Naročnina
tnaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. l Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M Soboti telefon številka 8.
Stev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo-
V, LETO
SmHJIflS
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
Murska Sobota, 8. maja 1938.
ŠTEV. 19.
0 našem delavstvu.
Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je imel na prvem kongresu Jugoslovanske delavske zveze sledeč govor:
»Delavci, prijatelji in tovariši! Prestolnica Belgrad do danes še nikoli ni videla večjega ne veli-častnejšega shoda delovnega ljudstva kakor je današnji. Zato mi dovolite, da vam predvsem čestitam, vam, ki ste ta veliki delavski shod priredili in prišli nasij. Dovolite mi, da vam čestitam in da vas pozdravim ! Prišli ste sem z vseh krajev naše prostrane domovine, in povsod, kjer ste potovali in tam, kjer živite, ste videli, da vlada povsod delo, in da se povsod ustvarja. Iz tal rastejo tovarne, v nebo se vzpenjajo dimniki. V nekdaj popolnoma agrarni državi ustvarjamo postopno svojo narodno industrijo. Te industrije ne ustvarjamo zato, da bi s svojimi izdelki šli na mednarodni trg in tam tekmovali z drugimi narodi. Ustvarjamo jo predvsem zato, da predelamo naše domače sirovine v naših domačih delavnicah in tovarnah. Ustvarjamo jo dalje zato, da damo dela tistemu prebitku rojstev, ki se na srečo vsako leto pripravlja pri nas v takšem tempu, da se je število prebivalcev v 25 letih podvojilo. Ostvarjamo našo industrijo, da bo to delovno ljudstvo ne samo sebe prehranilo, temveč da bo s povečanim konsumom raznih življenjskih potrebščin pomenilo tudi novega kupca za naše poljske pridelke. Naposled ustvarjamo svojo industrijo zato, da bomo obenem tudi utrdili našo narodno obrambo. Vidite, zato je razumna industrizacija ena izmed bistvenih točk gospodarskega programa vlade, ki ji imam čast predsedovati.
Toda v tej novi Jugoslaviji, ki jo vidite, kako se ustvarja, ne smemo pozabiti tistega, ki je o-snova vsega ustvarjanja, tistega, ki nosi častno ime jugoslovanskega delavca. Ni nam vseeno, kako naš delavec živi Ni dvoma, da so se razmere tudi v tem pogledu nekoliko popravile. Danes je bolje, kakor pred tremi leti, a takrat je bilo zelo slabo. Zato je današnje »bolje" bolje v primeru z onim
takratnim slabim. Jaz pa mislim, da vi delavci ne smete slabo živeti. Ne smete živeti ne bolje od slabega. Želim, da bi živeli ne slabo ne bolje, temveč kratko in malo dobro in zadovoljno. Kako bomo ta cilj dosegli ? Agitatorji razmrščenih las, s širokimi rdečimi ovratnicami, važne, a mračne zunanjosti, vam pripovedujejo: Proletarci vseh držav, zedinite se. To so tisti, ki se zavzemajo za načelo : čim slabše, tem boljše, kajti samo v nezdravem in obupnem miljeju, kakor na kakšnem gnojišču, uspeva tisto, kar se imenuje socializem ali komunizem. To je produkt, ki prihaja k nam iz tujine. Toda slišal sem od nekega francoskega delavca, da pri njih začenjajo takole govoriti: Če je človek mlad delavec, pa ni komunist, je strahotepnež, toda kadar dozori in ima za seboj 21 let in ostane kljub temu komunist, je bedak. Res je, po žalostnih komunističnih dogodkih v Rusiji in Španiji mora biti človek bedak, če naj misli, da komunizem prinaša delovnemu ljudstvu raj na zemlji. Zato danes vidimo, kako za Angleži, Italjani in Nemci tudi Francozi odklanjajo komunizem. Druga pot je nacionalna. Zbrati moramo vse nacionalne delovne sile naše lepe domovine v čvrsto nacionalno delavsko organizacijo, zasnovati svoje gibanje v mejah naše države na temelju naših razmer in naših nevšečnosti, imeti pred očmi gospodarsko strukturo in najvišje interese nacionalne produkcije, ustvariti prijateljsko sodelovanje med delom in kapitalom. Vi, tovariši, ste se odločili za to drugo, nacionalno pot, za tisto, ki je edino pametna in edino možna. S takšnim pravilnim stališčem ste si pridobili utemeljene simpatije in zaupanje vseh gospodarskih krogov.
Dr. Stojadinovič je nato govoril o socialnih reformah kraljevske vlade in dejal: „Brez velike reklame, a z odličnim in velikimi reformami smo temeljito rešili dva velika problema iz zakonske zaščite delavca, namreč problem minimalnih mezd in pokojninsko zavarovanje. Oboje sta bila večni sen, a neizpoljnjen program vseh delavskih gibanj. Danes sta oba
uresničena. Nezaposlenost, ki je jemala delo in zaslužek mnogim našim delavcem, je zreducirana na minimum. 200.000 delavcev je več zaposlenih in 2 milijardi delavskih mezd se je več izplačalo lani kakor v letih, ko so naši predniki vodili politiko te države. To je jasen in najboljši dokaz, da so delavski interesi v zanesljivih rokah in da je vaše zaupanje v nas popolnoma utemeljeno. Notranji mir v državi je odvisen od zadovoljstva in blagostanja naroda. Največje poroštvo za javni mir in red v državi je zadovoljno ljudstvo. Če je kraljevska vlada ugodila temu temeljnemu zakonu, na katerem temeljita obstoj in življenje vsakega naroda, smo tudi mi pripomogli in ugo-
dili najvišjim interesom naroda in države.
Tovariši delavci! S ponosom in velikim zadovoljstvom sprejemam predlog vašega vodstva in pristanem na vaše želje, da vzamem to veliko delavsko gibanje, ki ga vi nosite in ki mu vi pripadate, pod okrilje svoje politike. Moj skrajni cilj je združiti in organizirati v krepko nacionalno gibanje vso življensko moč našega naroda, vse delovne in konstruktivne elemente naše domovine, da bomo preko takšnega krepkega narodnega poleta v sedanjih resnih časih najbolje izpolnili tiste naloge, ki čakajo našo državo in naš narod. Živela jugoslovanska delavska zveza!"
