Published monthlj by Slovenlan National Podaration o! Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclld Ave., Toronto, On*. Canada Subscription rates: |3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" $2.10 FOR AFREE SLOVENI A "TVOJO DUŠO SEM VIDEL IN SEM SPOZNAL TVOJO DOMOVINO" . . . Ivan Cankar LETNIK XIII. — VOLUME XIII. TORONTO 1. JULIJ 1962 ŠTEVILKA 7. — NUMBER 7 TITO GOVORI V opomin tistim, ki se vesele, da Tito ostvarja gospodarsko enotnost ' Jugoslavije s svojim komunističnim redom (naravne, zemljepisne, zgodovinske in kulturne osnove za takšno enotnost itak ni), v opomin tistim, ki se vesele Titove "rešitve" narodnostnih vprašanj v Jugoslaviji in utrjevanja jugoslovanstva, navajamo naslednje odstavke iz "znamenitega" Titovega govora v Splitu, 6. maja 1962.: "V tem oziru so pri nas tudi takšne anomalije, da se, ravno zaradi teh slabosti splošnega jugoslovanskega tržišča zateka, k {krajevnemu omejevanju in ostvarj anju nekakšnih lokalnih tržišč. Tako se iz posameznih republik, na primer Slovenije, Srbije ali Hrvatske, ne moro iti v drugo republiko, da bi se prodalo ali kupilo gotovo blago. Tega, tovariši, ne sme biiti v naši socialistični skupnosti. Mi moramo, brez ozira na to, da imamo republike kot dele naše federativne skupnosti, imeti enotna tržišče. V tem oziru se ne more in ne sme špekulirati. Kajti to izziva politično nezadovoljstvo, in pomalem celo nacionalni šovinizem. Tega ponekod že imamo in mi moramo zato talkšne pojave zatreti pri korenini. Kajti vse to so stvari, ki škodujejo pravilnemu razvoju naše socialistične družbene biti". "Dovolite mi, tovariši in tova-rišice, da spregovorim nekaj besed tudi o slabostih v našem političnem .življenju. Nekatere sem že omenil. V zadnjem času ni malo takšnih škodljivih pojavov, kakor so lokalizem in prav tako tudi šovinizem, kateri nastajajo zaradi materialnih razlogov in nečuječnosti komunistov. Nekateri komunisti so pozabili na širše interese celotne skupnosti. Nekateri komunisti vidijo samo svoj najožji krog, tako da je prišlo do političnega nezadovoljstva, kakor tudi do nepravilnosti v posameznih republikah. Prelili smo morje krvi za bratstvo in edinstvo naših narodov in ne bomo nikomur dovolili, da bi nam od znotraj podiral to bratstvo in edinstvo". j . "Te politične slabosti in nepravilnosti so posledica kulLur-nnega razvaja v naši deželi, V nekaterih naših republikah se pri meščanskih pisateljih dogajajo talkšne stvari, da je enostavno nemogoče razumeti, kako da je to mogoče v neki socialistični deželi. Ljudje se vračajo nazaj v svojo zgodovino, začenjajo po njej brskati in pozabljajo na bodoči razvoj naše socialistične skupnosti (kot celote. Niti ena naših republik bi ne bila nič, da nismo vsi skupaj. Ost-varjati moramo svojo zgodvino, ■svojo jugoslovansko socialistično zgodovino, edini tudi v bodoče, ne dotikajoč se nacionalne pravice posameznih republik, da goje svoje tradicije, ne na škodo, temveč v interesu cele skupnosti, zaradi medsebojnega dopolnjevanja. To je naša pot, to mi hočemo, ne pa razbijanja naše enotnosti zaradi raznih stvari. Mi ne mislimo, kakor razni meščanski elementi, kateri se nivo v našem razvoju zlili s socialističnim mišljenjem, da je potrebno, da se vračamo na staro pot. Oni so tisti, kateri vplivajo celo na nekatere komuniste". "Dovoljevali smo, da se v našem tisku piše karkoli. Poglejte nekatere časopise in razne članke in videli boste, kako oni destruktivno delujejo, še celo našo mladino nam zastrupljajo, človeka enostavno zaboli, ko vidi, kako se je začel ta šovinizem sejati tudi pri naših mladih ljudeh. Mislim, da to ni prišlo iz oblakov, temveč iz hiše, od starejših. Mi moramo varovati NEODLOČEN IZID IN GOSPODARSKE OMEJITVE V KANADI Kanadske volitve 18. junija niso prinesle veselja glavnima političnima strankama konservativcem in liberalcem. Prvi so sicer računali, da se bo njihova velika večina v parlamentu zmanjšala, vendar so bili precej gotovi, da bodo imeli dovolj poslancev, da bodo še nemoteno vladali naslednjo dobo. Civilni volilci so izvolili samo 118 konservativnih poslancev od 264 (volitve v enem okrožju so bile preložene, ker je liberalni kandidat pred volitvami umel). Nekaj poslancev je bilo izvoljenih s tako majhno večino, da so izgubili še dva poslanca, ko so bili prišteri glasovi vojakov in vojaškega osebja. Liberalci so bili dokaj gotovi, da bodo slavili vrnitev k prejšnjemu položaju, ko so dolga leta obvladali federalno politiko. V primeri z zadnjimi volitvami so sicer silno napredovali, saj se je število njihovih poslancev zvišalo od 49 najprej na 97, in končno z vojaškimi glasovi na 99, toda še vedno ne dovolj, da bi smeli računati na jasen mandat za sestavo vlade. Desničarska stranka So-ciai Credit, ki je imela 1. 1957 29 poslancev, ni izvolila 1, 1958 nobenega, toda junija letos se je vrnila na pozornico s 30 poslanci. Razlika med 1957 in 1962 je ta, da se je težišče preselilo iz zapadne Kanade v Quebec kjer pomeni izvolitev 26 poslancev Social Credit stlaiike V gluVlKjUi jfiOiaUpiii^O O- bema glavnima strankama in ne toliko odobritev programa oživljene stranke. New Democratic Party, ki naj bi predstavljala resnično politično alternativo v kanadskem političnem življenju, ni uspela izvoliti niti toliko poslancev kot jih je imela prejšnja CCF stranka 1. 1957. Število njenih poslancev Se je zmanjšalo od 25 na 19, vendar pomeni to izboljšanje v primeri z volitvami 1, 1958, ko je imela samo 8 poslancev. Številno je položaj precej podoben položaju 1. 1957, ko so imeli konservativci 113 poslancev, liberalci pa 106, toda dejansko se tukaj podobnost konča. Takratni izid je bil izraz nezadovoljstva z dolgoletno liberalno vlado, ki je vladala brez prave opozicije, kar je predsednik vlade John Diefenbaker izkoristil, razpisal nove volitve ter žel večino v parlamentu, ki je še ni imel nihče doslej v kanadski zgodovini. Po sedanjih volitvah kaže razpoloženje preje v nasprotno smer in ministerski predsednik Diefenbaker je kmalu po objavljenih rezultatih omenil, da je svojčas liberalna stranka vladala štiri leta, oeprva ves čas ni imela absolutne večine. Liberalna stranka bi verjetno pozdravila nove volitve v upanju, da se bo zgodovina 1. 1958 ponovila sedaj v njihov prid, toda potrebujejo podpore vsaj še ene stranke, da izglasujejo konservativcem nezaupnico. Volilna kampanja sama je bila v veliki meri osredotočena na gospodarskih vprašanjih. Olja je prilila devaluacija kanadskega dolarja (8. maja — 92'/2 centa vrednoti ZDA dolarja). Konser- vativci so si prizadevali napraviti iz nuje krepost, toda njihovi razlagi so mogli verjetni le zagrizeni strankini pristaši. Pritisk na dolar je bil. tolik, da je bila vlada prisiljena ne samo najeti, veliko zunanje posojilo, ampak se tudi zateči k celi vrsti izrednih gospodarskih ukrepov, ki naj bi omejile uvoz ter tako zmanjšale pritish na vrednost dolarja. Med novimi ukrepi, ki naj bi bili začasnega značaja, so: Kanadski turisti smejo prinesti brez carine domov samo blago v vrednosti $25 (trikat na leto, preje za $100 trikrat na leto) na osebo. Na uvoz mnogih predmetov je bila naložena dodatna carina po 5%, 10% in 15% na določene vrste blaga, ki bo zadela približno polovico, običajnega uvoza Kanade. Izvzeta je hrana, surovine, industrijski sestavni deli in poljedelski stroji. Vlada bo znižala svoje izdatke za 250 milijonov dolarjev. Glavni namen fiovih ukrepov je zmanjšati uvoz v Kanado. To be delno pomagalo nekaterim ka-nandskim podjetjem, ki proizvajajo podobne izdelke, kot jih ljudje uvažajo iz ZDA, toda nekoliko dražje. L. 1961 se je prvič primerilo, da so Kanadčani izvozili nekoliko več kot so uvozili, toda ta slika je nekoliko nerealistična, ker je vseboval izvoz izredne količine žila, ki jv bilo prodano raznim' komunističnim državam, česat1 ni mogoče smatrati kot redno trgovino. Kanadčani tudi potujejo v mnogo večji meri v tujino kot pa tujci, zlasti prebivalci ZDA, v Kanado. Razlika v kupni moči dolarja in pa omejitev carine prostega uvoza naj bi letos zadržale večje število Kanadčanov doma in privabile večje število turistov iz zamejstva. Ker so opozicijske stranke že dolgo naglašale potrebo ukrepov za ozdravitev gospodarskega položaja, bodo morale v glavnem podpirati vladin program. Pravoslavna cerkev ne bo poslala zastopnikov v Vatikan Na s-vojem obisku