24. JUN. 1965
LETO rv m š St. 23.
TEDENSKO glasilo delovnega kolektiva iskra a INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, -ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Notranja problematika podjetja na dnevnem redu
Dne 19. t. m. je bil v prostorih delavskega upravljanja r Kranju skupni sestanek predstavnikov Izvršnega sveta SRS, Občine Kranj; Narodne banke, -Splošne gospodarske banke, Komunalne banke
enot skupnih služb, dalje člani upravnega odbora podjetja; predstavniki družbeno političnih organizacij, direktorji sektorjev z generalnim direktorjem Dušanom Horjakom. Sestanek je vodil predsednik
Kranj, Jugobanke, predstav- delavskega sveta podjetja Ivo nlkov Zveze sindikatov Slo- Štembergar. venije s predstavniki našega Po. otvoritvi sestanka je podjetja. Tega sestanka so se najprej generalni direktor od strani Izvršnega sveta Dušan Horjak obširno po-SRS udeležili: predsednik dal sedanjo situacijo v na-tov. Janko Smole, član Viktor šem podjetju in orisal naj-
V novo zgradbo avtomatskih telefonskih naprav v Kranju so se »preselili« tudi relejL Slika kaže predjustiranje relejev. Kot sta povedala vodja linije ploščatih relejev ing, Franc Pihlar in izmenski mojster Jože Erlah, zahteva to delo dokajšnjo ročno spretnost in mimé živce, dočim justiranje relejev zahteva tudi dobre oči. — Pri odlični svetlobi
“kre^za^pod^“' mTSmS z^uspel! *" dobri ™P<»edltvi delovnih mest'se delavke pri delu laže koncentrirajo in vse kaže, tlado Lešnik SSFZ no posTovS pod^-Zlasti da 80 z publiškega sekretarja za go- sta bili poudarjeni’vprašanji spodarstvo, Štefan dr. Šoba, obratnih sredstev in sredstev generalni direktor NB Ljub- za -dokončanje naših investirana, Riko Jerman, general- cij. V precej obširni diskusiji, ni direktor SGB, Tone Ko- v kateri je zlasti sodeloval privnikar, direktor Jugoban- predsednik IS SRS tov. Smole, te, s strani Občine Kranj sta so bile nakazane rešitve teh sestanku, prisostvovala: pred- problemov, tako o pomoči zu-sednik skupščine občine nanjih faktorjev, razumljivo
Neizprosen boj za nižje poslovne stroške
Zaradi kritičnega stanja v pripomoglo k sanaciji nasta- Vsklajevanje dopustov in našem podjetju na račun po-	lega položaja, k hitrejšemu	prostih sobot s tem, kako je
manjkanja deviznih sredstev	obračanju sredstev in k li-	v posamezni tovarni na raz-
___	  _____^	_	„	» nahavg reprodukcijskega	kvidnOsti-podjetja.	polago material, je tudi na-
Kranj Martin Košir in sekre-	pa je, da	se	bo moral tudi	materiiilain glede na pornanj-	Zanimivo je pogledati v	čin, ki-bo ob striktnem izva-
m■■'m---.. -	-	.. .	. j ..	--i. kanje obratovalnih' sredstev sklepe samoupravnih organov janju lahko po svoje ublažil
in dolgotrajnost blokade na'-' tovarn, kako so • se te po- položaj celotnega podjetja, šega žiro računa, so se s“amo- membne naloge lotili v posa- Ne brez vrednosti SO na-upravni organi naših tovarn	mezni tovarni/ Kaže, da se	dalje predvideni ukrepi za
in enot resno lotili ukrepov	danes upravljale! bolj kot	izboljšanj e-delovne discipline,
za vsestransko zmanjševanje	kdaj prej zavedajo resnosti	izkoriščanje razpoložljivega
Od strani	našega	podjetja	Obširneje o	tem .	sestanku	poslovnih stroškov, za inten-	položaja in svoje soodgovor-	delovnega 'časa, zmanjšanja
so se tega Sestanka	udeležili	bomo naš	kolektiv	seznanili	zivnejše gospodarjenje in iz-	nosti pri gospodarjenj^.	izostankov, od dela, omejitve
predstavniki	organov uprav-	v naslednji' številki	časopisa,	koriščarije še vseh skritih no-	2e bežen pogled ,v sklepe	telefonskih razgovorov, pri-
Ijanja podjetja, tovarn in	G. P. tranjih rezerv,>kar vse naj bi US tovarn pove, da so po- hranki pri najemninah po-
5 vsod napovedali najširšo slovnih prostorov in drugem,
tar bbčinskega komiteja ZKS čeloten kolektiv z vsemi siia-Kranj Franc Puhar, prav ta- mi in na vseh mogočih podlo pa še direktor službe druž- roč jih spoprijeti s temi pro-benega knjigovodstva pri NB blemi in sam doprinesti velik Kranj Tone Vagnar in direk- delež k rešitvi vseh teh na-tor KB Kranj Rudi Hlebec. šib notranjih problemov.
Za boljšo notranjo ekonomiko in racionalizacijo poslovanja PSO
fronto poslovnim stroškom, ki s čimer v posamezni našito-
so v vsaki izmed naših enot previsoki in bi jihr na ta ali oni način bilo moč znižati in omejiti na res najbolj neizogibne.
Znižati so sklenili zaloge materiala, ktN že dlje leži v skladiščih; naj 'si. bo, da jih
varni skušajo omejiti poslovne stroške.
Nedvomno velika je bila v poslovnih ^stroških doslej tudi postavka Sj nadure. Povsod je zdaj bilo sklenjeno, da se nadurno delo y celoti ukine, oz. v izjemnih prime-
Delavski svet naše Prodaj-	rezervnih delov in skladišč	samostojnim obračunom in	ST	IT	umne	oz	v	izjemmn	pri,
no servisne Organizacije je	ter odnosov servisne službe	lastnim žiro računom, ker si-	odproda]0 druSim enotam M	rih-	ko	določenih	nalog
svoje drugo zasedanje med	do lastnih in pogodbenih, ser-	cer svojih ^obveznosti kot in-
drugim posvetil Zlasti- vpra- visnih delavnic, sanjem izboljšanja notranje Posebna, komi», j a w „„„
.«tonomike in racionalizaciji	nalogo temeljito proučiti	Pogoje za dinarsko in tudi de-
Poslovanja, kar naj bi prispe-	vprašanja organizacijskega	vizno samofinanciranje.
splošnega sta- položaja montažnega sektor- Glede na določeno povpreč- ki se je nakopičila zaradipo- delo, Ha bodo odslej morali :	^ J *.	'	Ja FSO in najti zanj najbolj je zaposlenih v PSO in glede manjkanja določenih
ni
izven podjetja, če-za tekočo mogoče opraviti v rednem
___; •	••	proizvodnjo ne ustrezajo, bre- deloynem času, omeji na za-
.	,>rn?iniof,»f1Za'Clja ne m°" menijo pa že tako pičla, oz. res najbolj nujne.
Posebna^ komisija DS ima	'lunarotn"?« tilS,-	premajhna obratovalna sred- Nadaljni ukrepi obvezujejo
...	-	. .	’	stva.:	zaposlene, ki se z, jjavnimi
Vso nedovršeno proizvodnjo, prevoznimi sredstvi vozijo na
...	•.	I _ ,	-	, -	. - . . ! . a- —,—-■—.. v PSO in glede manjkanja določenih mate- prispevati za 100% višji last- .
prejeti .sklepi dokazujejo,, ustrezno rešitev, ki naj bo iz- na predvideno^ znižanje plana rialov, bodo čimprej skušali ni prispevek fe ceni mesečnih rpi 6	tudi v predlogih za blagovnega prometa, je DS kompletirati in usposobiti za vozovnic, s čimer se bodo iz-
, r. 0 poravnaval stanje pod- spremembo statuta podjetja, sklenil, upoštevajoč že ukini- prodajo, s čimer bodo ob do- datki v ta namen, ki so. me-0 najb°lj pomaga Nadalje naj bi se PSO v tev 12 delovnih mest v Propa- slednem izvajanju tega skle- sečno bremenili podjetje,
,	vseh no- okviru podjetja formirala v gandni: službi, y celb,ti znižati pa nedvomno sproščena znat- prav tako močno znižalf.
jm slabosti in rezerv, da dohodkovno enoto z lastnim število režijskili delovnih na, sedaj vezana sredstva. Izboljšanje organizacije po-•j* .šedmjjili težav prišli k žiro računom in ustreznimi mest v PSO za 60, kar bo, Z začasno znižanimi oseb- slovanjat in medsebojnih po-.
am®mu poslovanju;	obratovalnimi sredstvi, pri če- ustrezalo obsegu sredstev za nimi dohodki bodo pq vseh slovnih odnosov med našimi
Delavski svet PSO je naro- mer je tre.ba doseči določeno OD po predlogu gospodarske- tovarnah nadoknadili razlike, tovarnami prav gotovo lahka eii strokovhim/službam, naj -osamosvojitev v poslovanju ga plana. Posebna komisija ki so nastale ob višjih izgia- odigra pri tem koristno vlo-
dosledi
no preverijo, če je po- posameznih osnovnih dejay- DS bo skupno si samouprav- čilih OD v prejšnjem obdob- go in prav na ta račun so
®lovanje te enote v celoti pri- nosti,- zlasti pa maloprodajo, riimi organi DE obravnavala _agojehb' organizacijskim za katero je predvidena raz- vprašanje znižanje števila re-'Predpisom podjetja, ali šo po- širitev iz virov dopolnilnega žijskih delovnih mest.
_ morebitne dopolnitve asortimenta.	_ Veleprodaja oz.'njehi samo-
ju. Omejitve službenih poto- samoupravni organi predvi-vanj, uporabe osebnih avto- deli vrsto resnih ukrepov, mobilov za službena tpotoya- - Posebno skrbno pa ,so sa-; nja in ukinitev kilometrine za moupravni organi pregledali
in sn/o ,-------- ---------- p»	veieproaaja oz. njeni samo- ...... ... ............ .............— —-” ---- --»r—	. .----
»mmembe, ki bi privedle Za delovno enoto BAZ — upravni organi naj proučijo lokalne vožnje — tudi to so vprašanje rezijskih delovnih
tuClOBPlriOlčortn riAelntrb-	>70 o rr+nm ofirrooi-iA $a1a>7_	<	•	neA/^TrMAnl	. Ir» nn« rv» oof in flO' ACnntfi ivr? pl oni n
ni» bC?°nal°e3še2a poslova-. biro za avtomatizacijo želez- umestnost predloga o ustano-Pto teftl tre*>a posebej nic, je DS PSO sklenil izdelati .
učiti vprašanja prodaje predlog za. prehod na obrat s -(Dalje na 4. strani)
predvideni ukrepi, ki naj mest in na \osnovi izdelanih zmanjšajo previsoke poslovne
stroške."	(Dalje na 6. str.)
K poročilu upravnega odbora ZZA
V poročilu delavskemu svetu, ki je bilo' podano na
1.	seji novega delavskega sveta ZZA, se je upravni odbor glede na sedanjo težavno situacijo povsem umestno omejil na razpravo problemov, ki tarejo Zavod, ter na ukrepe, ki so že bili ali bi jih že bilo podvzeti za njihovo rešitev. V poročilu je namenoma izpuščen »zgodovinski del«, ki bi naj govoril o tem, kaj in kako je upravni odbor deloval v pretečeni mandatni dobi, ker je delavski svet sproti, na vsaki seji razpravljal o njegovem delu. Novi delavski svet se je povsem strinjal, ne le s takšno podajo poročila, ampak tudi z ugotovitvami, ki jih je nanizal upravni odbor ter je izrekel posebno priznanje celotnemu upravnemu, odboru za njegovo zavzetost za uspešno poslovanje zavoda.
