LJUBLJANSKI ČASNIK.
fl. 39.	F petih IG. Vethiga travna	iS&l.
,,ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold.. za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vradni <lel«
Po smerti v pokoj djanega fajmoštra Andreja Uršiča spraznjena, cesarskemu patronatu podveržena fara Košana, je bila nje dozdaj-nemu opravniku Jožefu Berganlu podeljena.
Ljubljana 8. maja 1851.
Danes bo k deželnemu zakoniku in vladnemu listu za krajnsko kronovino v slovenskem in nemškem jeziku izdan in razposlan
naslovni list z abecednim zapopadkam za tečaj 1849 in
naslovni list z abecednim zapopadkam za tečaj 1850 V Ljubljani 16. maja 1831. Od c. k. vredništva deželnega zakonika in vladnega lista.
Danes bo XX. del III. tečaj 1851 deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko izdan in razposlan.
Ljubljana 13. maja 1851.
Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko.
13. maja 1851 je bil XX. del, 111. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade:
Ukaz ministerstva za vojaštvo 12. Marca 1851, s kterim se po najvišjem pooblastnje-nju odločbi patenta za strelni prah od leta 1807, da ne smejo Židovi (Izraelili) ne strelnega praha in solnitarja delati, ne ž njim kup-čevati, moč odvzame. — Cesarski ukaz 16. Marca 1851, s kterim se izda razjasnjenje §. 346 reda kasenske pravde. — Cesarski ukaz 16. Marca 1851, s kterim se izda več odločb zastran reči deželske knjige in zemljiš-nih ali gruntnih bukev. — Razpis denarstve-nega ministerstva 22. Marca 1851, s kterim se razglasi ravnanje z dne 17. Marca t. I. izsrečkanimi nemškimi peneznimi listki po 10 kr. v versti čerka X, 1. — Razglas c. k. krajnskega deželnega poglavarstva 8. Marca 1851 zastran čišenja kož konj, kteri so imeli smerkelj ali červa. — Razglas c. k. kr. dež. poglavarstva 31. Marca 1851. Dolžnost c. k. sodnij po kratki poti iz zemljišnih bukev razjasnjenja dajali zavoljo izmere neposred-njih davšin od pravnih oprav, ktera gre davk-nim uredam.
Danes 14. maja 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XXXIII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista in sicer v edino-nemškem kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 110. Cesarske ukaz od 24. aprila 1851 glede blaga, ki ni mitnini podverženo, ako se pelje čez mejo Tirolsko in Vorarlberško, Ilirske ali benečanske morske bregove in razpis ministra denarstva od 7. maja 1851 za izpeljavo tega ukaza.
Št. 111. Ukaz ministerstva bogočastja in uka od 30. aprila 1851, zadevajoč praktično
izobraženje kandidatov učilištva v natorstve-nih učenostih.
Št. 112. Ukaz ministerstva denarstva od 2. maja 1851 , s kterim se mitnina za vpeljavo soli s 5 kraje, na cent vpelje.
Št. 113. Razpis ministra vojaštva od 3. maja 1851, zadevajoč vlovljenje begunov po žan-damerii in plačila za vlovitev.
Št. 114. Ukaz ministra denarstva od 6. maja 18 51, glede količnega pripetja.
St. 115. Razpis ministerstva pravosodja od 9. maja 1851, s kterim se naznani, da v §. 9. lovske postave od 7. marca 1849 odločeno kaznovanje prestopka ravno tu §. 7. zapada-jočega predpisa seže v opravilo oskerbniških gosposk ne pa kazenskih sodnij.
Potem se bo od tečaja 1850 XI. del v hor-vaško-nemškem, LXXX. del in CXL. del v madjarsko-nemškem dvojnem izdanju, posied-njič XXVII. del od leta 1851 v vsih dvojnih izdanjih razun romanskega izdal in razposlal.
Zapopadek teh delov se je že pri edino-nemškem izdanju razglasil.
Dunaj 14. maja 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
levradni del*
Želje mnozih.
Veliko si ljudje obetajo, kakošne milosti bodo dobrotljivi cesar Franc Jošef ob svojim častitljivim kronanji delili, torej sprožimo tudi mi tukaj misel, s ktero naj bi dobrovolil Bog ali pa kak moder človek milostljiviga cesarja navdati. Le to je namreč, de naj bi se tudi vojaških uhajavcov ali tako imenovanih dezer-terjev spomnili. Več je tacih, ki se po kolih potikajo, nekteri so tudi sicer pošteni ljudje v družili rečeh, zgubljeni so pa za Boga in za človeško družbo, in nekteri so, ki se že po 10, 15, 20 let tako pohajajo kakor zgubljeni sinovi in so tako rekoč persiljeni, hudo delali in krasti, ker med ljudi ne smejo. O kako veliko bi bila dobrota, ako bi milost-ljivi cesar takim odpustili; in jih Bogu, doma-čii in človeški družbi zopet dali! Koliko manj hudiga bi se potlej po deželah zgodilo! Koliko očetov in mater, koliko bratov in sester bi se razveselilo! Obljubimo, de bi ta milost bila vsim Avstrijancam iz serca vzeta.
Kako po novi Abecednici otroke s pridom in urno brati učiti! #)
Ker je zlo veliko na tem ležeče; po kakšnim učilu ali metodi učenik otroke uči brati se mi potrebno zdi, nektere misli razodeti, kako bi se otroci po imenovani Abecednici urno in s pridani utegnili branja navaditi.