Jugoslavije cerkveni obiski slede političnim-je patriarh ruske pravoslavne cerkve Aleksej izjavil, da ne bo poslal niti Opazocalcev na Vatikanski koncil. našo največjo pridobitev, bratstvo in edinstvo naših narodov, •ker nam to omogoča, da nadalje ostvarjalno hodimo naprej, da ostvarjaimo našo socialistično skupnost in srečnejše življenje našim ljudem. Pa celo danes, petnajst in več let po vojski, moramo še vedno govoriti o bratsvu in edinstvu, čeprav bi to že moralo biti kri in meso slehernega državljana Jugoslavije". Reforma koledarja bo predložena vesoljnemu zboru Pripravljalni komisiji za vesoljni cerkveni zbor je bil predložen predlog koledarske reforme, ki bi izbrisal razlike med praznovanji verskih praznikov med vzhodnimi in zapadnimi kristjani, po tem predlogu naj bi se Novo leto vedno začelo v nedeljo, Velika noč pa bi bila stalno 8. aprila. Vsi premestljivi prazniki bi potem bili avtomatično na isti dan. Zadnji dan v letu bi bil ponovitev 30. decembra in bi ne imel nobenega datuma. Isto bi se zgodilo z dodatnim dnem v prestopnih letih. Romanje Novokanadčanov v Cap de la Madeleine, Ouebec Letošnja romanje novokanad-čanbv na Marijino božjo pot v Cap de la Madeleine 15. julija bo proslavilo desetletnico pa-pešike okrožnice Exul familia, ki jo je izdal Pij XII. v pomoč beguncem in izseljencem. Maševal bo škof iz Tris Rivieres, prevzv. Georges-Leon Peletiers, ki bo govoril v več jezikih. Jugoslovanski petletni načrt — brez načrta Jugoslovansko gospodarstvo, ki ga je lep čas vzdrževala ameriška zunanja pomoč, prehaja iz krize v krizo. Velikopotezni načrti petletk in vse mogoče obljube, da se bo položaj izboljšal, ostaneja le pri načrtu in obljubah in komunistični krvosesi le zaradi lepšega poskušajo sem ter tja uvesti nove zakone, da bi z njimi tolažili brezpravno a nezadovoljno ljudstvo. Ker si "novi razred" hoče privoščiti vseh dobrih zapadnih pridobitev, stane vzdrževanje komunistične partije ogromne vsote in jih je treba plačati v trdi valuti ne pa v dinarjih, ki nimajo na svetovnem trgu nobene vrednosti. Prav zaradi tega pa je zdaj Belgrad zaukazal, da bo v bodoče prepovedano uvažati večino stvari, ki jih je Jugoslavija zdaj precej redno uvažala. Ta zakon seveda ne velja za "novi razred", to je za komunistične oblastnike, ki se hvali-sajo za svoje zločinsko početje, kot se je pred tisoč leti Neron, ko je požgal mesto Rim. Da bi komunisti ljudstvo še bolj zasužnile,;je belgrajska vlada v teku zadnjih mesecev povišala cene za več kot 10%, ni pa dovolila povišanja plač. Blago, ki je izdelano v Jugoslaviji, tudi ni na splošno preveč v čislih na svetovnem trgu in zato je tudi izvoz utrpel znižanje in je za 12.8% manjši, kot so si obetali. Uvoziti pa je norala Jugoslavija 8% več kot lansko leto v istem času. V bodo- bo seveda uvoz znatno manjši, ker je tako zau-kazala vlada, še bolj pa, ker upniki in dobavitelji ne morejo več prodajati na up, ker Jugoslavija še lanskih plačilnih obveznosti v znatni meri ni zadovoljila. Ni še dolgo, ko je Hruščev javno pohvalil Tita, da je spet njegov prijatelj, a v jugoslovanski gospodarski politiki se že poznajo nove smernice. Vlada je izdala navodila uvoznim družbam, ki so dejansko vse last države in partije, da naj v bodoče omejijo uvoz v glavnem na vzhodno Evropo. Istočasno pa je Titova vlada tudi ostro obsodila Evropsko Skupno Tržišče. To ni sicer nikogar presenetilo, daje pa spet nov dolkaz, kako zavoženo je jugoslovansko gospodarstvo in pa, da ni prav nič boljše kot drugje v vzhodni Evropi, kjer ni bilo milijonov tuje pomoči, ki je itak v veliki meri zala v malhe rdečih požeruhov v Jugoslaviji in pa celo drugod. Zakonito ropanje jugoslavanskih oblasti najbolj tepe Slovence in nič čudno ni, da celo slovenski komunisti sami tožijo o pravicah, ki jih Jugoslavija Slovencem ne prizna in nikoli ni priznati hotela vse od leta 1918. Jugoslovanska vlada je dolgo skušala prikriti, vsaj na zunaj, popolen polom državnega gospodarstva, a ker je to bilo nemogoče, je vsaj poiskala "zadostno" opravičilo. Povzeto iz uradnih virov je opravičilo naslednje: a) nezadovoljivo kmetijstvo in starokopitnost kmetov, ki ne marajo kupovati poljedelskih strojev; b) .pomanjkanje delavnega kapitala; c) splošna zloraba oblasti v posameznih podjetjih. Zares prava burka! Kmetje naj bi bili torej krivi, da propada cela država, ko pa je država s svojimi bedastimi metodami namerno in zločinsko sama kmeta uničila in z njim uničila najbolj cvetoč del gospodarstva v državi. Zares, ta država mora propasti in Slovencem ne bo nikdar žal!!! Gost-govornik g. S. Roman, predsednik "Dcnison Mincs" za mizo v d raz ki odbornikov "Canadian Ethnic Press Association. Z leve na desno sede: g.g. V. Mauko—tajnik, Dan Iiannuzzi—prvi podpredsednik, Franlk Gltigovvski—■predsednik, S. Roman, B. Tenhunen—častni predsednik in predsednik vse-kanadske federacije in Dr. J. Kirschbaum—drugi podpredsednik, G. Roman je govoril o vtisih iz NATO konference v Parizu. WE OUOTE COPY FROM CONGRESSIONAL RECORD — BOLD PRINTED PARAGRAPHS OUTLINED BY "S.D."). Words of Hon. Frank J. Lausche, U.S. Senator from Ohio in the United States Senate ta the debate on the iamendment to the Foreign Assistance Act of 1961 on June 6, 1962: Congressional Record — Proceedings and debates of the 87th Congress, secon Session. Vol. 108. Washington, Wednesday, June 6, 1962. No. 91. — Amendment of the foreign assistance' act of 1961 • Število družin z dvema avtomobiloma v ZDA je naraslo od 2 milijonov 1. 1950 na 9 milijonov 1. 1962. Mr. LAUSCHE. Mr. President. I offer an amendment in the nature of a substitute for the Proxmire amendment and ask that it be read. The PRESIDING OFFICER. The amendment vvill be stated. The Chief Clerk. It isproposed to add to seetion 620 of the Foreign Assistance Act of 1961 the follovving nevv subseetion: (e) No assistance shall be furnished under this Act and no commodities may be said or gi-ven Under 4he AgriciHtural Trade Dcvelopment and Assistance Act of 1954, as amended, to any country having a Communist form of govornment. This rcstric-■tion may not be vaived pursuant to any authority contained in this Act. The PRESIDING OFFICER. Hovv much time does the Senator from Ohio yield himself? Mr. LAUSCHE. I vield myself 10 minutes. Mr. President, I begin vvith the proposition that aid granted to a Communist country can never be in the interest and security of the United States. Aid granted to a Communist country can only be in the interest of the promulgation of in-ternational communism. Our statutes contain provisions vvhidh declare that vvhenever it is found to be in the interest and security of the United States to grant aid to a Communist country, sueh aid may be granted. I submit that on the basis of vvhat has happened in the past 17' years, aid to communism is always inimical to our coulnry. It is for that reason that I believe the most lofty purposes of the Senator from VVisconsin ought to be expanded so as not to caver Yugoslavia alone, but also to cover aH Communist countries. That is ali my amendment proposes to do. It contem-plates declaring that our dollars and surplus commodities shall not be given to countries vvhidh have Communist forms of go-vernment. Senators may ask: "Why is it always detrimental and inimical to the United States to grant aid to a Communist country?" When we grant aid to Tito's govern-ment ta YugosIavia, ta effect vve teli those 15 million or 17 mil-lion people that the United States looks vvith sympathy upon what Tito is doing. We deceive and delude the citlzens vvitliln Yugoslavia tato believtag that our Government is ta sym-pathy vvith the Communist gov-ernment of Yugoslavia. In my optalon, the people vvho Iive vvithta the satellite nations vvant to rise ta revolt agatast the yoke they have to carry, a yoke vvhlch has bee taiposed upon their neeks by International communism. Hovvever, exper-ience has demonstrated that in Communist countries the ability to revolt, when the people face the gun and the noose, can never become a reality. In Hungary, East Germany, Poland, and Czechoslovakia the students re-volted. They revolted, I say vvith embarrasment, ta anticipa-tion of aid from the West. But aid never camc. Those revolts vvere ali subdued. In Communist Chtaa, the hungrj' and starving people are fleetag to Hong Kong. If