost in dela draginjo.
Takrat bo na svetu dobro, kadar se ljudje ne bodo bali samo svojega gospodarja in nadzornika, ampak bo imel vsak neprestano pred duševnimi očmi onega Gospodarja, ki "sc vidi in dobro j'ačuje ter hudo kaznuje.
I. jugoslovanski orlovski tabor v Mariboru.
Dolenjci na mariborskem taboru. Iz Novega mesta nam poročajo o velikem zanimanju, ki vlada v vseh krogih za mariborski tabor. Dolenjci potujejo do Trebnjega čez Št. Janž- Zidani most. Iz Št. Janži korakajo z ra-deško godbo peš do Zidanega mosta. Hitite s prijavami pri župnih uradin, organizirani pri svojih organizacijah.
Godbe na mariborskem taboru. Pri taboru sodelujejo sledeče godbe: 5 orlovskih, in sicer iz D. M. v Polju, Višnje gore, Selc, Radeč in Svetini, društvena iz Jesenic in Semiča, salezijanska iz Ljubljane, vojaška iz Maribora, torej vseh skupaj 9. Hrvatje pridejo z lastno godbo. Vse godbe bodo pred taborom preizkušene po zastopniku glasbenega odseka. Dosedanji pregledi so pokazali najlepši razvoj teh godb. Eno pa moramo pri tem povdariti, da so godbe, ki jih je osnovala naša lastna organizacija. Ponosni smemo brli na to panogo kršč. socialnega kulturnega dela.
Koroški Slovenci združijo mariborski t bor z božjo potjo k sv. Križo (z Višarsko M, terjo božjo) pri Sp. Dravogradu, Psebni ft odhaja v nedel|0, L avgusta zgodaj zjutrai Grabstajna in se vračajo v ponedeljek 2 »v gusta, na dan Porciiunkule do Sp. Dravog™d» odkoder se podajo k sv. Križu, ki jc samo r>ol ure oddaljen. Korošci povečajo v vthktm i\e vilu božjo pot pri sv. Križu ter se hočejo po sebno letos pred odločitvijo pokloniti Višar" ski Materi božji ter jo prositi pomoči.
Pcvci, ali ste se že prifrtasili za rodelova nje pri sv. maši v Mariboru? Note bodo kma' lu pošle. Priglasite se takoj pevski zv«j »Ljubljana-, kjer dobite v smislu oklica (sL »Slovenca- z dne 1. junija 5920) vs? potrebna pojasnila.
Telovadci) Ali pojete med korakanjem pesmi, ki smo jih vain poslali v pcsniiričici? Pesem na papirju je mrtva. Vi ji dajte življ;, nje in ono moč, ki vzdrami in vzbudi speč* in dremajoče. V Mariboru bomo ned koraka, njem v sprevodu tudi peli. Okrožja naj se str. neio v mogo'.ne zbore, da bo spev mogočen in krepak, odločen in neklonljiv. Pcvci na dani
Slavnostne fledalihkc predstave oh časa
I.	slovanskega orlovskega tabora bode, tri, in sicer: 29. julija Fr. S. Finžgar: »Div.i lovec« Ograjo člani slovenskega mestnega gledališči v Mariboru), 30. julija A. Medved; -Za prav. do in srce« (igrajo člani Ljudskega odra v Ljubljani), 31. julija Ivo Vojnovič -Smrt Maj. ke Jugovičev- (igrajo isti kakor 29 julija). V gledališče gre 700 do 750 gledalcev Zato si bo treLa poskrbeti vse vstopnice v preprodaji, ko bo razg'ršeno.
Fevci in pevke krši. soc. orgainizacij ni mariborskem taboru. Takoj na prvi pozn pri-pravlj. odboja se jc odzvalo za petje staro-slovenske maše nad 300 pevcev in pevk, kar priča o vel ki požrtvovalnosti naših pcvccv ia pevk, ki bodo večer za večerom žrtvovali, di povzdigne,o mariborsko slavlje. Vemo gotovo, da se jih še enkrat toliko potihoma vadi, zato prosimo, tla tudi ti skromni pevci in pevki prijavijo svoje sodelovanje. Prijave in naročila za nota sprejema Pevska zveza »Ljublja na-, 1 'idski dom, katera ie prevzela vodstv« in ureoitev petja v Maritoru.
Konccrt »Ljebljjsiir na mariborskem taboru se bo vršil v soboto, 31, julija 1920 v veliki slovanski (Gotrovi) dvorani. Spored obsega v prvi vrsti naroiine pesmi, katerih lepoto naj uži.cjo gostje. Na konceriu fodclui« kot pianistinja češkoslovaška umetnica - Orii-ca sestra Kreyzlova iz Brna. Vstopnice po 40, 30, 20, 6 K) se za s<-daj naročajo pri Osrednjem pr-pravlj, odbr.ru v Ljubljani (I.j. dim,
II.	na ilr.). Prostor pri koncertu bo le za £00 udeležencev in 500 stojišč, na kar opozarjamo vse one, ki si hočejo pravočasno zagoioviti prostore.
Deputacija Katoliškega CeboslovaškcU« Sokola iz Amerike je že dospela na Ccnoslo-vaško, da sc skupno z brati stare domovi« udeleži mariborskega tabora Vodia delegati; je je brat Josof Sataj (odlikovan na francoski Ironti), Pavel Korinana in Gustav Dr.it'ek ii Cikage; brata Andrej Bakula in Fran Černič-ka sta iz Milwankcj;i.
Čehoslovaški Orli se pripeljejo s posebnim vlakom m mariborski tabor, čehoslova-ška železniška uprava jim je šla v vsakem oziru na roko, glavno ravnateljstvo juž. železnice na Dunaju jc dovolilo za nje istotako posebni vlak do Maribora po polovični vozni veni.
Amerikanski Slcvcnci na mariborskem
taboru. Iz Amerike došlo pismo na ni |8Vl|» veselo vest, da odpotuje na tabor pričetko« julija 1920 iz Ami rike na parniku vtilson večje odposlanstvo ameriških Slovencev pott vodstvom predsednika katoliških organizadl v Clevelandu g. velepodjetnika Grdina Anton. Bog spremljaj naše rojake na poti v staro domovino.	.
Udeležencem na mariborskem s"bf?r" Prijavite sc nemudoma in siccr Orli, Orlice, dijaki učitelji in delavci pri svojih organizacijah. Orli, Orb'cc in dijaki vplačajo za tabor; ske izkaznice po 10 K, vsi drugi po 20 K v. drugi se prijavite pri župnih uradih, ki so n • prošenj, da zbirajo prijave, ne odlašajte s p>' invami.
Stanovanje v Mariboru. Naročila sprejema le Osrednji pripravljalni odbor v Ljubljani (Ljudski dom fl. nadstropje). Označite natančno osebe in čas v katerem reflektujete na prenočišča.
Orli, Orlice in dijaki so izključeni od prenočišč po hotelih in gostilnah za te udeležence so določena skupna prenočišča, izjeme se ne bodo dovoljevale.
Pomen paše za zdravje živine.