POLITIKA
Nj. Vif, knez namestnik Pavle
je prejšnji petek dopolnil 45. leto svojega življenja. Po njegovi izrecni želji je imela proslava rojstnega dne povsem rodbinski značaj, kljub temu pa se je tudi ob tej priliki pokazalo, kako veliko priljubljenost uživa knez namestnik med jugoslovenskim narodom in kako velik ugled si je pridobil tudi v inozemstvu.
Minister za telesno vzgojo na roda Dr. Vekoslav Miletlč je odpotoval v Nemčijo, da si tamkaj ogleda nekatere višje šole za telesno kulturo.
Mala antanta se bo sestala dne 4. t. m. v Rumuniji v Sinaji. Razpravljali bodo o sledečih točkah: 1.) Položaj, ki je nastal v Srednji Evropi po priključitvi Avstije k Nemčiji. 2) Od-ncšaji držav Male antante (Jugoslavija, češkoslovaška in Rumunija) do sosednjih držav. 3.) Izboljšanje prometnih zvez med državami Male antante s posebnim ozirom na razne mednarodne dogodke. 4) Položaj v Podonavju in odnošaji Male antante do Madžarske. 5 ) Gospodarsko sodelovanje med državami Male antante in možnost, da se spravijo v sklad z novim položajem v Srednji Evropi.
O kongresu „Jugorasa", na katerem je bil izvoljen min. predsednik Stojadinovič za pokrovitelja, smo že zadnjič poročali. Poročilo izpopolnjujemo z rezolucijami, ki so bile sprejete na kongresu, ki vsebujejo poleg drugih tudi naslednje zahteve: vse ustanove delavske socialne zaščite naj se izroče v roke Jugorasa. Dosedanje
delo teh ustanov naj preiščejo posebne komisije. Zakon o zaščiti delavcev naj se prilagodi časovnim potrebam in naj se razširi tudi na gozdne in poljedelske delavce. V vseh delavnicah in podjetjih naj se onemogoči vplivanje na delavce po predstavnikih organizacij, ki stoje v kakršnikoli internacionalni zvezi.
Jugoslovanski minlsterski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič bo v prvi polovici junija uradno obiskal Bolgarijo. Obisk bo služil poglobitvi prijateljskih stikov, ki že tako srečno vežejo Bolgarijo in Jugoslavijo.
Eden naSlh gospodarskih strokovnjakov pri ministrstvu je te dni odpotoval v Rumunijo, da se s predstavniki rumunskega ministrstva za narodno gospodarstvo sporazume o skupnem stališču Jugoslavije, Rumunije in Madžarske pri bodočih trgovinskih pogajanjih z Nemčijo. Dalje bodo Jugoslavija, Rumunija in Madžarska ustanovile na Reki skupni živinski trg.
Prosvetni minister je dovolil naši banovini 200 000 dinarjev za zidavo potrebnih šolskih poslopij.
V ministrstvu za trgovino in industrijo izdelujejo osnutek zavoda za proučevanje jugoslov. gospodarstva.
Zadnji čas so se Širile pri nas*^ na najrazličnejših mestih vesti, da bo tudi v naši državi izdan protižidovski zakon. Te vesti se sedaj na merodaj-nih mestih zanikajo kot neresnične> češ, da ni nobenega razloga za zakon proti Židom.

3. JULIJA
19 3 8
VELIM TOMBOLO
OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA N. SOBOTA I. DOBITEK NOV OSEBNI AVTO!!!
Učiteljstvo zboruje na naši severni meji!
Kmetski stan, ki je sicer pri nas najštevilnejši ima sorazmerno najmanjše dohodke. Leta 1937 so znašali celokupni dohodki vsega prebivalstva okrog 44>/2 milijarde dinarjev. Če računamo koliko dohodka odpade na posameznega prebivalca, nam statistika pokaže, da na nekmetskega prebivalca 6710 dinarjev letnega dohodka, na kmetskega prebivalca pa 1837 dinarjev letno.
Hitler bo te dni obiskal italijansko prestolnico Rim in Italijani mu pripravljajo veličasten sprejem. Ta sprejem bo Italijo veljal okrog 40 milijonov lir.
BivSega avstrijskega kancelarja Schuschnigga so te dni odvedli z Du naja v koncentracijsko taborišče v Dachan. Govorice, da bodo zadnjega avstrijskega kancelarja postavili pred sodišče radi veleizdaje, pa nemški krogi trdovratno zanikajo.
O velikih vojnih pripravah vzdolž ruske meje od finskega zaliva do Črnega morja, vedo poročati nemški časopisi. Po poročilih potnikov, ki prihajajo iz sovjetske Rusije, so sovjetske oblasti izpraznile vse ozemlje ob meji v širini do 50 km. Vzdolž meje je zgrajena skoraj nepretrgana veriga močno utrjenih postojank z železobe-tonskimi oporišči za strojnice in topove. Pred to utrjeno črto se razpros tirajo obsežna polja podzemeljskih min, ki jih je mogoče prekoračiti samo na gotovih krajih. Nemški listi tudi poročajo o velikih poletih težkih sovjetskih bombarderjev iz Rusije na češkoslovaško. Po njihovih informacijah je nedavno preko Romunije priletelo na Češkoslovaško 300 takih bojnih letal.
Španski general Franco še vedno nadaljuje svoj zmagoviti pohod po ozemlju, ki je bilo še nedavno v komunistični oblasti. Po zadnjih zma gah imajo Frankovci 323.000 km2 španskega teritorija, komunisti pa le še 181.000 km2.
Anglija je tajno po vsem svetu nakupila 15 milijonov ton hrane in 400.000 ton sladkorja. Ta hrana, ki bo služila za vojno zalogo je skoraj vsa na angleškem področju, deloma pa je še na poti.
Albanski kralj Zogu se je te dni poročil z madžarsko grofico Appony!jevo. Ob tej priliki so se vršile velike svečanosti v albanski prestolnici Tirani. Kot poročno darilo so Madžari poklonili kralju Zogu zlat meč in štiri konje (lipicance).
Če ne veš - zdaj izveš...
da je Rim glavno mesto Italije, da je Murska Sobota glavno mesto
Prekmurja, da je v Murski Soboti dne 22. maja 1938 tombola Sok. društva, da na tej tomboli dobiš na karto, ki stane tri dinarje novo motor-no kolo, 4 blcikle, moko, uro, rizne servise i. t. d., da je to motorno kolo, že prispelo in da je isto razstavljeno v izložbi v
Delavskem Domu, da lahko kupiš karte s« tombolo pri vseh trgovcih v Murski Soboti.