there is ever to be any assertion, it must come from the people; and revolt and assertion vvill not come if we make it appear that the Communist governments ta control are acceptable to the people of the United States. I think I knovv the mental attitude of the Yugoslavs. I speak their language. If it had not been for our Government, communism ta Yugoslavia vvould not be alive today; and if it vvere alive, it vvould be only under the compulsion of the gun. The Yugoslavs are not a godless people. They do not believe ta the surrender of the spiritual aspects of life and the dignity of man. i They vvant to pray, they vvant to speak, they vvant to think, and they vvant to ovvn vvhat the create. They vvant no dietator to do their thinking, their praytag, their speaklng, and their vvriting for thern. They vvant freedom. Yet vve teli them, "Accept your Communist gov-ernment". In effect, the United States has given $2,500 million to Yugosla-fia, although not ali of it in the form of foreign aid; much of it has been given through the otlier vvoridvvide agencies to vvthioh vve contribute and vvhioh provide aid far that country. As has been painted ont by the Senator from Alabama (Mr. Sparkman), the lavv today pro-vides that if aid is to be granted to Yugoslavia the President must find that Yugoslavia is maintain-ing its independence from communism. I cannot come to tlie conclusion that Yugoslavia is in-dependent of communism. Near-:ly every tirne vve have granted aid to Yugoslavia, on the day follovving Tito has taken the ro-strusm and prodaimed to the \vorld that his fadelity to the philosophy of Mamdsm has not changed in the least degree. If Senators vvill examine tlie record, tliey vvill find that in practically every instance Tito has made declarations of the kind I have jut deseribed. When vvitliin the past 7 or 8 months the United States provided hirn vvith planeš of vvar, immediately thereafter he reasserted hi fide-lity to communism. Can anyone say that Gomul-ka, in Poland, is maintaining his independence of communism? It cannot be so declared on the basis of 'tihe facts. Second, the lavv provides that aid shall not be given unless it is found that Yugoslavia is not participating in any program of conquest by the Cammunists. Just hovv long vvill k take the people of the United States and those vvho hold important posi-tions of puhlic policy to learn that under the Marxian theory there vvill be no peace until the vvorld is cammunized? Eveiy one of the countries vvith Communist forms of gavernment is participating in the program of conquest of. the peoples of tlie vvorld and their subjugation to cammunism. Tliird, it is said that aid shall not be given — let us say to Yugoslavia — unless it is found that the national interest and the seourity of our country vvill thus be served. I have dealt Witli tliat aspect of this problem; and I repeat that, in my judgment, aid granted to a Comanunist country, vvith its repeatedly avovved and redeclared prin-ciples, can never be in tihe interest aiid the sccuiity of our Nation. In tihe letter something vvas said about creating a monolithic unily of Commmiist nations under vvhich there vvould be no deviation. If there is to be devia-tion it vvill not come from Cam-» munist governmenits; it vvill come from people vvho are sedk-ing freedom. It seems to me that by giving aid to Communist countries, vve are "selling dovvn the river" irredeemably and irretrievably the people vviio are liviing imder the damination of those Communist govermnents. So, Mr. President, at the risk of repeti-tion I say that vve are telilng them, "Be content vvith vvhat you have. \Vo vvill give you aid, and vve are giving you aid". Svetovni sestanek za kmečka vprašanja V začetku septembra bo v Rimu mednarodni katoliški sestanek za osebe in ustanove, ki se posebej zanimajo za rešitev kmečkega vprašanja, ki je dobilo večji povdarek v katoliškem socialnem nauku, ko ga je Janez XXIII vključil v svojo socialno okrožnico. Pričakujejo, da se bo zborovanja udeležilo nad 30 državnih predstavništev. Preučevali bodo: Poljedelstvo v sklopu splošnega gospodarskega razvaja. Poklicne in gospodarske organizacije v kmetijstvu. Državni vposeg ma področju poljedelstva. Kmet, njegova družina in kmečka občina. Vprašanja in oblike apostolata v. ifemečkih predelih. MY COUNTRV Antigonish High School Prospice 1962, Almanah, ki so ga izdali Študentje za zaključek šolskega leta, objavlja sestavek pod gornjim naslovom. Napisala ga }p Marjetka Cuješ. Across the vvide span of the Atlantic Ocean lles a strange and beautiful land. ip vvhich I spent the beglnning vears of my life. It is a land whose sunny shores are swept by the mighty waves of the Adriatlc; vvhose countryside nestles the proud and majestic Alps; vvhose vvlnding rivers plough through the deep, dark, fertile soli. Its people were ment to be simple, ' happy and free, yet a klnd of "demon" has risen up amongst them. A demon who tends to choke thelr very existence; vvho clothes his works as being for the good of aH, but vvhose trademark is tyranny. There vvas a Ume when my people were free to 11 ve their lives as human beings; to think and vvorship as they judged fit. But this is a thing of the past. I fled from this country, vvhich vvas given t« me by God on my birthday and vvhich I had grovvn to love and treasure, for the reason that I vvas not able to live in it as a human but rather as a beast. Although I vvas very small at the tirne when I left Slovenia, only eight years of age, the memory of its peoples is forever engraved and sealed in my mind. It serves as a klnd of reminder to show me the sufferings of those that I left behind. Its beauty beckons to me.... calling.... calling in valn, like a voice in the desert, knovving that it cannot get a response. A hazy picture comes before me, and slowly I am able to decipher the scenes. I am again a carefree little girl, vvandering about barefooted on the cool green grass. The red silk bovv, so carefully placed in my hair by my mother constantly bobs up and down as I skip dovvn to the field vvhere the strawberries nod their plump julcy heads, inviting me, as it vvere, to delight in their svveet fiavour. Forget-me-nots are scattered about everywhere and I plck some for my tiny altar vvhere I say my prayers. As 1 vvalk reluct-antly tovvards my home, I recall how my Mother had spoken to me in vvhispers about America, the plače vvhere my father vvas; the piace vvhere little children vvent to school and learned about God; vvhere they were allovved to go to church; vvhere no "big bad men" vvould come to your door in the middle of the night to drag you at gunpoint to jail for no apparent reason. Did such a land really exist? If it did, I vvished with ali my heart to go there, for there I vvould find freedom as vvell as the love of my father vvhom I had never seen. I began to dream how it vvould be to sit on Daddy's knee; to go to school vvhere they vvould teli about God. Perhaps I could say a prayer and God vvould bring us to this plače called "America". Stili on fire vvith this nevv resolution, I set tovvards my altar to present my petltion before the throne of the God vvho vvas my Father and vvho vvould certainly understand me. God granted my prayer and today I. am living In a free country. How vvill I ever be able to thank Him enough for bringing me from behind the iron curtain? Hovv vvill I ever be able to enjoy my nevv found freedom, vvhlle I am living vvith the knovvledge that there are so many vvho vvere not so blessed as I vvas. Thelr hearts and souls are being crushed, torn apart, by the Iron hand of Communism. I can on!y pray for them and ask my friends to do the same, and leave the rest in the hands of the Almighty. NOVICE koč na poskušnjo, kajti nato naj hi. dobila, upravo za deset let izmenoma zopet Italija". •V začetku julija bodo zborovali v Londonu, Ontario, katoliški zdravniki. Tema tega mednarodnega zborovanja bo: "Katoliški zdraynik v spreminjajoči se družbi". • Dunajski kulturni tednik Die Furche obvalja 21. maja poročilo: Razveseljivo iz Celovca (Erfreuliches aus Klagenfurt). V glavnem poroča o uspehih celovškega mestnega gledališča in o kulturni izmenjavi med Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo. Celov.