Dr- Jakob Zupan. Da je vzrojila nKrajnska Čbelica" in da so združeni spet domovini prepčvati jeli mladi pesniki, povod k temu dal je (gl. Oesterr. Morgenblatt; Jordan's Jahrbucher 1843) učenosti velikan, pvofesor in poslej knjižničar, Matija čop (r. 1797, u. 1835). Iz nČbelice" same, ktere vredovanje je oskerboval tedanji knjižniški pisar Miha Kastelic, pa je razvidno, da je k njenemu vzroju največ pripomogel in postal tako pervi Čbeličar: 1) Dr. Jaka Zupan, kajti on je rodil BČbelico", ktero je tedanjemu poglavarju Ilirskega kraljestva podala bila »Hvaležna Krajnšina": on je, ako se ne motim, Kastelicu zložil že omenjeno naslovnico: flPrijatlam Krajnšine;" njegovib pesmic se v pervih treh bukvicah nahaja največ, kar ni brez pomembe. — V III. Bukvicah 1. 1832 je dotedanjim »čbeličarjem" najslavnejši Čbeličar dr. Fr. Prešern izpustil lastne seršene, in med drugimi dr. J. Zupanu, kteri je pikal in zbadal rad druge, zapčl tudi najprej: P u š i č a r j e m. Ni, bratec! vsaka ž'val lesica, In epigram ne vsak pušica. 2) Po redu, v kterem so rojili, drugi Čbeličar je Miha Kastelic. Rojen v Zatičini 1. 1796 — umerl je knjižničar v pokoju 1. 1868 v Ljubljani. Oglasil se je bil v ,,Illyr. Bl." že 1. 1828 po slovenski in po nemški; vredoval je Cbelico ter v njej popeval mnogo in pesmice podpisoval ali z M. K. ali M. Kastelic; zložil napise za sladkarije, sobral po Vodniku kratke in poskočne; v poslednjih bukvicah pridejal jih nekaj brez vsakterega podpisa, ktere se pa po prelahki obliki brez vzvišenega soglasja po duhu koj spoznajo. V vsej pesmariji njegovi veje neka Bmehkužna otožnost in otožna mehkužnost" in toraj ga Prešern ne poprašuje zastonj v muhastem seršenu: Čebelarju. Zakaj pač mulie moj lovi Kastelic? Prodajat' misli jih namest čebelic. 3) Tretji bil je Blaž Potočnik, v Čbelici, v I. Bukv. podpisan P., utihnil koj drugo leto, pečal se s homeopatijo, tedaj stolni kaplan (gl. Jezičn. IX. 19.). Rojen v Naklem 1. 1799 je umerl župnik v ŠentVidu nad Ljubljano 1. 1872. Pisati je bil jel 1. 1826, ter je pisaril in pevaril v Bohoričici, Metelčici in Gajici, v vezani in nevezani — slovenski in Demški — besedi, zlasti krepko v cerkveni in narodni veseli pesniji itd. itd. Z ozirom na prej povedano dejanje odmenil mu je Prešern 1. 1832 seršena: Pred pevcu, zdaj liomeopatu. Popred si pel, zdaj pa homeopatiš; Popred si čas, zdaj pa življenje kratiš. 4) IgnacHolzapfelje Čbeličar četerti, v I. in n. Bukv. zaznamnjan ali //. ali ***. Rojen v Teržiču 1. 1799, služil takrat kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani, umerl dekan v Ribnici 1. 1868. Spisal je na pr. nVenic nedolžnosti" in zapustil dokaj premoženja gluhonemcem na korist. 0 njegovi poeziji poprašuje pesnik glede na ojega imd: Kako bi neki sladke pel Lesničnjek? 5) Peti je Jur Kosmač, v Čb. I—IV. J. K. Rodil se je v Danah (Danecki) poleg Loža na Notranjskem 1. 1799, bil sluga in naposled pisar v knjižnici Ljubljanski, umerl 1. 1872. Pisaril je nekaj posebej na pr. sIta Togenburska grofinja; Vezilo ali preganjafla nedolžnost", poslovenjeno, nekaj v razne časnike itd. Po pervih pesmicab njegovih zložn mu je pesnik seršena: Pevcu letnih časov. Kdor govoriti kaj ne ve, Ureme hval' al toži, Kdor pevcov peti kaj ne ve, Od letnUi časov kroži. 6) Šesti je France Prešern, najprej z znakom Dr. P., poslej Dr. Prešern, v Bukv. I—V. Čbeličar najslavnejši. Popevati je bil jel v ,,Illyr. Bl." 1. 1827, posebej BKerst per Savici" dal na svetlo 1. 1836, BPoezije" svoje pa 1. 1847. Rodil se je na Breznici 1. 1800, umerl v Kranju pravdosrednik 1. 1849. Kakor drugih — v zabavljivih napisih tudi sebe ni zgrešil, in seršen, ki si ga je vgodil bil še le v BPoezijah", kaže tudi poprejšnje pesmi njegove: Sme nekaj nas, ker smo Prešernove, biti prešernih; Pesem kaže dovolj, kak je naš oče krofcik. 