Eno leto je pravzaprav kratka doba ža afirmacijo' nekega samoupravnega organa' in da bi prišli v celoti do izraza rezultati njegovega dela. Kljub temu pa je mogoče nanizati vrsto pozitivnih. gibanj v zavodu, ki so rezultat delovanja delavskega sveta in upravnega odbora.
Zaposlovanju je posvečal UO vpliko časa, tako da so danes vsi očitki, kj letijo na ta račun, povsem neumestni. UO je že kmalu po prevzemu svojih funkcij ugotovil, da je bik) zaposlovanje nenačrtno in često prekomerno. Zato je dal komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij stroga omejitvena navodila. Poleg tega je zahteval od vodij sektorjev, da pregledajo vsa zasedena delovna mesta in izkoriščenost kadra, da bi se ugotovile morebitne rezerve in možnosti za interne premike, le-ti pa so »ugotovili«, da ne morejo nikogar pogrešati. Ker, vsi ti ukrepi niso rodili zadovoljivih rezultatov, si je UO do nadaljnjega privzel pravico dajati soglasje k vsaki npvi zaposlitvi, poleg tega pa je, ko je dajal smernice za pripravo plana za 1.1965, določil, da se lahko računa s povečanjem števila zaposlenih le v enotah s prioritetnimi nalogami in z zagotovljenim financiranjem. O vsem tem delovanju UO je bil seznanjen sleherni član kolektiva, šaj je UO stalno apeliral na svete delovnih enot, Ha^ naj obravnavajo problematiko, ki jo nakazuje UO, v okviru svoje enote. Poleg tega je UO izvajat pritisk v to smer tudi po vodstveni liniji, dobro informiranost pa je omogočalo tudi izdajanje zapisnikov v skoraj 200 izvodih. Pri vsej tej akciji pa ni bdi upravni
odbor deležen posebne podpore, nasprotno — opraviti je imel s številnimi intervencijami in poskusi ignoriranja njegovih sklepov. Številčni rezultat njegovega dela je bil ta, da je kljub vsemu le uspel obdržati število zaposlenih do konca leta skoraj na istem nivoju v primerjavi s septembrom, ko je začel omejevati zaposlovanje, do danes pa celo zmanjšati to število za skoraj 60. če bi UO te akcije ne začel, bi imeli danes najmanj 150 zaposlenih več in s tam še večje probleme.
Ukrepi za nadaljnje omejevanje števila zaposlenih, ki sta jih v zadnjem času’sprejela DS in ■ UO, so tako zgolj nadaljevanje lanskoletnih ukrepov, s katerimi smo uspeli samo zavreti nadaljnje povečanje,števila zaposlenih, ne pa tudi interno ustrezneje razmestiti obstoječi kader, ga bolje zaposliti, vše nepotrebno, delo pa odpraviti. Ko danej z različnih zornih kotov ocenjujemo akcijo za nadaljnje omejevanje števila zaposlenih, bi morali vsi priznati yšaj - to, da ni bilo nikogar, ki bi ne bil o vsem tem informiran, da pa nismo jemali tega dovolj resno, ker nas pač to še ni prizadejo »pri žepu«.1 Zaradi tega bi bilo bolj prav, če bi se vsak član kolektiva kritično vprašal,, kako je podpiral dosedanje- delovanje samoupravnih organov, od sveta DE do DS. Nihče ne more reči, da
ni vedel, da se bliža »tako težka situacija«, saj so samoupravni organi stalno opozarjali na probleme.
Druga naloga, ki ji je UO posvečal največ časa, je bilo gospodarjenje z obratnimi sredstvi. Skoraj ni bilo seje, da ne bi razpravljali o ukrepih za hitrejše zaključevanje nalog, za zmanjšanje nedokončanega razvoja, o razlogih zamujanja terminov ipd. Lansko leto je bila vsaj ena seja na mesec posvečena vprašanju likvidnosti sredstev Zavoda in problemu izplačila osebnih dohodkov zaradi nelikvidnosti. V zvezi s tem je UO zaostril pogoje za odpiranje novih delovnih nalogov," prepovedal odpiranje nalogov brez finančnega kritja, zahteval delitev nalog na faze, znižanje obsega nedokončanih nalog pa je skušal povezati z osebnimi dohodki' vodstvenega kadra. Z vsem tem je skusal UO doseči hitrejše obračanje obratnih sredstev, da bi z omejenimi obratnimi sredstvi, s katerimi Zavod razpolaga, lahko shajali. S temi ukrepi smo dosegli, da., se je obseg nedokončanih nalog znižal do konca leta na nivo od Začetka leta, ki pa je še vedno visok.
O problemu obratnih sredstev,- likvidnosti, pretiranega obsega. nedokončanih nalog ali vsaj izplačila osebnih dohodkov je bilo stalno govora na. vseh sestankih samoupravnih organov, ' družbeno poli- ' (Dalje na 6. strani)
PROIZVODNJA V MAJU			
Tovarna	Plan v 000	Izpolnitev v 000	%
ELEKTROMEHANSKA	1,414.596	1,026.147	725
ELEMENTI	597.089	511.192	85,6
AVTOMATIKA	483.695	508.748	1055
RA SPREJEMNIKI	406.659	191.860	475
APARATI	354.012	273.398	772
AVTOIZDELKI	589.030	531.517	90,2
ELEKTROMOTORJI	206.838	126.117	61
NAPRAVE	185.350	65.291	355
ELEKTRONIKA	150.994	118.125	785
KONDENZATORJI	235.979	162.458	68,8
INSTRUMENTI	137.762	134.172	97,4
POLPREVODNIKI	141.862	142-226	100,3
USMERNIKI	124.620	132.026	105,9
MIKRON	51.900	38.080	73,4
Skupaj podjetje	5,080.386	3,961.357	78,0
0 delu sekcije ekonomistov »Iskre«
Izvoz v mesecu maju
Naše izvozne naloge v mesecu, maju. kljub vsem prizadevanjem tovarn nismo izpolnili v celoti, pač pa le z
81,3	% Pri tem smo za 52% naših izdelkov izvozili na konvertibilno valutno področje, za vzhodno valuto 23%, medtem ko je znašal izvoz za ostali kltring 25% mesečne izpolnitve.
Da mesečne izvozne obveznosti za maj nismo realizirali v celoti, so krivi izpadi zaradi neizvožene Crossbar centrale in električnih števcev iz kranjske - tovarne, ki svoje naloge ni izpolnila zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala, nadalje pa zaradi, odpovedanega odpoklica precejšnje^ količine elektromotorjev, medtem ko svojih izvoznih obveznosti ni izpolnila v celoti tudi tovarna v Sežani.
Največ smo v preteklem mesecu izvozili v ZDA, sledijo pa Madžarska, Turčija, Združena arabska republika, Zahodna Nemčija, Bolgarija,
Kanada, Sfrija, Italija, Avstrija, Švica in druge.
Najmočneje' pa je bila v majskem izvoza udeležena Elektromehanrka v Kranju, sledijo pa ji tovarna elektromotorjev Železniki, tovarna polprevodnikov v Trbovljah, 'Avtomatika — Pržah, tovarna radijskih sprejemnikov, tovarna kondenzatorjev, tovarna elementov za elektroniko in tovarna v Novi Gorici,, meditem. ko so ostale tovarne izvozile le neznatne količine svojih, izdelkov.
če primerjamo naše letošnje izvozne rezultate z rezultati, ki smo- jih dosegli lani v istem obdobju, tedaj z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da 'so letošnji kar za 264% boljši, Dosedanji uspehi pa nas Hkrati lahko navdajajo z upanjem, da bomo predvidene izvozne obvezanosti v let» 1965 izpolnili, ali morda celo presegli, če si bomo še naprej prizadevali čmiveč naših izdelkov plasirati na inozemska tržišča.
Sporočamo cenjenim bralcem, da nam je uspelo urediti finančno plat v zvezi s tiskanjem našega lista,-zato upamo, da ga bodo odslej spet redno prejemali.
Prosimo dopisnike, naj to upoštevajo in j nam pošljejo čim več dopisov s svojih področij.
Na prvem zboru ekonomistov ISKRE 10. marca 1965 je bh zadolžen odbor tedaj ustanovljene Sekcije ekonomistov, da pripravi osnutek pravil in poslovnik. Ker gre za prvo tovrstno organizacijo v okviru »Iskre«, seznanjamo s pravih vse člane kolektiva našega podjetja. -’ Sekcija; se praviloma sestaja vsako prvo sredo v mesecu, in sicer ob 16. uri v sejni dvorani Programskega sektorja v Ljubljani, Dalmatinova 2/II, kjer lahko! dobijo zainteresirani tu-di vse po-■ trebite' informacije.
PRAVILA IN POSLOVNIK SEKCIJE EKONOMISTOV ISKRE (Osnutek)
Cl)
Sekcija ekonomistov Iskre (SEi v nadaljnjem, besedilu) je prostovoljna strokovna organizacija ekonomistov zaposlenih v Iskri. Sekcija vključuje prvenstveno v Iskri zaposlene kvalificirane ekonomiste, Ijudj drugih strok ter različnih stopenj izobrazbe, ki izrazijo željo za sodelovanje - in posedujejo zadostno ekonomsko znanje.
.(2)
SEI je notranja Iskrina organizacija. Sekcijo predstavlja Odbor sekcije oz. njegov predsednik, ali pa pooblaščeni člani. Odbor vodi delo sekcije. Odbor sekcije se voli na zborni ekonomistov podjetja Iskra za dobo enega leta, število članov določa zbor.
Sekcija se zbere v zboru ekonomistov praviloma enkrat letno ter obravnava svoje delovanje v preteklem obdobju.
CD
Namen SEI je; da v okvira Iskre mobilizira ekonomiste in ekonomsko misleče ljudi, kot nosilce ekonomske miselnosti za uresničevanje načeta, da .je uspešna ekonomska .cilj, tehnika pa sredstvo. Zato si zadaja SEI skrb —- za utrjevanje, in širjenje ekonomskega znanja članov; — za spoznanje, uodraboi-ia
razvijanje znanstvenega obravnavanja ekonomskih problemov in znanstvenega: pristopa k poslovnim odložitvam;
—	Za pospeševanje raziskovalnega dela na področju ekonomike podjetja ter oplajanje prakse s teorijo; ,
—	za širjenje ekonomske
miselnosti, posebno še v te-" arns-kem delu z drugimi Stri-kovrrjaki ih pa v samouiprar-Ijanjn;	'Cf‘SA
vse s .. stališča konkretni! Iskrinih potreb.
m t ¿jjfj
Za uresničitev zamisli s . postavlja sekcija svoj program dela-, ki - je. praviloma dolgoročen in se občasno do potaijuje Pri določanju prjo grama dela kot tudi ugoto vitvah -in . sklepih je sekcija popolnoma samostojna ter ni organ vodstva ali samoupravnih organov, pač pa 2 obravnavanjem Iskrine pro blematike 'zavzema strokovni stališča in jih posreduje, kol konstruktivno mnenje, prizadetim oziroma zainteresiranim.
(5). .
Za izvajanje programa s« SEI sestaja praviloma- «; krat mesečno, po potreb tudi večkrat, ter na sestankih skupaj ali pa razdeljena m skupine obravnava postavljene probleme. Sestanek sekcije vodi predsednik ah P4 eden članov odbora. Ugoto vitve in sklepi se zapišejo tat posredujejo zainteresiranim Sestanki imajo predvsem d®" lovni karakter.	'
Na sestanek SEI se vabi 2 objavo v glasilu' Iskra ter vabili stalnim udeležencem; H
(6)
SEJ
y tej obliki obstaja kot. neformalna notranja °? gamizaeija, lahko pa se vMi či, kadar bodo- za to doz««» pogoji ~v Društvo ekonomistov v Ljubljani ali P® Kranju.	„ ,
Smatra se, da je začela z delom ob svoji ustanovit’' na Prvem zboru ekonom®“" Iskre- 10. marca 1965 V fjlg Ijani-
Razmišljanja o naši produktivnosti
Ukrepi za sanacijo našega gospodarstva terjajo tudi aktivno soudeležbo mladino
¡Referat ing. Vavpotiča na letni konferenci ZK podjetja mi je dal spodbudo, da vam 'pišem o nekaterih naših problemih. V tem primeru so to problemi, ki onemogočajo hitrejši dvig produktivnosti in so na relaciji razvojna konstrukcija — sodobna in racionalna tehnološka obdelava.