-ško gledališče je po tem poročilo želo velik uspeh v Ljubljani z opereto 'Dunajska kri" — Wie-ner Blut. Poročilo ne omenja nobenega slovenskega gostovanja v Celovcu. V isti številki je tudi. članek dr. Antona M. Zahor-skeg a— Suchodolskega "Kako živi Trst". Pod člankom je tudi kratka novica, da bo v kratkem izšla, knjiga istega pisca pod naslovom "Trst—usoda mesta" (Triest— Schicksal einer Stadt" —založba ni navedena, verjetna kaka dunajskih). Pisec poroča o begu industrije iz Trsta in navidezni brezsikrb-nesti tržačanov, ki se kaže ob napolnjenih pivnicah ob večerih. Očitno prednost v njegovem opisu imajo izjave ljudi, ki si žele ponovne povezave Trsta z Avstrijo. Njegovo poročilo o "najbolj nasprotujočem s i sušljanju" ohbsega naslednje, kij je gotovo v veliki meri del pišče-ve lastne fantazije: "Eni—ki pred stavljajo nedvomno večino — se čutijo izpostavljeni Titovi senci in se sprašujejo, kako dolgo bo še trajalo, predno bo Trst ali popolnoma poslovenjen, ker nudijo vse preveč naklonjenosti slovenski manjšini, ali pa celo popolnoma prepuščen Jugoslaviji. To šušljanje zatrjuje, da bo začenši v 1. 1964—10 let po podpisu Londonskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo o razdelitvi nekdanjega svobodnega tržanškega ozemlja, Jugoslavija prevzela za deset let upravo Trsta m njegovega ozemlja. In to na podlagi neke sedaj že znamenite domnevne "tajne klavzule" tega sporazuma, tako ve* SLOVENCI SO JUGOSLAVIJI TRN VPETI... Polemika med slovenskim, ko- vedal, A znano je, da je ves raz- muništom Pirjevcem in. jugoslovanskim komunistom. Cosičem, ki je našla močan odmev v tisku v Sloveniji in na splošno v vsej Jugoslaviji, se je začela v času, ko je jugoslovanska komunistična partija ni pričakovala. Slovenska Država je o njej priobčila nekaj pripomb, a samo zato, ker so članki Pirjevca in Cosiča razpravljali o vprašanjih, ki so pomembna za Slovence na splošno, kadar je mogoče o njih govoriti svobodno. Mnogo manjšega pomena je seveda vsako razpravljenje o teh vprašanjih za komuniste, ker le-ti morajo svojo svobodo podrediti načrtom svetovne komunistične zarote. Ko bi Titova vlada poskušala kratko-malo mimo razprav, ki sta jih započela Pirjevec in Co-sič, bi vsa stvar utegnila preiti v skrajno nevaren obseg; Iko bi poskušala ves nadaljnji razvoj enostavno prepovedati, bi brez dvoma povzročila zamero in skrivno tuhtanje, zlasti med tistimi, ki jim je stališče Pirjevca bilo všeč, kako najti zadovoljiv odgovor in povoljno rešitev perečega vprašanja o sloven« stvu v današnji Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada (Tito) je zato morala povedati svoje mnenje o tem vprašanju in zato smo lahko brali v eni zadnjih številk "Dela" dolg članek. Primoža Kozaka, ki se "povzdigne" nad prejšnje prerekanje in "z viška" ter oblastno poda svojo sodbo, ki seveda obsodi vsako nacionalistično usmerjenost. S Primožem Kozakom smo spet slišali precej uradno, da v. Jugoslaviji ne sme biti govora o nacionalizmu; še več, ne sme biti govora o autonomiji, kaj šele neodvisnosti. Za jugoslovanske možgane je autonomija—ki ne pomeni nič drugega kot slovenska autonomija — prava spaka. Auitonomija. in nacionalizem, tako pravi Kozak, je le borba za prestiž in gospodarsko izkoriščanje ter je zato i: ipdek družbe. Podobne razlage so bili Slovenci že dolga leta vajeni, le tega nihče poprej ni tako jasno po- voj v Jugoslaviji vedno bil usmerjen na jug na škodo slovenskega gospodarstva in da so Slovenci z nejevoljo smeli obdržati le skromen del svojega prebitka in sovjega zaslužka zase. V knjigi "Slovenija in Slovenci" je pokojni Erjavec podal številke, ki dajo vsakemu razumeti, zakaj jugoslovanski jug ne mara, da bi bila Slovenija samostojna, ali avtonoma. Erjavčeve številke le ne povedo in povedati ne morejo, zakaj se bojijo slovenske samostojnosti nekateri slovenski "veljaki", ki so skozi več desetletij zavzemali najbolj odgovorna mesta slovenske politične javnosti. Erjavec tudi ni povedal, zakaj so se odpovedali slovenski samostojnosti komunisti, ki so oklicali v Ajdovščini slovensko državo. Toda zanje vsi vemo, da nimajo nobene svobode v izbiri in delajo, kar jim je naročeno od drugod, bodisi iz Moskve preko Belgrada, ali pa v Belgradu samem. Slovenski narod se morda ne more ponašati z veleumi na področju znanosti in umetnosti, ki bi bili poznani po vsem svetu. Odlikuje pa ga visoka ljudska kultura, delavnost in pridnost. S svojo pridnostjo so Slovenci dosegli večjo stopnjo omike in gospodarskega napredka kot drugi narodi, ki danes žive da. Balkanu in v Jugoslaviji. Mnogi slovenski politiki sa zato sodili, da bodo Slovenci v. Jugoslaviji ne le obdržali položaj bolje stoječe skupine, marveč, da bodo ta položaj celo okrepili. Žalibog, to je bilo zmotno in je zmotno danes še veliko bolj. Primož Kozak je prav modro zapisal, da je za obstoj in za razvoj Jugoslavije potrebno gospodarsko močnejšim Slovencem odvzeti delovni kapital ter ga porazdeliti med druge, kajti le na ta način se more preprečiti nadalnje slabšanje (gospodarsko) šibkejših skupin in večanje medsebojnih razlik. Napori sami šibkejših skupin in šibkejških republik niso zadostni za ostvaritev zadovoL-jive sodobne gospodarske osqo- • Jane«: A. Arnež iz Nevy Yorka je postal član ameriškega družtva katoliških ekonomov, the Catholic Economic Associa-tion, v katerem je včlanjenih več slovenskih ekonomov. • Optimisti, ki upajo, da Je koalicijska vlada v. Laosu rešila probleme, naj si pokličejo v spomin, kaj je napisal (komunistični genefal Vo Nguyen Giap, poveljnik armade v Severnem Vietnamu. Ta je zapisal, da bodo komunisti vodili vojaške borbe ne do trpkega konca na bojišču, ampak samo tako dolgo, da bo nasprotnik prisiljen h konferenčni mizi in bo tam dokončno poražen. Komunisti si lahko čestitajo, da jim je ta taktika že večkrat uspela. • Zgodovinski., samostan Tepl v severo- zapadni češki bodo letos preuredili v prvi "Muzej" brez-boštva".. • Obiskovalci \Vashingtona smejo prisostvovati: posebnim razlagam, kako nastaja in se izvaja zunanja politika ZDA. Razlage prirejajo ob pondeljkih, sradah in petkih ob pol desetih v East Auditorium State Departmenta. Vstop je prost in se ni treba preje prijaviti. Razlagi slede vprašanja. Najpogosteje vprašanje Zadnjega časa je po poročilih časopisov: "Zakaj dajemo še nadalje pomoč Jugoslaviji?" • Komunisti so porabili za zgradbo zidu v Berlinu toliko cementnih blokov, da bi lahko zgradili s tem materialom. 15.000 stanovanj. • Socialni nauk cerkve — predmet duhovnih vaj. Preč. Jo-seph R. Birch, 0;M.I., iz Ottavve je vodil duhovne vaje v Mont-realu za 13 industrijalcev., v ka-itšrih je razlagal socialni, nauk Cerkve. Namesto, običajnega, premišljevanja po govoru. sq imeli enourno diskusijo v. zvezi z nagovore. • Sovjeti so v juniju zvišali ceno mesu. za 30%, surovemu maslu za 25%. Ontarijski zakon o človečanskih pravicah LOVENSKEGA TlSMA,L ' HON. W. K. WARRENDER Pred osemnajstim, leti je ontarijska ustavodajna skupščina soglasno izdala prvo zakonodajo o človečanskih pravicah in tako potrdila, pravilo, ki pravi do so človečanske pravice nedeljive in sicer, da je vsaika oseba svobodna in enaka v časti in pravicah neglede na njeno raso, vero, barvo kože, narodnost, predhonikov ali kraj rojstva. Od takrat pa do danes smo sprejeli dodatne ukrepe, ki danes predstavljajo ontarijski zakon o človečanskih pravicah. Ti služijo dvema namenoma: 1. Da zavaruje z zakonom neizpremenljive pravice vsakega državljana. 