Maribor, dne SI. aprila 1029.
Posamezna Številka stane Din 1.50,
GOSPO
Izhaja vsako C c n e i Letno polletno Din 16. letno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — PoStno-čekovni račun 10.603.
-do. I LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Din 32.—, I
.—, četrt-	m................i.,—	n.	„
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Telelon interurban 113.
Cena Inseratoms cela stran Din 2000.—, pol str» ni Din 1000.—, četrt «treni Din 500.-, Vi strani Din 250-, Vi. str. Din 125-, Mali ogla. ■i vsaka beseda Din 1.20.
fazne spremembe oblastnih in občinskih doklad.
Z zakonom, ki ga je Nj. Vel. kralj podpisal in proglasil dne 10. aprila t. 1., so bile izvršene velike spremembe in dopolnitve v zakonu o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne "27. junija 1921. »Službene Novine« so v svoji številki z dne 13. aprila objavile ta zakon.
Nove trošarinske postavke.
V	zadnji številki smo objavili spremembe trošarinskih postavk. Pri pivu je državna trošarina znašala 62 Din na hI, od 1. septembra 1929 pa bo znašala 5 Din od hektoliterske stopnje ekstrak ta. Trošariaa na vino se je povečala od 35 Din na 100 pri 100 1 ter se bo pobirala pri puščanju vina v promet. Trošarina na ekstrakte, esence in eterična olja z alkoholom se poviša od 800 Din na 3000 Din. Na svetilni plin se trošarina zniža od 40 par na kubični meter na 20 par. Pri špiritu se je trošarina povišala na 20 Din od hektoliterske sto pnje pri alkoholu, ki ga proizvajajo kmetijske tvornice, odnosno na 23 Din pri alkoholu, ki ga proizvajajo industrijske tvornice. Na žganje se uvaja enotna trošarina za vso državo. Znašala bo 18 Din od hektoliterske stopnje (prej 15 Din), na žganje, proizvedeno iz vina, vinskih tropin ali slično, pa 23 D. Za ocetno kislino, izdelano iz lesa, se bo plačala državna trošarina 4 Din na 1 kg 100% kisline. Na bencin znaša trošarina po novem 300 Din od 100 kg, prej pa 400 Din. To je vsebina prvih 9 članov zakona z dne 10. aprila.
Oblastne doklade.
Drugi del tega zakona — členi 10 do 14 — pa vsebuje važne spremembe oblastnih in občinskih doklad. Člen 10 prepoveduje vsako oblastno trošarino, bilo v katerikoli obliki, na pivo, vino, ekstrakte, esence in" eterična olja z alkoholom, liker, rum in konjak, žganje In špirit. Od 15. aprila t. 1. preneha na .vse te predmete pobiranje oblastnih doklad od strani posameznih oblasti, izplačevanje trošarine se bo vršilo po predpisih tega zakona.
V	členu 11 se namreč določa, da se bodo oblastne doklade zenačile v celi državi ter se bodo pobirale .od državnih organov obenem z državno trošarino v tej-le izmeri: od 100 1 piva 30 Din,
od 100 1 vina 50 Din, od 100 kg ekstrak-ta, esenca in eteričnih oljev z alkoholom 400 Din, od hektoliterske stopnje likerja, ruma in konjaka 5 Din, od hektoliterske stopnje špirita 5 Din, od hektoliterske stopnje žganja 5 Din.
Te svote plačane oblastne trošarine bodo pripadale vsem oblastim za njihove potrebe. Uradi, pri katerih se bo plačevala državna trošarina, bodo vknjižili zneske oblastne trošarine kot finančne depozite ter jih bodo vsakih
10	dni poslali Drž. hipotekami banki v Beogradu za račun oblastnih trošarin. Račun oblastnih trošarin bo vodil finančni minister, ki bo moral koncem vsakega koledarskega tromesečja celokupno imovino tega računa razdeliti oblastim. Razdelitev se bo vršila po številu prebivalstva posameznih oblasti. Pri tem je merodajno število prebivalstva poslednjega uradnega štetja. Pri dodeljevanju zneskov oblastne trošarine na posamezne oblasti za leto 1929 se bo finančni minister oziral na to, da dobijo posamezne oblasti v njihovih y>roračunih predvidene dohodke trošarin, če tudi jim te trošarine ne bi pripadale po številu prebivalstva. Ravno tako se jim bo dodelil ves znesek, ki jim pripada po številu prebivalstva, če tudi je večji od onega, ki je predviden v proračunu. Pri dodelitvi trošarinskih iznosov posameznim oblastim se bo upoštevala trošarina, ki so jo oblasti pobrale do 15. aprila 1929.
Na količine vina, piva, ekstrakta, eteričnih oljev, likerja, ruma in konjaka, špirita in žganja, ki bodo s 1. aprilom v zalogi, se ne bo plačevalo po čl.
11	tega zakona na ime oblastne trošarine, temveč samo od količin, ki pridejo od 15. aprila t. 1. v promet in kon-zum.
S temi določbami je precej globoko poseženo predvsem v oblastno in občinsko gospodarstvo v Sloveniji.
Oblastna proračuna (ljubljanske ter mariborske oblasti) za leto 1929 predvidevata (in se je po njih do 15. aprila t. 1. pobiralo):
na pivo 100%na oblastna doklada k državni trošarini, to je 62 Din. Ta doklada je s 15. aprilom znižana na 30 D;
na vino 65 Din od 100 litrov, v mariborski oblasti pa 50 D ki. Ta doklada je znižana na 50 Din. Zaton ne razločuje posebne doklade na vino in na vinski mošt, ki je bila pri nas diferencirana
(65 in 45 Din) ter bo odslej enotna (50 Din);
na špirit 100% doklada k državni tro šarini, ki jo znašala 17 Din. Ta (oblast« na) doklada je znižana na 5 Din od hek toliterske stopnje;
na žganje 100% doklada k državni trošarini, ki je znašala 15 Din. Znižana je na 5 Din.
Občinske doklade.
Člen 14 zakona od 10. aprila t. 1. določa: »Občine, ki po zakonu imajo pravico vpeljati občinsko trošarino, bodo mogle od 1. januarja 1930 v lastnem delokrogu naložiti trošarino na predmete člena 11 tega zakona (pivo, vino itd.) do višine, ki je predvidena za oblastno trošarino na te predmete. Trošarinske doklade, ki so višje od oblastne trošarine za 50%, bodo odobravala pristojna finančna ravnateljstva, preko tega do 100% bo odobravalo generalno ravnateljstvo davkov.
Na fina vina pa, osladkorjena ali ne-osladkorjena, kakor tudi na vsa druga vina v steklenicah, morejo občine naložiti občinsko trošarino po svojem preudarku, vendar morajo od dohodka, dobljenega na ta način, pristojni oblasti (samoupravi) oddati 30%.
Predmeti čl. 10 tega zakona (pivo in vino itd.) morajo biti enako obdačeni z občinsko trošarino brez ozira na to, ali so bili pridelani na področju občine ali ne. Trošarinska enota mora za občinsko trošarino biti ista kakor za državo.«
Določbe za občinsko trošarino bodo torej, kakor je v zakonu določeno, stopile v veljavo z novim letom 1930. Do tedaj pa se bodo pobirale občinske doklade v dosedanji višini, to je na državno trošarino v nepovišani izmeri (pri vinu od 35 par od litra, pri žganju od 15 Din, pri špiritu od 17 Din na llekio-litersko stopnjo).
Kar se pa dostaje samoupravnih doklad na direktne (neposredne) davke, bodo jih samoupravna telesa po zakonu od 28. marca t. 1., kakor smo že v zadnji številki objavili, smela naložiti brez odobrenja finančnih oblasti v teh' mejah:
1.	kmetske občine do 50%,
2.	mestne in trške občine do 40%g
3.	okraji do 8%,
4.	oblasti do 10%.
Za doklade kmetskih občin preko 50 do 60%, mestnih in trških občin preko iO do 50% je potrebno soglasje finančnih ravnateljstev. Za doklade občin, tr-
V NAŠI DRŽAVI.
Pri posameznih ministrstvih so odpravili ravnateljstva in uvedli oddelke.
Krog srednje- in ?judsko-šoIskega zakona. V zadnjem času je objavilo časopisje načrt šolskega zakona, po katerem bi naj postal verouk neobvezen predmet in bi se naj poučeval izven šol skih ur. Radi teh katoliške in pravoslavne kroge vznemirjajočih vesti razglaša prosvetno ministrstvo sledeče: V prosvetnem ministrstvu so komisije, ki so delale na ljudsko- in srednješolskem zakonu in proučevale prosvetni program, končale svoje delo. Prosvetni minister Maksimovič je izjavil, da ministrstvo ni vezano na resolucije in na materija! teh komisij, ampak da ga bo samo še enkrat proučilo. Prodno bode prišlo do končnoveljavne odločitve, bo zaslišalo zastopnike katoliške in pravo slavne Cerkve, da izrazijo svoje načelno stališče k tem kulturnim zadevam.
Novi stanovanjski zakon je že predložen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu v odobritev. Po predloženem načrtu bi naj bil ta zakon veljaven od 1. nov. 1929. Za zaščitene najemnike se naj zviša najemnina za 10 odstotkov; v novih hišah se naj določi najemnina na zahtevo tudi potom komisije.
Sporazum med našo državo ln Ru-tnunijo. Delegaciji za jugoslovansko-rumunska pogajanja sta dosedaj delali v štirih odsekih: v javnopravnem, za-sebnopravnem, upravnem in finančno-gospodarskem. V vseh vprašanjih se je dosegel načelni sporazum, tako da je pričakovati v par dneh podpisa dogovorov, ki so se dosegli v teh štirih odsekih.
Sestanek zunanjih ministrov Male antante se bo vršil od 20. do 22. maja v Belgradu. Po sporazumu vseh treh v poštev prihajajočih vlad bodo zunanji ministri obravnavali vse politične zadeve, ki posredno ali neposredno zanimajo vse te države, bodisi vse skupno, bodisi vsako posebej. Posebno pozornost bodo posvetili delovnemu programu gospodarske Male antante, ki se je izdelal na sestanku gospodarskih delegatov vseh treh držav od 11. do 20. februarja t. 1. v Bukarešti.
Nekaj novega za jugoslovanske gospodarje. V Beogradu obstoja zavod za proučevanje umnega gospodarstva naših kmetov. Po švicarskem zgledu bo ta zavod po zadružnih zvezah uvedel blagajniške knjige za naše kmete. Tozadevne knjige so že gotove. Naš kmet naj bi se natančno naučil voditi blagaj niške knjige. Na ta način bi tudi država dobila jasno sliko o gospodarskem stanju, o potrebah in o konsumu naših kmetov ter obči pregled čez gospodarsko stanje našega kmetskega prebivalstva.
gov in mest preko teh mej, za doklade okrajev preko 8% in oblasti preko 10% je potrebna odobritev generalnega ravnateljstva davkov.
V DRUGIH DRŽAVAH.
V avstrijski vladni krizi bo nasledil dr. Seipla kot novi zvezni kancler dež. glavar v Vorarlbergu dr. Ender.
Otvoritev novoizvoljene italijanske zbornice. Dne 20. aprila je otvoril italijanski kralj s prestolnim govorom zbornico. V govoru je kralj posebno po-vdaril dve točki: trdnost fašizma, s ko-jim je prežet italijanski narod, in spravo Italije z Vatikanom, ki je bila dosežena po 60 letih.
Iz papeževe države. Za prvega papeževega poslanika v Jeruzalemu bo ime novan monsignor Valley. Vatikan bo zgradil na najbolj vidnem mestu Jeruzalema palačo za svoje poslaništvo, ki bo postala znak svetega mesta. Tako bo nad Jeruzalemom plapolala papeževa zastava. Vatikan se že pogaja z Anglijo kot zaščitnico Svete dežele o pravicah katoliške Cerkve. Po vsej verjetnosti bo dobila katoliška Cerkev prvenstveno pravico nad vsemi svetimi mesti v Jeruzalemu, Betlehemu in Naza-retu.
Čehoslovaški vladi preti krisa, Poslanec narodno demokratske stranke dr. Kramar je razžalil z izjavo na velikem strankinem zborovanju zunanjega ministra dr. Beneša. Dr. Bcneš zahteva preklic izjave ter zadoščenje, a dr. Kramar noče podati niti onega in ne drugega. Listi poročajo, da je predsednik dr. Masaryk že povabil sedajno vla do, naj odstopi in napravi prostor urad niški vladi.
Razorcžiivsna posvetovanja v žone-vl se že vršijo. Zastopnik Rusov Litvi-nov je predložil poseben program, po katerem bi se naj izvršila razorožitev. Po dolgem govorjenju sem in tja je bil ruski predlog odklonjen. Zastopnik Anglije na teh posvetovanjih je podal to-le izjavo: »En del razorožitvenega programa, kakor si ga je domišljal ob pričetku DruštVa narodov, je danes že uresničen. Armade iz časa vojne so znatno zmanjšane in velike pomorske države so se v Washingtonu leta 1921 zedinile na določen mornariški program. Nov sporazum za nadaljnje znižanje je sicer želeti, vendar se dosedaj še ni dosegel. To pa komisije za razorožitev ne sme ovirati, da ne bi dalje delovala na polju razorožitve na suhem. Angleška vlada želi, da bi se velika mednarodna razorožitvena konferenca čim prej pospešila. Rekel je nazadnje ob splošni veselosti: Nisem prijatelj sovjetov, pa tudi meni gre stvar sedaj nekoliko prepočasi!« — Tokratna ženevska posvetovanja bodo zaključena z izdelkom razorožitvenega načrta, ki bo predložen na sestanku posameznih držav, ki so včlanjene pri Društvu narodov, v odobritev. Temu načrtu ln poročilu o delovanju konference bo priložen tudi še ruski razorožitveni načrt.
Nemčija In posvetovanja strokovnjakov. V Parizu-se vršijo posvetovanja gospodarskih strokovnjakov velesil. Ob tej priliki bi se naj določilo, kako
naj izpolni Nemčija plačilne pogtoje, ka tere jej nalagajo razne mirovne pogodbe. Zastopnik Nemčije dr. Schacht odločno odklanja od velesil Nemčiji narekovane številke. Nemci bi bili pripra vljeni razpravljati o plačevanju po skle pu miru jim naloženih obveznosti, ako bi se jim obljubila sprememba versaill-ske mirovne pogodbe in sicer glede vrnitve enega dela kolonij in premestitve vzhodnih mej v Zgornji Šleziji in napram Poljski. Nemški pogoji so pa za Francijo nesprejemljivi in pariška posvetovanja strokovnjakov bodo končala z neuspehom.
Nova poljska vlada namešča na visoka uradniška mesta oficirje. Značaj nove poljske vlade je čisto vojaški.
Angleška zbornica bede razpnščena 10. maja, nove volitve bodo 30. maja. Prvi sestanek novoizvoljenega parlamenta bo 10. junija, prestolni govor 17. junija.
Sccijalni demokiratjo in komunisti v beseil&h In dejanjih. Veliko se razpravlja o smrtnih kaznih. Razlogi so prav tehtni za in proti. Splošno se opazuje, da so mlade stranke, ki še niso prišle do kake večje veljave, zoper smrtne ka zni, hočejo odpraviti vsako smrtno ka-znjenje in se zgražajo nad tistimi, ki so na moči in smrtne kazni izvršujejo. Socijalni demokratje do komunizma so v besedah proti vsaki smrtni kazni. Kako pa ta stvar izgleda v praksi, torej v slučaju, da ti ljudje pridejo do oblasti in imajo v rokah smrtno kazen odpraviti? Pri oblasti so ti mogočnjakl v Rusiji in v Mehiki. Mislim, da ni treba opozarjati in navajati kakih številk, ker glave tam kar frčijo. Značilno ja poročilo iz Mehike. Ko se je dvignila pobuna, kakršnih bo tam še naprej in naprej, je bilo prvo vladno poročilo to, da so ujeli nekega revolucijonarnega »generala« in ga postavili ob zid ter u-strelili. Torej smrtna kazen! To je samo lc en slučaj, a prav tako se dela. V besedah so grozno zoper vsako smrtno kazen, ako pa pridejo do oblasti in bi lahko kazen odpravili, pa je človeško življenje ceno kot jagode.
StraSiole lakota na Kitajskem. Mednarodni pomožni odbor proti lakoti poroča strašne podrobnosti o položaju v kitajski pokrajini Šansi. V nekem okra ju, ki šteie 120.000 duš, je 70.000 ljudi popolnoma brez vsakih živil. Mnoge družine prodajajo ženske člane kakor ubogo živino. Prodanih je bilo doslej približno 17.000 žena in mladih deklic za približno 200.000 kitajskih dolarjev.
^¡OzaNEBČIJO M®¥ii K @riiim
Doma je bil Ludovik v mestu Monfor v Bretagni, najbolj revni pokrajini na Francoskem. Njegova rodbina je bila sicer plemenita, a ubožna, zato je oče opravljal odvetniške posle. Vzgoja v družini je bila pristno krščanska, kar se je očitno kazalo na mladem Ludovi-ku. Kot dijak je kazal veliko pobožnost in čistost življenja ter ljubezen do re-vežev, ki jih je velikokrat nodpiral a
tem, kar si je sam sebi odrekel. Kako je skušal pomagati svojemu bližnjemu, kaže sledeči slučaj: Nekoč je peljal revnega součenca k bogatemu trgovcu in mu rekel: »Gospod, vidite tukaj mojega sobrata, tudi vaš brat je. Poglejte, kako obleko ima! Zbiral sem med svojimi součenci, da bi mu kupili obleko. Tukaj je denar; kar pa manjka, pač vi popustite!« In priskrbel je svojemu so-učencu obleko. Kmalu so Ludovikovi starši prišli v take denarne težave, da tudi za njega niso več mogli plačevati. Tu si je pa Ludovik pomagal na poseben način. Prevzemal je nočno stražo pri bogatih mrličih, da je za plačilo, ki ga je zato prejemal, lahko vsaj skromno živel. Ko je pri mrličih bedel, je študiral, zraven pa tudi premišljeval velike verske resnice o smrti, o sodbi, o večnosti in je tako postal, če tudi še mlad, zelo resen v svojem življenju. Tudi si je nalagal razna stroga pokorila, da si je ohranil telo v pokorščini In da je posnemal čistost Marijino, katero Ime si je privzel pri sv. birmi.
