„Gorica" izhaja vsaki torek in soboto. Ako pad« na ta dneva praznik, dan poprej. Hmlništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, karnor je naslavljati pisma. Kefrankira.ua jusma se ne sprejemajo, enako se ne uvniujejo pisrna brez podpisa. Rokopiwi dopisov se ne vračajo. GORICA „(iorica" stane na leto 10 K, za pol leta b K, za četrt leta 2 50. rpravništvo se natiaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9. Za oj^Iasf se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. PiiNaniezne ätevilke stantjo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. Št. 60. V Gorici, v torek dne 27. julija 1909. Leto XI. „Soča" in „Eco'\ „Soča" se zaganje uže par tednov vedno v prof. Berbuč-a, odkar je ta opozoril žtipane vipavske dolinc na ve- levažni moment, kako bi bilo ravno sedaj mogoče priskrbeti skoro vsem vipavskim občinam dobre pitne vode z relativno malimi stroSki. Nam se ni zdelo vredno odgovarjati na to bevska- nje, kajti vsak človek, ki ni po strasti zaslepljen, je moral iz dotičnih „Soči- nih" napadov takoj uvidevati, da te notice in napade narekuje le slepa strast in bojazen za deželnoodborsko .mesto. Toda k tern napadom pridružil se je v novejšem času tudi list goriškega prošta Faidutti-a, „L'eco del' Litorale", ki je napisal več uvodnih člankov o1 tern vprašanju, pa tako strastno in kri- vično, da je neverjetno, kako more „ka- toliški" list resnici tako biti v obraz. Prvič se dtdi list, kako je rnogoce, da je odposlal dež. odbor deželnega in- ženirja in prof. Berbuč-a v Trst k stavb- nemu svetniku Oberstu, da bi tain ta gospoda poizvedla, je-li mogoče priskr- beti tudi vipavskim občinam pitne vode o priliki zgradbe goriškega vodovoda. A tako. gospa „Eco"! Torej de- želni odbor ne bi smel poslati v Trst dež. inženirja in jednega odbornika. ki je izvoljen od volilcev vipavske doline. v tako važni zadevi, kakor je preskrb- ljenje vipavskih obein z dobro pitno vodo, da poizvejo, ali je to podjetje mo- goče ali ne, ne da bi prej prašal do- voljenja gospodov okoli lista „L'Hco"? So-li deželni uradniki in odborniki le radi tega tu, da pospešujejo le furlan- ske koristi? In ko se gre za življensko vprašanje vipavske doline, bi ti ne smeli iti v Trst niti poprašati, ali bi se ne dale združiti koristi goriškega mesta z onimi vipavske doline? Slovenei! L:vo Vam krščansko Iju- bezen do Vas od strani katoliškega fur- lanskega lista! Preneumna se nam vidi trditev tega „katoliškega" lista in nevredna resnega odgovora, da je prof. B. u/.e razpolagal čez stotisoč kron deželnega denarja in mestni vodni odsek oddal 5 sekundnih litrov vode vipavskim obči- nam, ne da bi bil to zadevo prej pred- ložil mestnemu starešinstvu. — To je pisano menda le za lahkoverneže v Furlaniji. Ne vemo pa. ali je narekovala poštenjakom okolu lista ,,L'Hco" zloba ali neumnost trditev, da bi se vsled Berbučevega načrta podaljšala črta pr- votnega mestnega vodovoda, češ da bi ta peljal sedaj skozi Rihemherk. Dorn- berg, Prvačino in Miren. Župani in občinski zastopniki, ki ste bili na shodu v Dornbergu in ste slišali tozadevno poročilo prof. Ber- 'mč-a, Vi boste gotovo znali pravilno oceniti izbruhc tega „katoliškega" lista. Kar naravnost zlobna je pa trditev lista ,,L' I:co", da bode inoralo mesto dražje plačati odkup hubeljske vode vsled Berbučevega načrta, ko ves svet ve, da je B. prosil prizadete činitelje za brezplačni dopust vode vipavskim občinam le potem. ko se je mesto z in- teresenti uže pogodilo za tozadevno od- škodnino. Istotako zlobna je navedenega lista trditev, da se bode vsled tega na- črta zavlekla izvršitev mestnega vodo- voda. List hoče s tern le hujskati me- ščane proti S. L. S,, a dobi uže od me- rodajne strani zasluženi odgovor. „In kdo je ta prof. Berbuč ?" — vpraša pobožna „\J Eco", ter odgovarja na to. da je ta poslanec v najožjem stiku z italijansko liberalno stranko. Ako bi mi vprašali poštenjake okolu tega lista, naj doprinesejo v tern oziru le najmanjši dokaz, bi gospodje takoj skrili svoje rožičke. Vprašamo pa jih, ali ni prošt Faidutti zvezan z A. Gabrščekom, čegar list sramoti na naj- nesramnejši način slov. duhovščino in širi med naše ljudstvo „Svobodno nii- sel" ? Hočete gospodje pismenih do- kazov za to ? Kar se zvez tiče, ste v steklcnem salonu, in zato ne metajte kamenja okolu sebe. List se tudi izpodtika nad tern, da je šel prof. B. na Dunaj v zadevi ceste Trst-Tržič, ki je po tern listu strogo italijanska zadeva. A tako ? Cesta iz Trsta, ki bu pe'jula ob morskem obrežju skozi Devin in spodnji Kras v Tržič, je strogo ita- lijanska zadeva? —- Cesta tcče pač izkijučno le po slovenski zemlji. „licovci" smatrajo to za italijanska tla, in slo- venski odbornik bi se ne smel mešati v take zadeve ! Slovenei! oglejte si tu te „ka- toliške" furlanske poštenjake! Ni dido, ee list odreka tudi prof. Berbuč-u vsako zaslugo pri užitnini. to je tisti list, ki je ob času državno-zbor- skih volitev sam pisal. da . svetnik Pettarin nima pri tern nobene zasluge. marveč le Slovenec Berbuč. — l'bozcü! List hujska dalje proti prof. Ber- buc-u. češ da je zaprečil v deželnem odboru inestno naklado () K na vino, ki je pijejo privatniki v mestu. Isto tako da je stavil predlog v de/.elni hiši do- govorno z liberalnimi Italijani. naj bi se preneslo mosko učiteljišče iz Kopra v Gorico. Seveda s to trditvijo hoče huj- skati goriske Italijane proti navedenemu poslancu B. To jemljemo v znanje, in naši Brici in drugi Slovenei razvidijo lahko iz tega. kaj jim preti. če bi