2. Da ustvari ozračje razumevanja in medsebojnega spoštovanja med našim ljudstvom tako, da bo vsem zagotovljena nenaspro-tovana možnost najvišjega, doprinašanja za obogatitev vse družbe. Pod vodstvom „Ontario Human Rights Commission" in močno podporo vseh različnih občestvenih organizacija je bil napravljen velik napredek v to, da se nameni zakona narede čimbolj razumljivi našim ljudem. Ko smo lahko ponosni na to, kar smo ustvarili, ni nobenega vzrdka, da sedaj počivamo na lavorikah dela. še vedno obstojajo področja zapostavljanja v našem občestvenenem življenju, ki zhtevajo našega udejstvovamja in delo kliče posameznike in organizacije, da se povspne in izboljša delo na polju človečanskih pravic. Prime Minitter of Ontario ONTARIO DEPARTMENT OF LABOUR OMT&B.a HON. W. K. VVARRENDER, Minister J. B. METZLER, Daputy Minister ve. Razvajeni "novi razred" ima le malo smisla za kaj drugega kot osebno udobnost in z njo v zvezi zasilno, stopnjo. gotovosti v gospodarstvu. Politično vprašanje je manj važno, posebno v kolikor ni važno za komiini-tično partijo samo. Primož Kozak. se je o tem veliko razpisal, s. stalnimi poudarki, da rdeča Jugoslavija ne mote doživeti pravilnega razmaha, če je delovni, kapital nagromaden le v nekaterih predelih države — in pri tem mislil na Slovenijo. Prisilno in nasilno slabljenje Slovenije je potem takem potrebno za uresničitev najvišjega namena vseh Jugoslovanov, ki je—tako je povedal Kozak—komunistična in socialistična država. Saj, (ko bi ljudje ne trpeli, bi take in podobne izjave bile vsem v smeh. In ka/ko pravilno je povedal v Senatu Združenih Držav Senator Lausche, ko je poudaril, da ko ne bi drugi pomagali vzdrževati rdeči režim v Jugoslaviji, bi že zdavnaj propadel. Z njim bi najbrže propadla tudi Jugoslavija. Ko je Pirjevec lansko leto začel polemiko o slovenstvu in že pred njim ljudje, ki jim je slovenstva res mar, vprašanje, ki je s to polemiko nastalo, ni moglo ostati omejeno samo na slovenski jezilk in pa prevzetnost v gospodarstvu. Vprašanje je bilo v prvi vrsti politično. Četudi Bel-grad to dobro ve, skuša politični del zakriti in zanikati. Kozak je zato zapisal, da do teta 1941. slovenskega naroda na bilo, danes pa se pojavlja kot posledica starih razlik jugoslovanskega družabnega razvaja in kot geslo nazadnjakov in poraženih predvojnih nasprotnikov komunizma samega. Borba proti slovenstvu je torej upravičena, saj pomeni borbo za Jugoslavijo (rdečo Jugoslavijo, saj drugačne itak ni niti je ne more biti) in borbo proti fašizmu. V resnici tudi to ni nič novega, le žalostno, da nekateri "voditelji" slovenskega naroda tega niso doumeli že v letih, ko je- postalo že vsakemu preprostemu slovenskemu kmetu jar sno, da Jugoslavija ni prav nič drugega kot orodje za zapfem-bo slovenskega premoženja ia uničenje slovenskega naroda, ka naj njegovo ime za vedno preide. v zgodovino. OKVIR NEVARNOSTI GLAS Slovenske kulturne akcije IX, 3—4 Ne bo kritična trditev, da smo Slovenci v letu 1918 vstopali v novo Jugoslavijo kot najbolj iskreni Jugoslovani. Srbi so že imeli svojo državo, Hrvati so imeli z Madžari posebno pogodbo, le mi smo bili v Avstriji izpostavljeni najhujšemu raznarodovanju in bi naša usoda bila najbrž zapečatena, če bi ob koncu prve svetovne vojne zmagale centralne velesile. Lahko bi rekli, da se je za avstrijske Jugoslovane prav iz Ljubljane razlivala najčistejša jugoslovanska miselnost; saj je bil že leta 1911 v Ljubljani hrvatsko-slovenski kongres, kjer sta se najmočnejši stranki Hrvatov (Star-čevičeva) in. Slovencev (VSL) v posebni resoluciji izrekli za skupnost vseh Jugoslovanov: Bila je najzvestejša misel v tradiciji Strossmayerja, katere najmočnejši glasnik je bil J. Ev. Krek. Razočaranje je prišlo že v prvi Jugoslaviji; višek je doseglo za časa vojaške diktature kralja Aleksandra, ko so nam iz Beograda zadajali udarce, .kakor jih Slovencem še nemški Dunaj ni upal usekavati. Toda kljub vsemu je Slovence tja do 1. 1945 preveval duh realnega patriotizma. Pred leti smo prav v. "Glasu" začeli opozarjati na ukrepe beograjske politike, ki je zastavila sekiro na korenine slovenstva. Marsikdo je majal z glavo in ni veroval menili so, da objavljamo nekontrolirane, pristranske, s posebnimi nameni skovane novice. Dasi smo navajali dokaze in začeli citirati domače, ljubljanske vire, je bilo še vedno nekaj nevere . . . Sicer pa: saj je na zunaj izgledalo, da je nemogoče govoriti o tem, kako je slovenstvo v nevarnosti; nikdar ni izhajalo toliko slovenskih knjig (povprečno izide vsaj pet knjig ali publikacij na dan), umetnostno 'delo in šolstvo je na višku. In vendar: poročila so govorila on nevarnostih, pisali smo mi in pred poldrugim letom so začeli o tem pisati tudi v Ljubljani — pisala je Naša sodobnost, pisali so Naši razgledi . .. In še ni bilo dovolj! Res je, težko bi verovali v nevarnost za bostoj slovenskega naroda, ki se je na poti svoje 15 stoletij stare zgodovine dvigal vedno više v svojo narodno individualnost: kulturno, politično in gospodarsko. Nevarnost pa je dejansko večja, kakor pa nam je grozila kdaj-koli. Partija je zasekala v dvoje: med tistimi, ki so se narodno ohranjali z vero {in teh je ogromna večina), je začela uničevati delo Cerkve in širiti ateizem med mladino; na sorodnem, in vsekakor skorajda enako močnem, duhovnem polju je začela spodnašati temelje kulturne samobitnosti, maje se zgradba jezika, prepajanje slovenstva z južnimi elementi se bohotno razpreda, pospešuje se stopitev slovenstva v- neko "nadnarodno" jugo-slovanstvo, ki bi mu potem sledil prehod v neko amorfno, kozmo-politsko komunistično maso, kjer bi narodov več ne bilo . . . Kako daleč je segla debata, se more razbrati iz polemike med Cošičem (ki jc branilce slovenske narodne individualnosti nazval "povam-pirjene nacionaliste") in Pirjevcem — med marksistoma, ki sta razkrila načrte marksizma v Naši sodobnosti (štev. 12, 1961). Debata pa ostaja samo na vrhu, širokih ljudskih množic ne zajema. Da je slovenstvo v nevarnosti, ljudje doma komaj opažajo. Obratno, zunanji dogodki kažejo, da to ni res. Toda črv glo<&i naprej in prav v bistvu: kakor ruši partija verske osnove slovenske duhovnosti, tako se s podrejanjem slovenske literature v skupno jugoslovansko rušijo temelji individualnosti slovenskega naroda. Po uradih, na železnici, po obratih se uvaja srbohrvaščina — ljudje pri, izbiri hitrega branja segajo po zagrebških in beograjskih izdajah, ker so zaradi velikih naklad cenejše od slovenskih . . . Osrednja državna kulturna propaganda se vodi tako, da zunanji svet ne sme vedeti, da je v Jugoslaviji "samostojna ljudska republika Slovenija", za narod, ki ima svojo literaturo, kulturo in umetnost, 1500 let staro individualnost. Pripravlja se širokopotezen ustavni načrt, ki bo posamezne narodne republike odpraviL Slovenci, ki odhajajo na jug, že v prvi generaciji več ne govore slovensko, kaj šele, da bi pomislili na organizacijo slovenskih šol — vsaj v taki obliki, kakor jih imajo zamejski. Slovenci. Ko se bo omajala vera, zašibila zvestoba lastnemu jeziku, knjigi in umetnini, bo propadla zadnja osnova, s katero se Slovenec še ohranja kot pripadnik naroda, ki si je zvesto ohranjal in bogatil njemu dane talente. Oboje pa mora sloneti na obrambi, ki jo nosi vsak posameznik v sebi: čuvati mora prvine slovenstva kot tisto, kar ga edino more ohraniti v pravem dostojanstvu pripadnika človeškega rodu. Gre tedaj za rešitev človeka, ki ga skuša marksizem uničiti in utopiti v morju brezrazredne in brezna-rodne družbe. Odprava slovenstva je le eno, a najstrašnejše sredstvo. Režim je ustvaril razmere, ok se množica za take zadeve ne zanima — nima časa, da bi gledala za zaveso, ko je pred njo na odru tolik blesk prividnega razmaha. Sicer se dvigajo glasovi kulturnikov, toda ti žive od rok režima in so na žalost brez pravega ugleda. Ostaja tedaj samo glas svobodne tujine; ona mora ustvariti pravo zavest nevarnosti, v kateri se slovenski narod doma nahaja. Kdor si pred tem zakriva, oči ali se ozira stran — hote ali nehote — dela v prid režimu, ki narodu prinaša smrt. WE QU0TE The Canadian Register, Klngston, Ontario YOGOSLAV BURI AL Editor, The Register: The follovving items of nevvs from Yugoslavia may be of interest to readers of The Register. Seventy-four-year-old Mrs. Kocevar, vvho had been seriousIy ill for three months, asked her husband if he vvould permit her to be burried vvith a church service vvhen she died. Her husband gave his permission and she applied to the authori-ties of the municlpality vvho also gave their permission. But a fevv hours after she died, the municipality called the priest and told him he coudn't have a church service. Mrs. Kocevar vvas burried vvith a communist ceremonv vvithout the priest present. But the priest had given his promise to her and three days after the communist funeral vvent to her grave and prayed for her soul. Tvvo days later he vvas arrested and sentenced to nine months in prison. This is real freedom, even for the last vvishes of a dead person. Mr. Stare, from Zaplanina, a member of the Communist Party, sbot his 15-year-oid son because be w«nt to church vvithout asking. The police inade »o charges against the father, This Is vvhat lt is