Referat je nakazal skoraj vse probleme podjetja in to {sito, da nam dajejo povod, Ha o njih spregovorimo. In treba bi bilo razpravljati o njih, pa tudi najti kar najboljšo rešitev.
'Predvsem menim, da v našem podjetju delo tehnologov v proizvodnji in razvijalcev v ZZA ni zadosti koordinirano in smo kmalu zadovoljni z rezultatom svojega dela. Metode enih in drugili so zastarele.
Dvig. produktivnosti ni mogoč samo na ta način, da dela-vecda vse od sebe, četudi tega pogoja ne izključujemo. Delavec že sedaj daje Vse svoje fizične močr. Dvig produktivnosti je možen, če smotrno konstruiramo razvojno nalogo ter jo tehnološko pripravimo in realiziramo tako, da dobimo čim večji izkoristek strojev in opreme, da povečamo njihovo zmogljivost, da proizvajalca tako opremimo na njegovem delovnem mestu, da povečamo n j egovo učinkovitost.
Zadovoljni z našo produktivnostjo ne moremo biti zato, ker se ne | more-mo, .znebiti | zastarejih metod dela pri konstruiranju in tehnološki realizaciji. Ko neko razvojno nalogo tehnolo-
ZAMENJAVA STANOVANJA Komfortno dvosobno stanovanje na Zlatem- polju v Kranju zamenjam za enakega ali manjšega v Ljubljani.
Naslov v uredništvu časopisa »ISKRA«, tel. 24-93.
sko realiziramo in proizvodnja steče :ž večjimi ali manjšimi težavami, je za konstruktorje in tehnologe stvar rešena. Njihovo zanimanje je samo še tolikšno, v kolikor kvaliteta izdelka ni dobra, da še izvrši določene spremembe, ki so potrebne.
Treba pa bi bilo delati tako: realizirali smo nek tehnološki postopek in smo prepričani, da še ni na ravni, ki bi nam dala zadovoljive rezultate (to velja ža vse naše tehnološke postopke, ki jih poznamo). Ze pri postavljanju tehnološkega postopka smo ugotovili pomanjkljivosti V razvojnem konstruiranju, v strukturi opreme delovnih mest itd.
Sedaj bo treba nadaljevati intenzivno delo, da odpravimo vse napake, da prilagodimo opremo; strojnega in • ročnega orodja in drugih kontrolnih in pomožnih naprav. Pri tem je treba vedeti, da je to kolelctino delo, katero si koordinirano razdelimo in nam že vsaka, še tako drobna zadeva lahko pomaga k boljšim rezultatom.
Brez dobrega konstruiranja ni možna dobra tehndloška razvoj morata omogočiti optimalno tehnološko realizacijo V proizvodnem procesu visoke produktivnosti in kvalitete.
Dogaja se prepogosto, da priprava dela določene tovarne neke naloge ne definira, pač pa .sprejme ponudbo ZZA, da bo izdelala neko, razvojno nalogo.
Bilo bi potrebno, da bi PD dala precizne tehnične zahteve na podlagi norm in standardov. Ce ph teh ni, tedaj vsaj na podlagi izkušenj ali pa na podlagi predhodnega študija problema.
Vsi, ki imajo karkoli in kjerkoli opravka s to razvojno nalogo, bodisi v proizvodnji ali tudi pri vzdrževanju, se morajo prej posvetovati ter
priti do skupnih zaključkov in konkretnih tehničnih zahtev za določeno razvojno nalogo. Tehnolog nikakor" ne sme prepustiti vso odgovornost razvijalcu, ki je npr. predlagal razvojno nalogo. Prav je, da zaupa v sposobnosti razvijalca; kljub temu pa
(Dalje na 4 .strani)
Sodelovanje ure
Za informacije člahov ko-lktiva se skoraj vse večje tovarne oz. podjetja poslužujejo tiskane besede. Časopis je vezan na vrsto ljudi (dopisniki) in uredniške odbore, ki s poprejšnjimi razgovori z vodstvi samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij in Svoji presoji določajo »ton« časopisa.-Prav zato je skoraj vsak časopis povsem drugačen: eni posvečajo skrb gospodarstvu, problemom, in tudi aktivnemu življenju izven delovnega ča: sa, drugi so bolj dovzetni za šport, modo, Jhutnor ipd. Eni prinašajo tudi Slabosti, težave, spet drugi pa o tem molčijo.
Kako obveščati člane kolektiva, da bo vsem prav — je težko dognati. Na eni strani stojijo poostreni pravilniki o poslovni tajni — na drugi strani pa kolektiv mora biti informiran, in to zadovoljivo. Stališče torej ni lahko.
Na pobudo Iskrinega uredništva feo se sestali na Bledu zastopniki redakcij podjetij Iskra Kranj, El Niš, »Rudi Cajavec« Banja Luka, »Nikola Tesla« Zagreb in RIZ Zagreb, ki so si izmenjali misli o načinu informacij po. posameznih tovarnah. Zanimivo je, da je način informiranja dokaj različen med to-
Ljubljana, 21. junija — Vloga ZMS ne sme ostati pri pojasnjevanju pomena in cilja novih ukrepov, ampak se bo morala odraziti pri neposrednem aktiviranju mladih ljudi, je bilo* poudarjeno -v uvodnem - referatu na posvetovanju, ki ga je organiziral Centralni - komite Zveze mla-
dništev tovarn industrije
varnami, prav tako pa so se v nekaterih točkah razhajala tudi mnenja o načinu. informiranja, in kaj je poslovna tajnost.
Po večurnem razgovoru, so udeleženci uredniškega sestanka. sprejeli naslednje sklepe:
1.	Redna izmenjava časopisov:
2.	Občasna izmenjava člankov (lahko kot prepis ali izvleček iz časopisov ali kot prisebni članek, ki ga pošlje, katerakoli izmed navedenih redakcij.
3.	Do 1. septembra naj vse redakcije pošljejo druga drugi članek, v katerem predstavljajo svoj kolektiv. V svrho ilustracij so zaželene tudi fotografije. Redakcije naj te članke objavijo v toku letošnjega leta v svojih časopisih,
4.	Za posamezna vprašanja naj se novinarji oziroma zadevne službe obračajo direktno na redakcije.
’ 5. S Sklepi sestanka na B(p-, du naj redakcije seznanijo organe upravljanja, družbeno politične organizacije, kot tudi vodstvo podjetja. Sklepi naj se objavijo tudi v tovarniških časopisih,
6. Drugi sestanek omenjenih redakcij sklicuje RIZ Za-breg in sicer v oktobru .
-ar
dine, kjer so razpravljali a aktualnih problemih našega družbenega in ekonomskega .razvoja. Nadalje je bilo po-; ¡udarjeno, da ukrepi ,za sanacijo: našega gospodarstva terjajo tuidi aktivno: soudeležbo mladine. |§
Tov. Stane Kavčič/sekretar CKZK Slovenije-/ je med drugim' dejal; /Pred nami' je brezkompromisna selekcija, ki jo bodo vzdržali le dovolj sposobni in delavni. To je edina in najhitrejša pot za rešitev perečega vprašanja. Eksistenca bo zagotovljena le tistim kolektivom, ki bodo sposobni upravljati svojo delovno organizacijo, tisti pa, ki tekme ne bodo vzdržali, bodo propadli.« H koncu ie Stane Kavčič poudaril, da je mladina po delovnih organi-začijah dolžna aktivno in intenzivno sodelovati pri realizaciji novih revolucionarnih ukrepov..
Obisk bolgarskih varilnih strokovnjakov
V torek, dne 8.6., je Tovarno električnih aparatov Ljubljana in ZZA — oddelek za' varjenje, obiskala delegacija bolgarskih strokovnjakov za varjenje. Ob tej priliki so' jim demonstrirali varjenje z našimi aparati po MIG MAG in EPP postopku. Bolgarski strokovnjaki so .se zelo pohvalno izrazili o naših napravah. | Zanimali so se za možnost sodelovanja pri izdelavi aparatov, posebno za polavtomatsko varjenje pod COk; šaj- sb bili z novim načinom regulacije pomika žice pri tem aparatu, zelo zadovoljni. Vedno večje zanima-nie tujih kupček za naše varilne aparate kaže, da so na tem nodročju še velike možnosti za sodelovanje s tujimi firmami. /
Zaključki, sprejeti na I. posvetu KK ZMS »iskra« s predsedniki občinskih komitejev Z!
1.	Težave, v katerih se trenutno ^nahaja »Iskra«, niso samo rezultat težke gospodarske situacije v državi, am-pak tudi rezultat subjektivnih napak posameznikov, tovarn ln skupnih služb. Uprava^ Podjetja in vse tovarne motajo v najkrajšem času razdati medsebojne ekonomske_ Odnose, ker le-ti največkrat Povzročajo neenotnost v pod-Jntiu, ki /bi bila v tej težki situaciji predvsem potrebna, k Tovarne, ki jlelajo z iž-
•gdbo,
1 se -morajo v najkraj-
Sam- času sanirati, ali pa naj .se nerentabilna proizvodnja . ne- Tovarnam, ki delajo ž ugubo, ~ morajo, strokovne uzbe podjetja nuditi več po-oci. V teh tovarnah se mo-n izboljšati organizacija de-
la, tehnologija, planiranje, finančna služba itd.
3.	V podjetju je premalo osebne odgovornosti. Tovarne in skupne' službe morajo delati na tem, da bo za vsako delovno mesto vpeljana osebna odgovornost/ker se je do-sedaj dogajalo, da je za slabo Opravljeno délo odgovarjal samo delavec ža strojem.
4.	V'podjetju je še vedno preveč delovnih mest. V kolikor bo prišlo po tovarnah in skupnih službah do odpu-j ščanja delavcev, naj sé prvenstveno ukinjajo rčžijska, ne pa produktivna delovna mesta. Odpušča naj se predvsem nedisciplinirane delavce in obrtnike, ki hodijo v službo sartio: zaradi pridobitve pokojnine. Odpustijo naj se
delavci, ki imajo dovolj, službenih let za pridobitev pokojnine in delavci, ki so v podjetju zaposleni 'honorarno.
5.	Samoupravni organi po tovarnah in skupnih'službah morajo sprejeti sklepe, da se dovoli nadurno delo v res. izjemnih primerih, ker je porast nadur v zadnjih mesecih kljub neizpolnjevanju plana želo očiten.
6.	Stroški skupnih služb in uprave- podjetja' so preveliki. Zaradi razdrobljenosti sektorjev v uipravi podjetja in pri nerentabilnem koriščenju poslovnih prostorov so najemnine izredno visoke.: Uprava naj pregleda vse možnosti, da bi se zmanjšali izdatki za najemnine poslovnih prostorov.
7.	Tovarne morajo zmanjšati zaloge nedokončane proizvodnje in odprodati ves material, ki ga. za proizvodnje ne rabijo. Tovjarne in skupne službe naj več pozornosti posvetijo/ tudi racionalizacij am v proizvodnji in administraciji, ker je posebno zadnje področje popolnoma zanemarjeno.