prišli po- božni gospodje od lista L'lico del Li- torale", (iabrščekovi zavezniki, na kr- milo. Tu se svetijo v najlepši luČ.i naši furlanski ,.pobožni" prijatelji. Odlomek iz govora posl. dr. KoroSca o šolstvu na Goriškem v seji poslanshe zbornice dne 7. julija 1909. (Po stenograt'ienem zapisniku.) (Konoc.) Ob tej priliki bodi mi dovoljeno. da omenini tudi najnovejša imenovanja profesorjev na srednjih šolah. Njegova ekscelenca grof Stiirgkh nam je obečal svojo naklonjenost ter izjavil, da ne pozna v posvečenih prostorih svojega ministerstva maščevalnosti ter da se tarn pri nameščanju in drugih odlokih vse pravično in popolnoma nepristran- sko ukrepa. posebno pa še, kjer ste pri- /adeti dve narodnosti. Slišali smo te besede. toda verjeli jim nismo. In nismo se motili: zakaj ni prešlo še 14 dni in že so prišla po teh besedah Xjega ek- scelence dejanja čisto nasprotna tern besedam. Tedaj ni bilo opaziti prav nič o tisti obljubljeni naklonjenosti, dobro- hotnosti. pravif'nosti in nepristranosti. Nameščanja učnih moči na slovcnskih srednjih šolah so zares huda zaušnica slovenskemu ljudstvu. (Pntricvanje.) (jovoril sem it poprej o učnihmo- čeh na učiteliišču ter rekel. da so tukaj nemske učne močii brez slovenskega usposobljenja po osnovnih določbah ne- mogoče. (iovoril sem že tudi prej o srednjih solah na Štajerskem ter rekel, da treba na nasih gimnazijih. kjer je pre- težna večina dijakov slovenskih. nastav- ljati tudi slovenske učne moči.Kakostojijo pa v resnici stvari ? Prav v nasprotji z našimi terjatvami nastavlja učnauprava, zlasti na višjem gimnaziju v Cclju in na visji realki v .Mariboru zgoli nemske učne moči. Pravi se. da spada to k nemški posesti in pa da se mora to stanje varovati z nameščanjem nemSkih učnih moči. Ker pa nimajo gospodje Cisto nobenih učnih moci nemških iz ožje domovine. nečeio na teh šolah, kakor bi se dalo pričakovati. ko je ve- čina učencev slovenska. nastaviti izmej domačih učnih moči. ampak pozivajo iz vseh božjih dežel nemske učne moči za srednje sole: s Stajerskega. Češkega, iz Slezije in s Tirolskega. Prav tako se godi tudi na Primorskem. Da. celö na Kranjskem si upajo tako postopati. Na Kranjskem so zopet imenovali preko deželnega šolfkega sveta proti njegovim predlogom na svojo roko tri tuje moči iz Pulja. ^tajerja iz Celovca. seveda so to trdi Nemci: slovenski suplenti pa morajo na Kranjskem se cakati na košček kruha, ker jih nečejo imenovati za profesorje. No. pa iz Pulja se na* mesti nerr.ška učna moc. iz ^jajerja se pokliče v Ljubljano nemska ucna moč Dolina krvi. Povest. Angleski spisal A. Sheehan, prevel It. Bregar. Ljubljana 1909. Ka- toliška bukvarna. Kaj je bilo v literaturi prvo. lirika ali epika, to še ni dognano, imamo raz- lične 'icorije o tej stvari. Hdni trdijo, da je človek najprej izražal svoja lastna čustva t. j. bil je lirik. drugi zopet. da je prvo opeval zunanji svet, to kar je videl zunaj sebe --- tedaj je bil epik. Bodisi stvar tako ali tako — epika je čitajočemu občinstvu vsekakor ljubša in z veseljem pozdravi vsak umotvor na tern polju. Pri nas na Slovenskem gre v zad- njem času v tern oziru dokaj slabo. Odkar nimamo več Jurčiča. Kersnika. Mencingerja, lirjavca itd. pogrešamo prav bridko vecjili povesti in romanov. Danes se piše pri nas le kratke crtice, kakor bi ne bilo več tistega plapolajo- čega življenja ua slovenskih lieh kot je bilo nekdaj. In vendar je Se dovolj snovi, dovolj dela. Domače živijenje, doba reformaciie, doba naSe renesanse '-'JMs.l casi IIU. ' JJUVMJU m; iiua iu- 'TUtnopisec dovolj dela in hvaležnega u>aterjala. Seveda bi bilo treba pisati malo drugače kot Tavčar svoj „rotnan" „Izza kongresa". ki se je vlekcl skozi štiri letnike „Zvona". a nam je podal le tupatam kako epizodo. ki je bila kaj vredna. Dolga klobasa še ni roman! Hdini, ki danes kaj pametnega na tem polju napiše. je Finžgar. ^koda le, da ne izide njegov krasni roman „F^od svobodnim solncem" v ccni ljudski iz- daji. To je res čtivo. to je tako kos Sienkiewicza! In tako moramo biti uredništvu „Leposlovne knjižnice" zares hvaležni, da nam skrbi za obširnejSa pripovedna dela, ki so res prave literarne vrednosti. „Dolina krvi" je že osmi zvezek. [)o- biii smo do sedaj Dostojevskega, „Raz- poroko". „Stražo", „Kobsarja" itd. same res upoštcvanja vrcdne knjige, ki imajo pomen tudi na trgu svetovne književ- nosti. Kdor ve, kolikega pomena je n. pr. nemska Reklamova zbirka, ta bo vedel ccni ti tudi „Leposluvno kuji^.nico". Sploh so pa vidi v vscm podjetju pravi sistem, tako da se podaje občinstvu le tehtenejša dela tujih narodov. In to je prav; v tej susi. ko pišejo luiši Cau- nih cestah in kaj vein se kaj vraga, Clovekti prav dobro de, da čita zopet kaj pravega človeškega življenja. Tako se mi zdi. kot bi nasi mladi ne znali več pripovedovati. Učiti se seveda no- čejo. kjer bi se morali: pri n a r o d u ¦¦— raj si sede po zakajenih kavarnah in nabirajo snovi za svoje črtice „nera- zumljenih duš", ..meglenih juter" itd. Nazaj k narodu, to mora biti geslo na- ^ini ir.ladim. Naj vrag vzame vso mo- dernost. da nam podaste le dober ro- tnaii iz življenja, pa vam bomo hvaležni. Povest ..Dolina krvi" ima eno na- pako, ki pa se tako ne obcuti t. j. ni enotna. Troje rodov nastopa edon za drugim ; zato pa je slika toliko bolj pi- sana, opizoda sledi za epizodo. Sicorje pa roman zasnovan na prav Siroki pod- lagi in pisatelj jc hotel menda podati raje več epizod. kot pa se poglobiti saino v eno. I ret so bili vedno zatirani od svo- jih