Mravljinec in komar
fjlfobi mravljinec kos mahu                       In lepo je, komar, domd,
In s pezo vleče ga domu.                            In srečen je, ki dom ima.
Na poti sreča ga komar                             Le glej, da je ne naletiš,
In pravi mu: No, pridna stvar,                  Ko zmir pod tujo streho spiš!
Povej mi vendar, kam pa, kam                  Mravljinec pravi to in gre,
Zasopljen vlečeš težki tram?                      Komar pa zre za njitn smejč. Mravljinec postoji na to,
Komarju govori tako :                                Ko pride hladni čas, jesen,
Popraviti si hočem dom,                            Privede slano mraz strupen,
Da spal pod svojo streho bocn.                  Mvavljinec zleze v hramček svoj,
Velf komar: Oh, ti bedak,                         Zapahne duri za seboj.
Ta tratn je zate pretežak.                           Mtaz i komarja dohiti,
Sirota, ti se boš končal,                              Trd na mravljišču obtiči.
Mar raje v senci bi ostal.                           In ko vzbudi se spet pomlad,
Pa mene glej: živim kot ptič                      Mravljinec piegleduje grad:
In se za dom ne menim nič,                      Ugleda raalo živo stvar,
Saj kar je zemlje in sveta,                          Bil suhopeti je komar:
Povsod, mravljinec, sem doma.                 Hoho, komar, kaj delaš tu?
Pa mu mravljinec govori:                          Prav, da prišel si rai domu :
To morda deš, komar, le ti,                       Sedaj te vsaj naučil bom,
Ti trdiS, ker si potepuh,                             Kaj pravi se, imeti dotn.
Pohajkovač in pa lenuh.                            UČiti bolje te ne vetn,
A konvur je do dela kaj,                            Kot, da te za kosilo snem:
On se naseli le v en kraj,                           Kdor hodi v mojo hiSo spat,
In tam se trudi in trpi,                               V mesnico zvlečem ga za vrat . . Da se pošteno preživi.                                                             Anton Hribar