Nar pred naj se otrokam pove; kako se tem bukvicam pravi, ki jih imajo v rokah, de se spakodrajie besede: „plate!tof, nambihlajn" in
*) Slovenska Abecednica za otroke; v novi in stari pisavi. Pri J. Blazniku v Ljubljani; cena 3 kr.
kar je enaciga, počasi pozabi. Sploh je dobro otroke navaditi, de vedo vse imenovati, kar v branje in Abecednico zadeva, toraj naj jim učenik vselej pove, kaj v Abecednici zdaj dalje pride, potlej še le naj jim razlaga. Morebiti bi bilo prav, ako bi jih navadil, de bi se znali odrezovati, kakor nasledova:
Učenik. Kaj stoji naj odzgoraj v Abecednici ?
Učenic. Številka ena (1.).
Učenik. Kaj pride potlej?
Učenec. Čerke ali pismenke.
Tukaj je naj bolje, de otroci čerke čisto, to je, soglasnice s primernimi glasnicami vred izgovarjajo p.: a, fte, ce, . . . ef, lia itd. Še le, ko pridejo do 3. številk, se jim pove, de v branji imajo le glasnice vselej polni glas ali de se čisto slišijo, soglasnice pa same za se nimajo polniga glasu, se tedaj v branji ne slišijo tako glasno, de se brez glasnic še glasno izgovoriti ne morejo, torej jim pravijo tudi tihnice. —
Ko otroci čerke (1.) sploh poznajo, ko jih znajo vprek sem ter tje, in opodolgim doli in gori brati (v ta namen so primerno zverstene), naj učenik še le pove, de so nektere čerke glasnice, druge soglasnice, in naj jih nauči, de mu bodo znali odgovarjati, kakor na-sledva:
Učenik. Kaj pride za čerkami v Abecednici ?
Učenic. Za čerkami nasledvajo glasnice.
Učenik. Ktere so tedaj glasnice?
Učenic jih bere, in naj se navadi, jih tudi iz glave povedati.
Učenik. Kaj zdaj nasledva?
Učenic. Številka dve (2.) in potlej po dve in več glasnic zaporedama. Jih bere. itd.
Pri 3. št. naj se otroci še le naučijo soglasnice tako izgovarjati, kakor se v branji slišijo, namreč brez pomoči glasnic: b, c, c, d, itd. in naj jih pod 3. št. vselej tako bero. Na dalje uprašanje, kaj de nasledva? je odgovor: Po dve soglasnici vred. Tudi te naj otroci tako izgovarjajo, kakor se v branji slišijo, namreč v enim glasu brez pomoči soglasnice (kolikor se to da).
Kar zlogovanje, ali bolj prav: branje zlogov tiče, otrokam ne stori velike težave, ako le čerke prav dobro poznajo. Pove se jim,' de se morajo vse čerke zaporedamo izgovoriti, in de soglasnice same zase nimajo nikolj polniga glasu, ampak le tako, kakor je bilo rečeno, de se v branji bero.
Ko otrok sam od sebe bere p.: a-b, e-b, . . . b-a, b-e . . ., se mu reče, de se morete čerki še bolj skupej stopiti, de bo en sam glas: ab, eb, . . ■ ba, be . . . De se otroci preveč po tlačansko ne navadijo brati, naj se vsak odstavek bere poprek in opodol-gama. Nekoliko tlačansko (mehaniško) pa mora vsaka abecednica napravljena biti, sicer bi bilo samouku, kterih je po deželi še zmi-raj dosti, skoraj nemogoče se brati naučiti. Pa sej mora tudi vsak šolarček več ali manj svoj samouk biti; če tega ni, bo teško kej ž njim.
Pri izrekovanji zaznamnjanih glasnic (11.) se je treba precej~ pomuditi, iu jih velikrat ponavljati.
De je razlaga stare pisave na 15. strani vmes vzeta, in ne še le na koncu pridjana, ne more kej kaz|ti,ker se tudi lahko preskoči, ako učenik ravno želi celo abecednico v novi pisavi poprej z otroci prebrati, potlej še le k stari prestopiti. Potrebno je pa, de se otroci zgodej naučijo tudi v starini brati, v kteri je narveč koristnih bukev spisanih, in jih mnogo še bo. Narveč otrok v veliki noči šolo zapusti; potrebno je tedaj, de v starini znajo brati, akoravno bi še ne bili vse Abecednice prebrali.
Per branji je zlasti na to gledati, de otroci dolgočasno ne zategajo in tudi zopernatorno ne vpijejo, de se pri ločnicah primerno ustavljajo, in bero, kakor se čedno govori.
J.
Avstrije prihodnjost.
(Dalje.)
IV.
i.