angleskih gospodarjev in tako so nastale razne zarote proti Angle/em, liiut glavnih je družba ..belih mo/.", ki so se borili proti angleskim velepo- sestnikom. Bili so hude boje. ovaduhi je bil parlamentarec ()' Concil, kateri je. zastavil vse svoje moči za zatirano ; ljudstvo. In prišla je še lakota. ..L'mi- rali so. L'mirali v stotinah. tisočih. de- settisočih. stotisočih; umirali v hišah. na poljih. na potili. v jarkih: umirali lakote. mraza. se najbolj od gladovne kuge..." kakor pravi pisatelj. Res ža- lostna slika. krasne irske dežele: na eni strani krutost angleSkih gospodar- jev. na drugi lakota in kuga ! Na juzuem Irskem je mesto Cork in tain blizo (ileuanaar t. j. dolina krvi. Cela Irska je pravzaprav dolina krvi. dolina moritve! Tarn stanuje poštenjak Connors s svojo družino. Krasno so opisani razni ob'caji n. pr. božični, ženitovanjski itd. Lastnosti in razvade irskega kmeta nam analizira pisatelj v tej družini s svojo sprctno roko. Očc Connors je tako clovckoljuben. da sprejme pod svojo strelio tudi otroka narodnega ovaduha. Varuje in diva dekletce s pravo krščansko ijii- bcznijo, dokler se ta ne omozi. Vclike boje mora pretrpeti, kajti znak sramote je ua njenem celu : tvoj oce je bil ova- dith. A ona je dobra in pridna in Sramota ovaduštva pa se zopet po- javi v tretjem rodu. Sin njen zve zato in iz Celovca zopet v Kočevje tretja učna moč, vse proti predlogu kranj- skega deželnega šolskega sveta. In kako pa stoji stvar glede na- meščanja učnim moči na Goriškem?Za mesto profesorja naravoslovja v Gorici sta prosila dva kandidata: jeden je bil usposobljen samo za nemške sole, drugi za nemške in slovenske; kajpada ni dobil mesta ta sposobnejši. nego oni manj sposoben ceteris pari bus. Na dalje so preskočili nekega prositelja in sicer dr. phil. Jakoba Pretnarja. Tisto mesto je bilo zopet razpisano, dasi je c. kr. deželni šolski svet prinio et unico loco predlagal jedino Pretnarja. Ugovarjal bi lahko kdo. da se ni po- polnoma zadostilo razpisu konkurza. Pa šolski nadzornik je na svojo roko, brez vedenja deželnega šolskega sveta e x p r a e s i d i o stvar tako uravnal, da je omogočil imenovanje nemškega pro- fesorja. — Pravi učitelj Anton ümachl na c. kr. državnem gimnaziju v Gorici je do- bil mesto profesorja v Solnogradu. Isti dan je bil imenovan za izpraznjeno me- sto v Gorici Alojz Pfeifauf z državnega gimnazija v Feldkirchu, torej zopet tu- jec. Mesto ni bilo razpisano in tako so dosegli. da ni mogel prositi za to mesto suplent Frančišek Povšič, ki že dve leti deluje na goriškem gimnaziju in ki je v vsakem oziru izborno vsposobljen. Povšič je Goričan, pozna oba deželna jezika, je napravil izpit že pred Pfeifau- fom, je prosil na vse strani — a ostane suplent, ker se mora preskrbeti Tirolec Pfeifauf. To je tista naklonjenost Nje- gove ekscelence nasproti Slovencem. Nadalje: Dr. phil. Osvald Kreisel z Moravskega je naredil izpit dne 1. sept. 1908, a je bil imenovan za začasnega učitelja v Gorici. dasi ni imel še celega poskusnega leta; ne čuti se zadovolj- nega v Gorici, ker se ne more sporazu- meti s svojimi učenci, prosi za vsako izpraznjeno mesto v nemških krajih, toda imenovan je bil za pravega učitelja v Gorici. Tamkaj mora ostati proti svoji volji, ker je Nemec in ker nemška mer sta treba tarn izpolniti. On sam pa si želi preč. Suplenta dr. Josipa Pavlina niso mogli v drugič preskočiti. Že pred dvema letoma bi moral biti imenovan. A mesto je ostalo prazno dve leti in zopet so konkurz razpisali. Tako postopajo prpti slovenskim učnim močem. Zategadelj moramo naučno upravo nujno opomniti, da ustavi skoro takšno početje, da ne bo več tako sovražno po- stopala proti Slovencem, bodisi na Šta- jerskem ali na Koroškem ali na Primor- skem. Naše prebivalstvo plačuje svoje davke, tudi svoje krvne davke in za to, da daja državi. kar država od njega terj.a, srne tudi od države zahtevati, kar dobi in ima vsaka druga narodnost v Avstriji. Samo Slovencem hočejo prikra- in odide v Ameriko zapustivši svojo mlado nevesto. Čez petindvaiset let se vrne; vse je pozabljeno in on pride po svojo bivšo ljubico. Značaj tega človeka je naravnost ganljiv. Po preliti krvi in čez grobove mrličev se začne konečno vendar svi- tati. Irska ustaja, se dviga iz verig in robstva. Njeni sinovi se vračajo zopet domov in pisatelj zakliče ob koncu ¦" „Vrnite se! Vrnite se! Vrnite se v de- želo svojih očetov ! Naj slišimo še en- knit v svojih sobanah mehke keltske*) glasove, pod svojo streho smeh vaših otrok, na svojih dvoriščih ječanje duš in brenkanje hart krik svojih mladih niož na travnikih tarn ob reki...." Ali ni kot bi človek čul glas ma- tere Slovenije, ki zbira svoje otroke? Ali nimamo tudi mi svojih Angležev, ali nimamo „dolin krvi" ? 