Ko je leta 1700 postal duhovnik, je prevzel dušeskrbje v bolnici v mestu Poitiers in je poučeval otroke, pa Uidi nevedne odraščene v krščanskem nauku. Odvzeli so mu tudi to službo radi grdega obrekovanja, tako da si je v nekem zapuščenem kraju moral izprositi za prenočišče prostor pod stopnicami neke hiše in je živel od miloščine usmiljenih redovnic. Ko se je zopet vrnil v bolnico, jo je pametno uredil, je skrbel za dostojno oskrbo ubogih bolnikov, je tem stregel z lastnimi rokami, pomival posodo, pometal sobe, je bil res najmanjši med svojimi brati, kakor pravi Kristus.
Med tem pa se je Ludovik ponudil, da bi imel po raznih krajih misij one po vzgledu sv. Vincencija Pavelskega. S temi misijoni je postal eden največjih duhovnih dobrotnikov severozahodne Francoske. Njegovi misijoni so imeli zelo velike uspehe, tako da so se vzbudili in spreobrnili celi kraji. To je pripisovati njegovim gorečim molitvam in strogemu življenju, ki ga je daroval Bogu za prospeh misijonov. S svojimi misijoni je pa vzbudil proti sebi veliko zavist in sovraštvo krivovercev, sploh vseh ljudi, ki jim je bilo živo versko življenje trn v peti. Preganjali so ga, kjer so ga le mogli, da, posrečilo se jim je celo, da so nahujskali proti njemu tudi župnike in škofe, tako da so mu prepovedali priti v njihove pokrajine.
L. 1711 je imel Grinjon v nekem kraju kar štiri misijone zaporedoma. Enega v bolnici, drugega za može, tretjega za žene, četrtega za vojake. Uspeh je bil velikanski. To pa je posebno razjarilo njegove nasprotnike. Sklenili so, da ga spravijo s pota in se niso sramovali in bali najhujšega. V juho, ki jo je zavžil po neki pridigi, so mu primešali strupa. S protistrupi si je sicer rešil za enkrat življenje, a je bilo njegovo zdravje od tistega časa zelo rahlo in je tudi radi tega veliko prezgodaj umrl. Ko se njegovim nasprotnikom to ni posrečilo, so poskusili na drug način. Nekega večera je šel Ludovik s svojim tovarišem h kiparju, ki je veliko storil za o-krašenje cerkve. Bilo je že temno. Ko
sta hotela stopiti v ozko, temno ulico, je naenkrat menil Grinjon, da sta zašla in se ni dal pregovoriti, da bi šla po ulici naprej. Vrnila sta se in sta po nekem daljšem potu prišla do kiparja. Na vprašanje, zakaj da ni hotel iti po oni ulici, je odvrnil: »Meni je srce kar zastajalo in nisem mogel napraviti koraka naprej.« — Njegov tovariš je čez leta zvedel od zločincev samih, da so čakali v tisti ulici na Grinjona, da bi ga bili ubili. Prihodnje leto je s svojimi tovariši na isti način ušel smrti, ko so ga hoteli umoriti morski roparji, ki so bili podkupljeni od njegovih nasprot nikov.
Da bi veliko misijonsko delo lahko uspešneje vršil, je zbiral Ludovik Grinjon enako misleče duhovnike okrog sebe in jih je nazadnje združil v posebno družbo preblažene device Marije. Prvi predstojnik te družbe je bil Milot. Ko ga je Grinjon povabil, da se mu pridruži, je moral revež priznati, da je deloma ohromel in da trpi velike bolečine v glavi in v prsih. A Grinjon mu je odgovoril: »Vse vaše bolezni me ne morejo zadržati, da vam ne bi rekel kakor nekoč Gospod Mateju: Pojdi za menoj! Kakor hitro bodete začeli delati za zve-iičanje duš, bodo izginile vaše bolečine!« — In res. Milot je zaupal. Ko je šel z Ludovikom na prvi misijon, mu je začelo postajati bolje, dokler ni popolnoma ozdravel. — Grinjona samega je njegovo naporno delo kmalu strlo, umrl je 28. aprila 1716. Njegovo telo je ostalo poldrugo leto po smrti nestrohnjeno. Leta 1888 ga je papež Leon 13. proglasil blaženim.
Svoje velike uspehe je Ludovik Grinjon dosegel posebno radi svoje globoke pobožnosti do Marije. Njegovo geslo je bilo: »Da pride kraljestvo Kristusovo, mora priti prej kraljestvo Marijino.« Vpeljal je tudi posebno pobož-nost do preblažene Device, ki jo je imenoval »pravo pobožnost do Marije«. Ta pobožnost je v tem, da se človek čisto izroči Mariji in ji po nauku blaženega Grinjona daruje svoje telo, svojo dušo z vsemi njenimi zmožnostmi, nadalje vse, kar ima na prempženju, pa tudi svoje čednosti in zasluženja.
Naša dežela je vsaj na zunaj kraljestvo Marijino. Po dolinah In gorah Marijine cerkve, po poljih Marijine kapelice, v vsaki cerkvi Marijin oltar, v vsa ki hiši Marijina podoba. Da bi bilo Marijino kraljestvo tudi v naših dušah, v našem življenju! Da bi bilo veliko čeS-čenja Marijinega, da bi bilo veliko posnemanja Marijinega življenja. Da bi se naša mladina zbirala v Marijinih družbah okoli Marije in jo imela za vodnico v življenju, da bi bila Marija vzgled našim družinam! Veliko Marijinega kraljestva je lepo, svetlo življenje, je sreča.
Misijonsko delovanje pod sedanjim papežem. Papež Pij XI. se imenuje velikokrat misijonski papež radi svoje velike skrbi za misijone. Od marca leta 1922 pa do marca 1929 se je ustanovilo 78 novih misijonskih postaj. Sedaj je na Kitajskem 85 misijonskih postaj, pripomniti pa je, da obsega večkrat kaka misijonska postaja po več milijonov
duš. V Indiji jih je 46, v Afriki 115. V raznih drugih deželah jih je bilo ustanovljenih 22. Važno je tudi, da so bile pod sedanjim papežem ustanovljene misijonske postaje, ki jih vodijo tamkajšnji domačini. Tako je dobila Kitajska 7 domačih škofov, Japonska 1, Indija 2. Daj Bog, da bi se njegovo kraljestvo sreče vedno bolj razširjalo in osrečevalo vedno več ljudi in dežel.
Spreobrnitve v Angliji in v Ameriki. Anglija In Amerika sta deželi,, kjer vsako leto prestopa največ ljudi v katoliško Cerkev. Anglija ima 2,156.146 katoličanov, leta 1927 jih je na novo prestopilo 13.000. Ameriške Združene države imajo 19,689.000 katoličanov in vsako leto približno 34.000 prestopov v katoliško Cerkev.
Bivši ministrski predsednik na Kitajskem — redovnik. Pretekli mesec je položil slovesne redovne obljube v benediktinskem samostanu sv. Andreja na Francoskem bivši kitajski ministrski predsednik Lu-Tseng-Tiang. Dne 23. novembra je pisal v nekem pekinškem listu sledeče: »Čim bolj spoznavam življenje katoliške Cerkve, tem jasneje uvidevam božansko vrednost njenega nauka. Udan sem sv. Očetu in smatram njegove naredbe za voljo Kristusovo. Ne morem opisati čustev, ki jih imam, ko premišljujem besede Pija XI.: »Kristus ljubi Kitajsko.«
Proslava device Orleanske. Na Francoskem letos proslavljajo zelo slovesno 5001etnico, odkar je devica Orleanska leta 1429 pregnala iz Francoske Angleže ki so si hoteli Francijo podvreči.
Švedska. Na Švedskem obhajajo letos IlOOletnico, da je prišel tja sv. Ans-gar in jim prinesel luč krščanstva.
Trojno orožje. Sovražniki vere uporabljajo trojno orožje: protiverskl tisk, brezverska društva in šolo breg Boga. Tako je rekel velik vzgojitelj mladine Don Bosko, ki bo letos 2. junija prištet blaženim.
Ostanki svetnikov, ki so bili last ru-ske carske družine. Pri nas v Jugoslaviji živi ruski metropolit Antonije. Kakor poroča časopisje, namerava metropolit prenesti v Beogi-ad ostanke svetnikov (relikvije), katere mu je zaupala mati ruske carinje Marija Feodorov-na. Sveti ostanki so spravljeni v treh umetno izrezljanih zabojčkih. Ena od skrinjic hrani kosti iz roke sv. Janeza Krstnika, druga kosec sv. križa, na katerem je umrl Kristus, tretja sliko matere božje, katero bi naj bil naslikal evangelist sv. Lukež. Stari metropolit je izpovedal o svetostih sledeče: »Še pred prvo križarsko vojno so je prikazal v sanjah enemu križarju sv. Janes Krstnik in mu označil kraj, kamor so ga bili po obglavljenju zagrebli njegovi učenci in istotako mesto, kjer počivajo njegove kosti. Turki, ki so se polastili sv. dežele, so že pred križarskimi vojnami zažgali Janezove kosti, iz-vzemši desno roko, ki ni počivala skup no z ostalim okostjem. Ostanek roke so prevzeil pozneje malteški vitezi in ga prenesli na otok Malta, kjer je bil sedež tega reda. Relikvijo sv. križa in podobo Matere božje so si osvojili vitezi ob času prve križarske vojne 1. 109®. Ostanki so ostali v njihovi posesti do
Izbruha francoske revolucije. V francoski revoluciji so zbežali maltezarji z Malte v zapadno Rusijo, ker je bil car Peter 1. njihov veliki mojster in od nje ga so prejeli v dar razne pokrajine. Iz hvaležnosti so mu prepustili vitezi sv. ostanke. Relikvije so romale od enega ruskeea carja v last drugemu. Po vojni bo jih prenesli v Kopenhagen in jih izročili že zgoraj omenjeni Mariji Feo-dorovni.«
Velik romarski shod na Črni gori se
bo vršil dne 11. in 12. maja. Ta dan pri de na Goro deset procesij. Največja pro cesija pride od Sv. Lovrenca v Slov. g., edružena z Malo Nedeljo. Dne 11. maja ob 5. uri odhod iz Moravskega vrha čez Benčak k Sv. Lovrencu. Tukaj bode sv.
maša z blagoslovom za žive in pokojne romarje. Po sv. opravilu nadaljevanje božje poti proti Ptuju v cerkev sv. Petra in Pavla, kjer bo sv. maša za romarje ob pol 11. uri. Velika udeležba romarjev se pomika iz Ptuja preko deroče Drave po širnem Dravskem polju na Goro. Romarji obiščejo med potjo 4 farne cerkve in eno podružnico. Na Goro pridejo krog 4. ure popoldne. Tamkaj je slovesen sprejem romarjev in v cerkvi sv. blagoslov z Najsvetejšim.
Nikar ne odlašajte, ako želite o Bin-koštih na Trsat in na otok Krki Sporočite svoj naslov Sveti vojski v Ljubljani, da Vam čimpreje pošlje podrobna pojasnila. Zadnje dni se prijave brezpogojno ne bodo več sprejemale.
MOŽJS, FANTJE, BIVŠI VOJAKI IZ SVETOVNE VOJNE.
Že zopet se bliža praznik Vnebohoda, toje praznik ZSV iz svetovne vojne za vse Lavantince, že zopet Vas kliče in vabi Marija v svojo lepo romarsko cerkvico v Petrovče v prekrasno Savinj-Bko dolino.
Kakor že poprej dve leti, Vas tudi letos vabi ZSV, da pridete vsi, ki ste se udeležili grozot in strahot v svetovni vojni, da se greste zahvalit Mariji za našo srečno vrnitev v domovino. Obenem pa greste, da se skupaj zberete, da počastite vse padle vojake cele La-vantinske škofije in da se tam tudi u-deležite velikega zborovanja ZSV za Lavantinsko škofijo.
Prosimo, da pridete vsi možje, fantje, sorodniki padlih, vojne vdove in sirote kakor tudi vsi prijatelji in prijateljice vojnih trpinov, da pri Mariji v Pe-trovčah dne 9. maja se zahvalite za sre čno prestano svetovno vojno in da se tam v molitvi spominjate vseh padlih žrtev svetovne vojne.
Ob 10. uri bo sv. maša za vse padle vojake Lavantinske škofije.
Pridiga vlč. gospoda bivšega vojnega kurata Bonača iz Ljubljane.
Slovesni libero pred ploščo padlim vojakom v cerkvi.
Darovanje pri plošči za stroške prireditve.
Zunaj cerkve pokrajinsko zborovanje ZSV.
Za polovično vožnjo je zaprošeno. — Vsak si naj kupi celi vozni listek do Pe trovč, v Petrovčah pa dobi legitimacijo proti odškodnini 2 Din. Ta 2 Din se u-porabljata za velike stroške prireditve. Listek, s katerim se je pripeljal do Petro vč, se mora shraniti, ker velja za brezplačni povratek nazaj.
Lavantinci, pridite vsi brez razlike! Zveze z vlaki so zelo ugodne. Polovična vožnja bode veljala za vse udeležence brez razlike spola. Prosijo se tudi bivši vojni kurati, da se slavnosti ZSV dne 9. maja na praznik Vnebohoda pri Ma-riiini cerkvi v Petrovčah udeležijo!
Ne silite v mesta! Neprestano prihajajo mladi ljudje iz kmetskih občin v mesto in iščejo »dobrih služb«. Drugi zopet hočejo imeti službo pri mestni ob čini, ali pa pravijo: »Preskrbite mi državno službo«. Kot prijatelji ljudstva opozarjamo, da sedaj pri najboljši volji ni mogoče, najti kake službe v mestu. Bele vrane so., tisti, ki se jim posreči, najti kako malenkost. Mestna občina niti tistih svojih ljudi, katere je dolžna kot domovinska občina podpirati, ne more zaposliti. Državna uprava pa itak vedno odpušča še stalne nastavljence in novih ne sprejema. Saj se vedno čita o takozvanih »redukcijah« v državnih službah. In kar je najhujše: Stanovanj ni mogoče dobiti. Mariborska občina leto za letom gradi nove stanovanjske hiše in to jo stane mnogo milijonov, a kljub temu so letošnjo zimo mnoge fa-milije morale v najhujšem mrazu stanovati z otroci vred v šupah in drvarnicah. Naj si torej nihče na dežeJi ne dela praznih upov o »dobrih« službah v mestu! Pomislite samo, da je celo v Mariboru nad 1000 ljudi brezposelnih. Ne silite torej po nepotrebnem v mesta, ker s tem samo povečate bedo in veliko pomanjkanje stanovanj. Kaj malega morejo letos zaslužiti v Mariboru stavbeni delavci, ker se precej gradi, ali tudi tu je slaba plača, ker plačujejo za ročne delavce 'samo po 3 Din na uro. Srečen tisti, ki zasluži 4 Din.
Smrt upokojenega duhovnika. Dne
18. t. m. je umrl v Selah pri Ptuju gos-
1 pod Lovro Sclilamberger, vpokojeni duhovnik naše škofije. Pokopan je bil soboto na pokopališču v Hajdini. Svetila mu večna luč!
Pomenljiv jubilej. V dneh 8. in 9. junija letošnjega leta bo slavila gimnazija v Ptuju 601etnico obstoja.
Važne avtomobilne zveze. Mestna občina Celje namerava otvoriti v kratkem te-le avtomobilne zveze: Celje—Konjih ce (trikrat na dan), Celje—Vojnik, Celje—Vransko, Celje—Šoštanj, Celje— Št. Jurij ob južni žel., Celje—Kozje, Celje—Mestinje—Podčetrtek—Sv. Peter pod Sv. gorami (dvakrat na dan), Celja —Solčava (vsako soboto enkrat, v nedeljo in sredo dvakrat), Celje—Rogaška Slatina (vsak pondeljek enkrat, torek in četrtek dvakrat).
Ga že imajo! Poročali smo, kako jo odnesel dne 25. marca stari Mariji Pu-sar pri Sv. Rupertu nad Laškem neznan uzmovič 6500 D. Orožniki iz Štor so po preteku 10 dni izsledili tatu v o-sebi mladega Franca Zaje od Sv. Ru-perta, kateremu so bile dobro znane denarne in hišne razmere pri stari vdo vi Pusar. Zaje je popival za ukradeni1 denar po celjskih gostilnah in razmetaval kar tisočake. Prijeli so ga, zaprli, vendar denarja niso dobili pri njem, ker ga je že po lastni izjavi vsega zapravil.
Vlomilci cdšli skoro praznih rok. V
noči od 15. na 16. aprila, ko je bilo temno in je lil dež, je dobilo okrajno glavarstvo v Murski Soboti obisk doslej še neznanih vlomilcev. Nasilno so bile odprte tri miznice, v katerih je bilo nekaj denarja ter par kolkov. Izginil je tudi en neraben samokres. Škoda je ne znatna in so bili gotovo tudi vlomilci razočarani, ker so odnesli po velikem trudu tako malenkosten plen. Mursko-soboško glavarstvo je bolj na samem, in radi tega je bilo vlomilsko delo tem lažje.
Vlom. Družba tatov in vlomilcev je vlomila najprej v noči v klet trgovca Antona Bregar v Šmarjeti pri Rimskih toplicah. Iz kleti so prišli v trgovino, odkoder so odnesli raznega blaga za 25 tisoč Din. Predno so se lotili vlomilskega dela, so psa, zvestega in budnega ču vaja, zastrupili.