Že nemški cesar Jožef drugi, sin slavne cesarice Marije Terezije, kralj českiga in ogerskiga kraljestva, knez in ljubljeni vladar notrajnili dednih avstrijanskili dežel, ki se je na tako imenitno stopnjo od božje previdnosti postavljen , klical prijatla človeškiga rodu, je netrudno pota iskal, po katerih bi on bil v stanu svoje v mnogih zadevah razno vladane dedne dežele v eno deržavo zjediniti, Ze o njegovih časih ni bilo dvomljivo; de cesarska oblast zastran vesolnih nemških zadev bolj in bolj peša in pogubi nasproti hiti. Naj nam bo pripušeno vzroke te prigodbe poverhama pretresti. Nekateri rimsko-nemški česarji pred nastopam Rudolfa I. so sebi po volitvi izročeno deržavo v notrajnili in zvunajnili razmerah prav modro in junaško vladali, sloveli so med njimi Karol veliki, Arnulf I., trije Otoni, Henrik III., Miroslav I. in II. — Škodljivo je bilo vunder stanovitni blagostanosti nemškiga cesarstva, sicer nar imenitnejši deržave ker-šanskiga sveta, de cesarji niso bili dedni sa-movladarji, temuč le po volitvi zbrani knezi zdaj te zdaj une nekterikrat clo ptuje slavne hiše. Prigodilo se je tudi, de stasedvavku-paj zvoljena cesarja zavolj krone z kervotočno vojsko prepirala, savolj tega je pri knezih spoštovanje vladarskiga veličanstva sčasama popolnama oslabelo. Pri takih priložnostili nadvojvodi, vojvodi, knezi in grofi, akoravno le služabniki začasniga deželniga poglavarja, niso samudili njemu, če jim dopadel ni, pokoršnost popolnama odreči, cesarje so volili in odstav-Ijali, dokler je čas prišel, de celih dve in dvajset let na Nemškim ni bilo ne kralja ne cesarja. Vsaki lahko prevdari, kako se je takrat ravnalo, kako živelo, ko je bila gola sila vir pravice. — Cesar Rudolf I. je temu roparskiniu djanju konec storil, z mogočno roko je poterl nepokorne vazale, med njimi pervaka bohemskiga kralja Otokarja, ki je v časih prazniga cesarskiga sedeža svoje posestvo silno razširal. Njegovi nasledniki niso bili v stanu po svojim izgledu veljavnosti vladne moči ohraniti. — Nikoli več nezaceljeno rano so pa vsekali cesarstvu prepiri zastran cerkvenih prememb, ki so se začeli po Lutrovim krivoverstu o začetku šestnajstiga stoletja.
Tačas se je razklala do zdaj v veri saj ze-dinjena deržava v katolški in nekatolški del, tridesetletna vojska je sklicala armade skoro cele Evrope na nemške planjave. V spravi leta 1648 so bile bogate dežele nemškimu odtergane, cesarska oblast komaj imena vredna. Dvestoletno vojsko z Turki je cesar Leopold I. slavno končal, večidel z močjo dednih dežel, ker se nekteri luteranski knezi niso
sramovali z Turškim Sultanam clo v zvezo podati, de bi ložeji pomanjšali moč svojiga katolškiga cesarja! Kako so posamesni nemški knezi, nekdaj vsi služabniki cesarske krone, iz pomanjšan ja njene oblasti silno rasli, nam kaže posebno zgodovina poruskiga kraljestva. Kralj Friderik II. je prevzel v letu 1740 od svojiga očeta, kateri si je poprej Brandenburški markgraf kraljevo krono na glavo djal, komaj tri miljone podložnikov, vunder je v letu 1786 umirajoč svojimu nasledniku več ko deset miljonov prebivavcov zapustil. On se je prederznil cesarico Marijo Terezijo v nar hujši težavi s silno vojsko napasti, de je miroljubna kneginja morala kraljevimi! vojšaku lepo Silezio v rop pustiti, katere zgube ona vse dni svojiga življenja pozabila ni. — Po takih prigodbah se ni čuditi, de je v drugi polovici pretekliga stoletja le komaj senca nekdajne cesarske oblasti na Nemškim gospodarila. Tako od nezvestih knezov zapušena sta Marija Terezija in Jožef II. morala pomoč v zvezi z vladami ptujih deržav iskati, tedaj je tačasni slavni minister Kav-nitz se pridružil politiki Bourbonov, franco-zovskiga kraljeviga rodu. V znamnje te zveze je Marija Terezija dovolila v zakon svoje hčere Marije Antonije z francozovskim kraljevim sinam, ki se je kralj Ludovik XVI. klical. Dobro je Jožef II. spoznal, de zavolj svojo-Ijubniga in samopridniga obnašanja nekdajnih vazalov zdaj po svojostojnosti hrepenečih nemških knezov cesarstvo svojimu razpadu nasproti hiti, tedaj je skerbel bohemsko in ogersko kraljestvo z notrajnimi dednimi avstrijan-skimi deželami v eno sklenjeno deržavo z pri— merjeno vstavno vlado zjediniti, gotovo je že on v glavi nosil misel stvaritve avstrijanskiga cesarstva.