Na anketi, ki se je pred kratkim vršila zaradi povzdige živinoreje, poudarjal se je vsestransko pomen in važnost paše za razvoj živine in posebno za vzjjljo plemenske živine. Posvetovalo se je tudi o tem, kako naj se postopa, da dobe pri izpeljavi agrarne reforme tudi tisti živinorejci potrebne pašnike, ki jih dosedaj še nimajo. Poleg raznih koristi, ki jih donaša paša, omeniti hočemo žc posebno pomen, ki ga ima za zdravje živine. Najbolj nevarna bolezen za našo govedorejo jc gotovo tuberkuloza ali jetika. Že sedaj je po mnogih naših krajih precej razširjena, čeprav šc ne tako močno, kakor v marsikateri sosedni deželi, kjer se morajo boriti proti razširjanju te nevarne bolezni z največjimi žrtvami. Toda, kakor povedano, imamo tudi v naših krajih že dosti jetične živine in skrbeti moramo o pravem času, da se ta nadloga ne razširi po celi deželi in nam ne pokvari naše živinoreje, ki nam mora ostati najkoristnejši del našega kmetskega gospodarstva. V boju proti je-tiki je pa pri živini, kakor tudi pri ljudeh, najboljše sredstvo bivanje in gibanje v čistem zraku na prostem, kjer ni toliko kužnih snovi, kjer se utrdi telo, da poslane manj sprejemljivo za obolenje. V čistem zraku dobi telo tudi moči, da dostikrat, ako se vendarle okuži, to okuženje prenese brez posebne škode. Po dosedanjih izkušnjah je dokazano, da je v krajih, kjer ima živina le malo ali pa nič paše. jetika bolj razširjena, kakor pa tam, kjer je živina mnogo na paši. Lahko rečemo: čim več paše, tem manj tuberkuloze ali jetike. Govedo ne pride jetično na svet, kvečjemu podeduje po jetični kravi nagnjenje k je liki. Vsled tega se najde jetika pri teletih, ki se zakoljejo v prvih mesecih po rojstvu, le redkokdaj; pri bolj odrasli živini, pri junicah in bikcih, se najde že večkrat, največkrat se pa dobi pri kravah, ki so prebile večji del svojega življenja v hlevu. Živina, ki pride v zgodnji mladosti na pašo, se kmalu utrdi in ni tako dovzetna za jetiko in pa tudi ne za druge bolezni, kakor pa tista, ki se v hlevu omehkuži. Živali, ki se gibljejo veliko na paši, se vedno in o pravem času poja-jo, se lahko obreje, redkokdaj zvržejo in telete lažje, kakor tiste, ki se le malo gibljejo v svežem zraku in jim oslabe vsled tega kite in kosti. Pa tudi nevarnih telečjih bolezni, kakor kužne driske in hromo-tc, je v krajih s primerno pašo veliko manj. Živini ugajajo na paši najbolj mlade rastlinice, ki vplivajo izborno na prebavo in dobro izrabo vse krme in vsled tega se utrdijo želodci in vsa prebavila tako, da prenese pozneje žival lažje tudi težjo in
manj prikladno krmo. Močna in tečna krmila, ki jih je sedaj le težke dobiti in še to le za drag denar, nadomestiti nam more le paša, kjer dobi živina najbolj naravno in pa tudi najprikladnejšo hrano. Pri dobri paši uspeva molzna in pitalna živina in pridobi na teži, Ako hočemo, da ostane živina zdrava, posebno pa če hočemo prirediti dobre in utrjene plemenske živali, skrbeti moramo pred vsem za dobre pašnike, ker brez njih ne bo povoljnih dohodkov iz živinoreje, ampak le izguba in bolezni.
Razgled po svetu.
Jugoslavifa.
NEOBREŠENA DOMOVINA.
Jadransko vprašanje je z prihodom Jugoslovanožrca in prijatelja Nemcev, Žo-lilija zavzelo ostrejše črte. Žoliti hoče izpeljati londonsko pogodbo in imeti še Reko povrh. Zato se mu ne mudi pogajati se z nami, in obenem daje uradno potuho D' Annunziu na Reki, Medttm pa čaka na volitve v Ameriki, ki se bodo vršile novembra meseca in pri katerih bo menda Wilson, največja zavora italijanskega pohlepa, odletel. Naša vlada je odpoklicala naše zastopnike z mirovne konference in se hoče sama pogajati z Italijo,
ITALIJA.
Novi krmar italijansko vlade Žoliti stoji pred težko nalogo. Štrajki ln upori so z vedno večjo silo vrste drug za drugim, dolg jc narastol že na 95 milijard, ki danzadnem narašča. V zbornici je Žoliti razvil delovni program, ki so večinoma suče okrog novih davkov, ki naj rožijo Italijo popolnega denarnega in gospodarskega poloma.
V Albaniji se Italijanom še vedno zelo slabo godi. Žoliti pravi ponižno, da hoče neodvisnost Albanijo.
AVSTRIJA.
Socialnodemokratično gospodarstvo na Dunaju. Nekdaj sijajno poslujoča Luegcr-jeva dunajska mostna gospodarska podjetja gredo pod socialnodemokratično upravo rakovo pot. Namesto prejšnjih milijonskih dobičkov delajo sedaj vsa z velikanskimi izgubami. Tarifi se zaman zvišujejo do nezmiselnostl — podjetja drve v pogubo. Prišlo je tako daleč, da so kličo na pomoč zasebno podjetništvo, da prevzame posamezna mestna podjetja v svoje roke in jih reši propada. Tako se tačas vrše pogajanja z zasebnimi pogrebnimi zavodi, da prevzetno mestni pogr. zavod, ki no more nikamor več. Namesto socializacije torej razsocializocija. Tako se povsod! kaže, da je materialistični socializem popolnoma nesposoben za nalogo, ki si jo prisvaja, da preuredi gospodarstvo in družabni red.
MAŽARSKA.
Bojkot proti Mažarski se izvaja v polnem obsegu. Železničarji in poštni nastav-Ijenci vseh sosednih držav ne odpravljajo nobenih pošiljatev na Mažarsko,
/Vlada je odstopila radi notranjih sporov pa tudi radi inozemskega bojkota, kateri lahko spravi Mažarsko v zelo težaven položaj,
ANGLIJA.
Irska v ognju. Irci hočejo samoodločbo in neodvisnost in se že stoletja borijo za to. Sedaj se je ta boj znatno poostril Na Irskem se je proglasila revolucionarna vlada, katero vse podpira, Angleži so poslali na Irsko armado s topovi, strojnicami in oklopnimi avtomobili.
Tedenske novica.
Politične.
p Proti ljudstvu. Na prizadevanje socialistov in liberalcev zlasti dr. Žerjava, jo liberalni minister dr, Krizman razveljavil pogodbo naših kmetskih lesnih zadrug z Auerspcrgom glede izkoriščanja njegovih gozdov po naših zadrugah. Ves dobiček, ki bi ga bili deležni naši mali ljudje, bo sedaj najbrž šel v malho raznih judovskih kapitalistov za katere se posebno socialisti najbolj vlečejo. Kmetje ali veste, da so to tisti socialisti, ki šarijo okrog vas s Kmetsko-delavsko zvezo in z »Ljudskim glasom«?
p Italijani in Sokoli, Te dni se vrši v Pragi vseslovanski sokolski zlet. Izmed Slovanov so došli na ta vsesokolski zlet Bolgari, ki pa ne bodo oficielno sprejeti, in pa Jugoslovani. Došli pa so tudi Italijani, in sicer zastopstva vlade, vojske ia časnikarjev. Tako bodo na tem vseslovan-skem sokolskem zletu zastopani izmed Slovanov edino le Čehi in Jugoslovani v družbi laikih vojakov in diplomatov. Čudna sokolska družba!
p Komunisti se kregajo med seboj na Hrvatskem in v Sloveniji, Nekateri bi radi takoj jutri krvavo revolucijo, v kateri bi si naropali meščanskega in kmetskega premoženja, drugi pa so bolj previdni, Spor je resen.
Domače novice.
d »Domoljub« se je ta teden za dva dni zakesnil, ker slavci v ponedeljek in torek, niso delali. Zato naj nam naročniki oproste« d Težko je obolel č. g. Gregor Jakel, župnik v pok. v Ljubljani. Priporoča so prijateljem in znancem ter vsem sobra-i tom v molitev I
d Odlikovana sla bila z redom sv. Save I. razreda deželni predsednik dr. Brejo in knezoškof dr. A, B. Jeglič.
— Odlikovani Orli. Regent Aleksander je o priliki svojega poseta v Sloveniji odlikoval 3 člane Orlovske zveze in sicerj br. Josipa Pirca, predsednika Orlovskei zveze z redom sv, Save IV. razreda, br, Pavle Kržana, načelnika Orlovske zveze, in br. Hvale Jožeta, člana Zveznega vadi' teljskega zbora z redom sv. Save V. razi reda.
d Občinstvo se uradno opozarja, da
morajo biti vsi potni listi in legitimacije za potovanje v tujino opremljeni s fotografijami in da se bodo dajala visa samo na tako opremljene listine.
d Krščanski starši, kaj pravite na to? V moravškl dekanlji je ta mesec birmova-«
nje. Noben liberalen učitelj pa ne pride škofa pozdraviti, ko pride v šolo- Tisti uči telji namreč, ki so v liberalni Zavezi, so se zmenili med seboj (tako jc eden pove dal), da nobeden ne izkaže Sko/u časti, ko pride med Šolsko mladino. Takim strupenim ljudem je izročena v varstvo in vodstvo naša mladina! Starši, malo oči odprite in poglejte okoli sebe, komu pošiljate otroke. Ce je vaš učitelj krščanski, ljubite ga in podpirajte; če je pa liberalec, pa bo di te pozorni, da vam ne i »kvari otroških duš, mesto da bi jih izboljšal.
d Ponarejeni petdinarski bankovci.