0, da ! Tudi mi čutimo s teboj, tužni irski oratar, tudi mi razumemo tvojo bolest. In tako nam je povest o tvojih križevih potih dobrodošla znanka, nam je povest krvave in s solzami polite steze našega titi to, kar jim gre. Naši roditelji. nasi krnetje dajajo svoje otroke učit na vse- učilišča. žrtvujejo svoj denar. svoje močj za svoje otroke. da bi jih preskrbeli in pripravili do kruha. Toda zdaj pride ta Slovencem toli prijazni sistem. Kadar mož dovrši svoje učenje, ne more do- biti nobenega mesta samo zato, ker je Slovenec in ker Slovenec si zastonj išče pravice v Avstriji. Ako ne bo temu konca, ne bomo tudi mi, ki sedimo na teh klo- peh, izpremenili svojega ravnanja, am- pak bomo svojo ostro opozicijo proti vladi nadaljevali. (Živahno ploskanje.) PoliHčni pregled. Načelnik poljske ljudske stranke Stapinskionadaljnem postopanju poljske ljudske stranke. Načelnik poljske ljudske stranke poslanec -Stapinski, ki se mudi sedaj v Gradežu. je priobčil te dni v „Neue Freie Presse" članek, v katerem se bavi s parlamentarnim položajem. Članek kon- čuje tako-le: Vsaj kar se tiče poljske ljudske stranke, moram od- ločno izjaviti, danemoremo pod nobeni m pogojem ostati v enem bloku z nemškimi strankami proti slovanskirri strankam. „Hrvatska" o slovanski obstrukciji. List „Hrvatska" je priobčila te dni daljši članek, v katerem odobruje po- stopanje naših poslancev v državnem zboru in obžaluje kilavo postopanje dalmatinskih poslancev, ki so iz strahu pred Bienerthovo vlado izstopili iz „Na- rodne zveze" ter pomagali pri glaso- vanju v državnem proračunu vladi Članek končuje tako-le: „Slovanska enota" si je pridobila v Dalmaciji in Istri velikih simpatij, To je jedini nasip, ki nas more rešiti pred nemškim navalom. Po izjavi Slovencev, se bo obstrukcija na jesen nadaljevala, dokler vlada ne odneha. Taka borba do skrajnosti je jedino spüsobna, da si Slovani v Avstriji pridobe mesto, ki jim gre". Rusini proti Bienerthovi vladi. Rusinski klub je imel zadnje dni sejo, v kateri je med drugim sklenil, da hoče delati z vsemi močmi na to, da pripomore opoziciji do zmage, ki bo obstajala v tern, da strmoglavi Biener- thovo vlado. Ustava za Bosno in Hercegoviuo. Pred tednom je odposlala ogrska vlada svoje mnenje glede osnove za bosensko-hercegovsko konstitucijo skup- nemu ministerstvu. V septembru se bode vršila skupna ministerska konferenca. „Veleizdajniski proces v Zagrebu. Ta proces se še vedno nadaljuje. Sedaj sezaslišujeuže par dniglavni krivec tega procesa Nastič, ki je podal mate- rijala državnemu pravdništvu, da je na- perilo usodepolni proces. Materijal pa, katerega je podal državnernu pravdni- štvu Nastič v svoji brošuri „Finale" tako šepa ~a resničnosti, da se zgraža vse evropsko časopisje, kako se sploh more nadaljevati ta škandalozni „vele- izdajniski" proces, ki ne more dokazati obtožencem nobenega veleizdajniškega dejanja, ki bi bilo kaznjivo. — Franco- ski časopisi se zgražajo, ali je sploh mo- gqc v Evropi proces, ki uže leto in dan razburja celo Evropa s praznim ničem in kličejo mažarskim listoin, naj zastavijo svoj upliv, da se ta za ogrsko-hrvaško justico sramotni proces ustavi in pusti na svobodo vseh 50 srbskih obtožencev, ki ječijo v zagrebških zaporih. Nastic — krivoprisežnik. Znani Nastič, o katerem govorimo zgoraj, je na sobotni razpravi v Za- grebu prišel s svojimi izpovedbami v gov dolg. Branitelj dr. Popovic" pa jena to prečital neko pismo Nastičevo, v kate- rem priznava. da je to njegov dolg. To je provzročilo veliko senzacijo. Drž. pravdnik in predsednik sta bila skrajno razburjena in nista hotela, da segovori o tem. Branitelj dr. Popovic: „Nastic je torej pod prisego lagal. (Velikanski hrup v dvorani.) Občinstvo je vsklikalo: „Tako je! Lagal je. Proganjajte ga radi krive prisege!" Predsednik je zvonil, državni pravdnik kričal. Branitelj dr. Popovič: „Potem se ne smete čuditi. če se bo o tem govorilo v javnosti. Ne pritožujte se potem radi kontrole Evrope!" Krečansko vprašanje. Včeraj so zapustile mednarodne čete Kreto in nekateri hočejo vedeti, da so na Kreti po odhodu mednarodnih čet razobesili grško zastavo, kar bi bilo znamenje, da si hočejo Grki po sili osvojiti Kreto. Pred nekolikimi dnevi so prišli na Grškem na sled zaroti, ki je imela namen. odstraniti sedanjo dina- stijo. Aretiranih je bilo več častnikov, odpuščenih pa jih je bilo nad 100. To pa ni mnogo pomagalo dinastiji, kajti kralj je bil prisiljen imenovati za mi- nisterskega predsednika Ralija, ki je istotako nasproten dinastiji, kakor so bili odstavljeni častniki. Pod novo vlado so se namreč morali odstraniti iz vo- jaške službe vsi člani kraljeve rodbine. Javno mnenje na Grškem je obrnjeno proti kralju, češ, da ni znal zastopati v krečanskem vprašanju grških inieresov ter da se je preveč udajal nasvetom velevlasti in pritisku Turčije. Vsled tega postaja napetost med Grčijo in Turčijo od dne do dne večja. Drobne politične vesti. Kronanje bolgarskega carja Ferdi- nanda je prenešeno na prihodnje leto. — Poljskemu pisatelju Adamu Mickie- wiczu postavijo Francozi v Parizu spo- menik. — Sestava novega francoskega ministerstva je bila poverjena Briandu, ki je je uže sestavil. Briand je predsed- nik ter obenem minister za notranje stvari. — V Solunu so v soboto sijajno praznovali obletnico turške ustave. — Koncem tega meseca odpotuje ruski car Nikolaj na Francosko in Angleško. — Češki deželni zbor bode baje sklican na dan 15. septembra. Otvoritev se priča- kuje z veliko napetostjo. — Minister za javna dela je naročil deželnim oblastim, naj skrbe za to, da se dela za povzdigo tujskega prometa. — PoroČa seo novih nemirih v Perziji. Revolucijonarji so na- padli nacijonaliste. Fiilo je več mrtvih. — Te dni se je vržila pod predsedstvom trgovinskega ministra anketa poštarjev na Dunaju. Place poštarjem se bodo do- ločile v višini treh najnižjih uradniških činovnih razredov. Place se regulirajo 1. oktobra t. 1. -— Dalmatinski deželni zbor bode sklican na dan 17. septembra. — Časopisi pišejo, da je ruski car podaril črnogorskemu knezu Nikiti 700 tonelat vojnega materijala, ki so ga pripeljali te dni v Bar. — Tiskovine za nove deželnozborske volitve je zaležila „Narodna Tiskarna", nakar se opozarjajo slavna županstva. ^MIM^KIä Domače in razne