8.	Zelo slabo je tudi informiranje; kolektiva. Vodstva tovafn, samoupravni organi in politične organizacije morajo poiskati nove oblike informiranja, da bodo vsU delavci bolj tekoče seznanjeni s proizvodnimi problemi po DE, -tovarnah in podjetju.
9.	Zaradi zastarelih kalkulacij tovarne” posamezne izdelke prodajajo z izgubo, ker še. osnovne surovine vsako leto podražijo. Tovarne morajo izdelati, za vse artikle točne kalkulacije, ker ne smemo dopustiti, da se zaradi malomarnosti posameznika izdelki prodajajo z izgubo.
10.	Kadrovska služba uprave podjetja naj skrbno s kadrovskimi službami po tovarnah prične široko akcijo izobraževanja tistih delavcev» ki so na delovnih mestih, za katera nimajo predpisane. izobrazbe. Dopolnilno izobraževanj e je potrebno uvesti tudi ža brigadirje' in mojstre, ker • kljive izobrazbe in obrtniške miselnosti zavirajo napredek, tovarn in podjetja.
11.	Časopis »Iskra« mora redno izhajati ne glede na težko finančno situacijo v podjetju. Finančni,sektor mo- ' ra za kritje stroškov dobiti potrebna finančna sredstva, ker je danes časopis edine informativno sredstvo prek katerega se delavci spoznavajo s problematiko podjetja.
12: Mladinske organizacije po tovarnah in koordinacijski komite si. mora jo prizadevati, da se bodo subjektivne napake v podjetju takoj odpravljale. Pri obravnavanju
i 113
msm
®|W ■ iM Ii
■ fi Ï
MWi % i
-ipilipi mmmmmÊmÊÊmm
Mmtmm» i !*■ ♦. < * • .
Tov. Tončka Berčič, zaposlena kot navijalka v oddelku montaže stikal obrata »Kontak-tor« se je poslovila od sodelavcev in odšla v zasluženi pokoj, želimo ji še mnogo srečnih, zdravih in zadovoljnih let
Posvetovanja ob razstavi »Sodobna elektronika«
Za boljšo notranjo ekonomiko...
Kot vsako leto, bodo tudi letošnjo razstavo »SODOBNA ELEKTRONIKA« obogatila strokovna posvetovanja, ki bodo obravnavala ono problematiko, ki je zanimiva in važna za proizvodni program jugoslovanske elektronske industrije, pa tudi za program podjetja ISKRA. Elektrotehniška zveza; Slovenije, ki je letos organizator strokovnih posvetovanj ob oktobrski ljubljanski sejemski prireditvi že osmo leto, veže-letos svoj program posvetovanj na proslavo 20. obletnice osvoboditve. Mimo tega pa padajo ti sestanki jugoslovanskih strokovnjakov, katerim 'se bodo letošnje leto pridružili v večjem številu tudi inozemski gostje, v praznovanje 20-letni-ce obstoja podjetja ISKRA.
Ves teden od ponedeljka,
4.	oktobra, do sobote, 9. oktobra letos, bo, zaseden s tremi strokovnimi posvetovanji in sicer:
posameznih nepravilnosti naj se mladinske organizacije v večji meri poslužujejo tudi časopisa »Iskra«, ki naj postane javna tribuna, preko katere naj se opozarja na nepravilnosti posameznikov in strokovnih služb.
.13. Koordinacijski komite ne odobrava malomaren odnos, ki so ga posamezni občinski komiteji mladine poKazali do posveta, ki ga je koordinacijski komite organiziral. predvsem zato, da bi se^temeljito pogovorili o bodočem sodelovanju. Ker se večina predsednikov občinskih komitejev vabilu ni odzvala, naj koordinacijski komite v bližnji prihodnosti ponovno skliče posvet, na'katerem se bodo izdelale smernice za bodoče sodelovanje med koordinacijskim kohnitejem in občinskimi komiteji mladine.
KK ZMS Iskra
T. Posvetovanje o telekomunikacijah bo ..hkrati jugoslovanska proslava 100-letnice obstoja Mednarodne unije za telekomunikacije. Posvetovanje pripravlja Zvezni strokovni odbor za telekomunikacije (SSOT) jugoslovanskega komiteja ETAN, skupaj z Elektrotehniško zvezo Slovenije v obliki strokovnih razprav. Na posvetovanju bodo obravnavali vprašanje organizacije bodočega razvoja naših telekomunikacij. Na osnovi izmenjave mnenj med' priznanimi jugoslovanskimi strokovnjaki naj bi dobili odgovor na nekatera ključna vprašanja v zvezi z ekonomskim planiranjem in razvojem naših telekomunikacij. V okviru te teme naj bi razpravljali predvsem o naslednjem:
—	ekonomsko tehniški elementi izgradnje telekomunikacijskega omrežja, ki bi ga skupno uporabljali različni uporabniki (PTT, JŽ, JLA, RSNZ, Radiodifuzija, Energetske skupnosti, reševalne službe, vodne skupnosti, meteorološka služba itd.). Osvetlili naj bi specifične probleme in potrebe posameznih uporabnikov, predvsem s stališča prometnih potreb prene-šenih signalov, različnih 'vrst informacij itd.;
—	skupno planiranje uporabnikov in proizvajalcev telekomunikacijskih naprav in omrežij;
—	multipleksni sistemi. Vprašanje upravičenosti in možnosti domačega razvoja telefonskih multiplekstuh naprav, zlasti 12-kanalne osnovne CCITT grupe, bi bila osrednja točka te razprave.
; Razpravljali naj bi tudi o perspektivi domačega razisko-valnč-razvojnega dela in proizvodnje, glede na sodoben razvoj tehnike, kakor tudi glede na obstoječe ekonomske grupacije v svetu. Ta tema naj bi osvetlila zelo zanimivo in važno vprašanje — kakšno pot naj izbere sorazmerno -nerazvita in majhna država, oz. kaj je glede na objektivne okoliščine pri nas
ekonomsko in tehnično upravičeno razvijati, raziskovati in proizvajati doma, katera-področja bi kazalo opustiti m se orientirati na uvoz in končno, kakšne oblike sodelovanja s tujimi raziskovalnimi in proizvodnimi organiza-cjjami bi bile najbolj ugodne.
2.	Posvetovanje p digitalni' tehniki naj bi dalo odgovor na -mnoga še nerazčiščena vprašanja glede gradnje in uporabe naprav z uporabo di-' gi talne tehnike, ki se v vse večji meri uveljavljajo v vseh. panogah gospodarstva. Posve? tovanje pripravlja Elektrotehniška zveza Slovenije v okviru strokovnih manifestacij Zveznega strokovnega odbora za avtomatizacijo (SSOA) ETAN. Namen posvetovanja je opozoriti javnost na pomen in perspektive digitalne tehnike za gospodarski razvoj ter zbrati strokovnjake, ki delajo na tem področju iz vse Jugoslavije, Posvetovanje bo dalo pregled strokovne problematike digitalne tehnike, in impulz za intenzivnejšo dejavnost ha tem področju, za večje sodelovanje ter koordinacije med raznimi organizacijami.
3.	Posvetovanje o mikroelektroniki pripravlja Zvezni strokovni odbor za sestavne dele in. materiale (SSOSD». Namen posvetovanja pa je: ,
—	prikazati pomen in perspektive mikroelektronike za elektronsko industrijo;
—	zbrati podatke o raziskovalni in razvojni dejavnosti na področju mikroelektronike v Jugoslaviji;
—	ugotoviti realne potrebe in možnosti za razvoj mikroelektronike pri naš;
—	nuditi možnosti izmenjave strokovnih izkušenj in informacij vsem, ki se ukvarjajo z raziskavami, razvojem in uporabo mikroelaktronskih elementov in vezij;
—	vškladiti in izpopolniti napore in zmogljivosti razi-skovalnh in razvojnih institucij za doseganje čim boljših rezultatov pri osvajanju mikroelektronike. '
(Nadaljevanje s 1. strani)
vitvi predstavništev v Titogradu, Nišu in Novem Sadu, prav tako pa naj organi DE skupnih služb proučijo potrebo po nadaljnjem delovanju Biroja za mornarico na Reki.
Nadalje je DS PSO sklenil v teku junija prekiniti vsa honorarna delovna razmerja, z julijem pa ukiniti plačevat nja vsakršnega nadurnega dela. Le če bi zaradi tega. nastala občutnejša škoda, bodo samoupravni organi DE lahko odobrili določeno število nadur za izpolnitev posamezne nalogei Nadurno delo (produktivne nadure) lahko sicer opravljajo vse tiste enote, ki opravljajo usluge, vendar mo-' rajo imeti soglasje naročnika ,in določiti ustrezen" dodatek k ceni redne delovne ure.
Delavski svet PSO je vsem . enotam naročil, naj strogo bdijo 'nad stroški, pri čemer je potrebno: reprezentančna sredstva zmanjšati na minimum, robo odpreijlljati po' najbolj ugodnih železniških tarifah,, uvesti racionalno uporabo pisarniškega in drugega materiala, znižati v enotah
število telefonskih priključkov in- uvesti strogo kontrolo nad telefonskimi pogovori, doseči ažurnejšo korespondenco, poostriti kontrolo nad službenimi potovanji in nad uporabo službenih avtomobilov, ukiniti plačevanje kilometrine za lokalne vožnje pri službenih potovanjih ps jo dopnščati-le v primerih,da v tej smeri ni na razpolago hitrih javnih prometnih sredstev, prispevek zaposlenih, ki se vozijo rin delo naj-se z dosedanjih 1.200 poveča na 2.500 din, prav tako pa proučiti potrebo po posebnem avtobusu na relaciji Ljubljana—Kranj, omejiti sklepanje pogodb z zunanjimi sodelavci le na najnujnejše primere, prav tako pa doseči zmanjšanje stroškov za najemnine poslovnik prostorov, zlasti sprostitev' jevi ulici, kjer je najemnina nenormalno visoka.
,Vsi tri ukrepi naj že'v bližnji prihodnosti prinesejo občutne j še zmanjšanje' poslovnih stroškov in s podobnimi ukrepi v ostalih enotah podjetja pomagajo pri sanaciji podjetja.
Obvestilo dopustnikom
Obveščamo člane' kolektiva, da rezervacije za letovanje v naših počitniških domovih sprejemamo do vključno 30. junija. Po tem času bomo proste kapacitete dali na razpolago drugim interesentom.
Počitniška skupnost »Iskra«
Razmišljanje o naši produktivnosti
(Nadaljevanje s 3, strani) ne'bi smel .delati mimo ostalih odgovornih specializiranih služb v tovarni. Priprava dela v tovarni ima edina pravico, da da naročilo za neko razvojno nalogo in v zvezi s tem za razne pomožne naprave. Pri tem se tehnična kontrola ter ostale službe sploh ne pritegnejo k definiranju tehničnih
Tematika, katero zajemajo vsa tri posvetovanja, je izrednega pomena že za obstoječi proizvodni program ISKRE. Ti referati in sklerpi posvetovanj pa bodo služili kot osnova za pravilno ctrieiitacijo nadaljnjemu razvoju slovenske elektronske industrije. Podobna problematika je v programu tudi mnogih inozemskih specializiranih sejmov in razstav (Pariz, Leipzig, München, Montreux itd).
O letošnjih strokovnih posvetovanjih oh času razstave SODOBNA ELEKTRONIKA bomo obširneje še poročali.
. ing. S. S.
zahtevi" Vendar ko pa je M nalogo treba prevzeti v proiz-. vodnjo, tehnična kontrola dobi večjo vlogo kot priprava dela, ni pa bila prej koordinirana ter nima opore, da bi se borila za kvaliteto. Vendar njena vloga ni tolikšna, da lahko zavrne nepopolno razvojno nalogo, ker tehnični zahtevi, nista precizni in poleg tega obstaja še časovna stiska ter drugi momenti, k se v takih pogojih šč ostreje odražajo.