Dvoino mnenie.
Ponovno smo že v našem listu povdarjali nujno potrebo zidave stanovanjskih poslopij z mišlenjem, da naj bi se to izvršilo potom premožnih občanov, ki imajo dovolj prihrankov na razpolago.
Večina občanov odobrava naše članke le nekaterim ni to všeč, čeravno bi z lahkoto z'dali in tem potom plodonosno naložili svoj kapital. Dovolj skrbi in izdatkov ima občinska uprava z preskrbo uradnih prostorov za okrožno sodišče. Prostore za privatna stanovanja javnih uslužbencev pa bi morali preskrbeti oni občani, ki Imajo po splošni domnevi dovolj kapitala na razpolago. Kdo bo imel največji hasek od okrožnega sodišča? Vsekakor trgovci in gostilničarji potem šele domaČi in okoliški kmetje. Ako se zavedajo velevažne pridobitve, katero bo doprineslo okrožno sodišče našemu mestu, tedaj je pač samo obsebi umevno, da doprinesejo gotovo žrtev.
Topogledni dopisi, ki prihajajo v naše uredništvo, so dosti bolj ostri od onih, ki smo jih v zadnjih številkah objavljali. Trenutno nočemo z objavo teh dopisov napraviti zbeganja. Bomo še nekaj časa z objavo počakali, vendar svetujemo gotovim gospodarstvenikom, naj se vendar odločijo za z-davo stanovanjskih poslopij, časi se menjajo. Samo poglejmo nekoliko okoli nas. Ali ni vse drugačno, kakor je bilo pred 20 leti ? Potrebno je slediti času, sicer nas bo čas prehitel. Nekdanje metode Izumirajo. Vse se drami in hoče vedeti zakaj živi. Kdor misli, da bo še dalje ribaril v kalni vodi, je močno v zmoti. Ven s kapitalom. Sedaj je potrebno, da se ga uporabi za investicije, ki bo v tem slučaju plodonosno naložen In v teku 15 let amortiziran. To naj se ne smatra za izsiljevanje, ampak za morallčno dolžnost. Bodimo hvaležni, da nam je dala kralj, vlada okrožno sodišče. Za stanovanja javnih uslužbencev, ki bodo pri okrožnem sodišču nastavljeni, pa je potrebno, da skrbijo oni občani, ki so tega zmožni.
Da bi se to pereče vprašanje pravočasno sporazumno rešilo, svetujemo gospodu županu, naj skliče anketo s povabilom vseh onih gospodov občanov, ki so z ozirom na svoje premožno stanje, sposobni zidati stanovanjska poslopja. Prijateljsko naj se jim ob-razloči stanovanjske potrebe in priporoča zidavo poslopij. Menda so stav-blšča v parku kupljene za to, da se bo na njih zidalo, ne pa za to, da stojijo tam prazna. Kupljene stare hiše naj ne služijo v špekulacijo milijonarjem. Svoje miljone naj uporabijo v popravo v povišanje teh hiš ter zidavo novih poslopij, ker je to socljalna potreba.
Uredništvu je težko opustiti objavo stvarnih člankov in tudi neprijetno z temi članki, pri gotovih gospodih zbuditi nezadovoljstvo in razna neosnovana sumničenja. Zato prepustimo obravnavo zadeve anketi in šele potem se bomo s kritiko oglašali. Dopisnike pa prosimo naj bodo strpni in naj se zavedajo, da je mogoče z dobro voljo in s sporazumom mnogo veC doseči, kakor z indirektnimi pretnjami.
Naši sobočanci so že velikokrat pokazali razumevanje za napredek našega mesta in upamo, da bodo tudi v tem slučaju z polnim razumevanjem relili pereče stanovanjsko vprašanje.
Da se učiteljstvo seznani z razmerami našega Prekmurja in da stopi v stike z obmejnim učiteljstvom, je vzni-kla spontano zamisel v mursko- soboš-kem učit. društvu JUU, da organizira veliko učit. zborovanje v Murski Soboti. Te stanovske in.narodno- kulturne manifestacije se bo udeležilo 12 učit. društev in sicer: sresko druitvo Slov. Bistrica, Čakovec, Dol. Lendava, Sv. Lenart v Slov. gor., Ljutomer, Maribor D. br., Maribor 1. br., Maribor mesto, Murska Sobota, Ormož, Prelog in Pluj.
Na seji s predstavniki društev je bil določen 14. maj za dan skupnega zborovanja s sledečim
dnevnim redom:
Poklonitev borcem za osvobojenje Prekmurja.
1.	Otvoritev in pozdrav.
2.	Pregled prekmurskega šolstva. (Evgen Antauer, Tišina).
3.	Pslha Prekmurca v luči gospodarske odvisnosti. (Gumllar Franc, Lipovci).
Za povzdigo naše živinoreje
Ban dravske banovine je na podlagi zadevnih uveljavljenih določb predpisal pravilnik o ustanovitvi, upravljanju in uporabljanju banovinskega živinorejskega sklada dravske banovine. Ta sklad se ustanavlja pri banski upravi za povzdigo živinoreje. Vanj se stekajo polovico občinskih pristojbin za izdajanje, prenos, podaljšanje in izpremembo živinskih potnih listov, obresti tega sklada, obresti posojil tega sklada in morebitni drugi dohodki.
Sklad se bo uporabljal samo za neposredno in posredno povzdigo živinoreje, zlasti za nabavo dobrih plemenskih živali selekcijskim društvam, občinam, kmetijskim ustanovam in društvom in posameznim posestnikom; za premiranje vseh vrst domačih živali, zlasti živali selekcijskih društev; za prispevke selekcijskim zvezam in nadzorovanje molže ; za vzdrževalne nagrade lastnikom dobrih plemenja-knv; za vzrejne nagrade dobrih ple-menjakov; za tiskanjn matičnih knjig in tiskovin in za nabavo pripomočkov okoli selekcijskega dela; za ureditev rejskih središč raznih domačih živali; za ureditev rodovniških konjerejskih edinic, za ureditev prodaje živine in živinoreje; za sklad za zavarovanje banovinskih plemenjakov in rodovniške živine pri selekcijskih društvih; za znanstveno strokovna preučevanja živinorejskih vprašanj; živinorejske tečaje, strokovno književnost in napravo načrtov; za poravnavanje stroškov prevoza plemenskih živali; za dajanje posojil občinam, živinorejskim društvom, zadrugam in zasebnikom za nabavo plemenskih živali. Natančnejša določila o podpiranju vsega tega in o posojilih bodo izdana s posebno odredbo. Proračun tega sklada bo sestavni del banovinskega proračuna.