Policija jc aretirala nekega fanta, kateri je izdelal dva petdinarska falzifikata. Dalje
J a krožijo slabi petdinarski falzifikati po jubljani, kateri se poznajo po tem, da ni majo vtisnjene številke.
d Zločin nad domovino je naslov bro-iuri, ki jo je te dni začela razpošiljati Katoliška Liga v Ljubljani. Izvod stane 4 krone, za trgovce, kolporterje in vse, ki pošljejo denar naprej 3 krone 50 vin. Brošura je pisana tako poljudno in zanimivo, da jc ne bo odložil nihče preje, dokler je ne bo prebral. Pokaže nam v jasni luči, kdo je razdvojil našo domovino in zanelil med nami prepir in sovraštvo, Dokazi so tako prepričevalni, da ne bo mogel nihče dvomiti nad resničnostjo vsebine — celo prizadeti, če so le količkaj voljni, bodo morali \saj na tihem priznati svoj veliki greh, ki so ga desetletja vršili nad narodom, ga .vrše in menda hočejo vršiti šc nadalje. Brošura jc izšla prav v času, ko se je pričelo nanovo in s podvojeno silo zločiniti nad našim narodom in je torej v resnici jčasevno potrebna. Naročajte jo v večjih )mnc nah in širite jo med ljudstvo, da bo ualt ia pevsod, kjer je potrebna. In kje ne bi tila potrebna? Cena je to pot nekoliko višj?, ker obsega brošura 6 in pol tiskovnih pol in je tiskana na najfinejšem papirju; imeli smo na razpolago samo dvoje vrst papirja in sc za slabega nismo mogli odločiti, ker ic vsebina trajne vrednosti. Vsa naročila je poslati na naslov: Katoliška Liga, L;vb!'ana.
d Tristoletnica na Trški gori. V nedelo 20. junija so praznovali na Trški gori N ^entpeterski župniji 300 letnico sezida-ve ta motnje romarske cerkve. Cerkvena slavnost se je pričela že prejšnji dan. V nedeljo je cel dan prijazna gora mrgolela romarjev od hlian in daleč. Višek slavlja j« bil na Gospodov dan ob 10. uri, ko se j« spričo mnogobroj nega ljudstva opravljala dvojna služba. božja: v cerkvi in zunaj cerkve. V svetišču je imel pontifikal-»o mašo ob asistenci 1<: duhovnikov novomeški gospod proSt. Ob 12. se je vršil Ha prostem velik ženski tabor, katerega se je seveda udeležilo tudi na stotine mož in fantov. Pod predsestvom gospe Apeto-\e so govorili: zastopnica 'dolenjskega ženstva, v imenu ženskega odseka S. K. S. Z. gospa inž. Remčeva, dr. Marko Natlačen iz Ljubljane, dr. Ivo Cesnik iz Novega mesta in domaČi župnik Franc Vov-ko. Res v vsakem oziru zadovoljivo se je ^vršila redka slavnost.
d Umrl je Matevž Repnik, posestnik v Rudniku pri Kamniku. Bil je skrben oče
4'	' ——
marljiv in delaven gospodar. Priporoča se v molitev in blag spomin.
d Smrtna nesreča. Dne 14. t. m. po poldne jc padla posestnica Jožefa Fink iz Podturna s črešnje in si zlomila tilnik. Obležala je mrtva.
d V Savi najden mrtvec. Dne 20. t. m je bilo najdeno v Savi blizu Krcsnic moško truplo, katero je moralo biti v vodi že približno en mesec. Mrtvec je Josip Jenko iz Preske pri Medvodah, kateri je bil sla boumen in je zašel 23. maja letos v Savo.
d Vlom v cerkev na Jesenicah. Na Jesenicah so vlomili zločinci v cerkev in ukradli štiri kelihe, dva ciborija in mon štranco.
d Velika cerkvena tatvina. V Trnovem na Notranjskem so tatovi vlomili ponoči ravno na praznik sv. R. Telesa skozi zakristijo v cerkev. Vlomili so v taberna-kelj ter odnesli monštranco in dva ciborija. Iz zakristije so odnesli tri kelihe. Poškodovali so tabernakelj in napravili za 20.000 lir škode. O tatovih ni sledu.
d Cigani so pokradli dne 21. junija popoldne posestniku Martinu Kašič v Selški gori, občina Mirna, obleko in obutev cele družine v vrednosti 9000 K. Obupano družino je spravilo iz skrajne zadrege domače orožništvo, ki je takoj tretji dan zasledilo cigansko tolpo in ji odvzelo ukradeni plen. Podpisani se tem potom g g. orožnikom najlepše zahvaljujem za njihovo točnost. — Martin Kašič.
d Orel v Šmartnem pri Litifi vabi na slavnost, ki io priredi v nedeljo, dne 11. julija r spomin desetletnice svofeita obstoja. — Dopoldne ob pol devetih sprejem gostov iz Dolenjske; ob pol desetih v Litiji na kolodvoru sprejem odsekov obsavskega okrožja; sprevod v Šmartno; ob pol 11. sveta maša v farni cerkvi; ob pol 12. slavnostni tabor. Popoldne ob dveh litanije in nato skupen odhod k telovadbi, ki se vrši na Grmačah. Po končanem telovadnem vsporedu ljudska veselica z nastopom pevskih zborov, s srečo-lovom. Pri prireditvi igrata dve godbi. Okoličani, posebno tisti, ki se nc boste mogli udeležiti mariborskega tabora, pridite pogledat delo naše krščanske mladine!
d Na zadnjem občnem zboru podružnice SDZ za Gorenjsko dne 28. junija jc bil za šolsko leto 1920 21 izvoljen sledeči odbor: predsednik Bitenc Mirko, stud. phil; podpredsednik Spendal Janez, stud. theol.; tajnik Milač Simen, stud. phU.; blagajnik Vrevc Franc, stud, techn.; knjižničar Strupi Alojzij, stnd. theol.; revizorja Hvastja Janez in Božnar Tone. — Vsi dopisi na imenovano podružnico naj se pošiljajo na naslov: Simen Milač, lil., v Lcšah pri Radovljici.
d Prošnja. Fr. Jerič je zgubil 25. maja t. 1. v Novem mestu na Glavnem trgu 3000 K naših bankovcev in 25 dolarjev, med njimi 20 zlatih. — Komur bi bilo kai znano, kdo je lo ▼soto našel, naj sporoči proti primerni nagradi na naslov: Fr. Jerič, Dol. Dobrava 8. pošta Trebnje.
d I s č e se 181etni Anton Kočar, visoke rasti in nekoliko slaboumen. Svojčas se ie slišalo, da je nekje na Gorenjskem. Prosi se sporočil na naslov: Neža Rode, Domžale 5.
d Zapni urad Mirna peč, Dolenjsko, prosi vračajoče se nietnike za morebitne podatke o Janeza Hegle r, ki je služil pri polj. baonn št. 20, 1. marškompanija, voina pošta 201 in o Josipu Novak, 1. jugoslov. polk, 3. baon, Tomsk, Sibirija, Rusija; zadnjikrat pisal 4. julija 1919.
Gospodarska obvesiiln.
g Gospodinjski tečaji po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi tudi v 1-1020,21 več gospodinjskih tečajev po deželi,
ki imajo pričeti jeseni in trajali po io ted nov. Prvi tečaj se vrši od 18. oktobra Z 24. decembra t. 1. in drugi tečaj od 3. janu. arja do 15. marca 1921. Za te tečaje luhkn prosijo županstva, župni uradi, kmetijske podružnice in druga društva. V gOSp0. dinjski tečaj se sprejema po 16 do kvečje-mu 20 udeleženk. Stroške za prehrano (kosilo) nosijo dekleta, stroške za učitelj), ce in učne pripomočke prevzame poverje, ništvo za kmetijstvo, potrebne prostore « pritiklinami za tečaj in za 2 učiteljici ka-kor tudi potrebna drva pa mora preskr-beti dotično županstvo, župni urad, dru, Štvo itd.