VELIK KONCERT
3. moja t Mariboru
12. maja f Ptuju
rumnoRr
Dne 3. maja t. 1. se vrši v Mariboru velik koncert »Maribora«, pri katerem sodeluje operna pevka gospa Lovšeto-|va in operni pevec gospod Neralič. — ¡Mariborčane in okoličane že danes opo zarjamo na ta koncert!_
I ISTI VELIKI KONCERT SE PONOVI j DNE 12. MAJA POPOLDNE V PTUJU.
Prepričani smo, da bodo naša društva« pevski zbori in ostale naše organizacije pripomogle, da bo tudi koncert V j Ptuju, ki bo nudil velik umetniški uži-
I tek, dal pobudo k živahnejšemu delat ' v pevski stroki. Zato ta dan na svidenje!
Viničar utonil. Od Št. Vida pri Ptuju poročajo, da je utonil v močno narasli Dravinji viničar Jakob Duh, ki zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Lovil je les, katerega je nosila Dravi-nja. Ko se je lotil z drogom težjega hloda, ga je ta potegnil na sredino valov. 'Nekaj časa je še plaval, a so ga le premagali deroči valovi in ga odnesli, da če trupla danes niso našli.
Visoka starost. V starosti 93 let je u-mrl upokojeni železniški uslužbenec Jakob Rajner. Dolga leta je stanoval v Hrastniku pri svojem sinu. Po sinovi smrti se je preselil k svoji hčerki v Zg. Radgono. Bil je zaveden katoliški mož ter vzor očeta. Ostani mu ohranjen časten in hvaležen spomin!
Nad 100 let star Jugoslovan umrl. V
sredini minulega tedna je umrl v Zaje-čaru v Srbiji trgovec Todor Jovanovič Desedrenac, 101 leto star. Ko je starček čutil, da se mu bliža smrt, je zbral krog sebe celo družino. Po slovesu od otrok in vnukov je zdrknil v naslonjač in iz-dahnil radi starostne oslabelosti.
Najstarejši Anglež umrl. V Notting-hamu na Angleškem je umrl najstarejši angleški državljan, 1481etni William ¡VValker. Vse svoje življenje je jedel — svinjsko meso, katerega je do zadnjega prav krepko zalival s pivom.
Ogromen gozdni požar. Dne 20. aprila je izbruhnil predpoldne silovit gozdni požar na oblastnem posestvu Pono-,viče pri Litiji. Pogorelo je 25 ha gozda, nasadov od ljubljanskega oblastnega odbora in 7 ha kmetskih gozdov. Škodo cenijo na 300 do 400.000 Din. Požar so z velikimi napori omejili in pogasili. Sumijo, da gre za maščevanje hudobne roke.
Iskra iz lokomotive zanetila požar.
Dne 20. aprila popoldne so objeli plameni vas Gatino pri Grosupljem na ¡Kranjskem. Ogenj je izbruhnil najprej pri s slamo kriti hiši, ki je blizu železniškega tira. Najbrž je zanetila to streho iskra iz mimo brzeče lokomotive. Pogorelo je vsega skupaj 17 poslopij, 2 prašiča, človeških žrtev ni bilo. Pogo-felci so sami revnejši kmetje in ko-fearji.
Veliko močvirje blizu Beograda bodo Izsušili. Že lani je bila izdana nareclba za izsušenje velikega močvirja med Do navo in Tamišem pri Pančevu. Stroški za to melioracijo bodo znašali 260 milijonov dinarjev, k tej svoti pa bo država prispevala polovico, polovico pa Donav ¡Sko-tehniška zadruga v Pančevu. Pridobljenih bo 50.000 ha nove zemlje za oranje, kar bo predstavljalo najmanjo ivrednost 1 milijarde dinarjev. Vsa površina plodne zemlje naše države se bo povečala za 1%, naše narodno premoženje pa za 1 milijardo Din. Če odbije-mo stroške, bo z novo zemljo pridobljeno premoženje tri četrtine milijarde, .povrhu tega pa bode z izsušitvijo tega [ifcaočvirja možno cenejše graditi most pri Pančevu in sicer za celih 130 milijonov Din. Okolica mesta Beograda bo pridobila v zdravstvenem oziru, ker bo izginilo veliko močvirje v bližini. Izsuševalna dela bodo trajala tri leta, ta čas pa bo imelo veliko število brezposelnih lam svoj zaslužek.
Dve najmočnejši bojni ladji. Dve naj
novejši in najmočnejši bojni ladji sta last Anglije, nosita imeni »Nelson« in »Rodney« ter opravljata službo v Atlantskem Oceanu. Obdani sta na krovu z jeklenimi ploščami, ki so debele 16 cm. Bombe iz letal in tudi najtežje topovske krogle ne morejo prebiti tega obrambnega oklepa. Ostali trup ladje in oba stolpa, kjer so težki topovi, so zavarovani z jeklom v debelosti od 35 do 40 cm. Najbolj zanimivo pri teh dveh ladjah je dejstvo, da se bližata glede zgradbe vzoru nepotopljivosti. Napram torpedom sta tako neobčutljivi, da bi se n. pr. »Nelson« ne potopil, akoravno bi ga zadelo šest torped.
V sedmih mesecih ujel 732 kitov. V Ilobart (na otoku Tasmanija pri Avstraliji) se je vrnil parnik za lovljenje kitov »Nielsen Alonso«. V sedmih mesecih je nalovila ladja 732 kitov, ki so vredni 80 milijonov Din. Iz kitov so pridelali 63.500 ton ribjega olja. Kapitan zgoraj omenjenega lovilca Andersen je izpovedal, da je parnik »Larsen« ki se nahaja sedaj še v Rossovem mor-ju ob južnem tečaju, istočasno postrelil še večje število teh dobičkanosnih mor skih velikanov. Kiti so obsojeni na popolno iztrebljenje. Ne bo dolgo več in teh nedolžnih morskih velikanov ne bo nikjer več. Danes pošiljajo cela brodo-vja nad kite, ki jih po severnih morjih že sploh ni več. Angleško in francosko časopisje zahteva mednarodne korake, ki bi naj zavrli upostoševalni lov Norvežanov na kite.
Ženski strah. Stanovalci neke hiše v ulici Beaubourg v Parizu so zadnji čas preživeli jako neprijetne noči. O polnoči so začuli skrivnostno ječanje in nekateri so razumeli naslednje besede: »Aleksij, ti me siliš v smrt!« Par žensk je hitelo na bližnjo policijsko postajo in stvar naznanilo. Policija je poslala nekaj mož, da bi s »strahom« po vseh predpisih uradovali. Tretjo noč so policaji za nekim zidom iztaknili »strah« od katerega je prihajal skrivnostni jok in stok. Bil je to mlad moški, ki se je pa na policiji izkazal kot mlado dekle. S solzami je priznala, da stanuje v oni hiši, kjer je strašila, njen izvoljenec Aleksij, ki jo je pred 14 dnevi brezsrčno zapustil. Kot »strah« ga je hotela ganiti in nagniti do tega, da bi se zopet povrnil k njej ali pa ga vsaj prestrašiti. Policija je z dekletom milo postopala in jo izpustila proti obljubi, da ne bode več »strašila«, tembolj, ker se je to sredstvo izkazalo topot kot popolnoma brezuspešno.
Zločinci spremili svojega predsednika na zadnji poti. V berlinskem predmestju Reinikendorf je bil pokopan te dni krčmar. Pogreba se je udeležilo v črnih oblekah in cilindrih 2000 članov raznih nemških zločinskih družb in or ganizacij. Iz vseh velemest Nemčije so prihiteli tolovajski odposlanci, da izka žejo zadnjo čast vrhovnemu poglavarju nemških banditskih društev, ki je bil tokrat obenem tudi gostilničar.
Roparji napadli s strojnico prevoz denarja. Iz Newyorka javljajo: V sredini Newyorka so se lotili pri belem dnevu amerikanski band-H s rtroino puško prevoza denarne blagajne. Na
avtomobilu so prevažali blagajno v večjo banko. Prevoz je stražila policija. Naenkrat se je pripeljal za avtomobilom, na katerem je bila blagajna, drug avto, iz katerega je začela streljati — strojna puška na prevoznike. Policija je odgovorila na napad s streli. Dva policista sta bila težko ranjena. Drzni banditi so se polastili blagajne, v kateri je bilo zaklenjenih 38.000 dolarjev.
Ženitcvanjski slepar. 200 nevest je prevaril in jim izvabil lep znesek 150 tisoč čeških kron na Moravskem te dni aretirani 471etni čevljar Fr. Novotny.
Trileten deček morilec. V okolici vasi Jaunsale v Litvi je odšla neka kmetica po opravkih v vas in pustila doma tri majhne otroke: triletnega dečka in njegovega dveletnega bratca ter v zibelki trimesečno dete. Ko se je vrnila domov, je našla dojenčka v zibelki — mrtvega, ostala dva otroka sta se pa igrala na tleh. Triletni deček je začel materi pripovedovati, da je vzel mali sestrici v sladkor namočeni kruh. Ko je začela nato sestrica jokati, je vzel poleno in ji razbil glavo.
Zanimivosti.
Nekal o Avstraliji.
Kar je kopnega v Avstraliji, je puščava, izvzemši širok obalni pas na jugovzhodu, vzhodu in ne severu.
Mesta so zelo velika in lepa, a brez gospodarskega zaledja. Človek ima vtis, da je vse prevelikopotezno zasnovano. Upravne palače, parlamenti, o-pere, kopališča — vse ob robu dela sveta, ki je ves ena sama puščava. Dobre ceste ob tolikih daljavah niso mogoče in tudi ne potrebne, ker si avtomobili sami utirajo pot preko ravne puščave. Mnogo potrebnejše so železnice, ki so na jugu in vzhodu tudi zelo številne. Vsekakor ima vsaka država svojo lastno tirno širino. Avstralske države bolehajo za medsebojno gospodarsko ter politično ljubosumnostjo, tako da so morali o priliki poizkusa, da ustvarijo prekocelinsko progo, ki bi vezala jug in sever, položiti tire v treh različnih širinah. Progo so zgradili samo do polovice, ker ni zanjo nobene potrebe in vozi samo vsakih 14 dni po en vlak. — Avstralija ima tačas 40.000 kilometrov železnic.
Avstralec, to je belec, sprejme vsakega tujca z neskončno ljubeznivostjo — ker se veseli vsakega obiska; toda o pomanjkljivostih svoje domovine molči in tako nastajajo potem napačne sodbe, ki se .širijo v ostale dele sveta. Vsi veliki hoteli, ki jih vzdržuje vlada, in ki so jih zgradili za tujce, katerih ni, delajo z izgubo. Ravno tako večina državnih podjetij. Mesta so preobljude-na, ker se neprestano vrši beg v mesta, Avstralija je izrazito poljedelska dežela; industrija igra neznatno vlogo. Povpraševanje po delu stalno znatno pre kaša potrebo industrijskih delavskih moči.
V Avstraliji so na vladi socijalisti. Izvedeno je najobsežnejše socijalno zavarovanje, ki je obvezno. Mezde so višje nego v Ameriki, kar onemogoča u-
spešno gospodarstvo. Avstralija ima ta čas eno milijardo funtov šterlingov dolgov ali okroglo 277 milijard dinarjev. Vsak teden plača 1 milijon funtov ali okroglo 277 milijonov dinarjev za same obresti. Celokupna Avstralija ima 6 milijonov duš, a pri tem 80 ministrov in 800 poslancev.
Ker sta se obe največji mesti Sidney in Melbourne prepirali za naslov pre-stolnega mesta, so rešili spor na ta način, da so sredi med njima, daleč v notranjosti dežele, zgradili novo prestolnico, ki naj bi ne delala drugim mestom nobene konkurence. Novo glavno mesto se imenuje Canberra. Zgradili so ga lz državnih sredstev, in so znašali po-troški skoro 400 milijonov funtov šterlingov. Mesto je zgrajeno po najmodernejših načrtih; toda zazidan je le neznaten del, ostali deli ostanejo pač ne-obljudeni, saj mesto nima nobeno bodočnosti, nobene gospodarske in tudi ne prometnopolitične upravičenosti. Na papirju šteje mesto tačas 9000 duš, dejansko pa prebiva v mestu le nekaj upravnega osobja; poslanci in višji u-radniki pa zapustijo mesto, čim »e zaključi parlamentarno zasedanje.
Podnebje je zelo izpremenljivo; velikokrat se v teku par ur izpremeni toplota za 20 stopinj Celzija, tako da je treba imeti tudi poleti vedno pripravljeno zimsko obleko. Avstralija je stara celina, ki jo obdaja mlado Polinezijsko otočje. Od ostalih zemeljskih celin »e je ločila v najstarejših časih zemelj-»ke zgodovine, še preden so se razvili višji sesalci. Avstrasko živalstvo stoji iato na zelo nizki stopinji in spominja na pradobo zemlje. Ravno tako rastlinstvo. Drevje ne rodi nikakega užitnega sadja, listje ne daje sence, ker visi navpično nizdol, cvetlice ne diše, seme je neuporabno. Proslulo avstralsko grmo vje kaže le redko rastoči trn in pa ev-kaliptično rastlinje. Brezupna slika. Morje ob avstralski obali je zelo plitko, ker je bila dežela še pred nepredavnim časom zvezana z bližnjimi otoki. Zato ne manjka izvrstnih luk in kopališč. Kopanje je tudi narodno opravilo Avstralca, enako konjske dirke.
Prvotni Avstralci (domačini) so zelo dobrodušni, zelo plašni in se umikajo pred belim plemenom, ker so spoznali v niem krutega iztrebi j evalca, vedno dalje v notranjost. Izumirajo tiho in hitro. Ljudožrci niso nikoli bili; za delo niso. Uporabljati jih je mogoče samo kot pastirje.
*
Kakor daleč sega zgodovina, je bila Človeštvu znana pridelava zlata z izpiranjem in topljenjem. V starem Egiptu In posebno v Nubiji je cvetelo pridobi-nje zlata že 2000 let pred Kristusom. - Akoravno so v najstarejših časih veliko zlata izprali in natopili, izginejo te zlate množine s primero, kako so se kopičili zlati zakladi potom vojsk, roparskih pohodov in opustošenj. Mislimo samo na neizmerne zlate dragocenosti jeruzalemskega templja, ali na zlata drevesa in zlato listje, katero si je osvojil perzijski kralj Cirus na vojnih pohodih po Aziji. Kako nepregled-
no je bilo bogastvo Aleksandra Velikega, macedonskega kralja, ki je zbral med drugim 400 zlatih — kraljevskih kron. Koliko zlata so nagrabili križarji v Carigradu leta 1204. Nehote se nam usili vprašanje: Kam so izginili vsi ti zlati zakladi? Veliko jih najdemo še danes po raznih muzejih. Pretežni del pa je izginil, je zakopan ter skrit kje pod zemljo in čaka na odkritje.
Pred leti so odkrili Angleži grob sta-roegipčanskega kralja Tutanchamona. 2e to razkritje je dokazalo, koliko zlatega bogastva so dali po smrti v grob le samo enemu kralju. Razven zlate krone z zlatim kraljevim mečem, sta ležali poleg trupla dve zlati bodali z držajema, ki sta posuta z najbolj dragocenimi dragulji. Roke in noge balza-miranega kralja so počivale na zlatih podstavkih, vsak prst na roki in nogi je imel zlato naslonjalo. Razven tega so bile v grobišču zapestnice, prstani in odtis pokojnikovega obraza v čisto zlato. Sedeče kraljevo truplo je bilo v krsti iz zlata. Še enkrat povdarjamo: taka in tolika je bila vsebina samo enega grobišča staroegipčanskega kralja. — Največ starih zlatih naj din po Egiptu so stopili in kovali zlat denar za vedne vojske.
V	starih časih niso cenili zlatih zakladov le radi umetniške izdelave, ampak pred vsem radi denarne vrednosti.
Največ zlata so pa gotovo naropali v 16. stoletju Španci, ko so osvajali in ropali po ameriških državah Mehika in Peru.
V	starem Peru so skozi mesce Španci dnevno natopili zlata v vrednosti 13 milijonov Din. En del zlatih in naropa-nih dragocenosti je obstojal iz strešni opeki podobnih zlatih plošč, drugi iz umetniško izdelanih predmetov kakor: zlatih skled, kozarcev, podob ljudi, živali, dreves in cvetlic. Največje in najlepše amerikanske dragocenosti so bile namenjene za španskega kralja Kar la V., katerih pa ni videl, ker so romale poprej v peč za topljenje zlata.
Samo na eni steni Inkapalače v Mehiki je bilo pritrjenih 700 zlatih plošč. Ena plošča je bila vredna 96.090 Din. V drugi staroameriški palači so precenili vrednost z zlatom prevlečene stene na 40,000.000 Din. Največ od teh zlat-nin so takoj raztopili in poslali zlato v kepah v evropsko domovino. Pri zlatu ne smemo pozabiti tudi na nepregledne množine srebra. Nikdar ni bilo toliko čistega zlata natopljenega, kakor v letih, ko so gospodarili v srednji Ameriki Španci.
Akoravno so Peruanci pred prihodom Špancev večino zakladov poskrili v podzemeljska skrivališča, pogreznili v jezera ter reke, a vkljub temu so še našli španski mogotci uprav bajne dra gocenosti v velikem mestu Kucko in v Kaksamarka. Še danes, po preteku 400 let za tem, se odpravljajo vsako leto cele ekspedicije, ki iščejo od starih Inka zakopane in v vodne globočine pogreznjene zlate zaklade.
Zlato in zopet zlato je pohlep nenasitnega človeštva vseh časov.