4	Obmejno šolstvo v Prekmurju. (Kokolj Miroslav, Dol. Lendava).
5	Obmejno šolstvo v drugih krajih naše banovine. (Vauda Mirko, Šmar-jeta ob Pesnici).
6.	Situacijsko poročilo. (Kumelj Metod).
7.	Resolucije.
8.	Slučajnosti.
Žel. zveze so ugodne. Vlak pripelje v Mursko Soboto ob 9 uri in odhaja prvi 14«, drugi 183°.
Začetek zborovanja bo ob 10. uri v Sokolskem domu.
V zvezi z zborovanjem bo razstava .Prekmurskega tiska", zvečer pa bo koncert ,Glasbene Matice" iz Ptuja.
Za dobro postrežbo bo preskrbljeno! Kdor se odloči za skupni obed, naj se prijavi do 5. maja društvenemu tajniku. Pri skupnem kosilu bo Igrala domača ciganska godba, nato pa bo prosta zabava s plesom. Tako bodo prišli tudi ljubitelji plesa na svoj račun.
K polnoštevilni udeležbi vabi
ODBOR.
Poostreno nadzorstvo nad izvozom sadia
Po novi uredbi ministra trgovine in industrije bo odslej spremenjena in poostrena kontrola sadja, določenega za izvoz Med dosedanjimi predpisi in sedanjo uredbo je v glavnem tale razlika: Pregled sadja na domačem trgu se popolnoma ukinja, uvaja pa se strog in obvezen pregled na železniških postajah pri tovorjenju sadja v vagone. Poostreni so nadalje predpisi glede kvalitete sadja, ki se izvaža in so predpisane tudi označbe kvalitete in podjetij, ki se morajo nalepiti na zavitkih sadja, česar prejšnji pravilniki niso določali. Po tej uredbi maline in orehi. Na podlagi te uredbe bo strokovni odbor za sadje predpisal tipe embalaže za vse vrste sadja, ki je namenjeno za izvoz. Kar se pa kontrole same tiče, predvideva uredba na čelo individualne odgovornosti kontrolorja namesto dosedanje kolektivne odgovornosti tržnih komisij. Kontrolorje za pregled sadja, namenjenega za izvoz, postavlja trgovinski minister na predlog strokovnega odbora za sadje. Ti kontrolorji so strokovnemu odboru tudi odgovorni za svoje delo. Uredba podeljuje strokovnemu odboru pravico, da določi dan za otvoritev izvozne sezone za sveže slive in sadje, česar prej ni bilo mogoče izvesti. Uredba predvideva tudi novo vrsto sankcij. V primeru kršitve predpisov dosedanjih pravilnikov so bili odgovorni izvozniki sadja upravnemu oblastvu prve stopnje. Ker se pa vse Izrečene kazni proti izvoznikom na podlagi pravilnika zakona o kontroli kmetijskih pridelkov zaradi dolgega postopanja niso izvrševale, predvideva sedaj izdelani načrt uredbe, da bodo morali izvozniki položiti določen znesek kot kavcijo za izvršitev vseh predpisov te uredbe.
Gostovanje Glasbene matice iz Ptuja
pod pokroviteljstvom g. župana Hartner Ferdinanda.
V soboto 14. maja 1938 bo v M. Soboti ob pol 9 uri zvečer koncert pevskega zbora. Spored je srečno izbran. Nudil bo vsem pravi užitek.
Isti dan bo imela Murska Sobota v gostih slovensko učiteljstvo. Učiteljsko društvo v Murski Soboti je povabilo v Mursko Soboto Giasbeno matico iz Ptuja, da z zgornjim koncertom dostojno zaključi veliko manifestacij -sko zborovanje slovenskega učiteljstva.
Ker je ta dan namenjen pokazati na šim gostom Prekmurje v taki luči kot je v resnici in tudi našega Prekmurca, prosimo cenjeno občinstvo, da s pol-noštevilno udeležbo pokažemo, da živi na najsevernejši postojanki pošten slovenski narod, ki zna ceniti svoje goste onstran Mure in Drave, s tem bomo dostojno zaključili ta slavnostni dan. Vsi na koncerti Predprodaja vstopnic v trgovini Hahn Izidorja.
Češkoslovaška
v vojni in miru
Sokol in ustanavljajoča se Jugoslovansko-češkoslovaška liga priredita ob sodelovanju še drugih soboških kulturnih društev dne 7. t. m. ob 8. uri zv. v kinu prireditev s sledečim sporedom : 1. Uvodna beseda g. dra. Egona Stareta, predsednika Izvršilnega odbora jgsl.-čsl. lig v Ljubljani. 2 Polurno predavanje g. ing. Stanislava Minovskega (v slovenščini), konzula CSR v Ljubljani o ,Nastanku In stremljenju Češkoslovaške republike". 3. Po ČSR, nemi film. 4. Jesenski dan v Tatrah, zvočni film. 5. Praga v cvetju, zvočni film. 6 Oba prezidenta (T. G. Masaryk, dr. Edvard Beneš) na oddihu, zvočni film. 7. Kratko predavanje dr. E Stareta o čsl. leglonarjlh in moderni čsl. armadi. 8. češkoslovaška armada, zvočni film. 9. Svečanosti čsl. kmetskega ljudstva v narodnih nošah, zvočni film v barvah. — Prireditev, ki traja pribl. 2. uri, se je vršila letošnjo zimo in pomlad v več ko 30 ih večjih slovenskih krajih In jo je obiakaio okrog 30.000 gledalcev. Povsod se je razvila v iskren in ma-nifestanten izraz simpatij do bratskega čsl. narodi, s katerim nas veže prej ko slej ista usoda in ki nam daje zdaj še bolj ko kdaj prej zavidanja vreden zgled resnične, v vseh ljudskih slojih temelječe in vsem namen« jene kulturne tvornosti in iz tega izvirajoče nezlomljive samozavesti. Pričakujemo, da bo prireditev Imela živ odmev tudi v Soboti. Takoj po prireditvi se bo vršil pri »Kroni" ustanovni občni zbor Jugoslovansko češkoslovaške lige.