On je spoznal, de zvunaj nemškiga nobe-din jezik avstrijanskili narodov nima pripravne lastnosti kakor vradni in vladni jezik rabljen biti, tedaj mu je bilo zlo mar znanost nemškiga jezika in literature v ljudskih in vikših šolah po mogočosti razširati. Nemški jezik mu je v roke ponudil nar pripravnejši vezalo svoje dedne dežele v edino na natanjko ze-dinjeno deržavo spremeniti, v njegovim djanju najdemo saj zastran nekaterih razmer vodilno misel vesoljne vstave, katero je naš zdajni svilli cesar Franc Jožef I. avstrijanskim na-rodam podaril, naj nam ta okoljšna kaže kako potrebna v zgodovini vkoreninjena je naprava naše zdajne vstave, ne pa, kakor se ne-kterim po glavi blodi le popisani list. Ko so se poslanci ogerskiga kraljestva na stoletne navade ogerske vstave vpirali in se prederz-nili potrebnim premembam v bran ustaviti, jim je modri vesoljnosti skerbljivi cesar odgovoril: Jez sim nemški cesar, kakor taki tudi ogerski kralj, ogersko kraljestvo ni samostojna deržava temuč enako drugim mojim deželam le kronna dežela mojiga cesarstva. On si tudi ni dal na glavo postaviti krone St. Štefana, on ni prisegel na staro vstavo ime-novaniga kraljestva. Temu ravnanju Jožefa II. govori tud deržavna vladbina vstava 4. sušca 1849 le od eniga kronanja cesarja kakor avstrijanski cesar, le od ene prisege na vladbino vstavo. Za zedinjenje, za povzdigo in srečo svojih ljubljenih dednih avstrijanskili dežel je Jožef II., narbolj razsvitljeni knez svojiga časa, živel in gorel.
Žali Bog! de mu dano ni bilo vpeljavo svojih dobrih namenov v blagoslovljeno djanje doživeti! Povzdiga in omika človeškiga rodu in od tod izvirajoča blagostanost vsih deržav-ljanov brez razločka stanu — od teli namenov je bil vladan v svojim djanju. Le deset let je samoderžno vladal nemško cesarstvo in svoje avstrijanske dežele, non diu sed totus pravi napis svojimu svitlimu stricu od ranjciga
cesarja Franca na Dunaju vstavljene podobe. Za Avstrijo pa kakor prihodnjo samostojno deržavo naših časov se je prikazala že ob svojih dnevih vesela zarja, katere svitle žarke sovražni oblaki popolnama otamniti niso bili v stanu. V oprostenju človeškiga duha od vezalov, katere so mu mnoge stoletja silne zoperstavke stavili, v napravah katere je ne-pozabljivi Jožef II. v življenju sklical, leže korenine dreveza, kateriga široke veje obse-žejo zdaj avstrijansko cesarstvo kakor samostojno in svobodno po vstavi vladno, veliko evropejsko deržavo, torej se pri popisovanju Jožefove vlade nekaj zamudimo. Kar je on mislil, je zdaj vpeljano: enakopravnost oseb, stanov in narodov zastran vsim veljavne vstave; kar je on ukazati namenil, je zdaj gotova nezgubljiva reč, namreč zedinjenje mnogih razno vladanih dežel, katere so poprej le v cesarski osebi vezalo najdle,v eni po vstavni vladi nerazvezljivi deržavi.
Pravijo, de je že on besede izrekel, katere kažejo, kako daleč je njegov razsvitljeni um mnenje njegoviga stoletja presegel, namreč: v resnici dobra, pravim potrebam ljudstva pri-merjena vstava velja niem še tako izversteni-ga vladarja, ker njegove imenitne lastnosti z njim umerjejo, pripravna vstava pa (naj se ne pozabi de pravimo pripravna) je v stanu srečo in blagostanost ljudstva v mnoge stoletja zagotoviti. In naj vsaki dobro prevdari, kdaj je Jožef II. svoje premembe in nove politiške naprave zavzetimu svetu oznanil, v kakšnih okoljšnah, in proti kakim zoperstavkam se je poganjal, jih vpeljati?— Že deset let poprej^ ko je napočil pervi dan francozovske revolucije, katere nasvetovavci in stvarivci so se tako ponosno hvalili, de je od tod še le zasijala zveličavna luč človeškimu rodu. Dobro je naš Jožef previdil, de tako, kakor seje do njegovih časov skoro v vsih razmerah ravnalo, reči več v dolgi čas ostale ne bodo. Kakor je bil on sovražnik vsake silne revolucije, tako je bil on prijatel pametne mirno prevdarjene premembe. Cesar bistriga uma in razsvitljeniga duha je gotovo previdel, kaj se na Francozovskim za prihodnjost, za bližno prihodnjost pripravlja, ker je svojimu svaku dobrimu, potlej tako nesrečnimu Francozov-skimu kralju, takrat še samoderžnimu vladarju lastne deržave netrudno svetoval, potrebnih prememb več ne odlašati, in večini človeškiga rodu po krivim naloženo breme sčasama dvigniti, in tako celo Fvropo pred silnim zdaj in zdaj žugajočim potresam obvarovati. Nikoli niso Francozi ptujiga vladarja s tako častjo sprejeli, kakor Jožefa, ko je francozovske mesta obiskal, žali Bog de ondotna vlada nagnjena ni bila nasvetovanim namenam resnično vpeljavo dovoliti, ne bila bi Evropa skusila ne perve francozovske prekucije, ne njenih žalostnih nasledkov, ki tako strašno še v naše čase sežejo. — Jožef II. je v persih nosil resnični namen, celi človeški rod, kateriga prijatel se je vse dni svojiga življenja skazal, k veči in veči stopnji prostosti, sreče, blagostanosti povzdigniti, vunder ne po tej poti, kakor so nasledniki prekucije zmirej hotli, de bi deržavna moč le izvirala iz volje ljudstva ali ljudskih poslancov, de bi vladarju le moč perviga služabnika deržave v roke dana bila. To zmoto, katero so poslanci narodniga zbora v Parizu med tem postave svoje vstavne vlade vsilili, je on overgel. Njemu je cesarska volja bila perva deržavna oblast, kar je on k sreči svoje samovladije namenil, je hotel vpeljati, brez od ljudstva ali ljudskih poslancov nastavljenih mej. Prostost mu je bila vsim osebam enaka pravica zastran postave, vsim narodam zastran deržave, katera bi jih v svojim obhodu obsegla.