30Siemšca rojstva izumitelja ure na nihalo. Dne 14. aprila je minulo 300 let, ko se je narodil v mestu Haag na Ho-landskem zvezdoslovec, matematik in mehanik Kristijan Huygens. Leta 1657 je izdelal Huygens prvo uro na nihalo in je pustil izdelek tudi patentirati. Kot gonilno moč je izumil za žepno uro v kolobar zvito pero, ustvaril je steklene leče za daljnoglede po zvezdarnah' in upostavil nauk, da se luč širi v valovih. Duhoviti izumitelj je umrl v svo jem rojstnem mestu leta 1695.
Novosti iz letalstva. Nemci bodo dogradili do sredine leta 1930 novo zračno ladjo vrste »Zeppelin«, ki bo nosila ime: »LZ 128«. Ladja bo dolga 225 m, vsebine bo imela za plin 150.000 kubičnih metrov, gonilo jo bo osem Maybach motorjev s 540 konjskimi silami. Stroški za zračnega velikana so proračuna-ni na 20 milijonov zlatih mark. Zrakoplov bo vozil 140 km na uro in bo trajala vožnja iz Evrope v Ameriko le 2 dni. — Junkerjeve delavnice za letala bodo poslale v kratkem v premet aero-plan »J 38«. V letalu bo prostora za 30 potnikov in bo frčalo s hitrostjo 170 km na uro. Gonili ga bodo 4 motorji in bo imelo dve nadstropji. Eno nadstropje bo za potnike, drugo bo služilo za skladišče.
Izcm hifeostrelaega samokresa. --Znani amerikanski iznajditeij Browning (po njem se tudi imenuje dosedaj najboljši revolver) v Ogedenu v ameriški državi Utah je iznašel te dni nov samokres. Nova iznajdba je dolga 33 mm, krogla 3.7 mm in se da izstreliti v eni minuti 150 krogel. Novo orožje bodo predvsem rabili letalci.
Največje brzine ua zemlji in v zraku. Urad za izračunavanje brzin je sestavil sledečo tabelo sekundnih brzin: elektrika 300,000.000 m, svetloba isto, zvok 330 m, letalo 122.5 m, avtomobil 69.7 m, motocikel 46.2 m, železnica 31.9 m, kolesar 26.88 m, konj 17.730 m, tekač 9.25 m.
Starost svinčnika. Nihče bi ne verjel, da je že več kot 500 let, odkar so ljudje pisali s svinčeno šibico, zasajeno v les. Pravi svinčnik je star komaj 260 let. Leta 1663 so odkrili v Boroughdalu na Angleškem grafit. Fabrovo tovarno, ki izdeluje svetovno znane svinčnike, so ustanovili leta 1760 na Norimberš-kem in Hardtmuthovo v Budjevicah v letu 1820.
Učenjak, ki obvlada 205 jezikov. Radi znanja jezikov je bil do pred kratkem po celem svetu na slovesu Jožef Mezzofanti, ki se je rodil leta 1774 v; Bologni na Italijanskem. O njem poročajo, da je obvladal 58 jezikov. V Nemčiji v Frankfurtu na Maini so odkrili dr. Ludvika Harald a Schütz, ki je bii rojen leta 1873 in je gospodar čez 203 jezikov. Že njegov oče je bil talentiran za jezike in mladi dr. Schütz je že koti gimnazijec govoril deset jezikov. Živi kot učenjak sam zase in ima knjižnico* ki obsega 15.000 knjig.
Krava povrgla tele brez nog. V Kra-ljevu v Srbiji je povrgla krava kmetu Stevanoviču tele brez nog. Izvanredna/ prikazen je bila sicer dobro razvita, lt noge so manjkale in živalca je živel® samo dva dni.
Izlet v Prago. Kdor se je prijavil za praški orlovski izlet, naj pošlje takoj predsedstvu Jugoslovanske Orlovske zveze v Ljubljani, Ljudski dom, sledeče podatke: natančen naslov (ime in priimek), redno bivališče, pristojnost, poklic, dan, mesec in leto rojstva ter naslov postaje, na kateri se namerava priključiti skupnemu transportu. V bodoče naj vsebujejo vse eventuelne nove prijave navedene podatke. — Pripravljalni odbor.
Sv. Martin ped Vurisergom. Na belo nedeljo je vprizoril orlovski odsek dve igri »Moč uniforme«, burko v treh dejanjih s petjem, ter »Planšarica«. Ugajali sta kakor doslej še ma-lokatera. In ker je vsled velike udeležbe bila soba premala, in si marsikdo ni mogel ogledati, zato jo igralci ponovijo v nedeljo, dne 28. aprila, popoldne po večernicah. Pristavijo pa še sedaj tretjo igro »Strahovi«. Med odmori igra godba domačih tamburašev.
P2uj. Telovadni odsek Orel v Ptuju naznanja, da bo imel v nedeljo, dne 5. maja v Ptuju javno tombolo z lepimi dobitki. Zato ne odlašajte ter si brez prisiljevanja kupite srečke za tombolo. Cena srečke samo 3 Din. Sreča ¡Vas čaka, zato le hitro segajte po tablicah!
Hajdma pri Ptuju, Tukajšnja posojilnica je dala lepo podporo domačemu bralnemu društvu za nabavo radija. Za velikodušni dar se iskreno zahvaljujemo!
Sv. Andraž v Slov. gor. V nedeljo, dne 28. aprila se vrši v šoli zanimiva igra, ki jo priredi Društvo starih vojakov in invalidom od Sv. Lovrenca. Začetek igre popoldne po večernicah ob pol štirih.
3v. Lovrenc v Slov. gor. Orlovski odsek vabi na tombolo, katero priredi dne 9. maja, to je na Križevo z lepimi dobitki, kakor: novo moško kolo, nova omara, blago za moško in žensko obleko itd. Vedite, da se samo na Križevo dobi pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. novo kolo itd. samo za 3 Din. Bog živi!
Sv. Jurij ob Ščavniei. Na Jurjevo nedeljo, 'dne 28. aprila, Vas vabimo na tombolo Bralnega društva v Pergerjevi dvorani. Glavni dobitek je krasno pohištvo iz trdega lesa; drugih dobitkov nebroj. Za vsakega in vsako imamo nekaj lepega pripravljeno, samo s Srečo glejte, da ne pridete navskriž! — Dne 14. t. m. smo imeli gospodarski tečaj, ki je bil zlasti od možkih dobro obiskan. Hvala požrtvovalnima predavateljema prof. Vesenjaku ter inž. Mucku! Hvala tudi Prosvetni zvezi, ki je tečaj omogočila!
Velika Nedelja. Katoliško bralno društvo »Miz-« ponovi na splošno željo prihodnjo nedeljo, de 28. aprila, popoldne po večernicah, v evojem društvenem domu lepo igro s petjem »Mala pevka«. Ker vsebuje igra toliko lepih naukov za stariša in otroke, jo pridite gledat ysi v obilnem številu!
Središče. Ljudski oder v Središču priredi v nedeljo, dne 28. t. m. zanimivo igro »Mož je glava«. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina o-bičajna. Igra je delo nesmrtnega dr. Kreka, je .vzeta iz preprostega kmečkega življenja in .vsebuje precej burnih prizorov.
Gemilsko, Šentpavelska orlovska mladina Vprizori, oziroma ponovi v nedeljo, dne 28. t. m., Ksaver Meškovo igro »Mati«, dramo v treh dejanjih, v Gasilnem domu na Gomilskem. Vsi ste vabljeni! Bog živi!
Št. Andraž pri Velenju. Prosvetno društvo Vprizori dne 9. maja, na praznik Vnebohoda, ob treh popoldne ganljivo gledališko predstavo »Stari in mladi« v Društvenem domu ter vabi za obilni obisk!
Gornja Ponikva. Kongreganlstinje na Gornji Ponikvi vprizorimo v nedeljo, dne 5. maja,
ob treh popoldne v župnikovi uti lepo igro: »Lurška pastarica«. Čisti dobiček je namenjen za Marijin družbeni prapor.
Dr. med Klara Kukovec
je odpotovala in se vrne sredi maja. 503
Sv. Miklavž pri Ormožu. Vršil se je strokovni sestanek tukajšnjo viničarske organizacije, katerega so se zavedni milclavžki viničarji u-deležili tako številno, da je bila dvorana Društvenega doma napolnjena do zadnjega kota. Predsednik skupine je podal važno poročilo, kateremu so navzoči pazno sledili in odobravali. Sklenile so se potrebne važnosti, kakor za razmah organizacije, tako za izvajanje vi-ničarskega reda. Pred nasprotniki z našo organizacijo ne bomo klonili, ampak smo jih naravnost veseli, ker nam podajejo merilo naše moči. Ta sestanek je spet pokazal, kako globoko se viničarji zavedajo svoje strokovne organizacije, katera je njih predstaviteljica in zaščitnica. Tako je tudi prav. Sloga jači, nesloga tlači!
Ljutomer. Dne 14. aprila se je vršil v Slam-njaku sestanek viničarjev, na katerega so prišli viničarji v velikem številu. Bazpravljalo se je med drugim tudi o preziranju viničar-skega reda in izkoriščanju viničarjev od nekaterih vinogradnikov. Sklenilo se je, da storimo potom svoje strokovne organizacije vse, da se bode viničarski red izvajal povsod in bode tako ljutomerski viničar prišel do svojih zakonitih pravic. Treba je samo, da se nam pridruži dosledno vsak viničar. Koliko bomo močni v organizaciji, toliko bodemo — imeli pravic!
Zavrče. V nedeljo, dne 28. aprila, po rani sv. maši se vrši v stari šoli občni zbor Strokovne zveze viničarjev tukajšnje skupine. Občni zbor se bo vršil po običajnem dnevnem redu. Govori centralni tajnik tov. P. Rozman.
Za visokim ciljem. Pota in ovire krščanskega življenja. — To knjigo, ki jo je spisal zastopnik slovenske kapucinske province pri vrhovnem predstojniku kapucinskega reda v Rimu, p. Mav-ricij Teraš, bi želel v rokah vsakega Slovenca in vsake ^lovenke, ki jim je kaj za zveličanje duše. Saj kaže res pota krščanske popolnosti: »Resnično krščanstvo je v prvi vrsti v praktičnem življenju po veri, v spolnjevanju božje volje in v brezpogojni udanosti do Boga« (str. 16), in nas uči, kako naj obr-nimo svoj značaj po volji božji. Naša lastna korist nam narekuje, da gojimo na svojem značaju vse, kar je dobrega, odstranimo in zatiramo pa, kar je slabega (stran 164). Je res kratka, praktična moralka, obenem lep kos dogmatike in še nekoliko apologetike. Pisatelj in založništvo (prodajalna Ničman v Ljubljani, Krekov trg) sta z izdajo te knjige storila dobro delo. Cena 24 Din, po pošti 2.50 Din več.
Nepoznani znanci. Spisal H. Solita-rius (g. Herman Vodenik, trapist v Raj henburgu). Znana je morda še pred leti izišla lepa knjiga: »Kaj delajo trapi-sti?« »Nepoznani znanci« obravnavajo isti predmet: zgodovino trapistov ter njih življenje. Vsak bo bral knjigo z ve seljem in užitkom. Tehnična stran lepe knjige, začetne črke, slike, je naravnost sijajna. Toplo priporočamo!
Listnica iircMsivii.
Sv. Jurij v Slov. gor., Sv. Andraž pri Velenju, P r e 1 o g e-Konjice, ne moremo objaviti, ker so poročila že prestara. Poročajte kaj novejšega. — Stara Nova vas na Murskem polju: Vašo prireditev je prinesel že zadnji »Gospodar«. — Gradišče pri Ka-pli: Tožljivo, ker javnemu organu več verjamejo, nego navadni priči. — Okrajni odbor v Gornjemgradu: Vaše naznanilo o dražbi gramoza došlo prepozno za zadnjo številko, za to pa ni prišlo več v poštev, ker je dražba isti dan, ko izide »Gospodar«. — R a z k r i-žje: Se ne izplača udrihati na dolgo po dopisniku »Domovine«. — Maribor: Naznanilo o smrti moža iz vrst apostolstva mož je tako staro, da ga ne moremo več objaviti.
Mariborski irg. Na mariborski trg dne 20. aprila so pripeljali špeharji na 44 vozeh 1G6 zaklanih svinj. Kmetje so pripeljali 24 voz krompirja, 23 voz sena, 8 vozov otave, 14 vozov slame in 2 škopa. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 25 Din. Krompir je po 2 do 2.25, seno po 100 do 170 Din, otava po 120 do 170 D, slama po 80 do 100 Din. Kokoši so po 25 do 50 Din komad, par piščancev po 45 do 60 Din, gos po 70 do 100 Din, puran po 75 do 90 Din, domači zajci po 10 do 35 Din, kozlič 90 do 100 D. Pšenica se prodaja po 3 Din, ječmen po 2.50 Din, oves 1.50 Din, koruza 2.50 Din, ajda 2 Din, proso 3 do 3.50 Di, fižol 5 do 7 Din. Čebula je po 4 do 5 Din, smetana po 12 do 14 Din, jajca 1 Din, med 18 do 20 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 19. aprila 1929 je bilo pripeljanih 276 svinj in 2 kozi, cene so bile sledeče: Mladi praSiči 5 do 6 tednov stari komad od 125 do 150 Din, od 7 do 9 tednov od 225 do 280 Din, od 3 do 4 mesece stari od 350 do 450 Din od 5 do 7 tednov stari od 480 do 550 Din, od 8 do 10 mesecev stari od 580 do 750 Din, 1 leto stari 1000 do 1100 Din, 1 kg žive teže do 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže od 16 do 17 Din. — Prodalo se je 150 komadov in 1 koza za 250 Din. Kupčija je bila zelo živahna.
Kako bo z novim trošarinskim zakonom"? Novi trošarinski zakon smo objavili že v našem listu. Vlada bo izdala k zakonu pravilnik, ki bode določil natančno, kako se naj zakon izvaja in tol mači. Minister za kmetijstvo je sklical za dne 22. maja v Zagreb večje pesve-tovanje vinskih interesentov. Ob tej priliki se bo razpravljalo o pravilniku. O pravilniku bodo podali svoja mnenja: vinski trgovci, zastopniki vinogradnikov in predstavniki gostilničar-skih zadrug. Sklepi teh posvetovanj se bodo upoštevali pri sestavitvi pravilnika, ki bo skupno z novim zakonom stopil v veljavo za časa nove trgatve. Dav čno ravnateljstvo v Ljubljani je odredilo, da ostane glede pobiranja trošarine po novem zakonu po starem, dokler ne pade končnoveljavna odločitev.
Oblastna hranilnica v Mariboru je začela poslovati za vse občine v mari-
borski oblasti. Občine naj denar nalagajo v tej hranilnici, kjer lahko dobijo tudi posojila po ugodni obrestni meri.
Zadružni jubileji. Letošnje leto slavijo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Rečici ob Savinji, Kmetijsko društvo v Rečici ob Savinji, Posojilnica v Kri-ževcih na Murskem polju tridesetletnico svojega obstoja. Tozadevne slav-nosti se bodo vršile v poletju, pri tej
f>riliki se bodo razdelile vlagateljem n članom spominske knjižnice, v katerih bo vpisan razvoj in delo omenjenih zadrug.
Vinska razstava v Ljutomeru. Dne B9. aprila t. 1. se vrši v Ljutomeru vin-Ika razstava in vinski sej m. Tozadevne priprave so v polnem teku. Že danes se lahko sklepa, da vlada med produ-centi veliko zanimanje za to prireditev, radi česar se z gotovostjo računa, da bo ta sejem izredno dobro obiskan in se bo dobro obnesel. Vina so dobro pre-zimila ter so milega in zelo dobrega o-kusa. Interesentom ljutomerskih vin bodo torej dne 29. t. m. na razpolago velike množine najizvrstnejših vin raznih sort.
Licencovanje in premovanje plemenskih bikov za vse občine ptujskega o-kraja se vrši dne 2. maja na sejmišču v Ptuju. Prignati je vse bike od 15. mesca starosti, če imajo licenco ali ne, zlasti pa se morajo prignati oni biki, ki so dobili oblastno ali okrajno nakup no podporo, in tisti, katerim je bila lansko leto priznana oblastna ali okraj na premija, ker se bodo letos izplačale lansko leto priznane premije. Opozarjamo bikorejce na razglase, ki so nabiti po občinah!
Mlade merjasce od 3 do 5 mescev namerava razdeliti po znižani ceni obl. odbor. Na ptujski okraj se razdeli deset merjascev in naj prošnjiki, ki želijo i-meti merjasce, se obrnejo na okrajni zastop Ptuj, kjer izvejo natančneje pogoje. Čas za prijavo je do 3. maja.
Kmetijska podružnica pri Sv. Aai v Slov. gcr. je imela dne 7. aprila po rani maši dobro uspelo predavanje. Radi oddaljenosti od prometnih cest smo bolj prepuščeni samemu sebi. Kljub temu nas je obiskal gospod inž. II. Mo-horčič, ravnatelj oblastne kmetijske preizkuševalne in kontrolne postaje v Mariboru. Po njegovem predavanju smo spoznali, da nas umeva in želi naše blagostanje. Predavanje je obiskalo čez 40 mož in fantov, katerih srca si je predavatelj na mah pridobil. Na koncu je še pozval Kmetijsko podružnico, da priredi tekom poletja izlet v Maribor na ^adjarsko in vinarsko šolo. Ob tej priliki bi si izletniki ogledali tudi vse druge kmetijske ustanove in naprave. Obljubil nam je tudi k temu svojo pomoč in sodelovanje. Tako nam je poteklo predavanje podučno in veselo in le žal nam je bilo, ko smo se mogli raziti. Gospodu inženirju pa izrekamo tem po tom javno zahvalo!