Imenovani interesenti, ki želijo prirei diti letošnjo jesen ali po zimi gospodinj, ski tečaj, naj se obrnejo na poverjeništva: za kmetijstvo v Ljubljani zadnji čas ilo 20. julija t. 1.
g Nova industrija. Na Vrhniki pri Ljubljani se je ustanovila velika tovarna konserv za pripravljanje oziroma preka-jevanje vse vrat mesa v salame, šunke ter. raznovrstne mesne, sadne in sočivne kon-zerve, nadalje za izdelovanje mila, sveč, margarina, kolomaza, kostne moke za gnojila itd. Ta industrija jc zamišljena v velikem obsegu in se je ustanovila zato posebna družba, katera je izšla iz import« ne ia eksportne družbe »Impes« v Ljubljani. Družba je kupila v ta namen pivoi varno na Vrhniki in jo adoptira v tovarniške namene. Zvezana je z lastno železniško progo. Ves obrat se bo vršil z lastno električno silo ter odgovarja najmodernejšim zahtevam. V tovarni se nahaja velika klavnica z velikimi modernimi hladilnimi pripravami, lastno izdelovanje škatclj za konserve, lastno mizarstvo in sodarstvo. To podjetje, plasti pa kar sc tiče izdelovanja konzerv, je edino te vrste v Jugoslaviji in ga je pozdraviti, ker sc bodo porabili poleg mesa in masti vsi odpadki kakor kri, parklji, rogovi in sploh vsak najmanjši del od živine "i prašičev, katere se je dosedaj takorekoč brez pravega izkoriščenja zavrglo. Z obratovanjem se utegne začeti jeseni t. 1.
g KonJcrej*ki sosvet sc je ustanovil pri poverjeništvu za kmetijstvo. Njegova naloga je dajati poverjeništvu nasvete: a) kako naj sc pospešuje konjereja in se pre^ skrbujejo sredstva v ta namen; b) kako naj se ustanavljajo, vzdržujejo in upravljajo konjerejski zavodi; c) kako naj se nabavljajo plemenski konji in odproda-jajo, oziroma izločajo nesposobni plemenski konji; č) kako naj se določajo, ozirouia razdeljujejo sredstva, kraji in čas za vsakoletna premovanja konj in za drugo javne prireditve v pospeševanje konjereje; d) kako naj se določajo državne podpore za konjerejce, konjerejska društva in zadruge; e) kako naj se ureja promet, oziroma kupčevanje s konji v luzemstvu in z inozemstvom (sejmi, uvoz in izvoz). Konje-rejski sosvet oddaja mnenja o načrtih za zakone, za naredbe in za navodila, ki se tičejo konjereje-
g Gospodarska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo. Pregovori, ki se vodijo v Belgradu z avstrijskimi delegati, so prišli do vrhunca. Avstrijski delegati so odbili našo zahtevo, da dvigne avstrijska
vlada sekvester premoženja in zaplenltev premičnega imetja naših podanikov. Vrednost tega imetja in gotovine, ki jo Je avstrijska vlada stavila pod sekvester, znaša 1.2 milijard. Na ta način bi bilo vse premično premoženje, ki ga imajo naši državljani v Avstriji (v poštni hranilnici, bankah itd.) izgubljeno. Našo. vlada neče pristati na avstrijska zahteve.
g Valute. Dolarji 61—62, avstrijsko frone 47—48, carski rubljl 120—125, francoski franki 0—580, napoleondor 280—285, nemške marke 175—180, rumunskl leji 173—178, italijanske lire 430—450, turške lire v zlatu 300—320, čehoslovaško krone 150—170.
g Za 10 orni delavnik. Obrtna zbcrni-ta v Sarajevu je sklenila poslati na osrednjo vlado vlogo, naj se čimprej« zopet vpelje lft urni delavnik.
Dopis.
IZ ŠMARCE PRI KAMNIKU.
Ko sem prejel 24. številko »Domoljuba«, opazim kar dva preklica, ki (ih objavlj: eden najbolj zagrizenih kričačev iz Samostojne kmetijske stranke, ker je obrekoval nedolžne osebe. 2e trikrat sem imel srečo prisostvovati skodu, na katerem je tudi ta mož kazal tvoje govorniške nezmožnosti in je trpinčil s tvojim puhlim govoričenjem svoje zveste, kateri povsod rte od svojih govornikov za dobro vzamejo. Takoj takrat tetn opazil, da te tudi drzne izjaviti očividno laž kot dogncno resnico, katere bi pred sodiščem nikakor ne mogel dokazati, ako bi ga obrekovanee prijel za besedo in ga tožil. Vsaka mera jn enkrat polna, tako je tudi ta samostoinež enkrat dobil zasluženo kazen. Kaj rad se tudi po raznih gostilnah obregne ob poštene, za dobro stvar vnete krščanske može in mladeniče. Seveda
Sri tem ni pozabil gosp. kanonika Lavrenčiča. ot njegov župnik ga sicer ni rad tožil in fe dolgo mirno prenašal grdo obrekovanje od nekaterih svojih iaranov. k«.'.erim ni nikdar nobene krivice storil. Ker se jc pa Ocepek pričel javno bahati, da si ga ne upa tožiti in da ga tndi »Domoljub« pusti pri miru, ker da le vse resnica, kar on govori, je morala priti tožba. — Celo kot odbornik nadzorstva Živinorejske zveze za kamniški politični okraj je tudi njo ob vsaki priliki napadal in sramotil ter vedno govoril o velikanik!h goljufijah, člane zadruge je hujskal, koliko da bodo plačevali, dasi je bil prepričan o dobrem gmotnem stanju Živinorejske zveze. — Iz obefc
^leklicev, ki jih je moral objaviti v »Domo-ubu«, pa se vidi, koliko resnicoljubnost ie pri samostojnih agitatorjih.
IZ PREDDVORA.
Umrl je v Bašlju 12. junija mladenič Anton Roblek, star 21 let. Kal bolezni je prinesel od vojakov. Naposled je doma hiral nad poldrugo leto. Pokojni je bil pošten mladenič. PrišedSi od vojakov domov, se ie držal naprej vseh krščanskih načel. Ljubil jc dom. Namesto slabe družbe so bile njemu za nedelisko razvedrilo nedolžne čebelice. Bil je član Slov. čebelarskega društva. Bilo je upanje, da postane dober gospodar, a nemila smrt je vse to preprečila. Hud udarec je za družino, zlasti za mater-vdovo, ki je z Antonom izgubila vsled vojske že drugega sina. Naše sožalje, Antonu pa večni pokoj!
ŠT. RUPERT NA DOLENJSKEM.
Proslava 7<Hetnice rojstva prevzv. knezo-škoia ostane nam vsem v neizbrisnem spominu. Ko smo se zbrali v okrašeni društveni dvorani pred sliko Prevzvišenega ob petju, dekla-macijah, govoru in igri »Garcie Moreno« je iz vseh src kipela v nebo goreča želja: Bog nam ohrani našega nadpastirja! — Smrtno se je Ponesrečil sin ugledne rodbine Florijan Peter-lin. Bil je pošten, zgleden mladenič. Bil je zvest
Član Orla in neutrudljiv delavec ▼ izobraževalnem društvu. Najljubše njegovo plačilo |c bilo vedno sladka zavest, da je vtelef in povsod izpolnil stojo dolžnost. Krasen pogreb, kakršnih je St. Rnpert še malo videl, je pričal, kako obče priljubljen le bil pokojnik in da ima poštenost tndi v današnjih dneh še ■svojo veljavo. Žalujoči rodbini naj bo ▼ tolažbo vsaj to, da ti želimo iarani še mnogo takih fantov in da mu (e bila usoda vsaj toliko prijazna, da on ne trohni v tuji zemlji, aa bojnem polju, ampak počiva v grobu, okrašenem z lilijami, ▼ posvečeni domači zemlji. Blag mu spomin!	Mirodolski.
JEŽICA.
Dne 12. junija l)i so imela vrSiti pred ljubljanskim okrajnim sodiščem sodna obravnava proti nekaterim Ježičanom, ki so trosili proti bivšemu županu Ahlinu in sedanjemu gerentu Kosu zelo žaljive govorice. Omenjeni so vložili na državno pravdništvo dne 23. junija 1919 ovadbo radi poslovanja gg. Ahlina in Kosa pri občinski aprovizaciji. Državno pravdništvo je moralo preiskavi ustaviti, ker so bile obdolžitve brez stvarne podlage. Nato sta Ablin in Kos vložila tožbo radi razžaljenja časti. Po dolgem preiskovanju in zasliševanju bj moralo končno dne 12. junija priti do | končne razsodb«. Obtoženi so uvideli, da kaže I zanje edino poravnava, v katero sta tožitelja privolila. Dali so tožiteljema častno izjavo, v kateri obžalujejo in preklicu jejo vse obdolžitve, ki jih vsebuje ovadba na drž. pravdniStvo v Ljubljani od 23. junija 1919, kakor tudi druge tozadevne obdolžitve tekom pravde. Obvezujejo so tudi vzajemno nositi vse pravdne stroške. Gg. Ah! in in Kos sta dobila zadoščenje. Zdi sn pp, da imajo nekateri na J.žici preveč denarja, ki ga tako nepremišljeno trosijo za drage pravde v Ljubljani.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3% brez kakega odbitka.
Me orc od 8. M Ho \.wM
Glej Inserat!
PP| Listek gMB
Junakinja iz Šfajra.
Povest. Prevaja *'" (Dalje.)