Vse avstrijanske svoje dedne dežele je ho-
tel terdno nerazdeljivo zedinjiti, in v zvezi z Nemškim h nar imenitnejši stopnji evropejske veljavnosti povzdigniti,— vidimo skoro ravno tisti namen, kateriga si je naša vlada predo-cila.
Vunder je Jožef II. kakor daleč je sijala slava njegoviga razsvitljeniga uma, pri nemških in ptujih vladah kakor tudi pri svoji vladi izročenimu ljudstvu mnoge zoperstavke najdel. Najdemo o njegovim času stranko ločitvi ogerskiga od drugih avstrijanskih dežel silno udano, kakor smo jo v naših dnevih vi-dili. Kakor se je tudi velikoscrčni cesar za edinost svojih dednih dežel trudil, terdnih korenin ni prijelo, komaj pognano cvetje je kmalo odpadlo. Nekaj pred njegovo sinertjo 20. svečana 1790 je večimu delu svojih po-litiških prenaredb veljavnost odvzel, tako pa starim navadam in postavam široko vrata od-perl, tedaj je pa tudi misel zedinjene avstri-ske samovladije se za šestdeset let v grob položila. — Le v cerkvenih rečeh Jožefova vlada ni ostala prosta zmot. Modrijani osem-najstiga stoletja so osvobodenje celiga sveta v sercu nosili, li cerkveni oblasti naložene verige se jim niso preteške zdele; tode kar je Jožef II. naložil, je Franc Jožef I. odvzel, vsim enaka prostost je tud cerkvi zazorela! — Scer pa bo gotovo zgodovina v zlate bukve vse zapisala, kar je on za povzdigo svojih avstrijanskih dežel storil.
(Dalje sledi.)
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
V letu 1850 je bilo na Krajnskem 15,595 rojenih, v letu 1849 pa 15,420; tedaj v letu 1850 za 175 več, in sicer moškega spola 7445, ženskega 7048 zakonskih, nezakonskih pa 560 moškega in 533 ženskega spola; 5 zmed njih ni bilo katolčanov.
Umerlo jih je v letu 1850 vsih skupej 15,974 in v letu 1849 pa 14,056 in sicer moškega spola 8445 in ženskega 7529, med njimi 129 nekatolčanov. Toraj je v letu 1850 1918 ljudi več umerlo, kakor v letu 1849. Iz tega se vidi, da jih je v letu 1850 379 več umerlo kakor je rojenih bilo.
Poročenih je bilo v ielu 1849 3612, med njimi 6 razne vere, v letu 1850 pa 3318; tedaj v letu 1850 294 manj kakor v letu 1849.
#	Že spet beremo v „Neuigkeitsbureau": V Žuženbergu na Koroškem!! so pripeljali pred sodbo človeka, ki je sumljiv, da je svoji materi in sestri s strupom kavo osladil.
Koroško.
Iz Celjovca piše ondašnji časopis, da so v cestnih zadevah sedaj na Koroškim čvetere misli; eni hočejo občno popravo vsih cest, drugi da naj se Ljubelj preverta, tretji želijo brodarstvo po Dravi, četerti železnico. Le sama poprava starih cest je vse premalo za sedanji čas; — prevertanje Ljubelja — že stara misel, ktere stroški so na 7 milijonov prevdarjeni — bi tudi ne pomagalo veliko; — tedaj bi le brodnarstvo po Dravi (stroški so na 20 milijonov gold. prerajtani) — nar bolj pa železnica pomagala ali iz Bruka ali pa iz Marburga v Celjovec, ktera bi na pol manj stroškov prizadjala, kakor brodnarstvo po Dravi, — tedaj kliče večina: železnico, železnico nam napravite, scer zaostanemo v vsim.
(Novice.)
*	V letu 1850 je bilo na Koroškem 9074 rojenih, zmed njih je 3241, tedaj čez tretjino nezakonskih; fantičev je bilo 4974, tedaj kakih sto več kot deklic. V lelu 1849 je bilo 487 manj kakor v letu 1850 rojenih. Umerlo jih je v letu 1850 — 8637; 148 manj kakor v letu 1849.
Horvaška.
Ivan Kukuljevič, namestnik predsednika ilirske matice je zbudil veliko misel, namreč edinega književnega jezika za vse Slavene. Na ti predlog spozna vodstvo matice za dobro, da bi se vse društva o tej reči oglasile in v ti namen poslance na en kraj poslale, se o tej velevažnej reči posvetovati. Matica ilirska predloži za zborno mesto Varšavo in misli kneza Paskieviča poprašati, ako bi ruski car zbor dovolil. Ako bi se to ne zgodilo, meni, da bi bil Belgrad na mestu. Na avstrijanska mesta, kakor Prag, Krakavo, Lvov se ni moglo gledati, ker obsedni stan zhorov ne dopusti. Povabilni list na vse slavenske društva se bo pisal z cirilskimi in latinskimi čerkami na vse slovstvene društva na Ruskem, Poljskem, severo- in jugoslavenskem.
Avstrijanska.
Bulgarski časopis „ Mirozrenje ", kterega Ivan Dobrovič vreduje, bo začel redno vsak mesec izhajati, ker se je iz treh bulgarskih mest 200 naročnikov z nova oglasilo.