Vremensko sporočilo. Iz Zreč smo prejeli: Letošnja zima je bila trda. Te dni je v družbi neki gospodar potožil, da nam je poljsko delo zaostalo. Gospodinja s Padeškega vrha pa je pripomnila: Mi v hribih tega ne čutimo, pri nas se delo odpre šele v majniku, Po-
dobno huda zima je trajala od konca novembra 1879 do sredine februarja 1. 1880. Živo srebro je skozi blizu tri mesece povprečno kazalo okoli 20 stopinj R mraza. Za razvitek narave pa kot merilo poročevalcu služi na vrtu ob zidu: marelica. Ta je letos dobila prve 4 cvetke dne 20. aprila. Pred desetletjem (1919) dne 22. marca, je drevo pokazalo pet cvetk, sledeči dan je četrtina drevesa dobro razcvela. Leta 1913 smo veliko nočni praznik obhajali dne 23. marca; v soboto je omenjeno drevo razvilo prvo cvetko, a v nedeljo ob 13. uri, se je naštelo 45 razvitih cvetk. Minulo leto je drevesce pokazalo prvo cvetko dne 12. aprila. Letos je torej razvoj prirode za teden dni zaostal proti lani.
Vinarski kongres in občni zbor Vinarskega društva za Slovenijo se vrši v dneh 11., 12. in 13. maja 1929 v Krškem. Prvi dan je seja glavnega odbora, drugi dan, v nedeljo 12. maja, predpol-dne je otvoritev kongresa z aktualnimi referati o bodočem trsnem sorti-mentu Slovenije in s predavanjem filma o zatiranju bolezni in škodljivcev vinske trte; popoldne je občni zbor z običajnim dnevnim redom. Referatom in predvajanju filma lahko prisostvujejo tudi nečlani. Tretji dan, 13. maja, se vrši poučni izlet na Bizeljsko. Priprave za kongres, občni zbor in izlet so v polnem teku. Polovična vožnja po železnici je zaprošena. Prijave za prenočišče v Krškem kakor tudi za izlet na Bizeljsko sprejema blagajnik Vin. društva g. Albin Dular, oblastna samouprava, Maribor, kateremu je podati tudi kavcijo v znesku 30 Din za vozila za izlet (avtomobili), ki se morajo naročiti vnaprej. Prijave je poslati najkasneje do 5. maja 1929. Detajlni razpored bo razviden iz vabil.
Novi živinski sejem v Laškem. Med štirimi novo dobljenimi letnimi živinskimi sejmi je določen vsako leto tudi na dan 5. majnika. Ker pa pride to leto 5. majnik na nedeljo, se bo vršil sejem v pondeljek, dne 6. majnika. Ker se novo dobljeni sejmi po kupcih vedno dobro obiskani, je pričakovati velik do-gon živine.
*
Na podlagi uredbe oblastnega odbora bode oblastna samouprava dajala vinogradnikom za obnovo vinogradov brezobrestno posojilo. Brezobrestno po sojilo se bo podeljevalo zaupanja vrednim vinogradnikom, ki iz lastnih sredstev ne morejo obnoviti svojega vinograda in ki dajejo za varnost posojila zadostno zeml jeknjižno jamstvo. Brezobrestno posojilo se bo dajalo onim vinogradnikom, ki obnove najmanj V* ha a največ ^ ha vinograda. Izjeme so le mogoče v posebno uvaževanja vrednih slučajih. Višina brezobrestnega posojila znaša na X ha 4000 do 6000 Din, končna svota v teh mejah se določi z ozi-rom na posebne krajevne razmere. Dovoljeno brezobrestno posojilo se redoma izplača po izvršeni obnovi. Na željo prošnjika se pa lahko izplača v več obrokih in sicer tako^ da se izplača prva polovica na 25 arov odpadajočega brezobrestnega posojila takoj, ko je zrigo-
lanih prvih 25 arov, druga polovica pa, ko je 25 arov popolnoma zasajenih ali pa zrigolanih nadaljnih 25 arov, tako da se posojilo za X ha lahko izplača v štirih obrokih.
Prošnje za brezobrestno posojilo je vlagati na oblastno samoupravo mari« borske oblasti v Mariboru. Kolekovatl jih je s kolekom za 5 Din. V prošnji je navesti: 1. Ime (tudi domače) prošnjika in njegovo bivališče z navedbo hišne številke in pošte. 2. Parcelno številko, ki jo ima vinograd, kat. občino, obseg parcele. 3. Svoto, za katero se prosi. Vsaki prošnji mora biti dodan uradni zemljeknjižni izpisek in posestni list celega posestva, ki ga poseduje prošnjik. Prošnje se morajo vložiti takoj, ko se pravilnik razglasi, najpozneje pa do 1. julija 1929. Pozneje vložene prošnje se bodo vpoštevale le, ako kredit ne bode izčrpan. Vsak prošnjik je dolžan, pri izberi lege vinograda kakor tudi trtnih vrst in pri obnovi sploh vpoštevati nasvete strokovnih referentov oblastnega odbora. Te nasvete mu dado referenti brezplačno.
Posojila se bodo dovoljevala ob pogojih tega pravilnika v okviru za posojilo določene svote (1,000.000 Din). — Prošnjik, kateremu se dovoli posojilo, mora podpisati pri osrednjem uradu oblastne samouprave zastavodajno listino do višine dovoljenega posojila. Osrednji urad izvrši nato vknjižbo zastavne pravice do višine dovoljenega posojila. Izplačilo se pa izvrši, ko je prošnjik dokazal, da so nastopili pogoji § 4 pravilnika. O vsakem prejemku posojila izstavi prošnjik posebna potrdilo in dobi zato od oblastne sama uprave protipis.
Posojilo se mora vrniti v desetih letnih obrokih. Prvi letni obrok zapade po desetih letih, računjen od dne, ko se je prošnjiku izplačal prvi obrok posojila. Ko je posojilo vrnjeno, izstavi oblastna samouprava potrebno izbrisno pobotnico. Vknjižba in izbrisna pobotnica se izvrši na stroške prošnjika. *
Ing. Janko Dolinar:
Znamkovanfe hmelta.
Že pred dvemi leti se je mnogo razpravljalo vprašanje znamkovanja hma lja ter provenijenčnega zakona in vkljub temu, da se je tedaj obvezno znamkovanje ne samo od Trgovska zbornice in Hmeljarskega društva, a temveč tudi od večine starih in izkušenih hmeljarjev odločno odklonilo, sa je pričelo v zadnjem času zopet priporočati obvezno znamkovanje kot neobhodno potrebno za obstoj našega hmeljarstva. In vendar je za vsakogar, ki pozna natančneje trgovino s hmeljem, jasno kot beli dan, da je baš obvezno znamkovanje zaenkrat še največja ne« varnost za obstoj hmeljarstva pri nas» Zlasti slovenski hmeljarji morajo znati sami kalkulirati in ne enostavno posnemati drugih, ker to, kar je n. pr. z a češke hmeljarje dobro in koristno, nI vedno tudi za nas.
Obvezno znamkovanje na češkem.
Obvezno znamkovanje je res življenj
skoga pomena ze obtsoj in dober glQf[
hmelja na Češkem, nikakor pa ne pri nas, iz enostavnega razloga, ker naš hmelj tega dobrega glasu sploh še nima in nikdar imel ni. Hišo moramo začeti zidati pri temelju, ne pa pri strehi, in v tem slučaju je dober glas hmelja temelj, obvezno signiranje pa šele streha. Češki hmelj je bil znan kot najboljši hmelj na svetu že davno preje, predno je bilo uvedeno obvezno znamkovanje, katero k temu dobremu glasu češkega hmelja tudi ni prav nič pripomoglo, temveč ga le zavarovalo. Šele, ko so Čehi videli, da je njihov hmelj znan po celem svetu kot najboljši, da pa se baš vsled tega prodaja tudi mnogo nečeškega hmelja pod imenom češki hmelj, so uvedli obvezno signiranje, da zavarujejo in ohranijo dober glas češkega hmelja, katerega bi jim sicer hmelj mnogo slabše kakovosti, prodajan kot češki hmelj, le prehitro zopet pokvaril.
Kako je z znamkovanjem v Nemčiji?
Slično kakor češki hmeljarji so postopali tudi nemški, ki kljub temu, da imajo že dve leti izdelan in pripravljen provenijenčni zakon z obveznim signi-ranjem, istega še vedno niso uveljavili, ker se boje, da nemški hmelj na svetovnem trgu še nima dovolj dobrega glasu, da bi ga trebalo zavarovati, dobro pa vedo, da predčasno uvedeno obvezno znamkovanje cen nemškega hmelja ne bo dvignilo, pač pa jih tlačilo. Brezobziren in ogorčen je boj za prvenstvo med češkim in nemškim hmeljem in Nemci so uvideli, da češki hmelj ostane vedno zmagovalec, zato so poskusili zadnje sredstvo: prisiliti hočejo domače pivovarne, da uporabljajo le nemški hmelj; ali se jim bo to posrečilo, je pa zelo dvomljivo, ker je odpor pivovar-narjev prevelik. Na vsak način pa so tudi nemški hmeljarji začeli pri temelju ter storili vse, samo da pridobe svojemu hmelju čim boljši glas na svetovnem trgu; šele potem, ko se jim je to vsaj toliko posrečilo, da se jim razven Češke ni bati nobene konkurence več, so začeli razmišljati o zavarovanju s težkim trudom pridobljenega slovesa svojega hmelja, o obveznem signi-ranju.
Kako naj bi bilo v Sloveniji?
In pri nas gre cela stvar obratno? — Popolnoma izključeno! Ako uveljavimo pri nas danes provenijenčni zakon In obvezno signiranje hmelja, ne bomo 'dosegli boljših cen, pač pa to, da bode mnogo našega hmelja ostalo sploh neprodanega in le najboljše blago bi se rodalo, pa še to po dosti nižji ceni ka-or sicer. Tega pa nikdo ne želi, najmanj pa hmeljarji sami.
Slovenski, posebno savinjski hmelj Easluži glede kakovosti drugo mesto pa svetovnem trgu, torej takoj za češkim. Prav dobro vedo to hmeljarski tr-
{jovci v inozemstvu, ki pa to okolnost zkoriščajo pač v polni meri v svojo lastno korist, nikakor pa ne v korist slo-¡venskih hmeljarjev. Dokler ni bilo na SCeškem obveznega znamkovanja, se je tlasti slovenski hmelj prodajal pod i-menom prvovrstnega češkega hmelja. JKo je češki provenijenčni zakon to one foogočil, so izgledi za razvoj našega
hmeljarstva znatno padli, vendar pa so hmeljarski veletrgovci zopet izrabili intenzivno propagando nemškega hme lja v svoj prid, zanimanje za naš hmelj je zopet rastlo, ker se je prodajal zopet pod firmo najboljšega nemškega hmelja. Še danes mnoge pivovarne kuhajo pivo le z najboljšim nemškim hmeljem, katerega pa je pridelal naš slovenski hmeljar. Tudi pod imenom: Deutsche Hopfen Saazer Ersatz, Bohemian Type, Saazer Type itd. kupijo še danes pivovarne mnogo slovenskega hmelja po malo nižji ceni kot je običajna za pristni zatežki hmelj; pri tem pa vtakne seveda v žep glavni dobiček — veletrgovec s hmeljem, ki nakupi naš hmelj po izredno nizki ceni, običajni le za hmelj manj vredne, odnosno podrejene kakovosti. Vkljub temu, da pivovarne uporabljajo dosti našega hmelja, seveda pod drugim imenom, za i-stega direktno nimajo mnogo interesa, ker ga kot takega ne poznajo.
Iz teh izvajanj jasno sledi, da bi bilo obvezno signiranje hmelja pri nas zaenkrat prenagljeno in posledica, da bi naš hmelj potem našel sploh težko kupca. Tudi mi torej moramo začeti zidati pri temelju, moramo najpopreje pridobiti našemu hmelju na svetovnem trgu tisto mesto, ki mu po njegovi kakovosti tudi gre; šele tedaj, ko bo imel naš hmelj tak svetovni sloves, da ne bo služil samo za »ponarejanje« hmelja priznanih provenijenc, temveč se bo skušalo drug hmelj podrejene kakovosti prodajati pod našo firmo, šele tedaj bo tudi pri nas nastopila nujna potreba obveznega znamkovanja, da zavarujemo dober glas našega hmelja, onemogočimo zlorabo njegovega imena in izločimo konkurenco. Pač pa je že danes nujno potrebno urediti neobvezno znamkovanje, ker kakor more obvezno signiranje le zavarovati in ohraniti že pridobljen dober svetovni glas in sloves hmelja, tako je neobvezno signiranje eno od mnogih sredstev, ta prepo-trebni sloves našemu hmelju pridobiti.
revežev«) je bil za koroško predmestje (četrti okraj) imenovan gospod steklarski mojster in trgovec Ivan Dežman, ki je mož na svojem me stu. Uraduje v svoji trgovini vsak dan od 12. do 14. ure (Vrbanova ulica 2). — Slov. pevsko društvo »Maribor« priredi v petek, dne 3. maja, zvečer ob 8. uri v veliki dvorani pri Gotzu veliki pevski koncert s sodelovanjem slovitih umetnikov gospe Lovšetove in gospoda Nera-liča. Že sedaj vabimo mariborsko občinstvo na to prireditev, ker bo to res nekaj izvanred-nega za Maribor. Povabljeni so tudi okoličani. — Cecilijansko društvo za stolno župnijo, ki tako lepo skrbi za izbrano cerkveno petje, je na svojem občnem zboru imenovalo vlč. g. A. Tkavca, župnika šentpeterskega, za svojega častnega člana. Častitamol — Trgovec in hišni posestnik gospod Adalbert Gusel, ki je v letošnji zimi daroval za mestne reveže mnogo kurjave in okrepčil, bo ustanovil v svoji hiši na Aleksandrovi cesti (prej Ilaber) št. 39 industrijo antialkoholnih pijač poleg dosedanjih svojih izdelkov. — Vlomi se zadnji čas v Mariboru in okolici zelo množijo. Vlomili so v
trgovino g, Ljudevita Rižnika v Lajtersbergu ter odnesli blaga v precejšnji vrednosti. V Rušah pa so vlomili v gostilno Šmidhofer. Z drogom so dvignili omrežje na kuhinjskem oknu in so se polastili raznih predmetov ter izginili neznano kam. — Sosednji Kamničani so vendar le ojunačili in so storili korak naprej glede elektrifikacije lepega svojega kraja. V nedeljo se je v gostilni gospoda Slokana vršilo posvetovanje zastopnikov iz Kamnice in Rošpoha ter zastopnika mariborskega električnega podjetja. Kamnica je gotovo eden najlepših in vabljivih izletniških točk v neposredni bližini Maribora. Mnoge manj pomemb ne vasi v mariborski okolici že imajo elektriko, le Kamnica je še v tem oziru zaostala. Ker pa so Kamničani znani podjetni možje, upamo, da bodo tudi dosegli elektriko. — Delo ja za nekaj časa ustavila tovarna perila v Gregorčičevi ulici. Gospod Durjava se trudi, da bi tovarna zopet začela obratovati. Nad 100 delavskih moči je sedaj tu brez dela in brez zaslužka. Opozarjamo ljudi iz dežele, naj nikar ne silijo po nepotrebnem v mesto, ker je sedaj težko za stalni zaslužek. Edino pri stavbeni stroki dobijo delavci zaslužek. Naši stavbeniki rabijo zidarje, tesarje in strežače pri zgradbah. Povsod drugod pa skoraj zastonj iščeš dela. — V avtoomnibusu, ki vozi v Konji-: ce, so v četrtek finančni organi imeli dober plen. Dobili so dve Evini potomki in enega Adamovega, ki so hoteli tihotapiti v Slovensko Bistrico 10 kg saharina v vrednosti 18.000 Din. Pozorno oko finančnega komisarja pa jim je preprečilo račune. Ženske so seveda bile zelo hude, češ: s kako pravico se jih celo na avtomobilu nadleguje! Ali nič ni pomagalo, slediti so morali tihotapci v gosposki obleki možu postave!
Pobrežje pri Mariboru. V nedeljo, dne 28. t.
m., se vrši ob 9. uri dopoldne v dvorani gospe Simonič občni zbor Pogrebnega društva. Člani, pridite polnoštevilno!
Razvanje pri Mariboru. Naše gasilno društvo se je, kakor se vidi iz njegovega napredka pri nabavi nove turbinske brizgalne, začelo prav lepo razvijati. Pokazala se je pa potreba tudi boljše modernejše priprege, kajti nobeden posestnik ne da danes več svojih konj k vratolomni vožnji v slučaju nesreče. Da se zamore tudi temu nedostatku odpomoči, priredi društvo dne 19. maja t. 1. veliko efektno tombolo, pri kateri pride k izžrebanju 7 večjih in čez 200 bolj majhnih a lepih dobitkov, kakor: motorno kolo, šivalni stroj, ena telica montafonske pasme, moško kolo, gramofon, več kubičnih metrov bukovih drv, prašički domače reje itd. Vabimo torej cenjeno občinstvo, da prav pridno sega po tomboljskih tablicah, kajti tudi zadnji majhni dobitek ne bo imel manjše vrednote, kakor cena ene tablice. Vsak bodi svoje sreče kovač! Tem potom se društvo tudi zahvaljuje gospej Pacher plem. Thainburg, posestnici graščine Hausampaher, za popust pri nakupu montafonske telice za tombolo skoro za polovično ceno.
Gornja Sv. Kungota. Dne 15. aprila je umrl v Gornji Sv. Kungoti gospod Feliks Skribe, bivši cerkveni ključar in posestnik. Pogreba se je udeležila ogromna množica naroda tudi sosednih krajev, dovolj dokaz, kako je bil gospod Škribe spoštovan. Trije gospodje duhovniki so ga spremili v cerkev, kjer je bila asi-stirana sv. maša. Na pokopališču je izprego-voril domači gospod župnik blagopokojnemu dobrotniku cerkve zadnje slovo ter je postavil pokojnega v krasen zgled navzočim kot moža poštenjaka, kot blago in ponižno dušo. S pokojnim gospodom Škribetom je legel v grob" eden najboljših faranov, zgled delavnosti ter racijonelnega gospodarstva. Revež je zadnje mesece veliko trpel vsled grozne rane na hromi nogi, a sedaj je prestal. Daj božje Srce Jezusovo tej blagi duši uživati sladki večni mir v deželi rajsko mili, kjer sije solnce večne spomladi!