like under communist "freedom" TJU. — Don Mills tfhfojLOlSENC/ jft Narodno-politični seminar Slovenskega državnega gibanja Narodno-politični seminar Slovenskega državnega gibanja se bo vršil v dneh od 25. avgusta do 3. septembra. Pričetck seminarja ie predviden za večer 25. avgusta, zaključek pa 2. septembra, 'talko da bi večer tega dne in pa dan 3. septembra (praznik dela) veljali že kot čas za vračanje domov. Predavanja in razgovori bi se vršili ob večernem času, tako da bi bil ves dnevni čas na razpolago za poderaj severno od Toronita. Planina raneh je letovišiki kraj, odmaknjen od prometa in nudi obilo miru v lepi naravi. Na Planini se naihaja privatno jezero, tako da je obilo prilike za kopanje in plavanje. Spored tečaja bo obsegal vprašanja slovenske zgodovine, zemljepisa, kulture, plitilke, manjšin, položaja v domovini, razna opazovanja in pripombe in razgovore. V prihodnji številki bomo objavili podrobno opis poti iz Toronta do Planine, tako da bo lahko vsakdo našel pot do tja, kakor tudi navodila o opremi in potrebščinah (odeje, posoda, pribor, hrana, itd.) Če pa kdo želi pojasnil nemudoma naj piše zanje na naslov, ki smo ga navedli pod obrazcem prijavnice v tej številki lista. PRIJAVNICA ZA NARODNO-POLITIČNI SEMINAR SDG Podpisani se nameravam udeležiti narodnopolitičnega seminarja na Piania-Ranch, 25. avg. do 3. sept. 1962. Ime ............................................................................................................................ Naslov hišna štev. cesta kraj država ali prov. Seminarja se nameravam udeležiti z družino ......... da ali ne Število družinskih članov, odraslih: ......................... otrok........................ Tiste, ki se nameravajo udeležiti seminarja, prosimo, da gornjo prijavnico taikoj izpolnijo, izstrižejo, vlože v kuverto, ki naj bo naslovljena na sledeči naslov: Slovenska država (seminar) 646 EucUd Ave. Toronto, Ontario, Canada Lopo prosimo, da najavite svojo udeležbo vsaj do 5. avgusta. VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM SE PRIPOROČA RESTAVRACIJA Naslov: ANTONY AMBROŽIČ V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na _ , .. novega slovenskega odvetnika Barrister, Notary PubllC 6 714 College St., Toronto, Ont. to n0tarJa< Telefon: LE. 1-0715 HOUSE (pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto AMERICAN EXPRESS CARDS Honored samostan avguštinci (isti red, ki ima postojanko v Mary Lake blizu Toronta). Imajo krasno moderno cerkev. V poletju imajo vsako nedeljo popoldne križev pot v lepo zaokroženi dolinici malo naprej od samostana. Cleveland Sorodniki in številni prijatelji ter znanci žele slavi jencema srebrne poroke g. in ga Ciril Ažman ki živita na 18. Peele Ave. Torontu vsenajboljše,' z željo po dočalkanju tudi obletnice zlate in še naprej;. Na sliki sta oba v družbi z vnukom, ki vsem res veselje dela. Še enkrat: "Na mnoga leta in Bog vaju živi!" 5. Ameriški Katoliški Slovenski Dan v Clevelandu V nedeljo, 5. avgusta 1962 bo v parku Društva Sv. Jožefa na VVhite Rd. 5. Katoliški slovenski dan. Pod pokroviteljstvom Lige katoliških slovenskih Amerikancev bodo pripravila ta dan eleve-landska katoliška slovenska društva in ustanove.; pri cerkvenem delu pa sodelujejo tudi župnije sv. Vida, Marije Vnebovzete in Sv. Lovrenca. Opravilni odbor 5. KSD, izvoljen soglasno na meddruštvenem jstanku 3. junija t.l., je sestavljen takole: predsednik: Jože Nemanič, 7505 Myron Rd., podpredsednika: Janez Hauptman in Matt Intihar, tajnik: Jože Odar, 6605 Bonna Ave., blagajnik: Josip Ovsenik, zapisnikar' Janez Sever. V pododbor za sestavo sporeda sta bila izvoljena Karel Mauser in Pavle Borštnik, ki bosta s predstavniki društev in ustanov pripravila kulturni del sporeda tega dne. Zapisnikar: Janez Sever Toronto • Apostolski delegat prevzv. Sebastiano Baggio, se je mudil dalj časa v Torontu, kjer je obiskal številne katoliške ustanove. Obiska so bili seveda posebno veseli Italijani, ki predstavljajo znaten odstotek torontskega prebivalstva. Mestna občina mu je organizirala slovesen sprejem, pri katerem je župan Nathan Philips naglasil, da je v mestu zastopanih 25 različnih narodnosti, tako da mesto res zasluži svoje ime. Toronto namreč pomeni shajališče. Nadškof Po-cock je dodal, da uporabljajo duhovniki vsako nedeljo 23 jezikov za oznanjanje evangelija, • V župnji sv. Klare sta bila umeščena za strežnika višjega reda (senior altar boys) dva Slovenca, ki dosegata tudi v šoli lepe uspehe, Peter Čekuta, sin arhitekta g. Vilka čekute in ge. Milene, ter Rudi Kus, sin gradbenika g Rudolfa Kusa in ge. Angele. • V nedeljo 17. junija je med 3 in 4 uro popoldne na COTV Chanel 9. na programu "Around the VVorld" govoril g. V. Mauko o etničnem tisku in takrat pred-stoječimi volitvami ter o važnosti etničnih volilnih glasov za odločitev izida volitev. Program, ki je vsako nedeljo med 3 in 4 uro priporočamo! ANTIGONISH • Ko so se udeleženci enoletnega tečaja v Coady International Institutu po dobljenih diplomah morali razdti, se. je pokazalo, kako so se v- tem letu navezali, drug na drugega, čeprav so bili zbrani iz najrazličnejših držav od Koreje na. vzhodu do Peruja na zapadu. Očitno se je pokazalo, da so osebni stiki najboljše sredstvo za odpravljanje nesporazumov in trenj med narodi. Za zaključek so študentje priredili večer s kratkim programom za predavatelje in osebje instituta, tukajšnje družine, ki so organizirane v CFM (Christian Family Movement) pa so jim priredile za slovo družabni večer. • Koncem junija je bila v Antigonishu Rural and Indust-rial Conference, ena izmed rednih dveletnih točk svetovno znanega antigoniškega gibanja. Letošnje razprave so bile osredotočene na vprašanje potrošnih zadrug. Med govorniki je bil tudi dr. R. čuješ. • Marjetka čuješ je z uspehom končala High School v Antigonishu. • 20. junija je bila v Antigonishu posebna slovesnost, škofija je uradno poslala štiri duhovnike—prostovoljce, za nekaj let v dušno pastirstvo v Južno Ameriko. Antigoniška škofija je menda ena redkih škofij, ki na debelo zalaga redove in druge škofije z duhovniki, čeprav je precej duhovnikov zaposlenih kot predavatelji na univerzi. Toda tokrat bodo šli štirje ne kot zasebniki, ampak kot predstavniki škofije, za nekaj let pasti-rovat med špansko govoreče prebivalstvo Južne Amerike. Vsi štirje so študirali preteklo šolsko leto na Coady International Institutu, sedaj pa bodo odpotovali na krajši tečaj v Mexico, da se podrobneje seznanijo s kulturo prebivalstva ter se izpopolnijo v znanju jezika. • 15. julija bo v bližnjem, kraju Mona&tery (20 milj. vzhodno od Antigonisha) škofijski ©v-haristični. (kongres. Tam imajo • Spominska proslava Kraij ovni odbor Zveze slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu je v soboto zvečer 2. junija v novi šentviški dvorani priredil -spominsko proslavo v počastitev Slovencev, ki so v letih komunistične revolucije za Boga in narod darovali svoja življenja. Spored se je pričel s slovensko narodno himno. Nato je g. Milan Zaje, predsednik krajevnega odbora pozdravil udeležence in obrazložil pomen proslave. Sledila je deklamacija otrOk slovenske šoie pri sv. Vidu. Potem je govoril govor z naslovom "Iz prepričanja" pisatelj Karel Mauser. V ostalem delu sporeda pa je zbor "Korotan" zapel pesem "Na dan", kateri je sledil prizor "Mrtvi govori", Balantičevo pesem "Umiram" je recitiral g. Miro Odar, pesem "Sirota" je zapel "Korotan", njej pa so sledile simbolične vaje, ki jih je priredil in vodil g. Janez Varšek, izvajali pa telovadci STZ v Clevelandu. Spored je zaMučil govor pokojnega škofa dr. Gregorija Rozmana pri spominski maši 1. 