Ifar se tiče možnosti za visoko produktivnost, ki je za nas življensko važna, ki to-jo pogojevala konstrukcija razvojne naloge in sodobna tehnološka obdelava se v takih primerih postavlja v zadnji plan. Poleg tega je ZZA glede Konstrukcije edini merodajen ofgan. Toda zdi se mi, da odgovorni niti me sanjajo, da so prav tu nase rezerve v racionalnem konstruiranju, ki pogojuje najbolj optimalno tehnološko obdelavo ter visoko produktivnost-V	M-M-
\
Borba treh za barvno televizijo
Predstavniki 33 držav so se posvetovali v Hofburgu na Dunaju v času od 23. marca do 7. aprila 1.1. o tem, kakšen sistem za barvno televizijo bi bil za- Evropo najbolj prikladen.	,
Elektronska industrija države, katere sistem bodo uvedli v Evropi, bo imela v prihodnjih desetletjih mnogo posla. Zmagovalec bo imel veliko prednost,'zlasti v eks-portu in pri prodaji licenc. Zato ni čudno, če se "je razvila o sistemu za barvno televizijo ostra borba med vodilnimi državami na tem področju, to je med Združenimi državami Amerike, Francijo in Zahodno Nemčijo.
V prvi rundi na Dunaju je zmagala Francija, ki je pri glasovanju dobila največ gla--sov. Za njen sistem je glasovalci 16 držav, za amerikanski 9, za nemški 5, 3. države pa so se vzdržale glasovanja. .
Že v nekaj letih bomo dobili barvno televizijo tudi v Evropi. Kot je znano, razvijajo barvno televizijo " tudi že jugoslov. laboratoriji, zlasti Inštitut MIHAILO PUPIN v Beogradu. Zadeva je seveda zelo- zanimiva tudi za ISKRO. Zato je prav, če našim bralcem povemo nekaj več o treh televizijskih sistemih za barvno televizijo, ki se bore in se bodo še borili za prevlado v Evropi.
Trije sistemi, ki -tekmujejo med seboj in se potegujejo za prvenstvo v Evropi so:
1.	amerikanski NTSC sistem (National Televisión System Coiïimitte),
2.	francoski SECAM sistem (Séquentiel En Couleur Avec Memoir) in
3.	zahodno-nemški PAL sistem (Phase Alternation Line).
Nosilec prvega sistema je RCA (Radio Corporation of America), drugega francoska družba COMPAGNE FRANÇAISE DE TELEVISION, tret j egp pa zahodno-nemško podjetje TELEFUNKÉN.
Najbolj znan in preizkušen je amerikanski NTSC — sistem, ki ga je razvila RCA že
leta 1953. Po tem sistemu gleda barvne slike v ZDA že nad
3,5	milijonov naročnikov. Tudi Japonska in Kanada uporabljata NTSC sistem. Sistem je dober in enostaven,' ima pa to napako, da se barva slike na poti med kamero in televizijskim aparatom zaradi premaknitve faze nekoliko spreminja. Gledalec mora zato svoj aparat večkrat regulirati. •
To napako je odstranil nem-ški ing. dr.BRUCH od firme TELEFUNKEN, ki je iznašel nekak stabilizator za barvne slike.
Nemški PAL sistem je ne-
koliko dražji kot NTSC. Na končno ceno televizorja pa to fie bo dosti vplivalo, ker bodo barvni televizorji itak 2,5 do 3 krat dražji od črno belih. Nemci računajo s ceno nad 2.000 mark.
Tretji sistem SECAM so razvili Francozi, ki So na tem področju zelo agilni. Njihov sistem uporabljd' isti način prenosa barvnih, signalov in enako število vrstic kot ostala dva sistema. Razlikuje pa se' od njih; po modulaciji. Prehod od francoskega sistema ha ostala dva je možen le z dokaj kompliciranimi na-, pravami.
(Dalje na 6. strani)
PRODAJA V MAJU			
Panoga	Plan	Izvršeno -	%
ZVEZE NAPRAVE MERILNA :» TEHNIKA STIKALNA TEHNIKA AVTOELEKTRIKA ELEMENTI ŠIROKA POTROŠNJA			45.2 59,4 86,0 55.2 713 68,7 «9,2
Skupaj	3.600,009,000	2.566,050.000	71,4
Rezervni deli	145,000.000	140,000.000	97,0
Skupaj	3.745,000.000	2.706,050.000	72,0
Proizvodnja »Elektromehanike« v maju
Po sklepu delavskega sveta je bil plan z ozirom na obstoječe težave znižan za 10 °/a. V maju smo predvideni plan dosegli le 72,5 %.
PROIZVODNJA V MAJU
EE	Proiz. %
Mont; rot. strojev	65,3
Montaža števcev	70,4
Stikala	443
Kinoakustika	99,9
Obrat tel. naprav	80,1
Lipnica	79,8
Deli avtomatike	99,5
Stalne proizv. usluge	703
Občasne proiz. usluge	517,6
Skupaj ¿.i j *	' 72,5
MONTAŽA ROTACIJSKIH STROJEV, hi dosegla plana iz več vzrokov. Od,planiranih EVS-06 je bilo montiranih le 379. Glavne tehnološke težave so rešene, saj že dosegamo dnevne količine, ki so potrebne po planu. Težave nasto-pajo le še zaradi pomanjkanja nekaterih vrst materiala. Od 1500 EVS-10 je bilo montiranih le 1310 zaradi težav
pri štancanju rotorskih listov. Od EVS-3. je bila izdelana celotna količina, vendar jih ni bilo mogoče poslati na skladišče, /ker nismo imeli embalaže. Za motor Uz smo
V obratu Dobrepolje so se pretekli teden poslovili od tov. Franca Kastelica, vodje lakirnice, ki je prvi upokojenec obrata TV stabilizatorjev. Zaslužnemu sodelavcu — invalidu, je kolektiv izročil lepa praktična darila in Mu iskreno zaželel, da bi v miru in zadovoljstvu užival zasluženi pokoj
tekom meseca prejeli nekaj filtrov iz ZZA, motorjev pa kljub temu ni bilo mogoče kompletirati, ker nam kooperant ni dobavil izklopnih lamel.
MONTAŽA ŠTEVCEV je ■ imela dokajšnja izpad zaradi dvotarifnih številčnikov in pomanjkanja materiala. Predvsem so to magneti, aluminijasta pločevina in trni. To so težave, ki povzročajo do-kajšen zastoj v montaži in zniževanje proizvodnje.
KONTAKTOR še vedno nima rešeno vprašanje uvoza ' sestavnih - delov, zaradi, tega je v maju montiral le izdelke; za katere delov ne uvažamo.
MONTAŽA KINOAKUŠTI-KE je izdelala nekaj več projektorjev, kot je bilo predvideno po planu, vendar ni bilo mogoče montirati predvidene količine ojačevalnik naprav in zvočnih omaric. Za ojačevalne naprave je manj--kalo različnega radio materiala, za zvočne omarice pa smo tkanino prejeli šele proti koncu meseca.
OBRAT TELEFON- NAPRAV je imel v maju, kot prejšnje meseoe, izredne težave. Pri ploščatih relejih so iokom."meseca nastali zastoji zaradi pomanjkanja relejske-ga železa./ Avtomatskega telefonskega aparata v drugi polovici meseca niso mogli montirati, ker ni bilo magnetnega jekla in mehkega železa 14X6. Stalne težave so tudi zaradi pomanjkanja kondenzatorjev. Delavke s traku je bilo treba premestiti na druga dela.. Za in doktorski v telefonski aparat nismo prejeli jekla 40X12 za podove čevlje. Zaradi pomanjkanja magnetov je trpela izdelava' telefonskih vložkov, zakasnitev izdelave nekaterih central pa je pripisati pomanjkanju nekaterih | vrst materiala,' predvsem različnega jekla in elektrolitskih kondenzatorjev, v nekaterih primerih pa tudi pomanjkljivi konstrrteiji.'
LIPNICA je v fazi polne zaposlenosti pri števcu pogovorov in dvotarifnem številčni-lui, vendar maj še ni pokazal prave slike zaradi pomanjkanja ohišij. Tokovnih varovalk niso zidelali dovolj, ker je bilo treba montažo prekiniti in vse razpoložljive delavce Zaposliti na dvotarifnem šte-vilčniku. Za električne ure niso prejeli številčnic. Za mikrofonske vložke pa niso imeli uvoženega lepila, iz domačega lepila pa je ZZA dovolil izdelati le manjše količine.
PETMESEČNA PROIZVODNJA 1965	i I
DE	Proiz. %
Mont. rot. strojev	79,8
Montaža števcev	86,1
Stikala	68,7
Kinoakustika	91,7
Obrat tri. naprav	•68,2
Lipnica	42,7
Deli avtomatike	1223
Stalne proizv. usluge	89,0
Občasne proizv. usluge	784,4
Skupaj	78,4
(Dalje na 6. str.)
Zaključne priprave za II. športne igre Iskre
26. in 27. junij 1965 priča- plakati, panoji, zastavami ter kujemo v Novi Gorici v zna- vsem,- kar daje videz pomen ju zaključnih pripravna memfene športno-politične nia-II. letne športne igre kolek- nifestacije.
tiva ISKRA. Prjpj-avljaini odbor s .svojimi komisijami dela, skrbi in dopolnjuje svoje delo tako, da bi to veliko srečanje -športnikov ISKRE res vsestransko uspelo.
Odbor za reklamo in propa-
Goriške družbeno-politične organizacije so o poteku priprav seznanjene in pričakujejo' vsestranski uspeh prireditve. Tudi od gostincev, ■ turističnega društva in ostalih' organizacij pričakujemo, da se
gando ima polne roke dela, bodo za ta dan temeljito pri-saj želi, da bi ta prireditev pravile in na primeren način dala pečat ob 20. obletnici nudile obiskovalcem svoje osvoboditve naše domovine usluge.
P°djet3a ISKTlA f Prepričani smo, da bomo KRANJ.	^opravičili izraženo zaupanje
Na teh igrah bo sodelovalo masovno manifestirali teli enot Iskrinega kolektiva. jesno kulturo, ki predstavlja Prijave so bile zaključene že va;c.n faktor pri dviganju
produktivnosti dela. '
Ne pozabite! Dne 26. in 27. junija 1965, bdSo v Novi Gorici n. letne športne igre
15.	maja in z gotovostjo lahko rečemo, da bo to športno: srečanje zbralo 400 športnikov ISKRE.
ali
Obseg del, tehničnega organizacijskega značaja, ki ISKRE, so že1 izvršena ali se dopol-njujejo, nam zagotavlja', da bo v trii -dneh obiskalo Novo Gorico veliko število domačih in tujih izletnikov. Zvedeli smo, da bo 26. junija 1965 obiskalo 'Nov® Gorico cca 600 mladipk in mladincev Iskre, ki bodo to priliko izkoristili za medsebojno Spoznavanje in izmenjavo delovnih izkušenj.
Mesto Nova Gorica, bo v teh dneh ozvočeno, okrašeno, NASU5V UREDNIŠTVA: s parolami in transparenti, KRANJ, TAVČARJEVA 43
Pridite, Nova Gorica vas bo gostoljubno sprejela!
Pripravljalni odbor IL letnih' iger -»Iskre«
Dopisujte v
»Iskro«
(Nadaljevanje s 5. strani)
Posvetovanje ha Dunaju je organiziral Mednarodni posvetovalni odbor za radioko-munikaçije. (Comité Consultatif Internation Radiocommunications — CCIR). Zahodne države so zahtevale, da mora biti bodoči sistem ev-iopske barvne televizije tak, da bi mogle vse države, ki pripadajo Evroviziji, svoje sporede med seboj izmenjavati. Strokovnjaki CGIR-a so hoteli preprečiti, da se ne bi ponovilo ono, kar se_ je zgodilo pri črnč-beli televiziji, ko je vsaka država pričela oddajati po svojem sistemu z različnim številom vrstic. Zato so danes potrebne drage in komplicirane naprave, če hočemo. izménj avati televizij ske sporede držav,, ki ne oddajajo po istem sistemu.