7) Sedmi jeJur Grabner, v II—III. Bukv. Gr. Doma v ŠentJerneju na Dolenskem r. 1. 1806, bil tedaj dijak, pravoslovec, potem postal duhoven, umerl 1. 1862 vodja v Alojznici, plemenit duhoven, blag domorodec. Berž ko ne z ozirom na perve poskušnje njegovc (gl. II. Cb. BMuren! le tvoj cverk razglasi — Po dobravah tihih se: — Ti slaviš Boga itd." v pesmi BVečer") odmenil mu je bil takrat Prešern, pozneje v Poezijah nAhacelnovim pesmam" preslovenjenega seršena: De gustibus non disputandum. Ne čudi se, neslane De pesmi bodo brane; Lej, pure vabi: »puri, puri!« In božje vol'ke*): šuri, muri!« *) Božji volek: muren. 8) UrbanJarnikje osmi, ki je prikazal se v Cb. II—IV., podpisovan U. J. Rojen pri sv. Štefanu v Zilski dolini na Koroškem 1. 1784, služil duhoven sim ter tje, umerl župnik v Blatogradu (Moosburg) 1. 1844. Sloveč v prozi in poeziji sme se imenovati Koroški BVodnik". Njegovo slovstveno delovanje je dostojno popisal vredni mu naslednik Anton Janežič v Vodnikovem Spomeniku 1. 1859 str. 114. 115. Ker je slovčnil Jarnik Ezopove basni, velja tudi Djemu kolikor že seršen: Pravljičarjem. Pravljica po Ezop' od vas zapeta Več nima slasti, kakor jed pogreta. 9) Emanuel Jožef Kovačič, v Bukv. II.—IV. E. J. K., je deveti pesnik Čbeličar. Iz Čateža (v Malencah) na Dolenskem r. 1. 1808, učenec bogoslovec takrat v Ljubljani, služil je duhoven v Terstu, kjer je kanonik in šolski ogleda umerl 1. 1867. Pisal je po slovenski in po nemški, posebej in vzlasti po Danici in v Drobtinicah, kjer je popisal na pr. J. Wallanda, Valvazorja, M. Ravnikarja itd. Bil je goreč pisar, in kolikor toliko naj gre i njemu sicer bolj občni seršen: Zakaj ni naši pisarii prišel zlati čas. Prišli za nas bi bili zlati časi, Ko bi vsak klasik bil, kdor Krajncam kvasi. 10) Deseti je Janez Ziegler (Ciglar), rojen 1792 v Udmatu pod Ljubljano, umerl župnik Višnjegorski 1. 1869. V Čbelici II—III. kaže ga ali znamnje * ** ali Z. (C). Pisaril je čez 40 let; na pr. 1. 1825 prišle so na svetlo perve, in v 1. 1866 po Mohorjevi družbi zadnje bukvice njegove (Kortonica). Zaslovela je jako knjižica: ^Sreča v nesreči" ali popisvanje čudne zgodbe dveh dvojčikov (Svetin — Hudin)i tudi ,,Deteljica" ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov itd. Njega draži nekako seršen: Kam je prešel polž iz Višnje gore. Višnjani! kam ste svoj'ga polža djali? »Za Pegaza smo pevcam ga prodali.« 11) Za njim je pribrenčal v Bukv. II—IV. Jernej Levičnik, z znakom L—k, doma iz Železnikov 1. 1808, tedaj bogoslov, edini Čbeličar, kteri ednajsti — nekako v uri ednajsti — sedaj še brenči doktor in dekan v sv. Mohorju na Koroškern — na blagor! Glede na njegovo imč je — kakor o Lesničnjeku — že tedaj Prešern baral o njem: Kako bi neki prave pel Levičnjek? 12) JožefŽemla (Žemlja) je rojil v čb. III—V, prej po znaku * *, slej s celim podpisom, z Breznice na Gorenskem r. 1. 1805, pastiroval dalje v Ambružu na Dolenskem, od koder se je v dopisih v BHlyr. Bl., Carniolia, Novice itd." rad podpisoval ,,Krajničan, Kraničan," na zadnje v Ovsišču poleg Kranja, umerl 1. 1843. Izversten jezikoslovec in domoljub je — rojak Prešernov — poskušal se z njim v raznih poezijah na pr.: Jek od Balkana; Sedem sinov; Na groblju; Samota itd. in naj toraj piči ga seršenov: Postscriptum. Naj misli, k<5gar bi pušice te zadele, De na visoki verh lete iz neba strele. *) *) Feriuut — eummoa fulmina montes. Hor. 13) Poslednji — trinajsti — je prirojil v Čb. IV. Dr. Miha Tušek s praporcem Dr. T—k. Rojen pri sv. Lenardu (Martini verh) 1. 1803, služil v Ljubljani mestni zdravnik, umerl 1. 1843. Razun v Čbelico je pisal v Illyr. Bl. na pr.: BDie "VVocbein und der Triglav", in z ozirom na omenjene pesnike se prav iz IV. Bukv. str. G3 sme po seršenovo reči tudi o njem: Kakor stari tiči, Zapojo mladiči.