JarenSua. V velikem tednu smo položili ▼ smrtno čredo staro mater Marijo Vajngel. Bi"
1« je vzorna voditeljica in vzgojiteljica svojim otrokom, vzgledna žena in gospodinja ter dobrohotna in miroljubna sosedinja. Bog ji slad kaj zadnje spanje, Jarenini pa daj mnogo tako blagih mamici Po veliki noči pa je objel hladni grob tudi enako vrlo mater Marijo Drozg is Vajgna in danes leži na mrtvaškem odru gospodinja Draž v Kaniti, ki iatotako sapušča časten spomin.
Sv. Jurij v Slov. gor. Nepričakovano nas je eadela tužna vest, da je za vedno zapustil ta minljivi svet obče spoštovani mož Al. Krajnc, posestnik v Žitnicah, v lepi starosti 73 let.
f ož zasluži skromen spomenik tudi v »Slov.
ospodarju«, kojega zvesti naročnik je bil 50 let. Bil je večletni občinski odbornik občine Žitnice, skrben gospodar in dober vzgojitelj svojih otrok. Bil je mož dela ter marljivo skrbel za svojo družino. Bil je tudi blaga duša za eosede ter je rad vsakomur pomagal v zadregi in nesreči. Da je bil priljubljen občan, je pokazal njegov pogreb, ki so se ga udeležili v velikem številu občani ter delni občinski odbor z županom. Na sedmini so se spomnili dobri pogrebci novega bogoslovja v Mariboru in zbrali zanj 100 Din. Bog povrnil Žalujoči rodbini pa naše iskreno sožaljel
Ribnica na Pohorju. Tudi v naš kraj prihaja končno po hudi zimi vesela pomlad. Dne 22. marca nas je presenetil že celo grom, kar je kilo za ta čas še nekaj izrednega. Da bi le to enačilo prednapoved dobre letine, kakor govo-Vorijo pratikarji! Dasi se vrstijo zadnji čas toplejši dnevi, vendar smo imeli po jutrih še '¿lokaj hladno, kakor n. pr. dne 16., 17. in 18. t. m., ko so bile vse mlakuže prevlečene s tankim ledom. Po lecinah je še najti tudi stari $ieg. Kmetje se brinejo k setvi še najbolj. — Značilno pa je, da so nekateri napovedali boj hmelju. Ker se je pokazal kot slab dohodka-jiosnež, ga s togoto mečejo iz njiv. Baje se bolj izplača pri nas nasaditi krompir v svrho pitanja prašičev, kot pa čakati na bori izkupiček od hmelja, ki je k vsemn temu še prav negotov. Oblast pa je odredila pregledovanje ognjišč, odnosno dimnikov od hiše do hiše, kar •e mora odobravati, ker proti ognju ni nikoli eadosti varnosti.
Sv. Lenart v Slov. gor. Pri naših uradih in Javnih ter zasebnih pisarnah so uradne ure ¿elo različne. Za prebivalstvo so sodnijske nebeljene uradne ure od 8. do pol 15. ure deloma neugodne, ker je vpogled v zemljiško knjigo popoldne izključen in vendar se večkrat pripeti, da opravijo ljudje kak posel posebno j nujnih slučajih popoldne. — Notar g. Franc Btupica uraduje po starem uradnem redu vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, dopoldne »d 8. do 12. in popoldne od 2. do 5. ure. — Čkrajna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah ima uradne ure vsak torek od 8. do 12. ure, Posojilnica pa vsak torek in petek od ji. do 12. ure, Posojilno društvo pa, katerega načelnik Je gospod Kari Aubl, vsako nedeljo popoldne. — Pri tej priliki omenjamo, da ima Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. nad 3,000.000 Din razpoložljivega denarja in priporočamo prebivalstvu Slovenskih goric, 'da se naj poslužuje v potrebah kreditov pri t)krajni hranilnici, katera bode uvedla zopet amortiziranje posojil tako, da se bode z obrestmi vred tudi glavnica odplačevala. Vsled konvencija naše države s čehoslovaško bode Okrajna hranilnica prejela od Češke hranilnice za njene predvojne vloge okroglo štiri Ijiilijone dinarjev. Tudi ta znesek bode prišel Slovenskim goricam v dobro!
Račje. Spremili smo k večnemu počitku Jo-Ika Petrovič, rojenega v Mestnem vrhu pri Ptuju. Nagla smrt mu je vse prezgodaj pretrgala nit življenja. Pred dnevi je začutil hude bolečine v trebuhu, opoldne je bil že prepeljan v mariborsko bolnišnico, kjer je pa že ob pol petih izdihnil svojo blago dušo. Zanj ni bilo tudi potom operacije več rešitve, ker so mu po izjavi gospodov zdravnikov, ki so ga pozneje raztelesili, gliste pregrizle čreva in trebušno mreno. Ob srrobu je plakala žalujoča
žena in sedem nepreskrbljenih otrok. Pogreb je nudil pretresljiv prizor, kajti pokojnik je bil izredno blag in ljubeč mož, ki je vse svoje moči, vso svojo ljubezen posvetil v blagor svoje družinice, ki jo je nad vse ljubil. Zato pa tudi žena in otroci tem bolj čutijo bridko izgubo. Dne 11. januarja letos smo tudi pokopali pri Sv. Vidu pri Ptuju pokojnega Simona Petrovič, ki je umrl v 83. letu svoje starosti. Svetila obema večna luči
Sv. Peter pri Gornji Radgoni. V sredo, dne 17. aprila smo iz Ščavnice pokopali 821etnega starčka Antona Kaučič. Vredno se ga je spominjati, ker v njegovo hišo zahaja tudi naš »Slovenski Gospodar« in je tudi v bližnji okolici znan. Vsak, ki je prišel v njegovo hišo, je lahko takoj vedel, da mora gospodar biti reden, ker je vsaka stvar imela svoje mesto. Pa tudi posestvo mu je prav dobro povrnilo njegov trud. Čeravno ni veliko, pa skrbno je obdelano, kar bi naj bilo mladim gospodarjem v zgled. Povsodi, kamor je hodil na delo, ga je vse rado imelo: gospodar kakor tudi njegovi sodelavci, ker jim je znal s poštenimi besedami kratiti čas. Jako ga bomo pogrešali povsod. Pa zvon nam hitro zakliče večer našega življenja z besedami: Danes meni, jutri tebi! Vrlemu in zaslužnemu starčku pa bodi žemljica lahka, njegovo ženo, hčer in vnuke pa naj tolaži zavest, da se snidemo nad zvezdami!
Bukovci pri Ftuju. V 19 letih svojega težkega poklica je delovalo naše društvo pri 56 požarih, vsled česar si je zelo obrabilo orodje in cevi, kar pa treba nadomestiti. Zato priredimo v nedeljo, dne 28. aprila veliko ljudsko tombola s krasnimi dobitki na vrtu gospoda Ivana Cvetko v Bukovcih. Cena kart samo 2 Din. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sv. Tomcž pri Grmožu, Dne 9. aprila smo položili k zadnjemu počitku Ano Žnidarič iz Hujbara v starosti 78 let. Rajna zapušča vsled starosti oslabelega moža in dva že preskrbljena otroka. Bodi ji žemljica lahka!
Sv. Miklavž pri Ormožu. Pred kratkim smo dobili novo učiteljico v osebi gdč. Ivanke Ga-brejna. Prevzela je mesto vpokojene gospe Trstenjakove. Prej je službovala na Ponkvi. Na novem mestu ji želimo v vzgoji otrok veliko uspeha. — Z nožem se je igral Pepček Zemljič, učenec I. razreda ljudske šole. Po neprevidnosti si je prerezal skoraj pol dlani in več važnih žil. Nož je bil rjav in si je otrok zastrupil kri. Med neznosnimi bolečinami je v pondeljek zjutraj umrl. — Tako razigrane volje kakor pretekli teden vreme že dolgo ni bilo. Se pač pozna, da smo v aprilu. Tekom enega solnca smo imelj, solnce, dež, sneg, grmenje, bliskanje in tak vihar, da so poslopja ječala. Vsled takega vremena delo zaostaja, kar povzroča v gospodarstvu veliko škodo.
RnneS pri Veliki Nedelji. V dolini vzhodno od Runča leži prijazna vas Stanovno s staro-znano Kosejevo p. d. Pušičevo hišo, v kateri živi še čil posestnik in sodarski mojster Alojz Kosi, naš somišljenik in dolgoletni naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Imenovani je v pondeljek, dne 9. aprila t. I., praznoval s svojo ženo Marijo, rojeno Bombek, zlato poroko. Pred 50 leti sta kot brhki mladenič in brhka mladenka stopila pred oltar svoje župne cerkve pri Veliki Nedelji, kjer sta si obljubila večno zvestobo, ki sta jo do svoje zlate poroke tudi zvesto izpolnjevala. Po 50 letih pa sta vstopila zopet v isto cerkev, pred isti oltar, ob isti uri in kar je še najbolj zanimivo: z istim soparom kakor pred 50 leti in sta skupno obnovila zlato poroko. Torej se Je Isti dan vršila pri Veliki Nedelji dvojna zlata poroka. To slavnost so znali farani primerno počastiti in so prihiteli v lepem številu v svojo župno cerkev, da tako prisostvujejo redki slavnosfi. Po sv. maši sta se vrnila slavljenca v svojo domačo hišo v Stanovno, kjer sta v krogu svojih hčera, vnukov (že celo pravnukov), sorodnikov, sosedov, prijateljev in zrrancev proslavila ta dogodek s pristno prleško gostijo. Med številnimi gosti pa je gostoljubna slav-Ijenčeva hiša vendar nekoga pogrešala. In
kdo bi naj bil to? To sta dva slavljenčeva sina, ki sta morala v najlepši mladeniški dobi umreti in žrtvovati svoje mlado življenje. Naj Vama bo, draga slavljenca, v tolažbo to, da imata tudi na drugem svetu člane svoje dobro vzgojene družine. Cela vas Stanovno, cela občina Runeč in cela župnija pa Vama k temu izrednemu dogodku najsrčnejše častita in želi, da bi Vama bila naklonjena tudi sreča, praz« novati čez deset let biserno poroko. Bog Vaju živil
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Otožno je zapel dne 11. t. m. ob pol osmih zjutraj mrtvaški zvon ter nam naznanjal žalostno vest, da j« od vseh ljubljeni in spoštovani mož Anton Meško za večno v Gospodu zaspal. Že v jeseni je vlegel na bolniško postelj in od tistega ča« sa ni več stopil na noge. Med boleznijo je bil večkrat previden s sv. zakramenti in trpel posebno v zadnjem času hude bolečine, vdan v voljo božjo. Rajni je bil dolgo let cerkveni ključar in večletni občinski odbornik. Da so ga ljudje ljubili, nam priča to, da so se vkljub toliko nakopičenemu delu že v tako obilnem številu udeležili njegovega pogreba. Bog daj njegovi duši večni mir in pokoj! Žalujoči rodbini pa naše iskreno sožalje!
Krapje pri Ljutomeru. Dne 28. no. 1928 je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Al. Trstenjak, v katerem so bili spravljeni poljski pridelki, razni stroji in gospodarsko orodje. Udarec za posestnika je bil tem hujši, ker se je nesreča zgodila tik pred nastopom zime. Pri tej priliki so pokazali kmetje iz domače in sosednih vasi ljutomerske in ltriževske žup nije pravo krščansko ljubezen do bližnjega, so pomagali pri stavbi novega gospodarskega poslopja s tako vnemo, da je bilo isto še pred-no je zapadel visoki sneg, pod streho. Dobri ljudje so podarili povrh toliko krme za živino, da ista ni trpela pomanjkanja. Vsem, ki so na katerikoli način pomagali nesrečnemu pogorelcu, gre najprisrčnejša zahvala, milost* Ijivi Bog naj bo plačnik za njih dobra dela. Naj služijo kmetje na Murskem polju za zgled vsem kmetom v Sloveniji, naj se posnema ta samopomoč, ki izvira iz prave krščanske ljubezni do bližnjega v vseh slučajih, ko zadene kmeta kaka nesreča! — Alojz in Marija Tr« stenjak.
Sv. Lovrenc v Slov, gor. Kdor hoče za 3 Din dobiti novo kolo, ta mora na Križevo dne 9. maja priti k nam na tombolo. Vabi Vas vsej Orlovski odsek.
Polenšak pri Ptuju. V cvetu mladosti, star 2S let, je umrl pretekli teden priden fant Ivan Potočnik, žrtev kostne j etike. Pokojni Ivo j« veliko trpel skozi dve leti, bil je izročen usmi< ljenju tujih ljudi, a vdan v voljo božjo je pre* našal potrpežljivo to grozno bolezen. Bil j«| tudi eden izmed žrtev bivše Avstrije, nasilnih] vojnih posojil in tako si je moral trdo z roka-« mi služiti kruh. Kot samouk je bil mojster ^ izdelovanju »suhe robe« in je gotovo prekosit marsikaterega Ribničana. Kako je bil priljutn ljen ta tihi in pošteni mladenič, je pokazal lep; pogreb, ki mu ga je iz svojega oskrbel brali Anton. Udeležilo se ga je še precej ljudi, pon sebno žensk, ki se bodo gotovo še dolgo spo« minjale izdelovatelja svoje lepe korpe, cekar« ja, slamnjače, canje Itd.t Mogočno in resnob« no so zvonovi peli in z njimi mi: Mirno v črnf zemlji telo naj počiva, a duša sveti raj uživat
Kalobjo. V nedeljo, dne 14. aprila, so zvono« vi naznanili tužno vest, da je nenadoma umr< la ugledna in obče spoštovana žena cerkvene* ga ključarja Terezija Bukovšek p. d. Brglezo« va v starosti 57 let. Prejšnji četrtek bila je š«f popolnoma zdrava, ko jo je kar nenadoma za« del mrtvoud. Prejeti je mogla le še sveto po« slednje olje. Ni se zavedla več do smrti. Njea pogreb je bil na vse lep. Kljub slabemu vre« menu jo je spremila k zadnjemu počitku va« lika množica ljudi. Ob grobu ji je zapel moški pevski zbor ganljivo žalostinko, katera je mar sikoga ganila do solz. Potrtemu možu, sino« voma in hčeri naše iskreno sožaljel Naj počiva v miru!
Sv. Rngert nad laškim. V nedeljo, dne 14. aprila, se je tukaj obhajala zlata poroka Mihaela in Ane Bezgovšek iz Sv. Petra. Lepi cerkveni slavnosti je prisostvovalo veliko prijateljev, sorodnikov in znancev uglednega, še čvrstega zlatega para. Ženin, ki je bil vedno velik dobrotnik raznim javnim napravam, je y veseli družbi svatov nabral svoto 120 Din, ki ee je poslala za novo cerkev Kristusa kralja v Hrastniku. Zlatoporočencema pa dal Bog še demantno poroko! — Dne 19. aprila je v Pri-genci umrl mladenič Jakob Jelene, sin premožnega kmeta, v najlepših letih, komaj 28 let star. Dolgo je hiral na zavratni bolezni, pa je voljno trpel in se lepo pripravil na smrt Počivaj v miru, dobri Jaka!
Svetina pri Celju. Na mesto na belo nedeljo, ko je običajna služba božja radi velikih sneženih žametov morala odpasti, se bo vršilo na Svetini cerkveno opravilo v nedeljo, dne 28. t. m., ob 10. uri dopoldne. — Ob Veliki noči Je zapustila Svetino vrla ln daleč okoli znana go-etilničarka in posestnica vdova Franca Kli-nar, p. d. Turinka ter se preselila v prijazni Podplat pri Rogaški Slatini, kjer je kupila posestvo. Turinova hiša, dobro znana zlasti številnim gostom in izletnikom, ki radi prihajajo na prijazno Svetino, Je bila od nekdaj vrla, zavedna, krščanska hiša. Tu si vedno našel ne le dobro postrežbo, ampak tudi prijazne in dobre ljudi. Turinovi so veliko dobrega storili zlasti za svetinsko cerkev in vsak duhovnik, ki je prišel po opravkih v Svetino, Je bil v Turinovi hiši vselej dobrodošel gost. Iz polnega srca želimo Turinki v novem kraju sreče ter blagoslova božjega!
Sv. Lenart nad Laškim. Dekla, o kateri ste v zadnji številki poročali, da je bila odgnana v zapor radi suma, da je umorila svojega nezakonskega otroka, je bila izpuščena iz zapora, ker ji niso mogli dokazati krivde. Jo pa tem boljše, če je nedolžna.
Hranilnica in posojilnica v Ribnici na Pohorju r. z. z n. z., vabi na svoj redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 5. maja 1929 v po-sojilniški pisarni v Ribnici na Pohorju ob pol devetih dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelst-va. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1928. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 8. Poročilo o izvršeni reviziji. Ako bi ob določeni uri ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno. — Načelstvo. 511
Razpisuje se javna zniževalna dražba popravil pri župnišču in cerkvi ter gospodarskem poslopju v Stopercah dne 5. maja 1929 ob 3. uri popoldne v župnišču v Stopercah. Izklicna cena 22.000 Din po odbitku 5300 Din, katero delo je že dogotovljeno. — Cerkveno-konkurenčni odbor Stoperce, dne 20. aprila 1929. Predsednik: Štefan Galun.	513
Tesače za izdelavo dog za pivove sode rabim takoj. Konrad Golob, trgovina z lesom, Sv. Trojica v Slov. gor.	514
Učenec se sprejme v mizarstvo. Mlinska ulica 11, Maribor.	509
Poverjenike, stalne, za vsak kraj Slovenije, sprejme »Ljudska samopomo« v Mariboru, Aleksandrova cesta	506
Hlapca z dežele, vajenega konjev, sprejme §o-pec, Maribor, Grajski trg 2.	512
Deklica 10 do 14 let, brez ali revnih starišev, se sprejme v pošteno oskrbo na kmetih. Več se izve pismeno. Naslov: »Vzgojitelj«, pošta Sv. Benedikt v Slov. gor.	510
Prodasta se dva čevljarska stroja Hove za Din 1000. Elastic za popravilo Din 1500. Naslov v upravi lista.	363
ZAHVALA.