CCIR bi bil moral na Dunaju izbrati najboljši sistem in ga predložiti plenarni skupščini tega odbora, ki bo zasedala leta 1966 v Oslu. Na tem zasedanju bodo definitivno sklepali p bodočem evropskem sistemu za barvno televizijo.	.
Predno so prišli na Dunaj, sp mobilizirali Amerikanci, Francozi in Nemci televizijske predvajalne-kolone, ki so pokazale svoje sisteme v vseh važnejših centrih Evrope. Tako je amerikanska kolona RCA na poti na Dunaj predvajala svojo barvno televizijo tudi pri nas v Zagrebu.
Francosko SECAM — kolono je spremljal v Moskvo sam minister za informacije Alain -PEYREFFITTE in sklenil s SSSR že, pogodbo, po kateri bodo preuredili Francozi-sovjetski televizijski sistem na SECAM, Za plačilo pa bodo dobili — nafto!
BBC v Angliji in PHILIPS na Holandskem imata že poskusne oddaje po NTSC sistemu. Tudi Zahodna Nemčija. že dela poizkuse po/sistemu PAL. Belgija se zavzema za francoski sistem. .
Angležem in Holandcem se mudi, ker je njihov ^rg čr-no-bele televizije že nasičen ih potrebujejo nekaj novega. Vsekakor žele že leta 1968 oddajati barvne slike. Nemcem se ne mudi, ker so v razvd** ju televizije nekoliko zaostali in je njihov trg še široko odprt. _
Razumljivo je zato, da je bila na Dunaju velika borba. Za odločitev niso bili pristojni le tehnični in. ekonomski razlogi, ampak predvsem politični. Angleži in Holandci so Francozom očitali, da hočejo postaviti Evropo pred dovršeno dejstvo. Za Francoze je postal sistem SECAM prestižno vprašanje. Na Du-, naju so bili zelo agilni in — zmagali.
Nasprotniki francoskega sistema poudarjajo, da francoska večina ni kvalificirana. Med 16 državami, Ki so gla-spvale za francoski sistem, šp večinoma vzhodne države. Od zapadnih držav so glasovale za SECAM le Španija* Luksemburg in Monako.'
Plenarna skupščina v Oslu bo imela prihodnje leto težko delo.
Kako se bo razvijala barvna televizija v Evropi, je težko prerokovati. Po pogodbi med Frakcijo in SSSR naj bi sovjetska televizija oddajala barvne slike že leta 1967 in 1968. Tudi Anglija namerava leta 1968 že oddajati. Nekateri strokovnjaki pa računajo, da bo barvna televizija v Evropi v polnem teku -šele leta 1975.
F. B.
Proizvodnja Elektromehanike v majn
(Nadaljevanje s 5. strani) Koncem prejšnjega meseca smo še izkazovali za 2,8 % višjo proizvodnjo, kot smo jo imeli v istem obdobju preteklega leta. Zaradi nizke proizvodnje, ki ji predvsem botruje pomanjkanje materiala v mesecu maju, pa je" ob koncu petih mesecev proizvodnja enaka kot je bila v prvih petih mesecih preteklega leta, kljub temu, da zaposlujemo 1% več defaivcev.
PRIMERJAVA EKSTERNE PROIZVODNJE (od 1. do 5.1964 oz. I. do 5.1965) PO STALNIH CENAH
DE	% Proiz.
Mont. rot. strojev	108,2
Montaža števcev	100,9
Stikala	98,0
Kinoakustiika	109,2
Mont.,tel. naprav	93,7
Ploščati rele	84,3
Telef. aparati	99,2
Lipnica	79,9
Dell avtomatike	101,6
Stalne proizv. usluge	123,9
Občasne proizv. usluge	105,4
Skupaj	100,1
Sef proizv. sektorja: ing. Alojz Grčar -
Zamrznjene cene in naši izdelki .
Nedavno zamrznenje cen ni šlo brez posledic tudi ‘mimo nekaterih naših izdelkov. Najhuje je bila zaradi zamrznjenih cen prizadeta prodaja naših vrtalnih strojev. Grosistična podjetja, ki so sicer z ISKRO skleniia nabavne pogodbe za večje količine vrtalnih strojev, zdaj ta svoja naročila .stornirajo pod izgovorom, da imajo zadostne, oz. celo prevelike zaloge teh naših izdelkov, da ’so v težkem, finančnem položaju zaradi odpovedi kratkoročnih kreditov in drugega. Položaj zato v tej prodajni skupini ni rožnat, saj so ta podjetja doslej stornirala svoja naročila za vrtalne stroje že v vrednosti precej milijonov dinarjev.
Manj kritične so posledice zamrznjenih cen pri nekaterih drugih naših izdelkih, vendar pa pri večini le-teh doslej prodaja zaradi tega ni utrpela nikakršne. izgube.
(nadaljevanje z 2. strani) tičnih organizacij in na raznih delovnih sestankih tako, da je bil lahko o njem vsakdo seznanjen. Potrebno pa je ugotoviti, da samoupravni organi niso bili vedno in povsod deležni ¡podpore pri izvajanju omenjenih ukrepov, saj so bili od nekaterih posameznikov celo okarakterizi-rani kot- škodljivi, ker omejujejo razvijalsko svobodo itd. Problem bi bil'danes veliko manjši, če bi se že takrat tudi vši tisti, ki so se-šele danes zavedli situacije, vključili v akcijo za boljše gospodarjenje s sredstvi.
Nadaljevanje s podrobnim, opisovanjem vseh sklepov, ukrepov, priporočil, opozoril itd. UO in tudi DS bi zahtevalo preveč prostora,- zato bom opozoril na kratko le še na nekaj važnejših nalog, ki
se jih je lotil UO v pretekli mandatni dobi in ki bi naj omogočili boljše poslovanje zavoda. Izvršen je bil pregled razvojnega programa, izdelan predlog organizacije zavoda po panogah in predlog financiranja, vse to na pobudo UO. Prečiščevanje razvojnega programa je pospešilo izdelavo proizvodnega programa v podjetju, predlog reorganizacije zavoda pa izdelavo analognega predloga reorganizacije podjetja po panogah, po katerem bi se delovanje zavoda bolj smotrno vključevalo v poslovanje podjetja. Edino ' predlog drugačnega, bolj smiselnega in stabilnejšega financiranja Zavoda doslej še ni prodrl v podjetju, je pa to, poleg ostalega,-eden od virov težav, ki jih danes samo močneje čutimo kot doslej.
Pisma bralcev
»NE ZDI SE MI PRAV«
Pod gornjim naslovom smo v 21. številki našega časopisa med »Pismi bralcev« objavili dopis tovariša Igorja Slavca, ki se mu ne zdi prav, da naš list zaradi neplačanih računov tiskarni, začasno ne bi mogel izhajati.
Na zadevno obvestilo oziroma mnenje našega odgovornega urednika je uredništvo prejelo 2. junija od finančnega sektorja v -Ljubljani naslednji odgovor:
Tovarišu Igorju Slavcu, odgovornemu uredniku našega lista »Iskra« (št. 21 z dne 27.5.1965) »se ne zdi prav«, da naše glasilo ne bo moglo
—	zaradi neplačanih računov
—	nekaj časa izhajati, ker
»Vse naše. intervencije v finančnem sektorju niso zalegle in tako bo naš kolektiv, prav sedaj, v tem 'težkem gospodarskem položaju, brez svojega glasilá. Upa sicer, da bodo odgovpmi ljudje spoznali potrebo ter izdali nalog zat poravnavo dolgov | tiskarni«.	,
Tisti, ki poznajo trenutno težak gospodarski položaj našega podjetja in našega gospodarstva nasploh, so bili nemalo presenečeni nad takšnimi besedami tovariša Slavca, posebno glede nj i-hove formulacije, ki daje osnovo za popolnoma napačno razlago in zgrešene sklepe.
Ne zdi se nam prav hiuido-vanje nad finančnim sektorjem, kakor da ta sektor iz. ne vem kakšnega razloga noče poravnati naših dolgov do tiskarne. Resnici na ljubo moramo poudariti, da te trditve nikakor ne drže in prepričani smo, da se tega zaveda tudi tovariš Slavec. -Krivica nikakor ne leži na finančnem sektorju uprave podjetja, če je' toliko časa in za takšen znesek blokiran žiro račun našega podjetja ia če — zaradi te blokacije— z vsakim dinarjem dotoka na žiro račun dispomira banka, ki ga uporablja za kritje odvzetih nam kreditov in poravnavo drugih naših obveznosti iz sodnih izvršilnih nalogov. V takšnem, ali podobnem finančnem stanju se nahajajo budi druge gospodar-
ske organizacije v državi, predvsem naši dolžniki, ki zaradi | blokiranih računov niso v stanju, da bi likvidirali svoje obveznosti do našega podjetja.
Finančni sektor-se popolnoma zaveda pomembribsti tiska in trditve ter namigovanja, češ da finančni sektor namenoma (sic!) noče poravnati dolgov tiskarni, odklanja1 kot povsem daplasi-rane.
Kot rečeno, finančni sektor, lie more uporabljati po svojih potrebah in željah gotovinskega dotoka na svoj žifo' račun, ker s tern dotokom Upravlja banka po principu prioritete, ki je določena s predpisu-Toda finančni sektor je imel pred očmi naše boleče obveznosti do tiskarne in se je zaradi tega obrnil na vse naše v poštev prihajajoče dolžnike (ne samo v Sloveniji, marveč širom države), bodisi s prošnjo,; bodisi z zahtevo, da nam dajo na razpolago potrebna sredstva ki jih dolgujemo' tiskarni. Toda vse .te gospodarske organizacije isto muko rimčijo kot mi: blokacije žiro računov so' jim zvezale roke in onemogočile vsako samostojno 'razpolaganje s sredstvi svojih računov pri banki.
Do kdaj t bo trajalo takšno finančno stanje, finančni sektor ne more prognogirati, ker ni odvisno od njega, trudi se pa in briga, in se bo še naprej, da ne M po njegovi, krivdi obmolknila naša tiskana beseda. To bo storil, ne da bi čakal na nalog odgovornih ljudi, kar bi bilo tudi odveč.
tk.
Morda delovanje sanic, upravnih organov' v preteklem letu res ni bilo vedno in y vsakem primeru najustreznejše, vendar mora vsak objektiven kritik priznati, da je bilo pozitivno in uspešno. Ko se ob zaključku mandatne dobe upravnega odbora ocenjuje njegovo .delo, je ¡po. trebno upoštevati tudi nekatera pomembna dejstva, ki sb vplivala na njegovo delo vanje. Predvsem velja opozo riti na to, da je bil upravni odbor prvič v zgodovini Zavoda sestavljen le iz članov kolektiva in da je to bilo njegovo delo zanje v znatni meri uvajanje "V samoupravljanje. Pri tem pa ne gre prezreti tudi dejstva, da so v prejšnjem sistemu mešanih samoupravnih organov imela vodstva, od uprave do sektorjev, večje pristojnosti'in da se je UO prav zaradi, tega moral zelo truditi, da je .uveljavil svojo avtoriteto in spoštovanje svojih pravic in odločitev. Poleg tega je bilo vse delovanje UO »oranje ledine« v pravem pomenu besede, saj doslej še nikdar nismo morali tako samostojno in energično posegati v gospodarjenje zavoda. -
Vsem tistim posamezni kom, ki danes očitajo samoupravnemu odboru »neinformiranost kolektiva, gospodarsko neodgovorne posege, prenagljenost, nesposobnost pravočasnega ukrepanja, negiranje družbeno političnih sil in birokracijo, ignoriranje samoupravnih pravic-kolektivai družbeno-političnim organizacijam pa indiferentnost in zaspanost«;: bi želel povedatr še to, da samoupravljanje nj le pravica, ampak tudi id predvsem dolžnost, in to ne le dolžnost UO in DS, ampak -dolžnost slehernega člana ko* lektiva. Problemi, ki nas ta-rejo, niso le na 'dosegu roka UO in DS, ampak so poleg nas, v laboratoriju, oddelku delavnici, sektorju, skratka, v delovnih enotah. Rešujmo jih, samo ne le s kritiko & s prekrižanimi rolkami, ampak s konstruktivnimi' predloga in delom.
mf
Neizprosen boj za nižje poslovne stroške
(Nadaljevanje s 1. Strani) analiz ugotovili, da je režijskih deloviiih mest povsod preveč, zato je sledil sklep, da jih bo ob zmanjšanju pro-izvodnega-plana ukiniti in s tem v zvezi izpopolniti organizacijo poslovanja.