J. č. lige delujejo v vseh večjih slovenskih krajih in je prav, da se jim pridruži tudi Sobota: zlasti zdaj, ko je zagotovljena višja gimnazija (na gimn. se poučuje češčina kot neob vezen predmet že drugo leto) in se z naraščanjem mesta večajo tudi kulturne potrebe in dolžnosti. Delokrog lige bo obsegal vse Prekmurje in ljuto-mersko-radgonski okraj. Pristop k ligi, katere namen je širjenje In poglabljanje kulturnih, gospodarskih In političnih stikov med ČSR In Jugoslavijo, javite kakorkoli prof. Ltški (lahko tudi tik pred občnim zborom) in se občnega zbora udeležite v čim največjem številu. Občni zbor ne bo imel značaja zaključene družbe, temveč je mišljen za začetek družabnega večera. Vsakdo Ima dostop In je zaželen.
Da si bodo mogli ogledati filme tudi otroci, okoličani In tisti, ki bi h glavni prireditvi v soboto dne 7. t. m. ob 8. url ne utegnili priti, se bo vriilo več predstav (v soboto pop. in v nedeljo) po globoko znižanih cenah. Predavanj pri teh predstavah sicer ne bo, pač pi bo poskrbljeno za potrebna pojasnila k filmom. Začetek teh predstav komo pravočasno javili iolam, os. poskrbeli za učinkovito reklamo.
Igra v društvenem življenju
Po naravi je človeku prirojeno društveno življenje. Imamo raznovrstna društva. Nekatere dobro uspevajo, v mnogih pa ni popolnega soglasja itd. Neko društvo je imelo svoj širši sestanek. Predsednik je v neki zadevi stavil svoj predlog, katerega večina ni sprejela. Izmed članov so bili tudi taki, ki niso nikoli predsednikovim predlogom na sestankih ugovarjali, so pa izven sestankov nepovoljno obravnavali razee predloge. Vse to je dalo predsedniku povod, da je dal odstavko in sklical v to svrho društveno sejo. Gotovi društveni člani so na seji z nasladjenimi govori predsednika prigovarjali naj odstavko prekliče. Ker so bili nagovori tako sladki, laskavi in utemeljeni, so predsednikovo mehko srce pridobili za preklic odstavke. So pa tudi napadali člane, ki delajo v društvu nesoglasje. Svetovali so jim naj izstopijo in naj rajši vstopijo v neko črnsko društvo. Predsednik se jena lepih in laskavih besedah zahvalil, preklical svojo odstavko in vodi sejo kakor društvo dalje.
Toda, eden izmed napadenih članov ni bil na seji nazzoč. Ko je doz-nal, da je bil imenoma napaden, se je močno razburjal in zahteval od predsednika, naj da priliko, da si pridobi od napadalcev zadoščenje. Predsednik je konečno obljubil, da se bo pritožba na bodočem sestavku obravnavala. Ko se je to doznalo, je nastalo za bodoče zborovanje veliko zanimanje. Užaljeni član se je na to pripravljal in ker je hotel biti tokrat stvaren, je obširno napisal utemeljitev neopravičenega napada. Isto tako se je pripravljala društvena armada na čelu dveh duhovitih govornikov z trdnim namenom, da bodo borbo zdržali in večino dosegli. Na določeni seji seje prečital zapisnik prejšnje seje, ki je vseboval napade na razžaljenega člana. Predsednik vpraša: Ali ima kdo kaj proti zapisniku ? Nikdo se ni oglasil, radičesar je predsednik ugotovil, da je bil zapisnik soglasno sprejet in je prešel na naslednje točke dnevnega reda. Ko je prišla na sestanku zadeva napadenega in razžaljenega člana na red, je zahteval od predsednika naj ga oni člani, ki so ga ob prejšnjem sestanku napadali, prosijo odpuščenja še preden bo on svojo utemeljitev ix-netel. Predsednik pozove govornike iz prejšnjega sestanka, naj se Izjavijo. Prvi govornik vpraša zakaj ? Nisem nič zakrivil, nič nevem. Drugi govornik: jaz se ne čutim prizadetega, to kar sem rekel, sem rekel. Nastane tišina. Zborovale! se drug drugega pogledavajo. Vsakdo pričakuje, kaj se bo sedaj zgodilo, čakajo mirno s pestmi v žepu.
Napadeni član je med tem potegnil iz žepa polo papirja na katerem je imel napisan svoj odgovor na neresnične in neutemeljene napade. Predsednik opazuje kako se menjava barva na licah poedinih članov in iiče mile besede, s katerimi bi bilo mogo-
PUCH—PUCH—PUCH—PUCH—PUCH—PUCH—PUCH—PUCH
U C H
P
U C H
P U C H
KOLESARJI!
p
Najnovejši modeli koles vseh q svetovnih znamk v največji izbiri po globoko Milani h Cenii Preden si kupite kolo, si v lastnem interesu oglejte
mojo veliko zalogo.
Ponudbe pismeno ali ustmeno brez obveze za nakup.
P U C
itivan Ernesi, Murska Sobota
trgovec z kolesi, motornimi vozili, šivalni in pisalni stroji, fotografski;aparati in ves foto materijal, radio aparati itd.
H
P U C
PUCH—PUCH—PUCH—PUCH —PUCH—PUCH—PUCH—PUCH
če spor poravnati. Užaljeni član je vstal, vtakne v žep svoj pisan govor in ne da bi g« prečital, zapusti dvorano. Zavesa pade, konec igre.
Pogovor dveh prijateljev
(Janoš sobočanec, Števan goričanec).
Goričanec g. števan je prišel v Soboto in srečal svojega prijatelja Ja-noša. Pozdravil ga je: Dober dan Bog daj prijatelj Janoš.
Janoš: Bog daj, bog daj Števan, ka ste nam dobroga prinesli?
Števan: Ka bi Vam prineso dobroga, da so vse dobrote v Soboti.
Janoš: No nej tak, nej je vse zlato, ka se svejti.