V letu 1851 se bo napravil telegraf iz Krakava v Lvov, iz Zagreba v Sibinj in Ze-mun, iz Pesta v Szolnok.
*	Govori se od popotovanja treh ministrov; minister kupčijstva, gospod Bruck ima v London iti, minister notrajnili oprav, se po naj ni h
*	Hlaponi, za ktero se je darilo spisalo, so že prišli na Semering. Radovedni smo, kako da bodo obstali.
*	Govori se, da se bo njegovo veličanstvo cesar že 18. t., m. v Varšavo podal, in da ga bo knez Schvvarzenberg spremil.
*	Iz Berolina se naznani, da se angleška vlada ne zoperstavi več pristopu Avstrije z vsimi kronovinami v nemško zvezo in tudi francoska vlada je drugih misel postala.
*	V „Briiner Ztg." se piše: Kakor zvemo bi znali skoraj v „Wiener Ztg." veselo novico brqti, ki bo obsegla razprostrano amne
dr. Bach
deržavi okrog podati, in minister zu-oprav v Draždane se napotiti.
stio, ki ne bo le ogerskim in laškim osebam podeljena, ki so se punta vdeležili, ampak tudi mnogim osebujnim ljudem, posebno tistim, ki v čeških terdnjavah zaperti sede. Češki dijaki pa takrat še ne bodo na versto prišli, akoravno ni dvomiti, da se bo tudi tem prizaneslo.
*	Dela, ki se te dni na cesarskem dvoru opravljajo, kažejo, da bodo cesarja kmalo kronali; v višjih okrogih se govori, da se bo cesar gotovo do konca mesca junija kronati dal. Da se to tako dolgo ne zgodi, je, kakor pravijo, vzrok obsedni stan, ki se bo, če ne dvignul, saj do tistega časa vredil.
*	Patriarh Rajačič bo te dni Dunaj zapustil, svoje reči je že v Karlovce poslal.
Češka.
Na Češkem je 4,521,524 prebivavcev, 1,731,470 Nemcev, 2,790,054 Slavenov. V politiški zadevi se razdeli Češko v 7 vladnih okrogov, ki zapopadejo 73 okrajnih pogla-varstev in 6196 občin.
*	Knez Miloš Obrenovič je 7. t. m. vPra go prišel.
*	„Pražske nov." naznanijo sledeče, ki so bili zavolj velke izdaje od sodništva na Hrad-šinu k smerti obsojeni:
Jovan Nevidek iz časlavškega okroga na Češkem, 26. oktobra 1826 rojen, katolške vere, neoženjen, do leta 1848 tehnikar na Dunaju, potem slovašk prostovolec, zavolj hudodelstva velke izdaje obsojen k smerti na višale; — Franc Gergel, rojen v Pragi na Ceskem 13. aprila 1822, katolške vere, neoženjen, v letu 1848 pomočnik v praškem gimnaziju, potem v Piseku, zavolj hudodelstva velke izdaje k smerti na višale obsojen;
Franc Reis, v gičinskem okrožju na Češkem rojen 11. januarja 1829, katolške vere, neoženjen, učenec zdravništva, zavolj hudodelstva velike izdaje v sedemnajstletno teško ječo obsojen; tudi so bili vse trije obsojeni, stroške sodništvu poverniti.
Te obsodbe so bile na poti pravice poter-jene, na poti milosti pa Ivanu Nedvvidek kazen na dvajset, Francu Girgel na osemnajst in Francu Reis na šestnajst let ponižana.
Moravska.
„Moravske noviny" naznanijo 9. maja: Danes je tukajšni deržavni zastopnik, ravno na svitlo izdane liste „moravskih narodnih novin", namreč številke 7,8, 16 in 18 prepovedal.
Slovaška.
Slovaki mislijo njih narodnemu pesniku J. Holly-u spominek postaviti, za kterega se je že 374 gold. 24 kr. v srebru nabralo.
Ogerska.
Na Ogersko so se začeli vselivci iz Nemškega in drugih krajev podajati.
Lombardo-beneško kraljestvo.
Komisija za svobodo beneške barkostaje je svoje dela že doveršila.
Tuje dežele« Bosna.
Vstaja v Bosni je končana. Omer paša stoji z zmagovavno armado v Novem. Bihač je zmagan. Še nekaj tednov in sled vstaje bo popolnoma zginul iz življenja in spomina prebivavcev.
Ker je Bosna, akoravna sila važna dežela, vendar tako malo znana, je teško značaj gibanja popolnama zapopasti; bolj ali manj je svetu gibanje neznano, toliko pa je gotovo, da ni druzega pomenilo, kakor prenaredbam se ustavljati in predpravice Turkov obvarovati. Ako se prenaredbe v življenje vpeljejo, se nove vstaje ni več bati, ker obilni kristjani potem prevagljivo moč dobe, ktere zaterati, ne bode več lahko mogoče.
Podonavske knezovine.
Pisma iz Bukarešta naznanijo, da je ondi začelo koj ko so ruski vojaki odšli, vreti. Tamne novice se pripovedujejo po mestu in boječe ljudi je strah obšel, da bi se spet vstaja ne dvignula. Valaška vlada skerbno čuje in zagotovijo nam, da tudi zamore vstajo v korenu vdušiti.
i
Nemška.
lluski car je pruskega kralja v Varšavo povabil, ki se bo kakor pravijo 15. t. m. tje podal. Govori se tudi, da bo tudi gospod od Manteuffel z njim šel.