vesti. t Mons. Karol Fabris, školastnik stolnega kapitelja tržaškega je umrl v Trstu v nedeijo predpoludne. N, p. v m.! Srebrna poroka. — Srebrno po- roko je praznoval včeraj s sv. mašo na biejskem otoku naš rojak g. deželni šolski nadzornik P r i m o ž i č, ki je prideljen naučnemu ministerstvu na Dunaju. Smrtna kosa. ¦¦- V Sovodnjah je umrl v soboto zvečer g. Ivan Pet ej an, strojevodja južne železnice v 29. letu svoje dobe. Zapušča 23-letno udovo z ^trajk predilcev v AJdovščini. V nedeijo je prišlo v Ajdovščini do uso- dcpolnih izgredov. Po shodu, na kate- rem so govorili dr. Mandič iz Trsta in drugi se je delavstvo kakih 700 oseb — podalo v tovarno po odgovor tovar- niškega ravnatelja Amanna. Ko je rav- natelj Amann videl množico, ki se je vajila proti njegovem stanovanju, je začel streljati iz revolverja na ljudi. To je delavstvo vznemirilo tako, da je na- padlo tovarno, pobilo s kamenjem šipe to- varniških oken, in kamenjalo Amannovo stanovanje, iz katerega je Amann stre- ljal iz revolverja. Oddal je šest strelov. Ranjena sta bila dva delavca. Enako je streljal njegov sin iz revolverja. Rav- natelj Amann trdi, da je streljal šele pötem, ko so začeli delavci bombadirati njegovo stanovanje, med tem ko trde delavci, da so začeli bombadirati to- varno in njegovo stanovanje, ko so sli- šali strele iz njegovega revolverja. Rav- natelj Amann se je izjavil, da raje zapre tovarno kot ugodi štrajkovcem, ki zah- tevajo 20 °/o poviška indoslovitev dveh tovarniških uradnikov. — Skoda, ka- tero so provzročili štrajkovci v to- varni, je velika. Tudi več strojev je naj- brže pokvarjenih. — Voditelj okrajnega glavarstva v Gorici grof Attems je poslal na pomoč orožništvo, kar ga je imel na razpolago v Ajdovščino in sedaj se je uvedla sodnijska preiskava. Doslej ni bii še nihče aretiran Včeraj dopoludne sta na podlagi enoglasnega sklepa občinskega stare- šinstva ajdovskega prišla v Trst župan ajdovski g. Kovač in podžupan g. notar Artur Lokar ter imela zelo dolg pogovor z gosp. namestnikom. Pogovor je trajal nad 1 in pol uro. Gg. Kovač in notar Lokar sta v imenu občine Ajdovščina prosila g. namestnika, naj zastavi ves svoj osebni upliv, da se ta grozovita stavka čim prej reši. Opozarjala sta g. namestnika, da stavka paralizira vse gospodarstvo občine in da se je bati ponovnih, hudih spopadov. G. namestnik je z največjirn zanimanjem sledil poročilu gg: zastopnikov ajdovske občine ter obljubil, da bode storil, kar mu bo le možno, da stavka čirn prej konča. Regulacija Vipave sedaj najbolj skrbi „Sočo". Prepričani smo, da bi bila „Soča" najbolj vesela, da bi se Vipava nikdar ne regulirala. Vsaka vrsta v ča- sopisih, ki meri na regulacijo Vipave, jo zbode do srca in strah jo spreletava. Koj iztakne kako stvar, ki bi regulacijo onemogočila. Jasno kaže, kje jo skeli. Vrzite Vipavci na gnojišče cunjo, ki piše proti vašim koristim. Ako pa bi se na veliko njeno jezo res kmalu začelo z regulacijo, pa bodo koj imeli drugi možje zaslugo za to, samo naši ne. V prvi vrsti bo seveda vlada. Ako pa natančneje ogledamo vlado, kako obrrča vinar dvakrat in večkrat, predno ga izda za slovenske koristi, potem si lahko mislimo, kako se mora beračiti in prositi pri vladi, da kaj da. In kdo vedno trka, prosi in moleduje za take izdatke ? Morebiti Gabršček, morebiti „Nas glas"? Da konečno vso zadevo sprejme vlada v svojo režijo, je samo ob sebi umevno, a kdo pa je delal na to, da se je vlado pripravilo do takih korakov. Povejte, obrekovalci časti naših voditeljev. „Kmečki Glas" piše, da sta libe- ralna in klerikalna stranke škodljivi kmetu. „ülas" smo uže zadnjič stresli za ušesa zaradi te perfidne trditve, kar se naše stranke tiče, ki posveča vse svoje moči v korist kmečkemuljudstvu. — .lako značilno pa je, da je nestrpni Gabršček požrl to očitanje in ni v „Soči" nič reagiral. To govori knjige. Bog varuj, da bi si upal kdo drugi za- pisati tako trditev o liberalni stranki! S kolom bi planil na njega G: brSček ter ga opljuval. Seveda, Drejcu ne kaže tega storiti nad agrarnimi liberalci. ki bodo gotovo tu in tain rahlo udarili po liberalcih, a se konečno najdejo vsreč- «s.,,-1 rtKL>irni Hi +JAi \^cic nn7nnmn. Ne Marš skozi podbrdski predor kliče „Soča" dežclncnui poslancu kranjskemu preč. g. žuniku Piberju, ki je imel par predavanj v naših društvih na Tol- minskem. Znamenje, da se g. prcdava- telja boji, da bi ji ne šel v zelje. Takrat pa se je „Soča" ugrizla. Ko je zapisala omenjeni „niarš", je dala pod nos tudi raznim Pucon in Jancom, ki bodo začeli kmalu letati po deželi reševat kineta. Ako velja „marš" za preč. g. deželnega poslanca Piberja, velja tudi za Puce, Jance itd. Kaj ne? Narodna delavska divjačina. Kat. izobraževalno društvo v Biljah je preteklo nedeljo razvilo svojo društveno zastavo. Nimamo namena pisati o slav- nosti, ker to bode kdo drugi napravil. Opisati hočemo le „krasno" obnašanje tamošnjih članov „Narodne" (?!) delav- ske organizacije v Trstu ! Nekdo se je vstavil v krčmi Jožefc Nemic, pred ka- tero je sedelo pri dveh mizah več ljudi, ki so vsakega Orla, ki je Šel mimo, zmirjali, brizgali, čukali itd. Preklinjali so in svinjali, da je res sramota za Slovence. Orlom so kričali, da so v uni- formi kakor Crnogorci. Prašal je blizu sedečega, kdo so ti, in povedali so mu, da so vsi člani „Narodne delavske organizacije". Vsa cast tej organizaciji. •Gospode v Trstu prosimo, naj te svoje Člane opozorijo, da so tudi Crnogorci Slovani in da jim njih narodna noša ne dela nečasti. Lepa cast za