Števan : To je istina, ali donok je vse zlato pri vas v Soboti.
Janoš: Nej je vse zlato v Soboti, mogoče pri ništeraih ali nej je vse tak, kak Vaše oči vidijo.
števan: Naše kmečke oči dobro vidijo, včasi malo pretiravamo, ali ddnok dobro zadenemo.
Janoš: Nemate se vi kmetje zdaj že preveč toužiti, vse se za kmeta po-tegavle, vsaki samo kmeti dobro želej, na trgovce in obrtnike pa se nišče ne zmisli.
Števan: No ja, za nas kmete je ni-kaj malo bogše zadnja lejta, allvsik-dar pridejo drflge nevole.
Janoš: Kakše nevole, mate kakšo nesrečo ?
Števan : Tou nej, ali tak so se pre-rejčili ljfidje po vesnicaj, da skoro ne najdete pri dosti hižaj moškoga doma, samo atarce ali kakše ženske, vse je odišlo v Nemčijo ali Francijo.
Janoš: No pa tou je dobro, če ljudje idejo za zaslužkom v tfijino in prinesejo friške pejneze domou.
Števan: Ja mate prav, ali znate od toga kmet malo dobi, ali bole povedano skoro nikaj dobrot nema.
Janof: Kak to ka nej, kama pa pridejo tej mnogi peneči ?
števan: Kmet nemre dobiti delavcev, vse je odiilo, tak je na slabšem. Peneze, ka prinesejo, to Vam Sobo-čancem v bauto znosijo, dekline pa ženske kupijo lejpe obleke, židane štrumfle, lakcipele pa tak dale.
Janoi: To ste malo preveč pove-dao Števan.
števan: Nej sam Vam preveč po-vedao nego samo istino. Mnogo več bi Vam lejko povedao, samo znate kak je, či istino gučii, ti glavou raz-bijejo.
Janoš: Vej pa meni lejkozav&pate, meni lejko povete, znate ka sam jaz Vaš človek.
Števan: To znam, li Vam sobočan-cem nemre vSrvati. Vi vsi se toužite, joučete, skrivite vse, vil bi želeli, naj vam kmet vse v Soboto snosi, vi pa ne bi dali ali pomagali kmeti v sploi-nostl nikaj.
Janoi: To nepravite, našisobočan-ci dosta pomagajo in dosta zmorejo,
delajo i davajo na vse kraje, ka Vam vesničarjem nej potrebno.
Števan : Ka bi naj srmak vesničar dao? Vi bi ščeli ešče od vesničarov mogoče, da bi vam zdaj na tom vel-kom plači palače zidali ?
Janoš: To ne bi želeli, ali vidite, da vesničsri tudi majo hasek iz Sobote, barem okoliški.
Števan : Hasek ? mogoče okoliški, ka par litrov mlejka odajo ? pa že na to ste ščeli trošarino navrčti.
Janoš: Toga nede nikdar, sobočki gospodje to ne dovolijo, ka oni radi fal mlejko majo.
števan: Vi nas vesničare mate samo za to, da naj za vsako malenkost v Soboto hodimo in tej par dinarov tu njamo ?
Janoš: Dragi moj Števan, pa nej bogše, či v Soboti lejko opravite, ka pa če bi mogli bog zna kam daleč v Maribor ali v Beograd iti.
Števan: Ka mo angyeli odili tak daleč, vej smo tam nikaj nej zgilbili.
Janoš: če ste pravdo meli na tOr-včnysčki ste mogli iti, zdaj nete več šli v Maribor, to de zdaj tiidi v Soboti.
števan: Cfio sam nekaj, ali pravijo da to oni ne dovolijo. Te eden človek, šteri se za tou čuka, pa nej tak močen, ka bi tou skous prineso. Janoi: Bou, či Vam jaz pravim. Števan: No tou pa nas vesničare tfij veseli, te pa bou zidava. Pa bomo kamen, cigeo, pesek pa les vozili, pa bomo kaj zaslužili.
Janoi: Ja či občina dobi kredit, de novi tdrvčnysčk, šola pa kino zidan.
Števan: Lepo, vse na kredit, ka pa sobočki milijonarje? nedo kino zidali? Janoš: Kakii milijonarji? Števan: To me pitate? Vaiemsvejti, pa začnite pri iedavskom mosti, kelko ji mate samo na toj cesti.
fanoš: No nej tak ostro, pravo sam že, da je nej vse zlato, ka se svejti.
Števan: Pa či Vi pravite ka nej, vej mi bole znamo, pa Vam je gyes naštejem, iteri io:
Janoi: To bi jaz tadi rad znao, in bi bio zadovolen či bi mi povedali.
števan: Povem či nete nikomi drugotni povedali ali samo tak po domačem, ka njim gyes nevem dobro za imena, ali nesmete mi zameriti.
Janoi: Ka bi Vam zamero, vej pa to je tak lepie, če se po domače povej, pa va se bole razmila.
števan: No te pa začniva; Tam prvoga mate: Mlinara edešem ked-veiem; dale Lebeli; Železar, Piita nemčavski; no te pa ... a te spistim; i Jouii fabrikant, te dosta bikov kupo; ka pa nai Nagyiagoš, nazaren-ski? Zdaj pa te mrzeo deič Ide moram iti, vej ov keden pa pridem, pi va si te dale gučala.
Gospod iille
s 15. majem v sredini mesta ZRAČNO SUHO SOBO proti južni strani. Gospodinje, Id Imajo sob* za oddati, naj se javijo v Prekmurski tiskarni.
ZZ. maja 1938 soholsha tombola v Murski Soboti.
t tombola »MOTORNO KOLO" Hi So tombol.
DOMAČE PESTI
—	Smrtna kosa. Zadet od kapi je dne 2 maja nenadoma umrl posestnik in lastnik brezalkoholne restavracije Hcrvat Josip v Murski Soboti. Še preden je šel njegov sinček ob pol 8 uri v gimnazijo, se je z njim prijazno razgovarjal, a čez pol ure ga ni bilo več med živimi. Pokojni je bil v celem življenju prav marljiv in skrben gospodar, kar dokazuje, da si je pri-gospodaril prav lepo imetje. V družabnem življenju dostojen in napram vsem pojavom strpen. Na zadnji poti dne 3. maja ga je spremljalo veliko število naroda, očemer jasno priča, da je bil zelo priljubljen. Mir njegovi duši, preostalim naše sožalje.