Vsi ti in morda še drugi ukrepi, ki smo jih v tem skromnem zapisu nehote S pustili, bodo ob doslednepi izvajanju prav gotovo rodili zaželene sadove, zlasti se, ker so se samoupravni organi v tovarnah odločili, da bodo izvajanje teh sklepov id ukrepov budno spremljali--C-
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
upravnemu odboru poročilo, kako se izvaja sklep o prebodu na skrajšani delovni čas oziroma v koliko so.se
Glrlpnf 2 zasedanja njem zasedanju dne 18.6.1965. tovarn za prve štiri mesece J • DS naknadno potrjuje letošnjega leta je UO sprejel DS podjetja	mandate še 7 članom DS, in naslednje sklepe:
(11. 6. 1965)	sicer tovarišem: Oskarju Ca- a) Tovarna Avtomatika Pr-
1	t „ su, Jovu Damjanoviču, ing. žan je no gospodarskem nla-
0 Pri pregledu neazvrše- ivu Hornungu, Mihi Korošcu, nii in no nokazateliih nosi o-nih sklepov DS počtfetja iz |ng# Tonetu Nedogu, Francu vanja za prve štiri mesece pretekle mandatne dobe je Nagliču in Franju Škerlu. letošnjega leta finančno sani „s sprejei naslednje sklepe:	, Za namestnika predse*-
,a> DS “d°lzuje strokovne nika DS je soglasno izvoljen trebnih finančnih sredstev Službe podjetja, da predloze tov. Ljubo Planišček iz ZZA. za kritje negativnih razlik
• DS sprejema informaci- prj izvozu in upoštevanja jo o kadrovskih spremembah odpisov zalog materiala za
v	.	1	AG-5 ter upoštevanja vračila
...	.	. Glede pripombe direktorja izgube v smislu 2 «klena
realizirali - ukrepi, ki so bili Avtomatike tov. Novljana o 5. seie UO z dne 11 6 1965 predvideni _ s^ prehodom na premestitvi tov. Rupnika. DS Prediog zaključka progranu-sloajsevanje delovnega.časa. naroča upravi, organizacijsko- skega sektorja o sanacijito-UO naj svoje poročilo o tem kadrovskemu sektorju in di- vame Avtomatika UO zavra-poda delavskemu svetu na rektorju tovarne Avtomatika, x„ „„„tovitviio da tovarna enem naslednjih zasedanj. da to vprašanje analizirajo programsko hisamra^Tte b) DS sprejema informacijo in sporazumno najdejo reši- £a f0 edini izhod, da'tovarna
PFeMestitve tov- *s*?*t* rentabuno-
ZZA. DS pri tem ugotavlja, £ DS potrjuje sklepe UO uo ? wezl s programsko da je nujno potrebno pospe- gjede Tovarne radijskih spre- sanacijo zadolžuje program-šiti izdelavo dolgoročne iz- jemnikov v Sežani. DS naroča ski. sektor, da na naslednji vozne orientacije, da se bodo upravnemu odboru, da do seji JCTO poda izjavo, če'je v posamezni problemi izvoza, konča junija dokončno razči- stai^u izdelati konkretni Intenzivneje reševali na rela- stj vprašanje sanacije to. predlog za programsko sanaciji PSO, ZZA in tovarn. varne radijskih sprejemnikov C*J° Avtomatike in v kaks-V kolikor posamezne to var- v Sežani ter naj ga predloži nem roku-ne smatrajo, da^se: rešitev po- delavskemu svetu podjetja v v b) UO ugotavlja, da Tovar-sameznih vprašanj s strani potrditev. Problem Tovarne ne RA sprejemnikov v Seža-
RA sprejemnikov iz Sežane ni v letu 1965 ni možno fi- . bo obravnavan na delavskem nančno sanirati. Da pa se ne-
ZZA ne odvija tako, kot bi se morala, ali če tovarne ne
dobe zadovoljivega odgovora svetu podjetja ob koncu: me- gativna razlika zmanjša, so
auSmavma «onl.rMi aIIa aA a^ma	-	- _	_	_	. w	-	_ *	'
oziroma realizacije od strokovnih služb, naj take prime- ko. re predlože upravi podjetja,
seča junija pod posebno toč- potrebni ukrepi v tem smislu, da pride do neposrednej-DS sprejema na znanje šega sodelovanja med razvo-
da jih uredi. Poseben primer poročilo UO, da je vzrok za jem ih tovarno pri reševanju
'nepravilnega, obravnavanja s
.	,	,	. prikazano izgubo v Tovarni razvojnih nalog in eventual-
j JiJ* J1,11	■” usmernikov Novo mesto in nih korekturah v okviru ©b-
“u>	tovarni Mikron Prijep v med- stoječega asortimana proiz-
”	”	Obratni realizaciji, kar bosta vodnje.	/ ‘
. hanika predloži s potrebno obrazložitvijo upravnemu od- ^iTrpri^adetTlovarni sami boru podjetja v obravnavo.
ravnavo. in no Bmalra rta ti lnvarni v Za ProSramsko sanacijo c) DS vztraja na postavlje- pogledu izguj, nista proble- ?'ovarne radiiskih sprejemni-
kov za daljše obdobje UO zahteva na podlagi sklepov
__	^	^	9. DS soglaša .S sklepi 5.- 4. seje UO predlog za dokonč-
spodarskem	planu	razpravljal	u(*	?odJetj;i \ ,dne U’ 6'	no rešitev tega problema od
na svoji seji	dne	25.6.1965.	1965 pod	točko 4), ki se jana-	generalnega direktorja pod-
Delavskemu svetu je treba	na P?*™11» 0 ek0“»“- jetja. Na sejo UO, na kateri
skih rezultatih tovarn.	bo obravnavana navedena
DS bo	vsak mesec sprem-	problematika, je treba pova-
gospodarskega Ual problematiko ekonomske- biti tudi direktorja Tovarne ga stanja tovarn in ugotavljal, radijskih sprejemnikov tov. kakšni rezultati bodo Aoseže- Logarja, predsednika DS in ni z ozirom na/sprejete ukre- predsednika UO tovarne.
Pe-	c) UO ugotavlja, da fi-
•	nančna sanacija Tovarne
elektromotorjev zavisi od proporcev. M’bodo za kritje negativnih razlik določeni z gospodarskim planom.
nem roku za predložitev go- matjznj spodarskega plana, in Sicer, j da bo upravni odbor o go-
predložiti konkretne obrazložitve vzrokov take zakasnitve sprejemanja plana.
Sklepi 5. seje UO podjetja (11.6.1965)
Sklepi 6. seje UO podjetja (18.6.1965)
9 Po obravnavanju pred-
Organizacijsko - kadrovski sektor naj pregleda in analizira stanje analitsko-planske-Sa oddelka v finančnem sektorju S stališča delovne sile, kvalitete dela in komunikacij ter predlaga ustrezne ukrepe; ker je ta oddelek v stalnih časovnih stiskah pri izdelavi
gospodarskega načrta.	O Upravni odbor, sprejema
č) DS zadolžuje UO, da za poročilo o izvršitvi sklepov vsako zasedanje DS pripravi 3. seje UO s posebnim ozi-Poročiio o izpolnjevanju pla- rom na to, da jemlje na znana proizvodnje in plana izvo- nje kadrovske spremembe, za, s posebnim ozirom na ti- izvedene v Tovarni elektron- loga programskega 'sektorja ste tovarne, ki plana pfoiz- skih naprav.	. v zvdzi s programsko sana-
vodnje, oziroma plana izvoza UO opozarja tovarne, da cijo tovarne Avtomatika UO ne izpolnjujejo. Taka poroči- skupnih ukrepov za varževa- naroča programskemu sek-a naj bodp predložena delav- nje prj materialnih stroških torju; naj skupilo s tovarno ^ i>*smen*	ne more sprejemati, ker no- Avtomatiko in s prizadetimi
d)	DS potrjuje ukrep UO o bena izmed tovarn ni pravo- tovarnami,' ki bodo prenesle Mejitvi izplačevanja OD. časno poslala potrebnega del svojega programa v Pr-
e)	DS sprejema na znanje gradiva.	žan, kakor tudi s PSO in ZZA
poročilo, da tovarna Avtoma- 9 UO sprejema sklep, da teijieljito prouči predlog pretika zaradi situacije v proiz- se izguba med tovarno v Se- gramske sanacije tovarne Av-vodnji še ne namerava preiti Žani ,in tovarno v Pržanu v tematika. Pri tem naj se po-. Pa dve prosti soboti in je tu- celoti deli po drugi varianti drobno razčistijo možnosti di v mesecu maju delala brez finančnega sektorja, to je na razvojnih kapacitet, Id jih bo Proste sobote. Za tovarno Av- podlagi ključa fakturirane ta sanacija potegnila za se-tematika velja sklep, sprejet realizacije za leto 1963 in boj. V analizi naj se posveti Pod točko 1 a) tega zasedanja. 1964.	posebna pozornost tudi eko-
i) Pregled o izvršitvi skle- @ V zvezi s predloženim nemškim pokazateljem tako Bov 10. in 11. zasedanja DS komentarjem finančnega sek- saniranega programa. Rok —-00 DS obravnaval na nasled- torja k finančnim rezultatom 15. avgust 1965.
9 UO predlaga DS v potrditev predlog za pokrivanje izgub med tovarnami v smislu predloga finančnega sektorja.
• Na predlog ZŽA za kreditiranje raziskovalnega dela v podjetju iz družbenih skladov je UO-z ozirom na časovno stisko v stanju dati svoj pristanek do udeležbe pod naslednjimi pogoji: ■
— najemalec kredita je ZZA;
: — soudeležba po predvideni dinamiki gre iz sredstev, ki so vsako leto predvidena z gospodarskim planom za bazični razvoj.
9 Upravni odbor podjetja se y načelu strinja s predlogom ZZA za najetje kredita za nabavo opreme in gradnjo objektov v tem smislu, da se končni znesek ne povečuje, temveč se spremeni samo vir najetja kredita.
® UO sprejema pravilnik o izobraževanju delavcev v podjetju Iskra skupno s spremembami po predlogu organizacijsko - kadrovskega sektorja in z naslednjimi popravki:	s .
člen 48 se črta;
člen 29 — zadnja Vrsta se dopolni tako, da se glasi: »vrniti vse stroške PRAVILOMA V ENKRATNEM znesku«; .. člen 31 se spremeni v toliko, da je izobraževanje obvezno, če dotični delavci, ki še niso dopolnili 35 let starosti po opravljenem preskusu' njihove strokovnosti ne ustrezajo temu delovnemu mestu.
Določila tega člena veljajo za redno izobraževanje, ko gre član kolektiva v šolo in prejema plačo.
člen 37 se dopolni še š sledečimi besedami: »in o doseženem učnem uspehu.«
člen 46 je treba uskladiti s členom 31.