delavsko narodno organizacijo, da sramoti pri psovanju svojih bratov našega brata Črriogorca. Povemo jim tudi, da italijansko preklinjanje je jako velika „narodno z a s 1 u g a" ! Društvu za pcdporo izpuščenih kaznjencev in njihovih nedolžnih rodbin so darovali: gospodje Ant. Pontoni K 5, Ant. Ballaben 2, Bernard pi. Wiedermann K 1, vitez Karol pi. Finetti K 2, preč. g. župnik Kokošar K 2, preč. g. dr. Ant. Gregorčič, državni in deželni poslanec K 8, Benedikt Morpurgo K 20, Ant. Orzan starejši K 10, Helena pi. Fasten- berger K 10 ter Oskar Bockschlaff K 20. Vabllo na sestanek slcv. katoli- Lko»narodnih abiturijentov na Vrhniki dne 28. in 29. avgusta 1909. Spored: V soboto, dne 28. avgusta ob 4. uri po- poldne: Otvoritev sestanka v „Katol. domu". Nato se vrše predavanja: 1. Av- toriteta in svoboda pri vzgoji. (Ve.rtovec Al., Gorica.) 2. Katoliško-naroden dijak in demokratična misel. (Leskovec Janez, Kranj.) 3. NaŠe dijaštvo in umetnost. {Gabrovšek Fran, Ljubljana.) 4. 0 prak- tičnem krščanstvu. (Lukman Fran, Ma- ribor.) V nedeljo, dne 29. avgusta ob pol S. uri zjutraj: Skupna sv. maša v cerkvi sv. Pavla. Po maši izlet v okolico. Ob 4. uri popoldne igra: Anton Medved, „Črnošolec". Po igri prosta zabava na vrtu. V imenu pripravljalnega odbora: Fran Šusteršič. Janko Kete. Tovariši, ki se udeležijo sestanka hrvaškega katoliškega dijaštva v Spljetu se lahko sestanejo in prenočijo v soboto 31. t. m. v deškem semenišču v öo- rici. — Naslednjega dne 1. avg. ob 5*49 odhod iz Gorice; v pondeljek 2. avg. odhod z Reke. — Do svidanja! V. Bele. V deželnem zavodu gluhonemih bode 31. julija razstava ženskih ročnih del, izdelkov risanja in lepopisja od 9. ure predp. do 4. ure pop. Kako je Ante pi. Muzikant luknjo kopal. V poročilu „Gorice" o tej „svetov- noznani" luknji na Peči je bilo nekaj iz- puščeno, kar hočem jaz dopolniti. Pove- dati moram namreč, kako je znani šef cirkusa „Novi žar" mislil to jamo izvr- tati. Z metlo in krampom sta nekega vro- čega dne prikorakala Ante pi. Muzikant- astronorn in tovariš B. v pečanski hrib. S krampom sta začela kopati, s „topo- riščem" metle pa nabijati „mino" v svrho razstrelbe. Dvakrat je počila „mina", a luknja se je le malo razši- rila. Ko sta videla, da je njiju delo brez- uspešno, sta jo odkurila in luknjo pu- stila iz programa. Ali človek obrača, Bog stor čudno razsvetli in ljudstvo je za- orilo : Luknja je razsvetljena, luknja. In res se je po pogašenem požaru prika- zala luknja -- na platnu odra, ki se je bilo prižgalo. Pozor. -Te dni je tržni komisar v Gorici zaplcnil vcč grozdja, ki je bilo prinešeno na trg še nezrelo. Zaradi tega se opozarjajo vsi oni, ki nosijo na trg grozdje, nr»j pazijo v lastno korist. da je grozdje, katero trgajo, zadostno zrelo. Novo planinsko kočo otvori Češka podružnica S. P. D. dne 1. avgusta t. 1. ob 11. uri dopoldne na Ooriški strani pod Mangartom v Koritnici. Koča leži 1500 m visoko 3 ure oddaljena od Srednjega Loga in tvori križišče poti na Mangart, Jalovec in sosedne gorske ve- likane. Do koče so nadelane krasne poti za manj izvežbane turiste. Zani- mive planinske zveze so s Koritnice v Trento, dalje pod Mangartom k Klanj- škim jezerom ter črez prelaz Ponce v Kranjsko goro. Kočo obdajajoče gore va- bijo na nebroj tur, kakoršnih ni mnogo v slovenskih gorah. Na predvečer otvoritve je sestanek planincev v Logu pri prosti zabavi in dobri večerji. Drugi dan skupen odhod k koči. Upamo, da planinci ne ostanejo doma in pojdejo pod in na Mangart, tembolj ker velja pred Čehi in drugimi turisti postaviti Četo goriških planincev, ki vedo, ceniti napredek planinstva iz športnega kakor tudi iz gospodarskega stališča. Velika nesreča se je 26. t. m. ob 9. in pol zj. pripetila na postaji Cesta- Sv. Križ. Kakor že večkrat prej, je vi- pavski vlak tudi to pot . lhteval člove- ško žrtev. Povozil je namreč že dokaj priletno žensko Kalin iz Nemškarce doma, ko se je vračala iz bližnje va- sice domov. Pokojnica je koj premi- nula. Bila je gluha in vsled tega tudi ni slišala preteče ji smrti. Strojno kolo ji je razmesarilo glavo na desni strani in desno roko. Kdo je nesreče kriv. vedo najbolje prizadete osebe. Kje je brizga- nje? Kdo je je odpravil?! — Pokojnica je bila vzgledna kristjana. Hodila je vsaki dan k sv. maši. V zadnjih zdihljejih je dobila od nekaterih potujočih gg. du- hovnov pomoč. Tatvina. V noči od petka na so- boto so neznani tatje ulomili v mesnico g. Fogarja v Pevmi ter odnesli z neke miznice 50 K denarja. Šesta lekarna se otvori v Gorici in sicer na Franc Josipovem tekališču blizu starega pokopališča. Lekarna v do- lenjem koncu mestu je bila neobhodno potrebna. Služila bo posebno našimjuž- nim okoličanom dobro. A Tatvina v mestni bolni-nici v Trstn. — Te dni so zasledili v mestni bolniš- nici v Trstu, da se morajo nahajati v tej bolnici skrivni uzmoviči. In res je vratar bolnišnice zasačil bolniške po- strežnice, ki so imele skritega mnogo ukradenega blaga, kakor cuker, gnjati, jajca, mleko, piščance itd. Ta jedila so zdravniki predpisavali bolnikom, a jih postrežnice bolnikom niso dale in so jih zase obdržavale. Ponesrečenib turistov je letos iz- redno mnogo. Vsaki dan se čita v ča- sopisih o smrtnem padcu sedaj tega, sedaj onega turista, ki plezajo po ne- varnem skalovju gorskih velikanov. Na Bledu je letos i/. red no mnogo letoviščnikov. tioteli so natlačeni tujcev. Drama na morju. — Stavbinski asistent pomorske oblasti v TrŽiču (Mon- falcone), Henrik Pottig, je napravil v nedeljo v čolničku izlet na