Cesar je rekel: »Bodite prepričani, da smo sprejeli v svoje srce deklico, za katero bije vaše srce, preden smo jo videli. Ljubimo, kar je najdražje srcu našega prijatelja. In drag, mlad prijatelj ste nam že zaradi svojih osebnih vrlin, pa tudi zato, ker ste se tako velikodušno zavzeli za naše verske brate v Štajru. — Prosite nas, da razprostremo svojo cesarsko roko nad vašo izvoljenko; ljubi stotnik, radi bomo to storili; če ni plemenitega stanu, jo lahko povišamo v plemenit stan. Vrhutega pa čujte še to, kar nam je že dolgo v mislih:
V našem gradu v Štajru nam je treba izpre-membe, treba nam je nove moči, novega grajskega grofa. Štajer je bil vedno straža Gornje Avstrije, in so bili preje tam poleg mestnih tudi cesarski vojaki. Hočem, da zopet moji vojaki pridejo tja, ki naj jim poveljuje novi grajski grof. Za novega grajskega grofa v Štajru pa hočemo moža, iti je sicer nove vere, ki pa stare ne zaničuje, to pa zato, ker sta tam obe veri, nova luteranska in stara katoliška. Stotnik Hendel, sedanjega grofa bomo odpo-klicali ter vas povzdignili v grofovski stan, da postanete grajski grof v Štajru. Kaj se vam zdi?«
Hej, kako so se smejali ttrelci, kako so udarjali s puškami ob tla, ki so se svetila kakor steklo. Henrik jim je moral resno zakli-cati: Mir! sicer bi bili od samega veselja začeli prepevati pred cesarjem. Cesarju pa je rekel Henrik s premišljeno resnostjo, ki bi se bila podala zrelemu možu: »Veličanstvo, zelo ste railostivi, toda premlad sem še in nimam dosti izkušnje.«
»Prvo ni nobena napaka za hrabrega moža. To napako bi tudi mi radi imeli! Mnogo zlata bi radi plačali zanjo! — Drugega vara ne verjamem. O binkoštih boste dobili zlatozape-čateno pismo, za katero ne velja noben: ne morem! Kadar boste s svojo ljubo gospo vladali v gradu, kadar vama bo Bog podelil prvo dete, bomo mi za botra, če bo deček.«_
»Če bo pa deklica, pridem jaz,« se je nežno ljubko in sladko smehljala cesarica, »ime pa jej bo Ana, povejte to svoji izvoljenki in jo v mojem imenu lepo pozdravite.«
Henrik, ki mu je srce plavalo v veselju in se mu je sladke radosti oko bolj svetilo, kakor se je bliskal florentinski demant na cesarski kroni, je odgovoril: »Milostiva gospa, izporočil bom pozdrav,« nato je stopil po stopnicah k cesaričinem prestolu, veselo se smehljajoč jo je prijel za belokožnato roko, ki je počivala na z zlatom in škrlatom pokritem kolenu, ter je pritisnil nanjo svoja lepa, brkata usta. Na cesaričini roki je med zgolj rubini in smaragdi počival živ demant, ki ga ni izkopal v gorah noben Indijanec, marveč ga je iz junaškega srca pričarala ljubezen in bol.
Prvo dete, ki mu jc bo Bog podaril... njemu in njej — njej,..
Zlata dvorana, obe veličanstvi, njegov silni oče, kancelar in dvorniki.., vse, vse je izginilo in pred oči mu je priplaval grad v Štajru, mala ljubka sobica... in s svitlobo ožarjena, mila mlada mati z zlatokostanjevi-mi lasmi je držala v naročju plavolaso dete, in dete je bilo njegovo, mati pa je bila Štefana.
Globoko je dihal in dolgo ... in zopet je bil pred njim cesar, cesarica in ves dvor, vse se mu je smehljalo; toda očeta ni bilo več tu.
Henrik je prosil dovoljenja, da se sme odstraniti s svojimi vojaki in cesar je slekel rokavico, stopil je s prestola doli, podal je stotniku roko ter ga je odpustil v milosti.
Sodnik Joahitn Hendel je, ne da bi se spodobno poklonil pred cesarskim prestolom, . zapustil viteško dvorano. V svojem ponosu ni mogel več poslušati cesarja, kako govori o njegovem sinu in o oni prokleti — katere ime je sin z zadnjim ostankom sramežljivosti zamolčal. Kakor tisoč nesramnih strupenih' muh in sršenov je šumelo in brenčalo okoli njegove glave: Štefana, Štefana! Mojo postavo opljuvala! Moj meč zasmehovala! Mojo moč oslabila! In sedaj je še onečastila, zapeljala in oskrunila moje dete, moje dete, ki mi je najl|ubše in najdražje na svetu, mojo kri, moj roa. .. o dan ... o nesrečni črni dan, ki tepta v prah vse, kar smo storili velikega, o nesrečni dan, da sem te moral dočakati... zakaj mi ni papeški morilec Zeler prebodel srca s svojim zastrupljenim bodalom; zdaj mi ga prebada draga, plemenita roka mojega sina.
V predsobi sprejemne dvorane ie stal ob oknu, ki je kazalo na cesaričin vrt; srepo je zrl skozi okno za zelenje, kjer sta ravno dva pava med rožami prožila svoja kolesa. _
Orjaške prsi so se težko dvigale, njegova duša, v kateri so se raztrgano in zamotano križale misli, je trpela smrtne bolečine. Kancelar s$ je smejali Vidi, kako prihaja smrt iad novi evangeliji Halial Pekel se smeje! Hu-
diči plešejo, angeli žalujejo in krvave, Hen-dclnov krasni sin, Kalvinov vnuk, je zahteval od cesarja farško cerkev za papeško sodrgo in si je izbral za nevesto kužno vlačugo Ste-fanol O, zakaj ni prišla kuga nad Stajerl Zakaj ni razdejala mesta in ga lzpremenila v puščavo — da bi sedaj med mrliči letale Iii-jene in lajali šakali — bilo bi bolic, kakor da gre k takemu koncu luteranska setev v Štajru.
Na ccsaričinem vrtu so šum 1|ali vodometi, so zaljubljeno ščebetali ptiči. Z besno roko si je segel v brado, od boli in srda kakor ves brez uma si je iz brado izpulil cel šop smol-na(očrnili kocin.
Sedaj se je razmahnil zastor pred cesa-skimi vrati, od znotraj so se čule prijazne besede, ki jih je cesar zaklical za Henrikom, in Iz cesarske dvorane stopi štajerski stotnik, velik in krasen, kakor ga oče še nikdar ni videl. Za njim pridejo strelci in v trenutku je bila predsoba kakor orožarna v obleganem gradu.
Uendcl se je s prekrižanimi rokami obrnil od okna; zagledal je svojega sina, kakor tiger sla :>a novo planila nanj sramota in bolečina. Kaj farška cerkev! Naj jo imajo) Kaj straža cesarskih rabljev v Štajerskem gradu! Nai jo mu postavijo v Štajer in jo podredijo njegovemu sinu — n'emu v sramoto!... Toda — ta krasna moškost njegovega sina — prodana in izdana nesramnici... to srce, tako čisto in zvesto kakor otrokovo, v rokah zasirupljevahke — to čudovito telo, njegovo meso in njegova kri, ki ga oi omadeževala nobena razuzdanost, ki ga ni onečastila nobena podlost — cvetoče v čisti mladosti, polno ustvarjajoče moči — naj bo v Štefanini posesti — poleg nje bo hodil po tleh. ki jih je Škropila luteranski kri, in bo njej na ljubo pohodil setev, ki jo je sejal njegov oče. Če bi bila sedni lu s svojo hinavsko pobožno belo tpako, tukaj, vpričo svojega zaslepljenega, nesrečnega in onečaščenega otroka bi jo zadavil in bi potem ua ta umor s slastjo legel na kolo.
Pa kaj pomaga, če jo umori, trikrat bi živela v srcu zapeljanca ... Morska kača, satanska. nesramna morska kača! Kje je meč, da izsekam svoje defe iz tvojih sto sesalk, ki so že i/sesali njegovo živo kri... da obenem zamorim v njegovem srcu to nesrečno. ljubezen! O nesramna zalega, hotela si okužiti moje mesto, sedaj mi icmlieš še moje dele.
Henrik je v temnordeče tapetovani predsobi stonil k svojemu očetu rekoč:
»Tako hitro ste preje od5li, oče; gotovo Vam je imel cesar šc marsikaj povedati.<•
Sodnik Hendel krene z glavo ter pogleda »inu v oči. O, te zveste oči st bodo pijane
finsle na njeni prokleti, pohotni postavi; te epe ustne, rdeče kakor dragoceno vino, bodo visele oh njenih ustnih, ki lažejo, varajo in se lilinijo. 0 sramota in boli O krvava sramota. •— Toda mirno... mirno mu moraš povedati, kaj počne ter kdo in kai da je. Morda bo vendar poslušal tebe, očeta, ki ga že 21 let obsipavaš z ljubeznijo.