Podpisani se zahvaljujem tem potom pod-i pornemu društvu
»LJUDSKA SAMOPOMOČ« V MARIBORU
za znatno in mi takoj izplačano podporo po smrti mojega moža Alojza Donko in priporočam to neprecenljivo društvo vsakomur v takojšnji pristop!	507 Ranča pri Mariboru, dne 22. aprila 1929.
Dcnko Marija, viničarka.
in
najdejo lepo izbiro blaga za birmance pri §
flnton IHacun, Maribor
Gosposka ulica št. 10
Vsak boter
se lahka prepriča, kako dobro in poceni dobi za letošnjo birmo ure, zlatnino ter srebrnino pri
r. mi%m, iirar
MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 27, blizu glavnega kolodvora (popreje Kiffmann).	503
Prepričajte se, da je moja reklama tudi resnična.
Za kovače
angleški koks, kovaški premog, oglje in vsa železnina s« kupi najceneje v veletrgovini
H. ANDRASGHITZ, MARIBOR Vodnikov trg 4.	504
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sliv« niči pri Mariboru se bo vršil dne 9. maj* 1929, ob 8. uri v posojilniškem prostoru. —« Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzor* stva. 2. Računski zaključek za leto 192S. 9« Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Slučajnosti« Ako bi ob tem času ne bil sklepčen, bo čel pol ure pri vsakem številu na istem mest* drug veljaven občni zbor.	501
Srednje posestvo se proda z gospodarskim po« slopje, pripravno za vsakega obrtnika n* prometnem kraju v Spodnji Hajdini št. 49, pri Ptuju, 5 minut od cerkve. Vpraša se prf lastniku Francu Pukšič istotam.	oOfl
Pošteno dekle, katera zna kuhati ter vsa hi4< na dela samostojno opravljati, se sprejme % Mariboru, proti dobri plači. Naslov v upravi lista.	505
Ml ¥ Sfft SilMilfl.
Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus.
(Dalje.)
»In Chčron? Ali ima tudi on kaj opraviti poleg?«
»Nič. Bedast človek je. Njegova hiša stoji na samem in njegova hlapca sta tepca. Kadar Be hoče Španjolec s kom zasebno sestati, si izbere dan, ko Chčrona ni doma, pa pridejo v njegovi hiši vkup in se domenijo.«
»In vi ga sovražite, tistega Španjolca, kajne?« se je režal Lefšvre, ko je naglo zapisoval ipostopačeve napovedi.
»Ne,« je odgovoril mož počasi. »Pa tisti, ki Bo sodelovali pri vlomu v de Kerbelayevo hišo, fci naj dobili vsak po dvajset frankov iz plena, ln to je premalo.«
Komisar je pokimal. Zelo zadovoljen je bil.
Cul je že o Spanjolcu. Mnogo dela je dal policiji in že dolgo časa sem je vznemirjal deželo In vzbujal negotovost. In on, Lef&vre, on, duho-¡Hti In premeteni komisar alengonski, on ga bo fcrijel In fco dobil priznanje od gospoda ministra.
Da, in ne samo to, ampak če je enooki govoril resnico, bo prijel vso tolpo ter naredil konec nemiru in negotovosti v deželi. In povrh bo vrnil demantni prstan gospodu de Kerbelay in si zaslužil lep denar —.
In nazadnje še bo povedal svoje mnenje o tistem nebodigatreba, o možu v sivi suknji. Kar bo njemu, Lefšvru, in njegovim ljudem v posebno zadoščenje.
Spet so enookega roparja spravili nazaj v njegovo celico, gospod Lefžvre pa je dobil vse pravice in oblasti, da pripravi nočni pohod na Cheronovo farmo. Tajnega detektiva gospoda notranjega ministra pa niso o ničemer obvestili.
3.
Lef&vre se Je zavedal, da mnogo tvega, ko Je tisti večer krog osme ure izdal povelje, naj se pripravi eskadron policije za na pot.
Še v zadnjem trenutku je dvomeče premišljeval, ali je pametno, kar počenja. Ce bi pohod ne uspel ali se celo ponesrečil in če bi zaupnik gospoda notranjega ministra o stvari zvedel — hm, tedaj bi bile posledice za prevnetega glavnega policijskega komisarja Lefžvra zelo neprijetne.
Izšel je I.« n II. zvezek 1
Rh niete Sa ro&ffi
Kupisr
Be čakajte, dokler se Se dobi. Nad 1COO knjig Se raz* prodanih, ostanete bo kinsHi! Pišit« Tiskarni sv. Cirila w Mariboru.
Angleški pesnik Samuel Butler (rojen leta 1612 v Strenshamu v grofiji iWorcester, umrl leta 1680 v Londonu) se je ustavil na potovanju nekega mrzlega dne v gostilni, da bi se pogrel. Opazil je, da so vsi prostori pri peči neprestano zasedeni. Poklical je hlapca in mu naročil, naj preskrbi njegovemu konju izrezek. Hlapec je ugovarjal, da konj mesa ne žre. Butler je vztrajal pri svoji zahtevi. Gostje so seve navalili v hlev, da bi videli konja, ki se masti s pečenim mesom. Med tem si je poiskal Butler pri peči najudobnejše mesto in ko je prišel hlapec poročat, da konj nikakor ne mara pečenke, mu je odgovoril mirno: »No, pa prinesite izrezek meni, konju dajte ovsa!«
TiskarsM škrat si dovoli marsikatero šalo in dovolil si jo je tudi z nekim stavcem v Bradfordovi tiskarni v Fila-delfiji. Stavec je pri sestavljanju koledarja zamenjal vremenski prerokbi za 12. novembra in 12. avgusta. Tako je bilo na dan 12. avgusta prerokovano viharno vreme in sneg. Pomoto so opazili, ko je bil koledar že skoro razprodan in razposlan. Stavec je bil takoj odpuščen iz službe. Zgodilo se pa je nekaj nenavadnega. Dne 12. avgusta je nastal silen vihar. Ko se je polegel, je pričelo snežiti, kar je bilo v tem letnem času pravi čudež. Čudovito prerokovanje je bilo že splošno znano in ljudje so se kar pulili za Bradfordov koledar. Bradford je postal slaven in bogat človek. Odpuščenega stavca je sprejel zopet v službo in mu podvojil plačo.
Znani zdravnik Boerhave je imel veliko sovražnikov in med njimi nekega Plohna. Namenjen nekoč k bolnikom, ga je srečal na cesti. Boerhave je imel suknjo na laktu razparano in Plohn je to takoj zapazil in pripomnil hudomušno: »Glej, glej! Tu gleda modrost iz luknje.« — »In neumnost v luknjo!« mu je Boerhave hladno odvrnil in hitel dalje.
Pa le par trenutkov so ga obhajale take strahopetne misli. Samega sebe je oštel radi svoje bojazljivosti, pa pogumno odjezdil z eska-dronom.
Po svojem razgovoru z enookim roparjem je bil že parkrat na farmi, da bi si dobro ogledal njeno lego in bližnjo okolico. Preoblečen za delavca se je potikal v njeni bližini in stikal po bližnjem grmovju in goščavi v hladnih, mokrih večerih, si pogledal to, se zanimal za ono in si vse dobro zapomnil. Prepričan je bil, da bo našel tudi v temi vsak grm v bližini in vsak kotiček na farmi.
Farma je ležala par kilometrov v stran od ceste ob bregu medlega potočiča, vrbje in jev-Ševje jo je obdajalo. Stanovanjska hiša je bila kamenita, enonadstropna, preprosta stavba, gospodarska poslopja so bila lesena, s slamo krita in na pol podrta. Samota in zapuščenost je ležala na farmi. Nobenega drugega človeškega bivališča ni bilo videti ne blizu ne daleč, gosto obraščene višine so jo obdajale od vseh strani in jo ločile od sveta.
Ko je gledal samotni kraj, je Lefevre koj razumel, zakaj si je previdni vodja, ki so ga Šnaniolca imenovali, prav ta kot izbral za svoj
Kakšna razlika je med kačo in odvetnikom? Če naleti kača na polža, ga požre in se ne meni za njegovo hišico. Odvetnik pa vzame hišo in mu za polža ni mar.
Grški cesar Theophilus, ki je vladal v 9. stoletju, je bil hraber in ne lako-men mož. Nekoč je opazil veliko ladjo, ki se je usidrala v pristanišču in izvedel, da je ladja last cesarice. Nevoljen je dejal: »Kaj so mene nebesa odločila za cesarja in mojo ženo za trgovko?« Ukazal je ladjo sežgati in izrekel pomembne besede: »Če bi se hoteli knezi posvetiti trgovini, bi morali njih podaniki umreti od gladu.«
Slikanje po naravi. Angleški bogataš Durham je naročil pri slavnem slikarju živali Blinksu skupino zajcev in srn za svoj novi lovski grad. Ko je bila slika dovršena, sta izjavila Durham in njegova žena, da kljub vsemu ni izvedena strogo po naravi. Slikar Blinks je odšel, ne da bi zinil, pa se kmalu vrnil v sobo z bogataševimi lovskimi psi. Z divjim lajanjem so se ti vrgli nad naslikano zverjad in raztrgali brez usmiljenja sliko. Slikar se je nato obrnil k bogatinu: »Posrečil se mi je dvojni dokaz. Najpoprej sem vam dokazal, da znam slikati po naravi, drugič pa, da imajo vaši psi več smisla za umetnost, kakor vi!«
Vrnil mu je. Raznašalec kruha (pekovskemu mojstru): »Danes je pa vaš kruh za polovico manjši kakor včeraj.«
—	Mojster: »Molči! Boš pa lažje nosil.«
—	Raznašalec plača mojstru samo polovico običajne cene in odide. — Mojster (to opazi): »Čakaj saj si mi premalo plačal.« — Raznašalec: »Nič ne dene, boste pa lažje prešteli . . .«
Srebrna poroka. Bogat gospodar je s svojo ženo stal pred svinjakom. Ona pravi: »Glej, Jaka, pojutrišnjem praznujeva srebrno poroko. Ali ne bi kazalo, da zakoljeva prašička?« — Tedaj se pa gospodar Jaka nasmehne in odvrne: »Oh, saj uboga živalica vendar ne more biti kriva za tisto, kar se je zgodilo pred 25 leti!«
T
Slavni nemški pesnik in hišnik. Znani nemški pesnik Lenau je prišel zvečer pozno domov. Hišnik mu ni hotel odpreti vrat, češ, da mu je to prepovedano. Po brezuspešnih poizkusih se je Lenau končno odločil, da stisne hišniku zlat v roko. Vrata so se odprla takoj. Komaj je bil pesnik v veži, je pričel, kakor da je pozabil zunaj knjigo, ki jo je čital ob svetiljki, ko je čakal na hišnika. Hišnik je skočil postrežljivo po knjigo. Tedaj pa je Lenau zaklenil vrata za njim in jih ni poprej odklenil, predno mu ni vrnil hišnik zlatnika sko zi špranjo pod vrati.
Vražja rodbina. Vrag je imel nekoč izredno bedast dan. Domislil si je, da bi se oženil. Po naključju je našel žensko, ki mu je ugajala radi predrznega obnašanja in ki ga je pregovorila, da je devica, dasi je imela že nešteto ljubezenskih razmerij. Ime ji je bilo: brez božnost. Kmalu je obdarovala zlodeja s sedmimi hčerkami, ki so šle druga za drugo po svetu. Najstarejša — domišljavost je poročila plemenitaša. Lakom nost je vzela Žida, pa pozneje zbežala h krščanskemu trgovcu. Tretja — hinav-ščfna — se je omožila z odvetnikom, četrta — zavist — je vzela rokodelca. Peta — prilizovanje — je prišla na dvor. Šesta — nadutost — je postala vzgojiteljica in sedma — nečistost — teka še vedno prosta po svetu.
Rogaška Slatina najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, dreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Najuspešnejše in ceno zdravljenje v maju, juniju in septembru! Zahtevajte prospekte!	341
Ljudska samopomoč v Mariboru obvešča s tem cenj. članstvo in vso občin-vo Slovenije, da nimajo poverjeniki po sklepu prvega občnega zbora nobena pravice do kakšnega inkasa, in da se priznavajo samo plačila, izvršena po naših poštnih položnicah, oziroma direktna plačila v društveni pisarni v; Mariboru. Vsi poverjeniki sprejmejo prihodnje dni nova pooblastila. 501
glavni stan. Malokdo je motil to od sveta oddaljeno samoto in če bi bil tudi kdaj prišel nepoklican človek blizu in bi ne bilo več varno na farmi, so gozdovi nudili zločincem varno zavetje in krili njihov umik. Ni vedel tistikrat, da si bo to kedaj sam izkusil.
Temna, pozna noč je že bila, ko je eskadron pod poveljem Lefšvra razjahal »Pri nadvojvodi«, majhni krčmi ob cesti v Chartres, spravil konje v hlev in se peš napotil za svojim poveljnikom. Zemlja, vsa mehka od obilo padlega dežja, je dušila njihove korake, molče in neslišno se je pomikala četa črez polja in travnike proti farmi.
V dolgih vijugah se je vil potočič po dolini in jim delal sitno napotje, parkrat so ga morali prebresti, sicer bi bili morali hoditi za njegovimi ovinki. Gruče drevja in grmovja so stale tu pa tam ob njegovem nizkem bregu, v daljavi spredaj se je včasi zasvetila drobna luč in spet izginila za drevjem.
Črez kake pol ure je komisar svojo četo ustavil. Iz teme se je izluščilo poslopje farme, eno okno je bilo slabotno razsvetljeno.
Lefevre je poklical narednika.
»Hipolit,« mu je šepnil, »pojdi in skrij se s
FOTO-SPORT
je eden najlepših športov, ampak samo takrat, ako imate dober aparat. Pišite takoj dopisnico na veletrgovino
S TE R M E C KI
in zahtevajte ilustrovani cenik zastonj, t katerem najdete aparate najboljše kvalitete iz svetovno znanih tovarn po slo-dečih cenah: itamar za poduk 4Va><6 cm 45 Din, flnejil 67a><9 cm 89 Bln, žtpna kl3p-kainarazafilmali67,x9cni 171 Din, 9x12 cm 390 Din, Polynar optika 770 Din, Agfa 990 Din. V ceniku se nahajajo tudi vse foto
potrebščine in kemikalije. Poučna knjižica zastonj. Veletrgovina R. STERMECKI, CELJE, 81.24, Slov.
Kaj ne ugaja se zamenja ali vrne denar. Ilustrovani cenik z ve2 tisoč slikami zasloni.	159
BES
CIRILOM
Revolucija
široki
F v miiaraki
, INFORMACIJE DAJE. . DRUŠTVO ZA OBRTNE POTRE PSTI NE, U OSI J g KU.
Hi A PFC
a. ti^na " ^ aooro moizu, se sprejme. Mesečna plača 800 Din. Graj-
čšina Fala, pošta Fala.	483
za krave, ki zna dobro molzti, se
KNJIŽNICA

obsega sledeče
1. Dr. Kari Capuder: Naša država (Kazpio- io. dano).
Dr. Leopold Lčnard: Jugoslovanski Pie- 16. mont. Din 7.—. 8. Dr. Leopold Lčnard: Slovenska žena v do- 17.
bi narodnega preporoda. Din 10.—.	18.
i. — MoJ stric in moj župnik. Din 8.—.	19.
6. G. J. Whyte Meloille: Gladiatorji, I. del 20. Din 8.—.
6.	G. J. Whyte Meloille: Gladiatorji, II. del 21. Din 10.—.
7.	H. G. Wells: Zgodba o nevidnem človeku. 22.
Din 7.—.
8.	B. Orczy: Dušica, I. del broš. Din 16.—, ve- 23. zan Din 30.—, II. del broš. Din 25.—, vezan Din 40.—, Ill .del broš. Din 32.—, vezan Din 44.—.	24.
9.	A. Conan Doyle: V Ubijski puščavi. D 12.—. 25.
10.	Arnold Bennett: Živ pokopan. Din 8.—.
11.	Illamo Camelli: Izpovedi socialista. D 16,— 26.
12.	E. R. Borroughs: Džungla, I. del Din 18.—,
II. del Din 14.—.	27.
13.	Elza Lešnik: Šumi, šumi Drava ... D 5.—.
14.	Matija Ljubša: Slovenske gorice. (Razpro- 28. dano.)	30.
zvezke:
Erckiiiimii Chatrian: Zgodbe napoleonskega vojaka. Din 12.—•.
Antonio Fogazzaro: Mali svet naših očetov.
Din 28.—.	|
Anton Kosi: Iz otroških ust. I. del Din 8.50. Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto. Din 8.50. J. F. Cooper: Zadnji Mohikanec. Din 11.—.
Pavel Keller: Dom. Broš. Din 22.—, vezan Din 35.—.
Gabriel Majcen: Zgodovina Maribora. Din
10.—.
H. R. Savage: Snubitev kneza Samila. Broširan Din 32.—, vezan Din 42.—. Kazimir Przerwa-Tetmajer: Rokovnjačl Izpod Tatre in druge povesti. Broš. Din 16.—,
vezan Din 28.—.
Arthur Sills: Smrtna past. Din 9.—. Anton Kosi: Iz otroških ust. II. del Din
16.—.
Dr. I.: Črni križ pri Hrastovcu. Broš. Din
18.—, vezan Din 28.—.
Ksaver Meško: Legende o sv. Frančišku in
druge. (Še v tisku.)