1955., ki je bil takrat posnet na zvočni itrak in sedaj ivzajan na traku. V nedeljo, 3. junija dopoldan pa je bila pri Luršiki Mariji na Providence Heights na Chardon Road sv. maša za pokojne žrtve komunizma. Pridigoval je msgr. Matija škerbec. Popoldne pa so bile tam še pete litanije. • Msgr. John J. Oman gre v pokoj. Dolgoletni župnik fare sv. Lovrenca v Clevelandu in javni delavec msgr. John J. Oman je zaprosil za svojo upokojitev in zapušča sv. Lovrenca in Cleveland. Odhaja k svojim sorodnikom v Minnesoto, kjer se je rodil. Ob upokojitvi je prejel še nasllov "pastor emeritus" ®v. Lovrenca. Za novega župnika pri sv. Lovrencu pa je bil imenovan č. g. Francis Baraga, doslej kaplan pri sv. Kristini v Euclidu. • Graduacije 13. junija je graduirala z Wes-tern Reserve University, Sohool of Derati.st.ry, gospa Sonja Toplak in prejela naslov doktorja zo-bozdravilstva, kot edina ženska v svojem letniku in ena izmed redkih v zgodovini šole. Na Notre Dame Collegeu je graduirala iz matematike gčna. Milena Dolenc, iz biologije pa gčna. Milena Anžič. Gdčna Ančka Sodja pa je končala svoje študije kemije na Ursuline College. Na John Carroll University je končal svoje študije sociologije g. Alex Krek, na Kent State University pa iz matematike g. Jože Košir. Vsi so prejeli primerne "Badhelor" naslove. Vsem naše prisrčne čestitke in želje za nadaljne uspehe, • Nova maša pri sv. Vidu. V nedeljo 17. junija je daroval svojo prvo sv. mašo pri sv. Vidu č, g. Frank Grdina, član jezuitskega reda. Novomašnik je sin Mr. in Mrs. Frank L. Grdina in vnuk. pokojnega Antona Grdioe. Slovansko pridigo je imel. č. g. F. Baraga, župnik pri sv. Lovrencu, angelsko pa p. R. Humbert, S. I- iz. CSncinnatija. VANCOUVEfl edmonton ste.lt t > . > s i a '• S- (.-< . »iS* Lahko, da bi bilo boljše ime za Current AccOunt (tekoči račun) "Commercial Account". To zato, ker je tekoči račun v uporabi pri vsaki trgovski družbi, ne glede na produkt, ki ga proizvajajo ali prodajajo. PraVzraprav izvira ime Current Account iz zgodnje dobe bančnega življenja, ko je to bil edini račun, kjer so smele stranke izpisovati čeke. Ker je to bil za stranko banke edini način, kjer so se mu iz dneva v dan vodile zabeležbe iz transakcij dnevnega poslovanja, je ime Current Account ostalo. Način je vso dobo ostal neizpremenjen. Temelna razlika med Current Accountom in ostalimi je ta: Current Account ne prinaša obresti in odjemalec dobi "uničene" čeke na koncu vsakega meseca (Je popolnoma enak prvemu "nečaku": Personal Chequing Account. PCA opravlja isto delo za posameznike kot Current Account za poslovne družbe). Vrnitev "uničenih" čekov na koncu vsakega meseca je važna prednost za poslovne družbe, ker so "uničeni" čeki potrdila plačil, kakor tudi dokument vseh izdatkov. Od različnih bančnih računov, je Current Account kot "težkode-lavni konj". Nanj so narejene naložbe, čeki za izplačila so izstavljeni nanj, prav kot v drugih računih. Toda družba, ki poseduje Current Account, vplača za blago ali storjene uslužnosti, lahko dnevno na ta račun stotine čekov, prav tako pa lahko na isti račun izstavi stotine čekov v enem dnevu. Dodatno lahko isto podjete pelje vso izvajanje posojila preko Current Accounta. Podružnica naše "banke", ki izvršuje vse te transakcije za podjetje pravzaprav vrši v neki meri delo izterjevalnega in plačljivega agenta za gotovo podjetje. Kot vidite, vzame poslovanje Current Accounta banki precej časa, truda in izdatkov. Zato ta račun ne more prinašati obresti strankam. Pravzaprav vam zaračunamo stroške za uslužnost, ki zavisi od aktivnosti računa, kakor tudi od vsote, ki je-vložena na račun. Mnoga gospodarska podjetja vzdržujejo več Current Accountov. Včasih so vsi v isti podružnici, včasih v različnih preko vse države. Na ta način lahko vodijo posebej za podružnice istega podjetja račune za izdatke in dohodke. Celo majhna podjetja drže dva Current Accounta, enega za poslovne aktivnosti, drugega pa za plačo uslužbencev. Ne glede, za kako stvar uporablja podjetje Current Account, je ta nenadomestni del Vsakodnevnega poslovanja. Zares, Current Account, z v sebi svojimi ugodnostimi, je eden izmed vzrokov, zakaj se Več izplačuje s čeki, kot v denarju v mnogih denarnih transak-čijah podjetij današnjega časa, Current Account je eden izmed mnogih uslužnosti, ki jih ljudje pri Toronto-Dominion banki imajo na razpolago za vas. Poslovodja vaše lokalne podružnice naše "Banke" bo vam z veseljem obrazložil katerekoli izmed teh. Obiščite ga kmalu. Veseli boste, ko boste odkrili kako zelo so . . . THE Ljudje so drugačni pri ... TORONTO-DOMINION ^ THt IANK T M A T LOOKS »HUD BANKA, KI GLEDA V BODOČNOST BANK COLUMBUS • Prof. Edi Gobec je imel v zadnjih dneh maja v Hagerty Hali na Ohio State University vrsto predavanj o marksizmu. V uvodnem predavanju je orisal zgodovinski okvir in teološke, filozofske in socialne nauke pred Marxom. V osrednjem predavanju je podal natančen pregled Marxovih temeljnih naukov, ki so postali nekako "sveto pismo" komunizma. V zaključnjih predavanjih pa je marksizem podvr- gel temeljiti zgodovinski, sociološki in psihološki kritiki in dokazal, kako se je Mars v vseh temeljnih točkah temeljito zmotil. Udeleženci so sledili predavanjem z velikim zanimanjem in ob zaključku izrazili željo, naj bi se podobna predavanja razširila tudi izven univerz. • Sovjeti so obsodili tri osebe na smrtj ker so prodajali slabše vrste jabolk kot prvorazredne pa prvorazredne. Sv. Oče hvali sodobno mladino V nagovoru mladini Iz Milana je sv. Oče pred kratkim povedal tudi tole: "Sodobna mladina razmišlja in premišlja več. Videli in ocenili so zelo mnogo stvari in hočejo si ustvariti osebno mnenje o vsem. Njihovo zelo zgodnje zorenje ustvarja včasih površno zadržanje, toda mnogi čutijo močno hrepenenje po nečem bolj zdravem in več vrednem, ko so opazili pomanjkljivosti mnogih ideologij in moralnih zablod". ZDA podpirajo zadružne programe Končno je le zmagalo prepričanje, da je najboljše oblika pomoči gospodarsko zaostalim na- rodom, če jim pomaga Zapad, da si pomagajo sami. Ker je to ena sestavnih točk zadružnega gibanja, so ZDA odobrile več denarja za zadružno šolanje. Agencija za mednarodni razvoj je določila $82.000 za načrte za organizacijo medamerikanske zadružne banke. Univerza Winsconsin bo dobila $140.000 za organizacijo mednarodnega vzgojnega središča za zadružništvo. Credit Union National Associa-tion dobi $160.000, da bo organizirala šolo za kreditne zveze za Latinsko Ameriko v Limi, Peru- / ju- National Farmers Union dobi $180.000 za ustanovitev dveh središč za vzgojo voditeljev kmečkih zadrug v Afriki. " 1 M O;: DANAŠNJE VPRAŠANJE: DELITI DOBRO Z DRUGIMI Kardinal Emile Leger je pred kratkim govoril članom CFM (Ghristian Family Movement) v Montreaiu. V nagovoru je naglasi!, da danes ni vprašanje toliko o razliokvanju med dobrim in zlim; "vprašanje je, ali imamo dovolj poguma, da delimo to dobro z drugimi". Dnevno smo postavljeni pred vprašanja sodobnosti: "Kolonije streme po neodvisnosti, obubožani narodi zahtevajo hrane, primitivni narodi žele izobrazbe, mnogi predeli so pregosto naseljeni in premalo razviti« milijoni ljudi v? uživajo temeljnih človečanskih pravic. Našim bratom moramo pokazati, da smo z njimi v njihovih prizadevanjih". Kardinal je omenil tudi razliko med delovanjem duhovnikov in laikov v sodobnem svetu: "Danes ni lahko biti Škot, kajti večino časa moramo molčati. Mi govorimo o bistvenih stvareh, toda kaj se dogaja v tovarnah, v vlaikih, ki prevažajo ljudi na delo, v hišah, tega duhovniki ne vemo. "Toda vi poznate politiko in gospodarstvo. To je vaš dnevni opravek. Opravljati ga morate tat krisjam. To je odgovor- nost laikov- osvojiti svet in ga posvetiti. "Mi smo krstili vas, vi pa morate krstiti svet, tovarne in ceste. Pridiganje ni vaše poslanstvo. To je naše poslanstvo: Pojdite in učite. Vaše je: pojdite in posvetite svet". • V Mihvaukeeju je sodišče obsodilo na globo $10.40 go. Mary Ellen Benson, ki se ni udeleževala sestankov svoje unije, ki so bili istočasno kot njeni verski obredi v njeni cerkvi. Unija ima v svojih pravilih, da sme kaznovati z globe $5.