Napolglasno, s pritajenim glasom, da bi 'ga ne slišali navzoči cesarski služabniki, je Vprašal:
»Je-li Štefana?« . Henrik nekoliko nagne glavo in mirno prizna:
»Da, oče, Štefana je.« Oče se še vedno premaguje in železno-trdo nravi:
»Veš-Ii, kaj počenjaš? Sto in sto deklic ie v Stairu, stotisoč in stotisoč jih je na svetu * »Uče!« je počasi rekel Henrik, vse nade so mu splavale po vodi, ko se je ozrl v očetov obraz, iz katerega je gorela nečloveška bes-
iav0,l° 2tet?' za ves svet ne i te ,lubezm- »Žensk je dosti, to vem. ;loda Stetana ie samo ena.«
, , 'lii". štajerskemu sodniku se je zdelo, kakor da bi mu kdo z razbeljenimi Lleščlm Sčipal srce. .»samo ena Štefana da je. Res
TVi-86 ie drzn.ila- zani te vati tvojega z nogami njegovo postavo -toda, kaj ti vedno pnpovedujem to, saj sam vse to ze dolgo veš. Toda, kaj je vse to Ubi mar, tako malo ti ,e za očeta, da si njegovo
jateliico «n ° SOvražn,C0 izbral za svojo pri-
Henrik ie povesil temno glavo:
»Kaj morem za to. gospod, če io pa moram ljubiti, ker |e tako lepa in ljubezniva? Motite se, ni vas hotela zasmehovati, toda tudi jaz sem vam že večkrat <>ovoril o tem, pa mi ne verujete. Prijateljica da ml je, pravite! Štiri- ali petkrat sVa se videla, pa m še padla med nama nobena beseda sporazuma; saj še ne vem, če bo sploh hotela postati mola, ker je stroga, resna deklica.«
Oče se ie na glas zasmejal, s tresočo se roko si je pogladil razmršeno brado in ga je mirno vprašal:
»Štirikrat sta se videla, pa si še nista dala besede: kako je bilo sploh mogoče, da si se navezal na to revše, reši mi to uganko!«
»Ne psujte.« je svaril Henrik, obrvi so se mu nasršile kakor črni meči, očetu pa kakor krvaveča bodala. »Krivična sramota pade na vas nazaj. Hočem vam kot možu vse priznati in povedati, kako se ie zgodilo, toda kot mož ne zaničujte njo, ker je pri stvari popolnoma nedolžna, vsega sem kriv samo jaz. Začel sem ljubiti Štefano in io še ljubim od tiste ure naprej, ko je kot angel božji stala na sramotnem odru in ste bili vi njen rabelj. Se nikdar nisem videl take nežnosti, vzvišenosti in potrpežljivosti, prelepih dušnih lastnosti) ki so me še bolj prevzele kakor njena lepota. Pozneje sem |o videl, kako je brez tožbe ležala na bolniški postelji... Nato sem jo gledal, ko je stala pod vislicami, in jc za nesrečnike molila katoliške molitve. Ako bi še sto let živel, oče, — tega ne bom nikdar pozabil. Odkar sem to videl, zame ni na svetu nobene druge več in je ne bo, dokler ne umrjem.«
»Kaj pa tvoj oče in tvoja vera?« je sopi-hal stari Henrik, ld mu je sapa zastajala v prsih; vsaka sinova beseda mu je nova muka, zakaj iz vsake zveni oni sveti večni glas, ki Ie enkrat v življenju privre iz človeške duše. Hendel ga pozna, saj jc nekoč ljubil tudi on, 23 let je minulo, ko je ljubil mater Henrikovo iu je ravno tako govoril o njej, kakor govori sedaj Henrik o tej prokleti..,
»Nisem pozabil na vas in na svojo vero,« jc odvrnil Henrik, »temveč sem mnogo trpel zaradi vas in zaradi svoje vere. Dolgo, dolgo sem se boril zoper to nepremagliivo moč, fei je iz nebes prišla nadme, stokrat in stokrat sem si rekel, da sem Hendel in da ne smem ljubiti papeške deklice, najmanj pa njo, ki jo sovražite vi. Toda njena sladkost in ljubeznivost sta bili močnejši kakor vse, in boli ko sem se boril, tem globlje se je pogrezala v moje srce ... toda vi se smejete. Pozabil sem, da je ne poznate.«
»Haha,« ie s spačenim obrazom sopihal sodnik Hendel, »Ne poznam je ■— Prav dobro jo poznam!« je nakrat zrastel in je streljal z očmi. iz katerih je odsevala poguba — »ti pa, zapeljani fant, ti je ne poznaš svoj živ dan ne. Tvoj notranji glas, ki te je svaril, ti je prav govoril, lo je bila peklenska moč, zakaj nisi poslušal tega glasu in nisi izruval iz svojega srca strupenega semena te bogopozabne ljubezni, preden je pognalo korenine. Prvi navdih je vedno božji glas, gorje nam, če ga ne poslušamo.«
»Je-li to hudič,« je odvrnil Henrik, ki sc je ponosno postavil pred očeta, v svoji mladi, zmagoviti moškosti je bil podoben angelu, ki se v boju meri z luciferjem, ki sta sicer enaka po svojem bistvu, vendar zeva med obema prepad večnosti, »ako nas ona, ki jo 'jubimo, vžiga in vnema za vse dobro, vse hudo pa v nas slabi in zatira, in to je storila ona v meni, to vam prisegam pri živem Bogul Včeraj sem bil v nevarnosti, da izgubim dušo in telo. Princezinja me je očarala in omamila z vso svojo lepoto; hotel sem ji dati, kar je hotela, toda misel nanjo me je rešila in mi je dala nioč, da sem izpahnil vrata, ki jih je bila zaklenila. Kakor gotovo mi pomagaj Bog, Štefana ie to storila, ne jaz.«
Henrik je obmolknil, globoko dihajoč je s plamtečim obrazom stal poleg očeta. Oče je stopil parkrat po sobi gori in doli, nato je obstal pred sinom. Srce mu je tako potem-nelo.da se danes nič več ne veseli sinove ne-omadeževane mladosti, ki mu je bila doslej vedno ponos in svetišče. Zakaj ni objel prin-cezinje Druzijane! Bolje njo kakor Štefano.«
vbi že videl kdaj prikazni in strahove!« se roga sodnik Hendel. »Lepo! Ona je izpah-mla vrata, ko si ti — ali kako je to umeti.
Vedno si bil sanjač. S takimi imajo ženske lahko igro. Toda kam te bo to pripeljMo? Boš li to nedolžnost peljal v štajerski grad [» ji boš dal cerkev kot ženitovanjski dar? tem se boš pa na strani cesarjevi in katoll. čanov boril zoper svojega očeta in boš s svojo vojsko svojega očeta, to sc pravi« — kakor ognjena kolesa so se mu vrtile krvavoobrob« ljene oči — »če se bo pustil!«
»Ne, tega ne bom storil. Res, poprosil jo bom za njeno ljubo roko, kakor hitro pridem v štajer. V cerkvi, ki jo mi je dal cesar. 1)0 smela moliti, kakor tudi moji vrli katoliški vojaki in vsi katoličani, kar jih je v Štajru, Toda proti vam, oče, se ne bo nikdar dvignila niti moja roka, niti roka mojih vojakov. Kadar bo pa Štefana moja,« počasi, kakor bi pil dra. goceno pijačo, govori to besedo, ki pomenit zanj vso blaženost, za očeta pa vse peklenske muke, »če še vedr.o ne boste ukrotili svojega sovraštva in vas bo še vedno rezala v »rte najina zaveza, bom zapustil Štajer in se bom ž njo podal v njeno domovino, kjer bom kot nožar živel od žuljev svojih rok. Nočem vas izzivati, niti vam zapovedovati; toda njo, ki jo ljubim, hočem imeti, to pa kljub vam, in če se ves svet postavi, na glavo, hočem jo imeti, ker na zemlji ni čistejše, pebožnejše in sve-tejše, kakor je ona, imeti tako gotovo, k.ikor gotovo mi pomagaj Bog in njegov sveti krii.t
Sodnik Hendel je za trenutek položil roko na srce. Mora ga odtegniti od vlačugel Mora! Moral Toda tukaj ne pomaga nobc-Da sila. Zapovej mu kot svojemu srnu, in zatajil te bo; vzemi mu meč, udinjal se bo vlačugi na ljubo pri kakem kmetu za hlapca; ubij vla-čugo, pa sc bo k njej v jamo vrgel, velike vode ne morejo pogasiti ljubezni — tudi nesramne ne — tudi ta spaka ljubezni je močnejša kakor smrt. Hendel ve, kaj se pravi ljubiti, saj je on tudi ljubil.