Karl May: Križem po Jutrovem. Broš. 13.—. Karl May: Križem po Jutrovem. Broš. 13.—.
Oglas v „Sloyenshem Gospodarju" ima poused najucčji uspeh!
Vrtnice, nizke in visoke ter plezalke, ciprese, špargeljnove sadike, razne cvetlične in ze-lenjadne sadike dobite tudi po pošti pri: Ivan Jemec, vrtnartsvo, Maribor, Razlagova ulica 11.
Občine ln kmetje, pozorl Ena velika mlatilni-ca Hofherr-Schranz, 27 eol boben, dvojnato »nažilo, 1 leto rabljena, se poceni odda. Ni slov v upravi lista.	48!
Želim službo v župnlšču, kjer bi bil ob enem tudi v pomoč cerkovniku v cerkvi. Veliki Rodne 25, Rogaška Slatina.	498
Išče se pleskarski in slikarski vajenec. Vajenci z nekaj učne dobe imajo prednost. Zgla* siti se je pri Alojzu Osterc, slikarskem moj* stru v Veržeju.	495
Prodam bika, čistokrvnega, licenciranega, 18 mescev starega. Sernko, Račje.	486
Kupim večje posestvo. Ponudbe na upravo liji sta pod »Dom«.	481
Posestvo 28 oralov je takoj na prodaj radi bolezni. Ponudbe pod: »Sv. Jakob« na upravo lista.	484
Proda se majhno posestvo v Partinju št. 177, p. Sv. Jurij v Slov. gor.	489
Posestvo na prodaj, 8 oralov, izvrstno, gozd, travnik, njive, cena 75.000 Din. Sv. Jurij ▼ Slov. gor. Več se izve pri Mariji Caf, gostilna istotam.	498
Zahvala.
Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob priliki smrti našega dragega nam sina in brata
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter vsem gg. gasilcem iz Rečico in iz Laškega z zastavo ki so ga v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gg. govornikoma g. Lešniku in g. Bratušu za ganljive poslovilne govore ter darovalcem krasnih vencev.
Rečica, dne 10. aprila 1929 Žalujoči stariši Anton in Marija Gerfier. Mici, Fanl, Lojzka	Pepl,
sestre.	brat.
četo v vrb je ob hiši. Ko zapovem, naj odprejo, obstopite hišo. Nihče vam ne sme uiti.«
Molče in neslišno se je četa razlezla med grmovje, komisar pa je stopil k hiši. Pred vrati je obstal, gledal okoli in vlekel na ušesa, če bi slišal kje kake sumljive glasove.
Pa nič se ni genilo. Kot da žive duše ni v hiši. Le skoz slabo zadelano okno se je izgubljala medla svetloba ven v temo. Komisarju se je Bicer zdelo, da čuje neke glasove. Pa motil ga je Veter, ki je tožil in šušljal po drevju in mrmral po dimnikih in po podstrešju. Včasi je zaropotala kaka slabo zaprta oknica.
Nekaj časa je še poslušal, pa je udaril s sabljo po vratih.
»Odprite! V imenu postave!« je zapovedal.
Cul je, kako so narednikovi ljudje lezli iz grmovja in prihajali bliže. V hiši sami pa se Dlhče ni oglasil, slejkoprej je ostalo vse tiho. Le (Veter je močneje poropotal z okni nekje na pod-Itrešju.
V drugič je udaril Lefčvre s sabljo po močnih vratih.
»Odprite! V imenu postave!«
Narednikovi ljudje so prišli na odprti pro-Mor pred hISo. Tedaj sta v temi za njimi počila
dva strela kratko drug za drugim. Nekdo je bil zadet, zaječal je in zaklel. V temi ni bilo mogoče videti, kdo je ranjen.
Četa je obstala. Ljudje niso vedeli, ali bi planili v goščavo, ali si poiskali kritje pred streli.
»Zasedite dvorišče!« je zapovedal komisar. »Nikomur ne pustite uiti!«
Par jih je skočilo za hišo kar se je dalo naglo v trdi temi. Spet sta počila dva strela v goščavi. Narednik je padel zadet.
»Podnarednik Crosnier, kje ste?« je klical Lefčvre.
»Tukaj, gospod komisar!«
»Vzemite nekaj mož in preženite lopove iz grmovja!«
Crosnier si je Izbral šest mož in naskočil goščavo.
Toda sovražnik je bil dobro skrit. Poredko so prihajali streli iz teme, včasi je katera krogla zadela, ta jo je dobil v stegno, oni v ramo, pa odgovarjati jim niso mogli, ni se videlo, odkod streli prihajajo. Tudi je streljanje kmalu umolknilo, zdelo se je, da je goščava pogoltnila nevidne strelca.
P11MÜBI3 ¥ MIHHO GEMIC1
ti!ll!!n!l!n!SSIIll!iUlilD!milllil!llinill!l!lll!lll!lii!lin!llll!!!nillliiy!ll!l!IIllll«	I
špecijalist za kirurgijo v Mariboru,	m
n Trg Svobode 6, ordiniraod8. do 9. in 18. do 15. ure	jj|
la gonilne jermene
za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni Ivan Krav os, Maribor, Aleksandrova cesta 13.	192
Pozor! Lepa, ne predrobna jajca, vsaka količina, se sprejemajo in točno plačajo po 1 D za komad samo v trgovinah N. Ranntner v Mariboru, Koroška cesta 10, blizu Glavnega trga, in firma Ivan Göttlich, Maribor, Koroška cesta 128a.	450
Učenec se sprejme v trgovini Ed. Suppanz v Pristavi.	438
Vzamem v najem gostilno na deželi. Ponudbe na upravo lista pod »Blizu postaje«.
Sovčeki za potovanje,
torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri in po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13 .	193
Izjava.
Zakonca IVANA in FRANC GROSS izjavljata, da nista plačnika za dolgove svojih sinov Hermana in Franca Gross.	488
Maribor, dna 10. aprila 1929.
Ivana in Franc Gross.
Mizarski vajenec se sprejme takoj pri g. Jurij
Kobale v Slov. Bistrici.	490
Trgovski vajenec se sprejme takoj v trgovini z manufakturo in železnino. Pogoj dve meščanski šoli in ne nad 15 let star. Ponudbe na Ivan Veselič, Ormož.	494
Učenka se sprejme pri šivilji na deželi. Naslov v upravi lista.	482
Izvrsten delavec, vešč planiranja, se sprejme za delj časa (8 mescev do 1 leto). Dobro plačilo: Badlova ulica 16, Maribor.	487
Prodam motorno kolo znamke Nekarsulm ter mlatilnico z motorjem po zelo nizki ceni. Štefan Skrbinšek, šofer, Hajdina, Ptuj. 493
Zastonj na pol nova dvokolesa po Din 866 do 1600, samo edino prima pri Franjo Zgeč, Moškanjci.	480
CENIK PI0LITVCNIK0T
TISKARNE SV. OBILA V MARIBORU
Koroška cesta 5	Aleksandrova cesta
| Vezava t platni»			Vezava j v usnju z zlato obr. |	Vatirano zlata obr.	Koščene j	Tosebno fina vezava	—— i Napis: i Spomin na gv\ birmo
Naslov molitrenika	rodeča	zlata obr.			črne | bele |		
	Dinarjev						
Sveta pomlad		11-—		15— I	24-—| 24-—		
Življenje mojega življenja	12 —	18 —		1	| 26'-		
Pri Jezusu	9 —	16 —		42"—	30-— | 80-—		
Večer življenja	18-—	20--			1		
Rajski glasovi	22 —	24" -	63'—	26 —	1	39- 62*-	45"— j
češčena Marija	18-—	18-—	41*—		1	48-—	
Angelček	13'-	18-—	26-—		19'—| 19--	26' —45'-	
KviSku srca	10-—	19-—	36"—42--	20-—	1	25- -47"-	16--
Kam greš?	11-—	21-—	S4-—	27 —	24"—| 24 —		
Za Jezusom	19-—	26' —			1		
Slava božja	13-—	14 —		15* —	j		
ReSi svojo dušo	11-—	14-—		19--	|		
Oče naš		24'—			| 30 —		
Ključek nebeški	15 —	20" —			1		
Besede življenja	22'—	30'—			|		
Marija Pomočnica	11-	14-—		19- --	I		!
Apostolski molitvenik	12'—	16*—			1		
Tolažba	17-—	20 —			]		
Sv. obhajilo	12*—	16 —			i		
Dušni vodnik Rožni vene	26 — 1 les 5 sle	so-— eni	* * •	• • •	1 . . od	4*— D 3-—	in da!f* M it
mm zalegü)
koščeni alpska v šalulfah.
IS-
17-
Botri in botziceü HajlepS spomin na sv. birmo je molitvenih is rožni vene» Shranite si ta cenik in po njem naiočiisl
Najcenejše in najboljše mesto za nakup
in čevljarskih potrebščin je trgovina usnja M. Ošlag, Maribor, Glavni trg št. 17, zraven barvarne Zinthauer.	127
Cepljene trte, vkoreninjene divjake še za prodati: Alojzij Grabar, posestnik in trtnar, p. Juršinci pri Ptuju.	451
Konjske opreme
od navadne do najfinejše, d-enže ponjave za konje in vozove, v vsaki velikosti nudi Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.	194
Kmetovalci, pozor! Mavec (gips) za gnojenja nudi Vam po izjemni nizki ceni 48 Din za 100 kg franko Vaša postaja Rudolf Dergan, trgovec, Laško, pošlje se vsaka tudi mala množina.	-	' 470
Medtem je Lete vre poslal tri svoje najmočnejše može nad vrata.
»Vlomite jih s puškinim kopitom! In pri-mite ga, kogarkoli najdete v hiši!«
Udarci so zabobneli, vrata so bila iz močnih in debelih desk, dolgo so se ustavljala. In čudno, <— še vedno se nihče ni oglasil v hiši. Mrtva tišina je vladala v obširnem poslopju, le silni udarci okovanih puškinih kopit so votlo bobneli po prostorih. Ali so roparji štedili naboje za zadnji napad, ko se bodo vrata vdala in bodo napadalci planili v vežo, ali pa so pripravljali kak drug nepričakovan udar, — ni se clalo reči, kaj se pravzaprav godi v skrivnostni tišini za vrati.
Neprestano so butala kopita ob težke deske, tu pa tam se je katera vdala. Končno so vrata popustila in se s treskom podrla v vežo.
Lefšvre si je za svoj napad izbral najboljše, neustrašene ljudi. Poznal je roparje, vedel je, da se obupno branijo, če pridejo v zagato, pričakoval je, da ga bo sprejela cela salva strelov, ko se bodo vrata podrla, da se bo vnel na pragu besen boj moža zoper moža, skratka, pripravljen je bil na vse, — le na to ne, kar je sedajle doživel.
Pustil je šest mož pred vrati in planil z drugimi v hišo.
Pa tema jih je objela in smrtni molk —.
Policisti, s puškami v rokah pripravljeni za strel in s slepicami za pasom, so za hip iznena-deni in začudeni obstali. Nato pa so se razkropili po poslopju in začeli iskati. Vse po vrsti so pregledali, vežo, pritlične sobe, stopnice in klet, vse. Vse so prevrnili, v vsak kotiček so posvetili, kjer bi se utegnilo skrivati človeško bitje. Pa nikjer niso našli niti sledu o roparjih.
Edino sobica levo od veže je kazala sledove, kot da je šele pred kratkim zborovala v njej večja družba. Stoli so stali naokoli, videti jim je bilo, da so jih nočni zborovalci v naglici porinili od mize, na mizi je stalo pol tucata kozarcev in nekaj vrčev, v enem je bilo še pol vina, na ognjišču je še tlela žerjavica in od stropa je gorela zakajena svetiljka.
Da ni našel teh sledov, — Lefevre bi si bil mislil, da je sanjal, ko je malo prej stal pred vrati, čul mrmrajoče glasove in gledal medli sijaj, ki je našel pot skozi slabo zadelano okno ven v temo.
h
gospodarska banka d. d.
P§Mitl€a Miro, Atehsandrora cesta $t6
tf lasial, aovozgrajeal palaCi
izvrSofe w§e uaninc p®§lc najftisMiimcje i€li3£€iii raiami. -
Pred fr<&ii€išHan§M9 cerK?ijo
miiiui!i!!i!iiiii!iiimiiniiaeBBBHBanaiiiimnTTT;i[iiflutwuuimimitiumn
PiajviSJe ©Ur€§lowau|€ vlog m SinjSilcs fin t
PoMa&eiii prodajalec §rccH drlmnz razredne Sošerlje.
r7



najboljše m najvarnejše pri
wmm
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
EEfiTSSČSi nobenega rentnega da'
ter dobijo obresti izplačane v celoti bre;i kakega odtegljaja
Gr.,.ksaini francoski
Torpille-Ienope!
aparat
za razpršitev žvspla.
Originalni francoski
Mm Vermorel
je najboljša brizgal-nica na svetu.
GENERALNO ZASTOPSTVO:
mmh o., eoiifion
Zahtevajte cenik!	Dobi se povsod!
V Ivanjkovcih se dobi pri Lovro Peiovar
0 tem Vas prepričajo moje cene, ker lahko dobite žc za 320 Din fine štofaste moške obleke in že za 135 Dia lepe štofaste obleke za dečke. Pravtam se dobe tudi najrazličnejši itofi za moške in ženske obleke po izredno nizkih cenah. Na izbiro je tudi več sto drugih predmetov! Vse po najnižjih cenahl
Za obilen nakup se priporoča tvrdka
STNAK, CELJE
Kralja Petra cesia št. 15	S22

Št«
e >2 iN r- ..-i > *a a o o .K,
¿j - fl
"" a
£4 s
«s » ® «
i! o 9 o .S.""
o « d
■S m-"i
.£>§ rS d
»o > g ¡> o
0	„
N w «rt
¿1 N «s
»rt frt
•s S s
-J o O m
** O —
a o
1	s"»
c) «a -K.
« > e
C -2 g «P
S S*
S "rt
n
^ 2? fcS)
SI
Razlogi: Sledenje in zdravje To je razum in napredek!
„	-¡eijc ™t;;:
kože od domačih in divjih živali kupuj o po najvišjih cenah L RATEJ, trgovec, SLOV. BISTRICA. 402
Zanesljivo kaljiva
semena,
najboljše izdelano
popo orodje,
železnino za stavbe in pohištvo, vso vrste
šiBsgpiisiiega
blaga kupite pri
Jos. Jagcdič-u
Celje, Glavni trg
Kupujem kuhano 445 maslo in fižol.
490
Posebno dobro in poceni:
Cefir za srajce odlO —15 Din m Bslo platno zasrajceod 8-14 D m Belene za celo obleko za 58 Din Blago za ženske obleke iz ovije volne od 25—120 Din m — Blago za moške obleke od 40—250 Din m — Izgotovljene moške obleke iz dobrega blaga k 290 Din — lzgotovljenl moSki čevlji od 145—200 Dn — lzgotovljenl ■ ženski čevlji od 130-150 Din =====
HH HSB11IHIIBBIBI
IBIRIIIII
248
■	za cerkven« prte,
S platno, (fphe do m om širohc
■	Na drobno 1	Na debelo 1
11. PUTAM, Celje
asaBgBBflBBBBBflBBBBBBBBBBBBBflflHa
za perilo, za živino, Stranje, uzde, motvoz (špago), gurte, galanterijo, drobnarije, parfumerijo, nogavice, kravate, naramnico, perilo, otr. čevlje in sandale, papir i. t. d. na debelo na drobno priporoča DRAGO ROSINA, Maribor, Veirinjska ulica St. 26. 491
VRVI
iiiiiiiiiiii Hk
S FRAN STRUPI, Celje i
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene ln porcelanaste posodoi svetiljk, ogledal, raznovrstnih Sip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba.
Na drobno ln na debelo.
Na drobno in na debelo.
IIIBiHBBIBBHIBIHHBBIBHIHHIS!
Velika izbira
kamgarna,
poplina, svilo že od
20 Din
naprej se dobi
pri	108
I. TRPIN-n
Maribor, Glavni trg 17
Dobro, zdravo in po ceni domačo pijačo si sami napravite z esenco
Mosftn.
Istotako dober rum z
nsm&vlm cvetom
oboje dobite le v Droge-rijiWoliram, Maribor
Slovenska ulica. 394

32 let
stoji v službi bolanih in zdravih, bolečin« ubla. zujoči Fcllerjev Elsafluid, kateri je pohvali«»
1f mnAffAKl>..inili	1 - —	1.__
nih bolečinah, pri šibkosti, pa tudi drugač« kot brza pomoč. Dobiva se povsod, poizkusila »teklenica 6 Din, dvojna 9 Din. Ako ga nimajo, naročite da po pošti, vsaj za 62 Din, naravnost pri lekarnarju Fellerju, Stubica Do« nja, Elsatrg 341. Hrvatska. Za prebavo pal Elsa-kročljice, 6 ikatljic 12 Din.
Apno-cement
najceneje v glavni zalogi	471
H. ANDRASCHITZ, MARIBOR, Vodnikov trg 4.
Prodajalce posnemalnikov
išče velika švedska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema: »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25.	115
Samot opeka Irt šamot moka
se nabavlja najceneje v tovarniški zalogi
H. ANDRASCHITZ, MARIBOR, Vodnikov trg 4.
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v Celju
i ■	registrovani zadrugi z neomejeno zavezo
v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije
Stanje hranilnih vlog zna« ša nad Din 75,000.000*—. Posojila na vknjižbo, po» roštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Za hranilne vloge Jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem,
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguja vlagateljem.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Maribor«, Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru,
5353234823485323232348235353535353530201025323234823232323530102024823534853235348532348235323532323482301235323234848232353534823000202040253232323234823230201010202000002020153230001020100534802020202020200014823482323535323532348482323235353
23534823232323535323234823232353