— vsakega člana, ki izostane od treh sestar&ov. OTROCI ČAKAJO NA POSVOJITEV Mnogo primernih starejših in zapuščenih otrok čaka na posvojitev. Srečno poročeni pari, ki se zanimajo za kateregakoli fanta ali dekle, ki so tu spodaj opisani, naj zaprosijo za nje na: Minister of Public Welfare, Parliament Buildings, Toronto. Večina organizacij, ki pomaga otrokom ("Children's Aid Society"), se zares trudijo, da najdejo stalne domove za nekatere svoje varovance. Vso skrb bomo dali vam, če želite te, ali katere druge otroke. TTT I V — Iščemo starise za Kitty, ki jo bodo ljubili, 'kajti ona ljubi ljubezen, ki ji bo pomagala pozabiti strašna in nesrečna preživela leta. Stara ie 7 let in rabi stariše, ki ji ilaihko dajo pravi občutek varnosti. Kittv je Holandka in rimcHkatoličanka. Je zdrava, z rjavimi očmi in lasmi, močnih kosti in prikupne zunanjosti. Vsa njena bodočnost zavisi od prave izbire stari-šev, ki jo bodo popolnoma sprejeli ter ji dali ljubeče razumevanje. To je zares ugodna in resnično vredna prilika za njene doboče stariše. LYLE je velik, močan in koščen, rimo-katoliški ukrajinski otirok 18 mesecevOči ima modre, lase svetle in je zdrav in pameten. Ta otrok, ki je poln energije in običajno vesel, je prijetno na--s troj en, a pokaže svoj temperament, ce je s čim nezadovoljen. S A N D Y je fant veselja, star 7 let, in ima noSt. Je protestant in izvira iz Holandske in anglosaške družine. Oči ima modre, lase temnorujave, lepe poteze ter je zdrav in inteligenten. Protestantski starši, ki bodo našli pot do njegove ljubezni in zaupanja, lahko pričakujejo od njega polno veselih dni, ce ga bodo vodili pametno v njegovo bodočnost. AMY je madžarsko—ukrajinskega porekla. Je lahke rasti in ima modre oči ter svetle lase. To dekle je zdravo in si želi starišev, ker ni nikoli čutila varnosti v svojih 12 letih življenja. Amy bi bila na!jserečnejša v rimakatoliški kmečki družini, ki poseduje toplino srca ter je zeli spreleti v svoje srce m svoj dom. TRACY je drago majhno 3 let stro dekletce. Je Nemka in protestantka z modrimi očmi, svetlo rujavimi lasmi in svetlega obraza. Njena življen-ska zgoda je slaba in nepopolna a vendar se Tracv razvija normalno. Ta otrok mora biti sprejet na njeno lastno dovzetnost od protestantskih strašev, ki jo žele posvojiti in sprejeti v družino z ljubeznijo in ponosom. ESTHER ije prijazna grkinja protestanstke vere, z odprtim nastopom in je stara 10 let. Je temne (olive) kože z rjavimi očmi in lasmi. Esther je prikupna, zdrava in pametna. Potrebuje Ie ljubezni protestantskih strašev, ki jo žele posvojiti. Ali ste vi tisti srečni par, ki bo imel možnost užit-a dobiti to hčerko. LEE je razveseljiv mali fantič 8 let, je majhen za svoja leta, a prikupen, iki zna uporabiti svoje lepe oči, kadar se hoče prikupiti ljudem. Je zelo priljubljen in željan komu ugajati. Disciplino sprejme rad, če ve "zakaj". Je n-mo-katolik, italjanskega porekla z rjavimi očmi in lasmi ter temnečga obraza. Je zdrav in dobronapreduje v šoli. Ta prijazni in dostopni fant želi. da se mu posvetite z zanimanjem in ljubeznjo. Lee, ki se bo hitro znašel v družini z otroci, si želi svojih lastnih staršev. LORNE je 14 mesecev star rimo-katoliški otrok italjanskega izvora. Je močan in ima rjave lase in oči ter temno kožo. Poln odličnega zdravja. ter izgleda pameten, vesel in zadovoljen. Je ljubek otrok in prikupen. Želi si rimo-ka-toliških italijanskih starišev, iki ga bi lahko ljubili ter bodo ponosni na novega sina. FAITH in NORA — sta prote-stantki, sestra s poljsko-ang-leškim ozadjem. Stari sta 8 in 10 let. Želita skupnega doma, ker se boji ta ločitve. Imata modre oči, svetlorjave lase in sta prikupne zunanjosti. Sta zdravi in napreduje-ja v šoli povprečno. Faith je ■mirna in vasepotegnjena, njena sestra pa je ponosna, nekoliko preveč občutljiva ter včasih _ zapovedujoča in zahtevna, če se ne zanimate dovoli za njo. Rabita protestantske stariše, ki so jima zmočni dati ljubezni, časa in discipline, katerih prej nista poznali. CLYDE je majčken holand-ski fantič, ki se sramuje. Je rimoikatolik, star 4 leta z velikimi rjavimi očmi in svetlimi lasmi. Trenutno je dobrem zdravja, a ima nekaj posledic bolezni "cerebral palsy", :ki pa ne rabijo zdravniške oskrbe. Rabi posebne starše, ki bi bili pripravljeni ga sprejeti in razumeti v njegovi stopnji razvoja in "cerebral palsy". Je fant, ki vam ugaja ter potrebuje staršev rimo-katoliske vere. CASEY je zdrav in prikupen, naravno se razvijajoči deček v vseh pogledih. Je močan in dobro razvit z modrimi očmi, rjavimi lasmi, svetlo rjave kože in črnske fizionomije. Star ja 2 leti in 3 mesece. Starši so mu črnskega in danskega izvora, Ljubi veselje. je -protestant in rabi stariše. let, prijetne zunanjosti zelo aktivno oseb- k iki se bodo veselih ob vzgoji zabavnega otroka. PAMELA je pravkar imela 6 rojstni dan. Ima svetle lase modre oči in svetlo kožo. Je katoličanka in ie ukrajinsko-poljskega porekla, je normalna, prijazaiia, odprta, prijateljska in ne dela ni kakih skrbi. Pamdina največja želja je, da postane član družine. TAMMY bo kmalu stara 4 mesece. Je zolo prikupna, protestantka iz japonsko-ang-losaške družine. Oči ima temno modre in rjave lase. Je zdrava, normalna, zadovoljna in vesela. Protestantski starši iste narodnosti, kot sta bila oče ali mati bodo nailaže sprejemljivi za to majhno de klicu. PERRY je postaven 14 mesecev star deček kitajskega in Severo-ameriškega . indijanskega porekla. Je zdrav s temnimi očmi in lasmi, koža je nalahno temnejša z orjentalskimi potezami. Razvija se normalno in poseduje prijeten smehljaj. Postal bi srecneši pri ri-mo-katoliških starših. DAISY in BRAD sta protestanta, brat in sestra, stara 9 in 7 let. Sta potomca Holan-cev in Ircev, zdrava in inteli-getna. Daisv ima zelenkaste oči in svetlorjave lase. Je do-brotlivo in srčno dekle. Poizkuša vedno ustreči, je sramežljiva v novem okolju in rabi mnogo ljubezni. Brad je močne rasti, vedno vesel in srečen z Iriodrimi očmi in svetlimi lasmi. Ta "klepetač" je fant v polnem smisli. Oba hočeta protestantske stariše, ki ju bodo ljubili, se ju veselili kot posvoj enega sina in hčerke skozi vsa leta naprej. Varnost stalnega doma z ljubeznijo in skrbjo staršev je največja potrega otroške manjka ta normala dobrina, so vam predstavljeni v teh oglasih. DEPARTMENT OF PUBLIC WELFARE dobe. Otroci, katerim PROVINCE 0F ONTARIO HONOURABLE LOUIS P. CECILE, Q.C. Minister JAMES S. BAND, Deputy Minister T^/sčm PEDNIKUV Protikomunistična borba V ZDA imajo precejšno debato, koliko nevarnost predstavlja komunizem in kako se je treba boriti proti njemu. Debato je sprožila knjižica Johna F. Cronina, S.S. v kateri je omenil, da histerija nekaterih desničarjev stvari preje škodi kot koristi. Neodvisno od te debate je prejelo uredništvo pismo, ki vsebuje naslednje misli ki temu vprašanju: "Kot jaz gledam na stvar, protiutež komunizmu ni desničarsko posnemanje levičarskim podobnih metod (cenzure, itd.), ampak uveljavljanje v praksi nasprotnih metod, predvsem temeljitega svobodnega razpravljanja. Borba zoper komunizem je poglavitna, toda način borbe se spreminja, enako sredstva. Pri nas ne gre prvenstveno za puške in bajonete, gre le še za ideološko spodkopavanje komunizma in prevzgojo ter demokratizacijo dovzetnih množic doma. Tak način borbe, ki je še edino odprt, potrebuje povsem novih taktik. Potreben je vpliv na narod doma, kar pomeni čim več zvez z ljudstvom; potrebno je privijanje vladajočih, kar pomeni stalen pritisk na režim. Enako je potrebno, da ne zapademo isti taktiki, ki jo je uspešno uporabljal komunizem s tem, da je skušal samega sebe predstaviti kot edinega proti- vnika fašizmu in borca za svobodo. Med desničarji skušajo zastavo monopolizirati tisti, ki se borijo izključno za oblast in taktika je na moč podobna komunistični. Kot so komunisti označile vsakega nesomišljenika za fašista, tako danes totalitarno-desničarska klika skuša ponovno označiti vsakega nesomišljenika za rdečega ali vsaj za šviga-švago, istočasno pa preprečuje, da bi tako nesomišljeniki jasno izpovedali svoje prepričanje. Spomnite se le na kazenski otok Lipari, kjer so gnili katoliški slovenski nesomišljeniki voditeljev, lažno ovadeni italijanskim '"krščanskim demokratom" kot "filokomunisti"! Rezultat takih taktik more biti le kruta diktatura desnice kot je bil rezutlat komunističnih krvava diktatura levice. Resničen slovenski problem pa je demokratizacija doma in seveda tudi demokratizacija in pravičnost na tujem". G.E. w Opozorilo o vašem Oniarijskem zdravstvenem zavarovanju * 19. rojstni dan? Ohrani zavarovanje! Odslej je potrebno posebno plačilo premije. Prijavne formu-larje dobite v banki, v bolnici ali naravnost od zavarovalne družbe ("commission"). * Ali se poročite? Ohrani zavarovanje I Družinska premija mora biti plačana za zavarovanje moža in žene. Sporočite vaši grupi, ALI, če vplačujete' vašo zavarovalno premijo naravnost v urad, obvestite "commission". * Boste zamenjali delo? Ohrani zavarovanje! Drži se natančno navodil na radnji strani listine za vplačevanja — formular štv. 104., katero vam mora dati vaš delodajalec. Imej svojo polico bol-n i š k e g a zavarovanja vedno pri roki. ONTARIO HOSPITAL SERVICES COMMISSION 2195 Yonge Street, Toronto 7, Ontario