Pa glejl Kakor strupen gad mu šine v zmešane možgane rešilna misel! ... Kaj je tekel Madlzeder! Kaj se je zgodilo ono velikonočno noč? Kdo je bil v samostanskem stolpu? ... Kdo se je plazil k njemu? ... Obrekovanje? Prokleto in sramotno je to orožje, nevredno možal Toda nima drugega, da rcSl svoje ljubljeno dete te nesramnice. Tako je pijan bolečine in sovraštva, da sklene to orožje porabiti in tega strupenega gada izpustiti na svoje dete, da ga piči v srce in umori njegovo mlado, sveto ljubezen, ki je dozorela v boli,
S temnim smehljajem je rekel sinu:
»Boga kličeš za pričo, da ie nedolžna? Bojim se, da ti bo Bog odklonil to pričevanje ...«
Henrik je doslej stal pri očetu. Sedaj je stopil hitro nazaj, kakor da bi bil občutil strupeni dih laži.
»Li ne verujete v Boga?« je vprašal z globokim, srditim pogledom. Ifendel se jc ostudno zasmejal:
»Kako vprašanje? No, sedaj hočem govoriti bolj jasno! Verujem v Boga, ne veru^ jem pa v Štefanino nedolžnost, na katero si ravnokar prisegel v svoji zaljubljeni zaslepljenosti.«
»Ki jo Vi zaslepljeni od sovraštva sramotno in krivično tajite!« se ie pokonci sklonil Henrik, ki mu je v hipu bledi obraz postal kakor teman ogenj. Njegova junaška pest se je v divjem srdu krčevito oklenila meča. Ga je-li vihtel za oteta zalo, da mu sedaj s psov kami skruni ljubezen?
»Ko je Štefana stala na sramotnem odru,« je vzkliknil in iz oči, ki so se svetile liki zvezde o polnoči, so se mu porosile solze, »so stali tam ljudje, izvržek človeštva, ki so nanjo pljuvali in so rekli —« glas se mu je tresel, v krčevito stisnjeni pesti se mu je tresel met, »da je bolno dete njene matere — njeno. Te hijene sem zapodil od nje in sem njeno nežno telo iztrgal iz krempljev nesramne zalege! — Pozneje je pridigar Majorius tudi tako zatulil kakor one zvezi, pa sem mu bral levite, saj veste, kako je bilo. — Gospod, kaj naj rečem, če Vi tako govorite? Vam li še ni n« zadosti sramotni oder? Da je ležala na postelji vsa razrezana od železja? Moj oče ste, hvala Vam za življenje, toda, varujte se. lahko se izpozabim, če boste psovali nedolžnost, kakor sle storili sedaj... Štefana Švert-ner je nedolžna — angel je in lilija, ki je ne more oskruniti noben psovač — tu stojim ia
prisegam pred Vami in pred vsem svetom I
Za njeno nedolžnost grem v voščeni srajci skozi ogenj, in niti toliko se ne bom ožgal, kolikor je za nohtom Črnega; za njeno nedolžnost živim in umrjem.«
Z desnice si jc snel zlato rokavico in ie Iri prste dvignil proti nebu, podoben nadangelu Mihaelu, k> tri prste dviga in kliče: Kdo ie kakor Bo«ž?
Oče je stopil nazaj v-senco, gledal je v tla in se je režal, da so se mu videli zobje. Noreči Norccl
»Tako,« je rekel Henrik in si jc zopet nataknil rokavico. »Sedaj mi dajte dopust, go-fpod. Šc to uro bom jahal v Štajer — k njej.«
»Kako? Z vojaki/ In mene boš puslil sa-jiega sredi mojih sovražnikov7 Si jim žc prodal življenje svojega očeta?"
Henrik je pogledal besnečega očeta z velikimi očmi, iz katerih je odsevalo zaničevanje.
»Seboj vzamem samo trideset mož, če nimate nič proti temu. Vse drugo moštvo pu-»lim Vam.'>
Moško in pokonci je nato stopal proti vratom.
»Dobro, dobro, le pojdi.,.« je vzkliknil oče. Med kakor pepel, telo se mu je treslo, kakor sc trese pošast, ki jo jc zadela pšica. V Stajer gre... k njej... in jutri jo bo objemal — in veselili se bodo Klezel in vsi larii ■.. o solncc!... ^Le pojdi... toda vedi, v_ tistem trenutku, ko zasnubiš... to žensko, nima£ več očeta, nimaš več doma... in nisi več Hendel.-
»Vzemite mi vse, kar hočete, samo mojo moško čast mi morate pustiti. In če imam to in Stefano, kaj mi jc mar ves svet.«
Očetu se zmajejo tla pod nogami. Nič mu ni za očeta, za dom, nič za ime. Oče ni nič. V».c vrže proč od sebe zaradi vlačuge. —-»Henrik!« je vpil silni mož. »Poslušal me! Ti misliš, da je bilo ono, kar so rekli ob sramotnem odru . ., To je drugače! Ta ženska —«
»Ne, oče!« je vzkliknil Henrik od vrat sem. »Nobene besede več, nočem slišati nobene laži več. Dobro se imejte. Grem k Ste-iani!-
Krepko in odločno je korakal iz predsobe ven, po hodniku so odmevali njegovi krepki koraki. Odšel je.____
ČASOPISI LJUDSKE STRANKE.
Dnevniki:
.■Slovenec« — Ljubljana-
»Večerni list« — Ljubljana.
»Narodna Politika« — Zagreb.
-■Jugoslavija« — Sarajevo.
»Hrvatska Obrana« — Osijek.
»Jadrun« — Split.
Tedniki:
»Straža« — Maribor (2 krat tedensko).
»Slovenski gospodar« — Maribor.
»Domoljub« — Ljubljana.
»Mir« — Prevalje, Koroško.
»Murska Straža« — Radgona.
»Novine« — Dolnja Lendava.
»Seljačke Novine« — Zagreb.
»Narodna Svijest« — Dubrovnik.
»Narodna Sloboda« — Mostar.
»Težačke Novine« — Split.
:>Radnička Borba« — Zagreb.
»Bakovačke Pučke Novine« — Bakovo.
»Jugoslovanski Obrtnik« — Ljubljana [mesečnik).
»Pučka Sloboda« — Požega.
Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu ublažuiejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerjevim pravim Elza iluidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K.
Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrep-čnjače sredstvo? Poslužite se le Fellerjevih pravih Elza-krogljic, 6 škatljic 18 Omot in poštnina posebej, a najceneje.. — Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 16, Hrvatska.	F.
Vsaka hiša, v kateri fe kak član Kmetske zveze, mora imeti „Domoljuba4t, kmetsko glasilo.
Na prodaj imam
sire) za izdelovanje stte opeke
4- do 6000 komadov so lahko izgotovi na dau s 4 osebami. Primeren tudi za izdelovanje zidne opeke. — Naslov se izve pod Stev, „2005".
za Kamniški politični okra) v Kamnika
rogistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Kdor bi rad kupil res zdravo koruzo, naj se obrne na nošo zadrugo, kjer bo ugodno kupil. Zadruga je blago sama nakupila v Banatu. zato je isto prvovrstno. Koruza stane cel vagon po 5 K DO v.
Dobi se od (isto banaške pšenico
moka 00 po...........14-— K
O ............13 — K
„ 3............9-K
Imamo ajdo za rome črno po . , 8-— K oves za konje, lep, bauaškl po ... 4*20 K
otrobe pšeoične, čisto.......2 50 K
„ ječmenove......... 1*60 K
„ koruzne...............160 K
Pšenično moko smo doma zmleli iz čiste banaške pšenice, katero smo somi nakupili v Banatu. Zato Vam garantiramo, da jo moka brez grahorja in brez fižola, katere so danes veliko postavlja na trg po nižjih conah, a blago ni uiltno, vsaj dobro ne.
Kmetovalci, pri nas dobite Superlodat za gnojemo rrosa in ajde. Dodajte ga tudi korud.
Zlasti so priporočamo našim zadrugam, da se z naroČili obračajo na na*.