morje v družbi svoje Žene in 19-letne ribičeve hčerke Corinne Zuberti. Pri povratku iz Devina se je čolnič prevrnil. Ljudje so prihiteli na pomoč, a Corinne Zuberti niso mogli več rešiti — utonila je. Se- daj je policija Zottiga aretirala, ker sumi, da je nalašč prevrnil čolnič, ker je imel s Corinne razmerje, ki bi imelo kmalu posledice. AdtTAiiai mlailAlatnA «IaItIIaa __ poslal svojo hčerko Ivanko. staro 17 let, da sprejme 10-letno sestrico v samo- stan na Voloskem. Oče je starejši hčerki dal 24 K, katere naj izroči v samostanu. Ivanke pa ni hotelo biti nazaj. Poizve- doval je oče tuintam, a zaslediti ni mogel ničesar. Konečno mu je nek Denibote povedal, da je šla njegova hčerka z ne- kirn Rutterjem, privatnim uradnikom, v Benetke. Koj se je oče podal tja, kjer je res dobil deklico, ki mu je povedala, da jo je Rutter zapustil koj ko ji je denar zmanjkal. Policija ga je kmalu našla v Trstu ter ga aretirala. Tržaški Italljani bočejo Slovence bojkotirati. Italijski listi pozivljajo tr- žaške Italijane, naj začnejo ti Slovence bojkotirati ter priporočajo, naj se na- pravi velika mestna perilnica, da se s tern odvzame zaslužek tržaškim oko- ličankam. Nobeden Italijan naj ne ku- puje kruha iz Barkovelj in mleka od slovenskih okoličanov. Vsem slovenskim služkfhjam naj se odpovedo službe. Da bode vkljub vsem tern bedastim pozi- vom ostalo pri starem, je gotovo. Ali čudno je vendar. da državno pravdni- Štvo tako pisarenje in hujskanje v listih dovoljuje, dočim bi gotovo drugače po- stopalo proti slovenskim listom, ki bi hoteli na tako očiter način pozivati Slovence k bojkotu proti Italijanom. Obrtno sodišče v Ljubljani. S 1. decembrom t. 1. se ustanovi v Ljubljani obrtno sodišče. Kaj bo s pšenico ? Vidne zaloge stare pšenice so skoraj popolnoma pošle, moke že primanjkuje, ker nimajo mlini pšenice na razpolago. Cena pšenici in moki je zato izredno visoka. Vse željno pričakuje bodoco žetev pšenice, glede katere se pa poročila glasijo dokaj neu- godno. Ogersko ministerstvoje n. pr. te dni izdalo zopet drugo cenitev o vspehu žetve, ki se glede množine prideika glasi nekoliko bolj ugodno, neugodneje pa glede kakovosti pšenice, kateri je dež precej škodoval. Avstrij- sko poljedelsko ministrstvo je izdalo poročilo, ki bolj ugodno ceni pridelek v Avstriji. Na sploh sodi. da bo pri nas „srednja" letina, ponekod sicer boljša, ponekod slabejša, kakor je vreme neugodno vplivalo na razvoj pšenice. V Dalmaciji je bil pridelek na dobri zemlji „precej dober", na slabi zemlji „srednje dober", na Primorskem pa „srednjega" vspeha. Na Rumunskem pričaku- jejc po zadnji cenitvi 1 milijon meter- skih stotov pšenice več nego lani. Pri- hajajo pa te dni tudi od tarn poročila, ki govorijo o velikem presenečenju glede izpadka prideika. Položaj žitnega trga je zato zelo negotov. Cene so še vedno zelo napete, upadki na ceni pa minimalni. Pričako- vati pa je, da tudi novi pridelek ne bo veliko uplival na cene. Ogerski mlini so prisiljeni kupovati pšenico na Ru- munskem, da morejo nadaljevati s svo- jim delom. Peronospora je v veliki meri na- stopila ponekod na Ogerskem. Vino- gradniki se zato bojijo, da bodo letos veliko manj vina pridelali. Ta Dojazen pa je utemeljena le tarn, kjer niso letos kmetje trt poškropili. Nekateri so bili ,letos opustili škropljenje, ker so lansko leto pridelali vseeno veliko vina, dasi niso nič škropili. Deževno vreme le- tošnjega poletja pa pospešuje razvoj peronospore. V Avstriji se pa vinograd- niki ne tožijo toliko glede peronospore. Pač zato, ker umnejše ravnajo s svojimi vinogradi. Zahvala. — Podpisani odbor „Kršč. soc. izobraževalnega društva" v Rihembergu si šteje v prijetno dolžnost, da se zahvali vsem, ki so pripomogli, da se je nedeljska veselica na tako si- jajen način izvršila. V prvi vrsti se za- hvaljuje blagorod. gospodu A. I. Pečenku. veletržcu z vinom v üorici, da je blago- hotno pripustil prostor, gg. dijakom za spevoigro, nadalje igralcem, pevkam za njih trud in požrtvovalnost in slednjič vsem udeležencem. Prisrčna hvala. Drobfinice. Drobne novice. — Tiskovni škrat v nekem uradnem laškem listu je na- pravil iz 50 K 500 K. Kaznovan bo namreč vsakdo, ki se ne bo držal pred- pisanih določb v pridelovanju riža z globo 500 K (stati pa bi moralo 50 K). Prvi. ki se je ujel. je bil neki posestnik iz Novare in je moral plačati mesto 50 K 500 K. Pag smola. Znani vijo- linist Ivan Kubelik je sedaj v Ameriki, kjer je napravil z nekim odborom p'o- godbo, glasom katere dobi 15.000 frankov za vsak koncert. -- Nek slušatelj zemlje- delske visoke sole v Krakovu se je ustrelil. ker je v eni noči zaigral 40.000 K. katerih ni mogel plačati. - Iz Rož- nora na Ogrskem se poroča, da je tam 23. t. m. zbruhnil ogenj. Ogenj je vpe- pelil celo vas. 3 osebe so zgorele. Nad 100 rodbin je brez strehe. — Na otoku Kreta je 400 katoličanov, katere vo- dijo laški kapucini. — V Ameriki je stopil v veljavo zakon, ki določa, da se mora vsakdo. ki se hoče poročiti, dati preiskati od državnega zdravnika. Ako je kateri bolan, se ne sme poročiti. — Družbo indijskih teroristov so zasledili v Londonu, ki irna na vesti mnogo ro- parskih umorov. Gospodarske uesti. Uši na sadnem drevju delajo ve- liko škodo. Največ trpi mlado drevje, katero uši posebno rade napadajo. Trpi pa tudi starejše drevje. Napadeni po- gnanki zastanejo v rasti in se krive. do- čim se listi tudi zvijejo in oslabe. Proti tej golazni se priporočajo razna sred- stva. Prav dobro sredstvo je mehko ali mazavo milo (Schmierseife), ki se raz- topi v vodi. V ta namen se vzame na 1 liter vroče vode I1/, deka mehkega mila. ki se v gorki vodi hitreje raztopi. Ko se raztopina zadosti ohladi, naj se škropi po ušivih mestih. Ako imaš raz- topino v loncu, lahko namakaš ušive pognanke v loncu. Paziti pa je, da jih ne zlomiš. 