—	Opozarjamo cenjene čitatelje, da se nahaja v današnji številki Radion letak za natečaj nagradnega tekmovanja.
—	Džurdževdanski uranak. Dne 6. maja 1938 proslavi naše vojaštvo uranak. Odhod iz kasarne v fazaneri-jo ob 5 uri zjutraj in prosijo naj se zast. oblastev, društva in šolska mladina proslave udeležiti blagovolijo. Hrano naj vsaki prinese s seboj.
—	Tečaj za Diesel motorje in motorje na generatorjev plin, ki se bo vršil kot nadaljevanje pouka o benzinskih motorjih, se prične v sredo 11. maja ob 9. uri zjutraj v dvorani hotela .Slon" (pri Bacu).
—	Polaganje Šoferskih izpitov v Murski Soboti. Pod okriljem Touring kluba se je skozi tri tedne vršila v Murski Soboti prva šoferska šola v Prekmurju. Kot vodja te šole in inštruktor tečajnikov je bil g. ing. Debelak inšpektor pri kralj, banski upravi v Ljubljani. Dne 30. aprila je polagalo 21 tečajnikov teoretični in praktični izpit. Izpite so položili vsi z zadovoljivim uspehom. Izpitov in zaključnega tečaja se je udeležil tudi višji svetnik g. Brozovič, načelnik urada za pospeševanje obrti pri kralj, banski upravi v Ljubljani. Po dovršenem izpitu so priredili tečajniki prijateljsko večerjo v restavraciji g. Baca, na kateri so se v imenu tečajnikov predavateljem prisrčno zahvalili za njihov trud gg. Ve-zer Geza iz Martjancih in Kfihar Štefan iz Puconcih. G. Čeh Franc iz M. Sobote se je pa zahvalil predavateljem s posebnim povdarkom, da se je šoferska šola vršila v M. Soboti, ki bo gotovo dosti doprinesla k pospeševanju motorizacije pri nas. Kot predsednik komisije je tudi sreski načelnik g. Dr. Bratina izrazil od svoje strani čestitke vsem tečajnikom in posebno na-glasii svoje veselje, da so vsi tečajniki položili izpit. Ing. g. Debelak se je zahvalil za pozdrave in pripomnil, da je banski upravi veliko ležeče na tem v šoferski stroki izučiti čimveč tečajnikov in tako učinkovito pospeševati vsestransko motorizaci jo naše banovine.
—	Poceni se proda motorno kolo HARLEY DAVIDSON 350 ccm gene ralno repariran. Za ogledati pri NEMEC JANEZ M. Sobota.
—	Tečaj za kurjače in strojnike, ki ga priredi referat za pospeševanje obrti Kr. ban. uprave, se prične v sre do 11. maja popoldan ob 1. uri (13) v dvorani hotela »Slon" (pri Bacu).
—	Lucova. Prve gasilske vaje so se vršile letos dne 24. aprila pri nas. Vaj se je udeležilo 103 gasilcev, ki so pod poveljem g. Štefanec Franca iz Šalovcih nad vse pričakovanje lepo uspele. Gasilci so izvedli vojaške vaje in vaje z orodjem prav strumno in s svojimi nastopi zadivili navzoče prebivalstvo. Izvedba nastopa na finglra-nem požarišču je bila izpeljana prav lepo in strokovno. Vsi gasilci s Svojimi brizgalnami so nastopili hitro in brez motenj. Posebna novost je bila
za nas opazovanje delovanje motorke čete Markovci, ki je silovito bruhala vodo po dveh ceveh. Po kratkem stvarnem nagovoru g. Štefaneca in strumnim mimohodom gasicev, so bile vaje, ki nam ostanejo še dolgo v prijetnem spominu, zaključene.
—	Popravek. V zadnji številki na šega 1'sta je bilo pomotoma objavijo no, da je umrl član gasilske čete v Sebeborcih Luthar Nikolaj. Umrl je Me kicar Franc kar radevoije propravimo.
—	Cankova. Pri nas se je dogradilo novo občinsko poslopje, katero je v okras naše vasi tik nemške meje. Nujna potreba, kot obmejne občine, pa je bila zidava novega šolskega poslopja. Dne 26. aprila 1938 je bil stavbni ogled, dne 18. maja ob 14. uri pa se vrši v občinski pisarni prva javna pismena ponudbena licitacija za oddajo vseh gradbenih (obrtniških) del za postavitev novega šolskega po slopja. Licitacija je razglašena v .Službenem listu" kraljevske banske uprave. Postavila se bo torej lepa obmejna prosvetna zgradba : .Bogu v čast, mladini v korist, skrbnim občanom pa v ponos".
—	Na Cvenu pri Ljutomeru se bodo vršile v nedeljo dne 8. maja t. 1. ob pol 15. uri kasaške in ravne ter preoonske galopske dirke (konjske dirke). Ljubitelji' konj in konjskega športa pridite na Mursko polje - po služite se nedeljske znižane vožnje.
KOLESA
° RIUMPH OPPEDO EMPO
L E S A
T
jamstvom in po najnižjih cenah.
Baterijski radloaparati x dveletnim Jamstvom.
PRVE PREKMURSKE STROKOVNE RADIODELAVNICE PO ORIGINALNIH TVORNIŠKIH CENAH.
pravila Istih po najnovejših metodah s separatori.
i___
| AKEHEC 3HNEZ JMa Sobota.

SK Mura : SK Slavija, Maribor 5:1 (3:1)
Slavija je v nedeljo, dne 1. maja odigrala svojo prvo tekmo kot prvorazredno moštvo na igrišču SK Mure v Murski Soboti.
Enajstorica Mure, ki je v tej tekmi nastopila zopet v nekoliko pregrupira-ni postavi, je izvojevala prepričevalno zmago zasluženo v svojo korist. Takoj spočetka začno gostje nevarno ogrožati Murina vrat«. V tem času so zabili tudi svoj častni gol. Kmalu so se znašli (udi Muraši in izpeljali številne lepe napadalne akcije. Mura je prekašala nasprotnika v vsakem oziru in bi bil po poteku igre rezultat lahko še večji. Skoda, da so gostje začeli v drugem polčasu precej surovo igrati. Sodnik je moral večkrat posredovati in pomirjati razburjene duhove, izključil je na obeh straneh po enega igralca.