Vse člene je treba uskladiti z Zakonom o delovnih' razmerjih.
UO daje pravilnik o izobraževanju z gornjimi dopolnitvami v razpravo kolektivu.
Pripombe kolektiva naj obravnava- organizacijsko - kadrovska komisija ih naj pravilnik ponovno predloži UO •podjetja.
® UO sprejema pravilnik o pripravniški dobi v podjetju ISKRA po predlogu organizacijsko - kadrovskega sektorja ■ z naslednjimi pripombami:
člen 8 se dopolni, kot sledi: »— z internimi predpisi PODJETJA in enot.«
člen 30 se spremeni v toliko, da ima vsak pripravnik pravico do ENKRATNE ponovitve izpita.
V slučaju, da kandidat ne opravi tega izpita, je treba predvideti posledice.
Splošni del programa pripravniške dobe za vse stroke in Stopnje naj se časovno definira.
Pri programu za kemike naj se doda še: »in metalurgov«.
UO daje pravilnik o pripravniški dobi V razpravo kolektivu z gornjimi pripombami. Organizacijsko-kadrov-ska komisija naj pripombe obdela in jih skupno s pravilnikom * ponovno predloži UO podjetja v obravnavo.
@ K predlogu organizacij-sko-kadrovskega sektorja za določitev nagrad vajencev UO sprejme tretjo varianto, ki jo je podala organizacijsko-ka-dravska komisija, po kateri znašajo nagrade vajencev od 12.800 v prvem letniku do 22.500 v tretjem letu učne dobe.
® UO sprejema predlog organizacijsko - kadrovskega sektorja za vpis delavcev v šole za odrasle.	>
© UO razrešuje na njegovo prošnjo predsednika komisije za OD tov. Franca Slabeta in imenuje za -predsednika komisije za OD tov. Zoreta Novaka'iz Elektromehanske.
© Sekretariat podjetja naj prouči možnosti ustreznih oblik pomoči prizadetim v Kaknju, bodisi v sodelovanju s počitniško skupnostjo ali pa s PSO.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Proizvodnja v		aprilu	
Tovarna	Plan v 000	Izpolnitev v 000	%
ELEKTROMEH.	1.432.487	1.166.181	79,8
ELEMENTI	597.089	574.982	693
AVTOMATIKA	435.847	467.424	107,2
SPREJEMNIKI	408.366	232.907	57,0
APARATI	398382	369.742	92,8
AVTOIZDELKI	691.360	703364	101,8
ELEKTROMOTORJI	217.649	175.891	80,8
NAPRAVE	35.500	106.090	298,8
ELEKTRONIKA	163.749	92380	56,4
KONDEtfZAfORJI	1 200,196	152.18(1	76,0
INSTRUMENTI ,	132.930 -	142.613	1073
POLPREVODNIKI	148302	162.066	109,3 ,
USMERNIKI	114.950	142.480	123,9
MIKRON	187.600	53359	28,4
SKUPAJ PODJETJE 5.164.407		4.541.865	87,9
Z
srečanja članov ZB
Na dan borca, 4. julija, bo aktiv ZB podjetja »Iskra« organiziral partizansko srečanje v Dražgošah. Tako so sklenili zastopniki tovarni-
Spomenlk žrtvam Selške doline (delo arh. Plečnika) v Dolenji vasi pri Selcih na kraju, kjer so ustrelili 19 talcev
škili. aktivov članov ZB na seji .12. junija v Kranju. -
Vas Dražgoše v Selški dolini, ki je znana po težki borbi z okupatorjem, leži pod robom Jelovice, 7 km od Češnjice oziroma 23 km od Škofje Loke. Okupator jo je januarja 1942 do tal porušil in požgal in je zdaj popolnoma nova. Nad vzhodnim delom moli. z brega Bičkova skala, s katere je. vod partizanov tri: dni odbijal napade premočnega 'sovražnika. Pred požigom .so Nemci moške var ščane postrelili. V spomin na junaški boj so postavili- spomenik, vsako leto pa prirejajo tekmovalni pohod smučarskih patrulj.
čeprav vas Dražgoše' nima -ravnine, kjer bi se lahko odvijala tudi večja športna srečanja. alii mitingi, je vendar to ime tako močno, povezano s partizanskim gibanjem, da so borci enoglasno sklenili, naj bo ob 20-letnici osvoboditve in 20-letnici ISKRE prav v tej vasi srečanje aktiva članov ZB podjetja »Iskra«.
Program srečanja je takle: ob 8. uri prihod v- Dražgoše; ob pol devetih zbor borcev pred zadružnim domom (bor-
»Letošnje partizansko srečanje bo 4. julija v Dražgošah«, tako so se namreč zmenili zastopniki članov ZB na posvetovanju v Kranju
Izvlečki iz sklepov...
' (Nadaljevanje s 7. strani)
• Upravni odbor je obravnaval celotno problematiko obrata mehanizmov v Lipnici. Ugotovljeno je bilo, da 'je v obratu več dela kot ga zmore obstoječa delovna sila,
, Upravni odbor zadolžuje tehnični sektor, da do 21. junija izdela podrobno analizo, koliko delovne sile je potrebne za proizvodnjo sestavnih delov, ki jih v obratu Izdelujejo. Pregleda naj tudi možnost, da se del proizvodnje prenese v matično tovarno."
O Upravni odbor je vzel na znanje poročilo pravne službe o stanju terjatev iz prejšnjih let.
Iz poročila je razvidno, da bosta izterljivi samo «■ dve terjatvi: občine Lebane in Stolac v višini 730.904 din. Za ostanek 412.183 din bo pravna služba še iskala možnost izterjatve.
9 Upravni odbor je obravnaval predloge splošnega sektorja za znižanje stroškov prevoza delavcev.
Ker gre za spremembo 45. člena pravilnika o delovnih razmerjih tovarne, daje upravni odbor delovnemu kolektivu v razpravo naslednje predloge:
— Samoprispevek delavoev za vožnjo se zviša od 1200 na JOflt/ iin
—• Prevod	do vključno
5 km se ne regresirajo
—	Splošni sektor naj v sodelovanju s tovarnama Planiko in Tekstilindusom skuša doseči pri Direkciji jugoslovanskih železnic, da bi se na tržiški progi spremenil vozni red in se prilagodil vsem trem delovnim izmenam. Tako bi se na vožnjo z vlakom preusmerili 'vsi delavci na relaciji Kranj—Tržič.
—	Splošni sektor naj skuša tudi za glavno železniško progo najti isto rešitev.
Za izvedbo sklepa odgovarja splošni sektor.
0 Upravni odbor je sprejel sklep, da se za zdravniški pregled novih delavcev zviša prispevek na 500 din za vsakega kandidata.
Ta sklep velja do konca leto 1965.
Upravni odbor ni odobril predloga ža zvišanje prispevka za, ginekološke preglede, zaradi težke finančne situacije tovarne.
— Ker je število opravljenih nadur še vedno tako visoko, zadolžuje upravni odbor finančni sektor, da do prihodnje seje upravnega odbora pripravi predlog, kako bi bili šefi delovnih enot''stimulirani na količino oprav-limlh nadur v cvrvii enoti.
ci naj bodo uniformirani in z vsemi odlikovanji); ob 9. uri pričetek proslave (govori,'recitacije, pesmi), nato kratek premor za malico. Od 11. ure dalje obisk . k spominskim obeležjem . NOV. Od 13. ure do 14. ure kosilo. Ob 15. uri koncert zbora »dr. France Prešern« iz Kranja pod vodstvom dirigenta Petra Liparja. Sledi prosta zabava in partizanski humor. Odhod avtobusov bo ob 19. uri.
Kakor je povedal predsednik aktiva ZB Miro Mihovec, je organizacija v polnem teku, pri kateri vneto pomagajo člani ZB iz Železnikov. Vodstvo organizacije želi, naj vsi . avtobusi, in druga prevozna sredstva zagotovo pripeljejo udeležence do 8. ure, ker se bo le na ia način program lahko nemoteno odvijal. Parkiranje avtomobilov bo' v Dražgošah, prav tako bo isti dan na razpolago informativna služba.
Srečanje bo podobno partizanskim mitingom, zato bo že v dopoldanskih urah rahel dim kazal smer k skupnim kotlom,- Ker bodo tam na razpolago le kuhalnice in zajemalke, je nujno, da vsak udeleženec prinese s seboj J menažko, žlico, steklenico, kozarec in podobno. Klopi, stolov in podobnih rekvizitov tudi ne bo, zato naj vsak udeleženec prinese s seboj deko oz. kaj 'taikega, da bo" lahko sedel ali kakorkoli počival.
Tistim, ki bi želelr poleg dobrot, ki ‘jih bo nudila
Iskrina kuhinja v prosti naravi, še kaj drugega za pod zob, 'lahko povemo, da je v vasi gostilna, kjef imajo na zalogi domačo zaseko, salamo, pa tudi nekaj drugih vabljivosti je na pr9gramu,' kot- npr, ražnjiči, čevapčiči in podobno pečenje. Vino je dobro, postrežba pa solidna.
Da se bo promet neovirano odvijat, pa tole: cesta v Dražgoše se odcepi na Češnjici, takoj za gostilno oz. ná-sproti avtobusne postaje. Od vasi Rudno pa do Dražgoš bo cesta enosmerna od 7. do
9. ure, popoldan pa v obratni smeri od 18. do 20. ure Na 4. julij — dan borca bo (po pripovedovanju sodeč) prek 1000 članov podjetja ISKRA s svojci odšlo na partizansko srečanje v Dražgoše, ki jih bodo po besedah predsednika ZB Karla Jelenca — prijazno sprejele. Okolica je čudovita in Če bo vreme lepo, bo dan, preživet v Dražgošah, prav gotovo ostal vsem udeležencem še dolgo v lepem spominu.
Ado
Pogled na vas Dražgoše pod Jelovico Iz vasi Rudno, ne daleč Od Češnjice
Beseda o naših kondenzatorjih
Po zaslugi obrata za proizvodnjo keramičnih konden-«atorjev v Žužemberku letos proizvodnja t keram. kondenzatorjev poteka ugodno, tako da z njimi sproti krijemo vse potrebe največjih naročnikov — El Niš in RIZ iz Zagreba, ki riianjše količine teh kondenzatorjev sicer proizvaja tudi sama. S tem je obrat v Žužemberku dosegel to, da keramičnih kondenzatorjev ni več treba uvažati. •
Za naše elektrolitske kondenzatorje velja, da bi jih' lahko v precejšnji meri usmerili v izvoz, če bi bili prilagojeni zahtevam inozemskih kupcev. Priporočljivo bi bilo zato vsestransko Dohiteti S
tem prilagajanjem, kajti ng domači trg spričo-lastne proizvodnje elektrolitov v El Niš ne bo mogoče-plasirati vseh kondenzatorjev.
Še resnejše je vprašanje proizvodnje papirnatih kondenzatorjev, kajti El Niš uvaja tudi zanje lastno proizvodnjo, fcar je razvidno iz dejstva, da je El Niš za letos naročila pri nas za komaj 25 odstotkov vrednosti | papirnatih kondenzatorjev od količine, ki smo jo dobavili v preteklem letu.
S proizvodnjo lončastih kondenzatorjev, ki jih na trgu močno primanjkuje, pa imamo velike težave zaradi oomaiiikanja reprodukcijske-
ga materiala.. Na tem področju nam že občutno konkurirata podjetji Avala in Elek-trosrbija, ki lončaste kondenzatorje že proizvajata, sta pa razen tega tudi dobro založeni is potrebnim reprodukcijskim
materialom:
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrij* za elektromehaniko telekomunikacije elektronike ® avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednic: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec —
s i.— A-J___1  »Ti*. V ¿n Ir Tl Seul