1 kilo mehkega mila stane okolu 80 vinarjev. Več mila kakor I1/» deka na 1 liter se ne sme jemati, ker postane sicer raztopina premočna in prejedka. Mehko ali mazavo milo je najbolj priprosto in najcenejše sredstvo proti listnim ušem. Otročiči: Jed is „Pekatet" je boljla kot ntedl Dwrt [ripa ia je na prodaj v K a n a 1 u, obsto- ječa iz kuhinje, 6 sobami, 2 kleti, dvorišča in vrtom. Pročelje na 2 strani. Hiša se nahaja na lepem kraju trga in v dobrem stanu. Natančneje se izve v našem upravništvu. „Cenfralna posojilnica" razpisuje mesto PODUHADNIKR, ki je prost vojaščine, in izvežban v knjigovodstvu. Plača po dogovoru. Vstop s 1. septembrom 1.1. ODBOR. Priporočamo naiim rodbinam Knlin.sk a ciknriin Zflhufllo. Vsem conjenim družinskim prijateljcm in sploh vsem onim, ki so ob easu dolii'otrajnc bolezni nasc^'a bla^opokojnega soproga in oeeta IVflNfl LOKflR na katerisibodi način z obiski in tolažbo bolnika ve- drili, tako tudi tukajsnjemu cast, ^ospodii župniku, bodi globoka zahvala. Dalje se prisrčno zahvaljujemo vsem onim, ka- tcri so nam ob britki izgubi izrazili sožalje in izka- zali pokojniku zadnja cast. Posebno izrekamo iskreno zahvalo tuk. slavnemu staresinstvu za korporativno sprcmstvo in venec, po- tem vrlima tukajsnjima društvoma „Sokol" in rIpavau za castno spremstvo. venec in petje ter gospodoma govornikoma za yinljive slovesne pozdrave pokojniku ob odprti gomili. Se enkrat #Ioboka zahvala, vsem ki so na kate- risibodi način častili pokojnika ter tesili preostale. MIREN. dne 24. julija 1909. Dni/ina LOKAK. ZAHVALA. Za izkazana srčna čutila ob priliki neimdomestne izgube mojega nad vse ljubljenega soproga Ivarxa Peiejan, strojevodje južne železnice me veže dolžnost izreči svojo iskreno zahvalo vsem sorodni- kom. prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč spremit zemeljske ostanke pokojnika k večnemu počitku. Po- sebno se zahvaljujem gg. kolegom pokojnika z Reke. iz Trsta in Gorice za spremstvo. za darovane vence in za govora ob grobu. nadalje gospodom iz Gorice, pevcem za ginljive žalo- stinke. vsem domačinom. ki so v tako velikem Številu izkazali pokojniku cast na zadnji poti. Bog vsem stotero povrni. Sovodnje, dne 27. julija 1909. Frančiška Petejan, soproga. M Koran St. 11 GOBO u Kornn St. 11. Sedlarska deiavnica. Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v za ogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denare nice, listnice itd. itd. —• Izvršuje in sprejema v popravo razlicne koleseljne in kočje. Popravila st izvšujejo točno. — pp CLT\t ZTsltRTiC. **&$ bonska zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici rey:istro\aiia xadruga z oinojeno zavez» posrefluje pri naknpn MplW potrelščin in pri proflaji *v ^x^ *v kiretijskih priäelkov. °x^ ^- ^x^ Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT- 32- naslednik T. Slabanja srebrsr in pozlatar u Gorici ulica Morelli IZ od ikovan z ziato svetinjo se priporoča vsein čč. cerkveuini oskrbništvoin z;\ vsakovrstna izgotovila cerkveue^a orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Schwan en-Apotheke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošurobrezplačno. Niibolje l.'imburico ixdo' lujo in ra/.pošilja prva šisaška tovarna tamburic J. Stjcpusin, v SI SKI* (Hrvaska). Tovarna je bila odli- ^kovuiia na pariški raz- stavi leto 190J in na milanski razstavi 1896. Razen tambu- ric in s g ] a d b za tamburicL' ima na prodaj. gosli, cit.ro, kita re. mandoline, harmonike, akarino itd... «a katere se razpošilja poseben cenik s slikami. Ta veliki iluslrovani conik se pošilja vsakoniu franko in brozplačno. V isti tovarni izhaj : vsak meseo, po jedenkrat pod na- slovom »Taml^urice list«, v katerem se r.aha- jajo pcleg poduka o igranju na tamburice tudi krasne sgladbc za taniburanje. — Ta list stane 8 roii n a leto. POZOR! Edini specijalisf - oplik Gorica na Kornu st. 13^ priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseh števikah, (Bergkristal), leče itd. vse le po zdrav- niških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toploirerov, kukal za lovce in hribolazce, vage za vino, žganje in- razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko. Popravila se izvršujejo točno in p o z rn e r n i h cenah, — Cena blagu konkurenčna. Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za innogobrojna n a r o č i 1 a se toplo priporoča J. Priniožič, optik. Loterijske številke. 24. julija. Dunaj......2 20 17 25 68 Gradec......50 22 76 53 15 Iščem najemnika, ki bi prevzel takoj ali v sestih teclnih mojo go- stilno pri „Posti44 z vso opravo ka- kor tudi vec mobiliranimi sobami za tujee v najem. Pojasnila pri lastniku Leopoldu Jonku v Bovcü. Prosiva zahtevati listko Največja trgovina z železjem a 1 «W 5 ¦* I I I ¦ #w § U 1 la 1 Ctorica v hisi Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, jer vsakovrstna orodja. Cene nizke, nolidna iioHlrožba! Eno kroilO lia^rade izplačava vsakemu, kdor dokaže s po- trHili naiinp nnve araerikanske blae-aino. da ie kuoil ori naju za Prosiva zahtevati listKei Pozor ! Eno krono nagrade ' Pozor-! Eno krono nagrade! Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Have a Tiska „Narodna Tiskarnatt (odgov. L. L u k e ž i č.)