Muraši so imeli zanesljivo obrambo in dobro krilsko vrsto. Napad pa klub pregrupaciji še ni homogena celota, mislimo pa da se bodo fantje
kmalu uigrali in potom bo šla stvar neprimerno bolj gladko izpod rok. Zlasti je ugodno presenetilo desno krilo, ki je nastopil prvič.
Dobro je sodil ss. g. Nemec L.
Po tekmi so imeii nekateri odborniki SK Mure priliko govoriti z nekim člgnom ISSK Maribcra, ki je izpovedal, da so se baje mariborski klubi dogovorili, da v prvenstvenem tekmovanju prepustijo SK Slaviji toliko točk, koliko bo potrebovala za obstanek v prvem razredu. Mura je že lansko leto dokazala, da je enakovredna mariborskim klubom in je dosegla 11 točk v pošteni športni borbi, težko se bo pa borila letos proti mahinacijam, ki so vse drugo nego sportske.
SPREJME SE TAKOJ
kljuiavvtiiarski vajenec
pri KOČVARI ŠTEFANU v Murski Soboti,
Mala ulica 3.
Za vse izolacije proti vodi, vlagi in za hitro vezavo cementa
BETONIT
Za vlago nepropustni notranji in zunanji omet
11 o I a t o r
BETONIT,
kem. isd. Maribor
(Zahtevajte navodila.)
ZAHVALA.
Ob bridki izgubi soproga, očeta
HORVAT JOSIPA
restavraterja in posestnika
so nam bili izrazi vsestranskega sočutja v veliko tolažbo. Zahvaljujeva se vsem, ki so izkazali pokojniku zadnjo čast. Posebna zahvala prečastiti duhovščini, pevcem ter vsem, ki so poslali vence in izrazili sožalje.
ANA in J O Š K O
HORVAT.
Preselil sem se s 1. majem
v novi lokal na Aleksandrovo cesto poleg Frima
izvršim strokovno z 2 letno pismeno garancijo.
Popravila
Zaloga vseh vrst ur iz najboljših švicarskih tovarn
Dittrich Franjo urar
MURSKA SOBOTA
izdelovanja Združbe trgovcev v Murski 5°boti.
Glavna skupščina združenja
trgovcev v Murski Soboti
se je vršila v soboto dne 30. aprila t. I. v dvorani hotela .Sion" ob udeležbi 232 članov in številnih odposlancev različnih organizacij in korpo racij. Skupščina je potekla v manifes-tativnem zanosu, v najlepši slogi in discipliniranosti, ščimer se je moralna sila naše organizacije posebno podčrtala. Sprejeti so bih važni sklepi, med drugimi tudi sklep, da se odpravijo nakupovalne legitimacije v sadni trgovini. Podrobnosti o poteku skupščine se bodo objavljale v prihodnjih številkah .Murske Krajine" v obliki zapisnika skupščine.
Pobijanje nedovoljene reklamne prodaje.
Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani, je poslala pod VIII. No. 2632/2 z dne 23. aprila 1938 vsem sreskim načelitvom in mestnim poglavarstvom naslednjo okrožnico:
Ministrstvo za trgovino in industrijo je v predmetni zadevi z razpisom z dne 4. aprila 1938 II št. 12155/u, sledeče odredilo: .Ministrstvu je bilo sporočeno, da se v mnogih krajih države, odnosno na področju vse države opaža pojav, da oglašajo posamezni trgovci prodajo blaga za 10, 15 pa tudi za 20% ceneje od običajnih dnev nih cen za dotično blago in da je ugotovljeno, da taki oglasi ne odgovarjajo resnici, ampak da imajo samo namen, da se dotično blago čim hitreje proda. Na ta način se pri po-trošačih, ki zaupajo takim oglasom ustvarja prepričanje, da se vrši v do-tičnem obratu razprodaja, kar pa ne odgovarja resnici.
Tak postopek je v nasprotju z izrecno odredbo § 168 zakona o obrtih in se kaznuje po § 399 t. 15 istega zakona. Postopek takih trgovcev se da v onih primerih, ko se mogoče
daje tudi kak popust, subsutnirati pod določbe zakona o pobijanju nelojalne konkurence.
Toda kljub takim izrecnim predpisom se ne opaža, da bi pristojne ob-Ifesti postopaie proti trgovcem v primerih takega cgiašanja, marveč se isto vrši nemoteno. Da bi se ta običaj, ki se radi tega vedno bolj širi na škodo tako solidnih trgovcev, kakor tudi po-trošačev pobijal in izločil iz trgovskega prometa, se naroča oblastvom, naj v vseh takih primerih cajenergičnejše postopajo proti takim trgovcem po prej omenjenih zakonskih predpisih.
Hirratu se opozarja, da se po ugotovitvi Zbornice za T. O I v Ljubljani in interesiranih združenj krši označeno zakonsko določilo tudi s tem, da se pogosto ogisša razprodaja pod označbami: .odprodaja", .opustitev zaloge", .izpraznitev zaloge", .inventurna odprodaja", .delna odprodaja" in podobno, kar vse predstavlja kršitev označenega določila, četudi se popust pri ceni izrecno ne omenja.
Kar se tiče obetanja poputta po 10% aH več, vezanega na iz vesten čas, je kr. banska uprava že v nekaterih primerih potrdila kazenske razsodbe, ki so takšno dejanje podvajale pod § 32 zakona o pobijanju nelojalne konkurence. Upravno sodišče se je pridružilo stališču kr. banske uprave in je torej to stališče smatrati kot pravno veljavno.
Za izvoz jajc ali medu.
Združenje obvešča prizadete člane, da je prejelo od tvrdke Josef Fgl, Feldkirch Vorarlberg dopis, da se imenovane zanima za uvoz medu in jajc. Rada bi stopila z interesenti v poslovne stike. Izvoz oziroma uvoz omenjenega blaga pride v poštev za Tirolsko, eventuelno tudi za Švico, ker se tvrdka nahaja na meji Švice.
Dopisovanje z imenovano tvrdko se lahko opravi v slovenskem, nemškem ali francoskem jeziku.
Vabimo interesente, da se v tej zadevi obrnejo direktno na omenjeno zastopstvo. Natančnejši naslov se dobi v pisarni združbe.