Naznanjam
da je ravuokar došla večja množina monufak-
turnega blaga po znižanih cenah. Ivanka Praprotmi«, Ljubljana, Sv. Petra c. 29.
ifirauiina 7nličfa kupuje po najvišjih cenah £tlil UVilllU fcOlliUH kakor: lipovo in arnikovo cvetje, beladona-listo, tršliko, lubje itd. v vsaki množ nt EDVARD PIŠLER — VRHNIKA.
2 učenca
za sodaisko obrt
sprejme takoi MARTIN MEDVED - TACEN 12, p. St. Vid nad Ljubljano.
Trgovsko valeoko
skiml spričevali ISče za takojšnji nastop
trgovina I. MItiUS, Sv. MARTIN ob Paki
nad Celjem.
Ivan Kos, kovač, Gorcnjnvas nad ftkofjoloko,
ima v zalogi in priporoča v nakup
železne pluge.
Služkinja
zdrava in močna, se sprejme v službo za čiščenje in ribanje hodnikov in stranišč. Ponuditi so je v hotela »Slon«, Ljubljana. — Istotam je prosto miivnmn — najraje če je samec, mesto UliACRija starejši mož, imeti pa mora svoje orodje, za razno hotelsko delo. — Plača ln drugo po dogovoru.	2450
ii ii st
za takoj sprejme konservna tovarna na Vrhniki. Hrano in stanovanje da podjetje na željo delavcev. 2415
:	ERJAVEC & TURK
i	trgovina z železnilio ::
z	pri ,.ZLATI LOPATI" preje
t	Hammerschmicft (MUhleisen)
♦	Ljubljana, Valvazorjov trg St. 7, < >
X	— nasproti KriZanake cerkve. — | [
m,
plašče, cevi
priporoča 1GN VOK, Ljubljana, Sodna nL 7.
J "	rajjpojjija nadrobno
in debelo v vsaki množini: sladkor, kavo, clkorlfo, papriko, poper, rozine, namizno olfe, kis, milo, pralni prašek ter vsakovrstno špecerijsko in kolonljalno blago po najnižjih dnevnih cenah ter se za mnogoštevilna naročila priporoča.
O C >o n	hSM	Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod	\Jo7p\ \l //s1	IM M =3 8
o. M O K XI	m	VZAJEMNA ZAVAROVALNICA	p	S
B IU e		V LJUBLJANI, Dunajska cesta 17,		3
2	je ustanovila oddelek za			1 s
ja o N		Zivljenska zavarovanja.		
m I «c a e S e m O	Sprejema: V ilvljensUem oddelka: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, reatna in ljudska zavarovanja pod najugodnej dimi pogoji. V polarnem oddelka: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli ln po eksploziji svetilnega plina po uaano nizkih cenab. Podružnica: CELJE, Breg, 33.			< ca a. 9 o «• X3 3 3 p*
Modo« la aiaanlaktania trgovina
Ivanka Praprotnik,
Sv. Petra cesta 29, LJubljana
•riporoča veliko izbiro blag* za možke in ženske •bleke, platna, cvilha, satinaste odeje v različnih barvah, možke »rajce z odprtimi in navadnimi ovratniki, zelo trpežno blago od 160 K dalje. - Moderne bele in pisane bluze po 140 K, 160 K, ženski predpasniki, otroške oblekce, razno perilo domačega izdelka, nogavice, vse po jako nizkih cenah. Naročila ■e izvršujejo ločno, razpošilja sc proti povzetja
zavarovalnine in denarne poši-ljalvc ter druge gospodarske in premoženjsko zadeve urejuje
Gospodarska pisarna Dr. Cerne, Ljubljana,
HlSita 6 (Ijitt pjilriei) tilel. 3?
ftečete oMr&li svolo lepoto ? Hočete imeti teti iite^ Ho ficžo? Hočete mozoljev ln c$rcev?
Uporabljajte Fellerievo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado Občudovani boilete! 7.a-vidani I 1 lonček 9— K. No. III. močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilljnomlečno milo 10 K.
Hočete i,neti lepe, Maie !ase?
Kel ler jeva j> ava lilza Tnnnociiina poniada za rnst las doseže bujne lose! Zapreti j rlinj, pre-rano osivenje. Nabrani plešo! 1 lonček t»K. No. III12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Snmpon I K. Morilo za brke 2 K 50 v in 3 K,
tintift Ucs Hia očesa?
Fellerjev jirr.vi tiiristov-ski obliž učinkuje brer. bolečin, hitro in zanesljivo ! Nobenih kurjih očes več ( Nobenih žuljev 1 Nobene trde	/
kože I Mala ška-tljica 4 K - v, velika škatlja 6 K — v.
Želite Se daj? Fellerjeve Elza umijvalne pu-stilje (Kolonjska voda) 1 škatla 7-— K.
Fellerjev usipalni prašek proti potenju 1 škatlja 0 K. Fellerjev mentolnt črtnik zoper glavo- in zobobol 1 škatljica 4 K — v, Fellerjev Elza fluid 6 dvojuatlh alt 2 veliki steklenici Specijalnl 315 K.
Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. IClu-ger, bel, roza in rumen. 1 vel. škatlja 12 K.
Močna Francovka v steklenicah po 8 K in 22 K. Ovoj in poštnina posebej a najceneje. — Engen V. FeUer, lekarnar, Stnbica Donja, Elza trg š». 16, Hrvatska.
Plastefr
■ '„
Primešaj krmi Mastln
enkrat na teden eno pest. Ob pomanjkanju krme ko sc uporabljajo nadomestilna sredstva za krmila pa se primeša dvakrat na teden. PraSek Mastln, dletetično sredstvo, za živino, je dobil najvišjo kolajne na razstavah v Londonu, a Parizu, v Himu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastln, ko ga enkrut poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mnstin zadostuje za () mesecev za enega prašička ali vola.
Ako se Mnstin pri vas v lekarnah ln trgovinah ne dobi, potom gn naročite po pošli. D zavojev Mostina 30-50 poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje
(naftomazilo) uniči pri ljudeh in živini, garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje, Nc smrdi, ne maže perilo. 1 lonček 8 kron. Po pošti 12 kron 50 v.
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana, Kranjsko. Zraven rolovža.
Predsedstvo kamniškega okrožja »Orlov, v Kamniku kupuje dobro ohranjene,
iu da zanje drugo novo blago za obleke ali denar. Kupuje tudi posamezne dole kroja, to je zurke, hlače, srajce, čepic«, pasove, in plača z novim in primernim blagom ali z denarjem. Deli kroja morajo biti dobro ohranjeni, da so uporabni in snažni. — Kupuje jih okrožni predsednik FRANC BORC v Kamniku .pri Krišlotn,
fllišl - podgane stenic« - šcurlil
Najstarejša hranilnica na Slovenskem.
Kranjska hranilnica
v LJubljani — ustanovljena L 1820
obrestuje hranilne vloge s
3%.
Kranjska hianilnira je pupilarno varen zavod in jo nadzoruje deželna vlada.
Za jdučiln zavodu se dajo nn razpolago j>oštne položnice.
Čisti dohodek Kranjske hranilnice je — nc glede na to, kar se odkaže rezervnim zn- j kladom — po pravilih določen v pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij nn Kranjskem. — skupna svotn doslej v te svrhe odmenjeuih zneskov znn?n K 8,761.118'87.
la seieno krmo
priporočamo sledeča semnna: grahoro čisto ali pomešano z ovseni po K 4-2i) kg., lečo za krmo po K 4-ti0 kg., grah za krmo po K 3-20 kg., Sever & Komp., Ljubljana, Wolfovn ulica 12.
in vsa' golazen raora poginiti ako porabljate moji najbolje preizkus, in splošno hvaljena sredslva kot proti poljskim mišim 10 K, za podgane in miši 10 K, za ščurke 10 K, posebne močne vrste 20 K, poseli no močna tinktura za stenice 10 K, uničevalec molje, 10 K, prašek proti mrčesom 6 in 12 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K, ir:.«ilo za uSi pri živini 6 in 10 K, prušek za uši v obleki in peri!« 6 in 10 K, nktura proti mrčesu na sadju in na rt. lenjadi (unič. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport:
M. J0NKER, Petrinjska ul. 3. ZAGREB I
deske, trame, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IM-PEX v Ljubljani, Krekov trg 10.
rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji cent Matija Podfciajšek brivec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 32.
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki
Soan Jelačin, LisbEjana
Emonska ccsta 2. 4 rt+2
I UUbSKfl POSOJILNIC/I
v Ljubljani, v lastnem doma Miklošičeva ccsta št. 6
obrestuje hranilne vlege po čistih
3°lo
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
Izdaja konzorcij »Domoljubae.
Odgovorni urednik Anton Sašoik v Ljubljani.
Tiska Jugoslovanska tiskarn«