* Knez Scluvarzenberg bo v Draždanah pogovore sklenul, tudi Manteuffel bo takrat v Draždane prišel.
Francoska.
Vedno bolj se je začelo kazati, da bi znali Napoleonove predsedništvo podaljšati, ker mnogo jih je, ki menijo, da je to edino pot, vstajo zaderžati.
Danska.
Govorica se raznaša, da bo celo dansko kraljestvo nemški zvezi pristopilo.
Španska.
Na Španskem se je neka republikanska stranka zbudila.
Portugalska.
Na Portugalskem je Saldanha očitno naznanil, da se je le zoper grofa Thomar-a dvignul.
Ljubljanski novicar.
V nedeljo je šla iz Tersta skoz Ljubljano nadvojvodinja Zofija in nadvojvoda Ferdinand Maks.
Cestopis.
(Dalje.)
„ Višji stanovi ruskega naroda so od jednega stoletja evropejsko ne narodno izobraženi. Tudi u nižjih stanovih sesedaj pojavljuje silna želja po umnej izobraženosti, vlada ima nalogo, tej želji i silnej potrebščini primerno vodstvo podati. To vodstvo zamore samo narodna cerkva prevzeti, alj duhovščina se ima najpred sama djansko izobraziti, kar se v noveji dobi uže začenja."
To je predgovor k imenovanej knjigi. U sledečem bom od putovanja posebej govoril.
„Perve dni mesca sušca 1843 odputovah iz Berlina u Petrograd. U Berlinu bilo je uže spomladno vreme, alj hitro zadej za Rigoj gospodovala je popolna zima, vsa dežela bila je še s snegom pokrita, za Dorpatom biaše toliko snega, da smo voz na sani naložiti morali. V Petrogradu samem bilo je še snega, da smo mesto drožk*) le sani na cestah (ulicah) videli. Še ostra pozdna zima je pritisnula merzla 8—14 stopnic, pak je terpela do sred malotravna. Sred malotravna nastane južno vreme. Bil sem na otoku Vasilij Ostrov na desnem bregu Neve. V jutro nekega dne za-rano se mi naznani, da se led na Nevi tajati začenja, ladjomost bode v malo urah utergalo, ako v tem hipu na uni breg ne idem, sem za več dni od Petrograda odsekan. Od seli dob se v kratkem času sneg na cestah zgubi, sani zginejo, mesto teh nastopijo drožki."
„U saboto pred velikonočjo se sberejo družbeniki jedne ruske rodovine večidel pozdno zvečer, vstanejo do polnoči združeni, da potem cerkve obiščejo. Tudi jaz se takšnej ru-skej rodovini (obitelji) — od nje pozvan — pridružim. O »/212 stopimo iz hiše. Vse ceste (ulice) biahu dobro osvetljene na način , kakor sem to samo v Petrogradu i Moskvi videl, razun svetilk na obema stranama ulice so na-imer od 5 do 5 korakov posode razpostavljene, v teh gori loj s terpentinom namesan; od teh lučic so nekako sosebno očaravno osvetljene vse reči. Ljudstvo se giblje po cestah u razne cerkve.
Mi najdemo svoj prostor u tako imenovanej poštnej cerkvi, na pelivališču, da smo znotraj-nost lahko pregledati mogli. Malo po malo cerkvo napolnijo verniki vsak neprižgano svečo v roki, pa vse bilo je tiho i tamno, samo u srčdini okol groba Kristusovega so sveče gorele. Ob 3/4l2 se prikaže najpred jeden ma-šnik, kmalo njih več, začne se častljivo pri-prosto petje litanij, sbor vedno opetovaje odgovarja: Gospodi pomiluj! To večglasno, priprosto, jarno petje naj izbranejših možkih glasov brez vsega sprovoda, od jednega edinega lučnega središča v tamnej cerkvi resnično globoko človeka gane! Mašniki so u svojih opravilih okol gospodovega groba, sdaj se grob prenese na desno v svetišče. — Sdaj naznani gromenje topov polnočno uro, začetek novega častitega dneva. Sbor mašnikov navzdigne s močnim veselim glasom: Christos voskrese! (Kristus je vstal) — vrata kipostene **) se odprejo, pri vratah na levi prižge najbližja gospa izmed ljudstva svojo svečo na podanej mašnikovej (blagoslovljenej) sveči. Od nje dobijo sosedi luč, tako se razširi luč ko bles-keče iskrice na vse strani po cerkvi, ktera je kmalo od tisučerih sveč osvetljena.
Sdaj se začne svečana (praznična) maša, pri kterej je sborno petje mašnikov resnično razveselivno."
„Mene je rusko cerkveno petje zamoglo najbolj h globokej pobožnosti povzdignuti."
(Dalje sledi.)
Drožki ali drogi žensk, spolavišebroj.
**) Kipostena ali slikostena imenujemo — v Ru-skoj navadno — gerčko besedo ikonostas. Je platnena stena med svetiščem in ostaloj cerkvoj. Na tem se podobe svetnikov naslikane.
„Tudi veliki četertek imajo Rusi v cerkvah vsak svečo u roki. Med čitanjem evangelja prižjre najbližji svojo svečo na čitatljevi sveči" podeli luč svojim sosedom, da se hitro po vsej cerkvi luč razširi. Vsak vzame svečo — luč evangelja! -- soboj domu! — Kakšna priprosta vera iz poved! (simbolika)." —
Rodoljubi,
Igra v treh djanjih iz češkega (Dalje.)
v
Stirnajsti nastop.
Berluzga pripeljo ranjenega.
Beri. Sem, sem, prijatel, tu počite.
Banj. (Se vsede za mizo).
Beri. Terezka (zagleda Toneta) kaj vidim? ali si ti, Tone, ali ne?
Ton. Jez sam in nobeden drug, oče.
Beri. Poglej, kako jak junak F TI si vojak, derži se, kakor se spodobi. Od vojakov tir— jamo junaške dela. Če prideš pred sovražnika, spomni se, da se bojuješ za nas vse, in gotovo boš zmagal.
Ton. Terdno kakor skala bom stal, ne umaknem se, naj bo sovražnik še tako močen. Ko se iz vojske vernem, me bo roka vaše Terezke za vse teške dela poplačala, (mu roko stisne in odide.)
Ter. (se ozira za njim in ga hoče spremiti.)
Beri. Terezka!
Ter. Jez le —
Beri. Saj še pride. Pojdi, prinesi kozarec vina in kaj za prigriznuti.
Ter. Koj (steče.)
Beri. Nu, kako se vam je godilo, rojak?
Banj. Dobro, dokler nisim bil ranjen.
Beri. In kako se vam je to prigodilo ?
Banj. Ko smo že sovražnika zmagali, in ga podili, smo prišli v gojzd, in tu meje krogla zadela. V pervem trenutku nisim še nič čutil, dokler da sim se slabosti na kup zgrudil; tu so me brez dvombe moji tovarši v neko kočo nesli, tam sim se spet zavedel in še le vidil da sim ranjen.
Beri. Gotovo, zdaj boste iz vojaškega stanu stopili?
Banj. Bog obvari! Ce bi bil še desetkrat rojen, ne hotel bi kaj druzega biti kakor vojak , in posebno v vojski. Kamor koli pridemo, povsod imajo nas ljudje radi, in nam podarijo, kar imajo, in kamor koli se naša vojska le gane, že zmaga.
Beri. Tedaj so naši spet zmagali.
Banj. Povsod.
Beri. Hvala Bogu! — Bojak, povejte mi, od kod ste?
Benj. Jez? Kaj se gospod Berluzga ne spomne več Jerneja?
Beri. Jerneja? (mu gleda v oči) Primaruha! ti si! Bog te stokrat sprimi! (mu roko stisne) Nu, tvoj oče bodo imeli veselje. To me veseli; da si se še tako vernul. Terezja, hej Terezka!
Ter. (prinese narezane pečenke in kozarec vina) Tu sim.
Beri. Kje je mati? kje je Miklavž? Pojdi, naj pridejo.
Ter. Bavno sim jih na dvorišču slišala. Tu so.
Petnajsti nastop.
Miklavž. Marjanka pelje Janeza.
Lenčka. Doroteja. Poprej sni.
Beri. Miklavž, Marjanka, ali poznata tega ?
Miki. (stopi k njemu, bistro vanj pogleda in veselja zakriči) Ah moj sin! (se objameta).
Dorot. (hitro k ujema steče in ga objame) Mili brat! bratec!
Miki. Ti si ranjen, pa znabiti ne nevarno. Mi nismo več upali, te še kdaj viditi. Že pet let nismo nič od tebe slišali. O jez presrečni oče, da te spet vidim.
Dorot. O kako sim te vesela, ljubi brat!
Marj. Ali si kje vidil mojega Jožefa?
Beri. Kje stoje zdaj naši vojaki? (munalije)
Banj. Ljubi oče! mila sestra! jez sim se vsak dan na vas spomnil.
Miki. In vender nisi nič od sebe vediti dal. Zdaj pa ostaneš pri nas?
Banj. So me poslali v mesto, da se ozdravim. Vojak mora vbogati.
Miki. Jez bom v mesto po zdravnika poslal; on mora koj priti, in tako dolgo k tebi hoditi, da se ozdraviš; jez te nikamor več ne pustim. Pojdi Dorotka, pripavi postijo zanj.
Šestnajsti nastop.
Franc — Poprejšni.
Fran. Oče! petjih je prišlo na konjih, pa to niso naši, imajo dolge sulice in take brade kakor naš Mozeš.
Beri. Kaj pa bi to bilo?
Banj. Gotovo kozaki. Marj. Kozaki?
Sedemnajsti nastop.
Pavel Kučov, (ki je poprej že zunaj pokal, in z njim štirje kozaki).
Pav. Zdrav stvuj! (pokaže drugim, da bi se vsedli, sam zase tudi stol vzame) Kje gospodar? Nič pri vas kušat? (pokaže da bi rad jedel). (Vsi se na eno stran pomaknejo in se ga ogibajo).
Beri. Ti delajo, kakor da bi bili doma. Kaj se poljubi, Pavel?
Pav. Znaješ govoriti po ruski ali pa poljski?
Beri. Vseslovensko, kar je nas tukaj, smo vsi Slovenci.
Pav. To dobrojo; ja tudi znajm po slovenski govoriti. O Slovenec dobroj, o dobroj čelo-vek, ti moj brat! (da Berluzgu roko, ga poljubi in tudi druge hoče, pa se ga ogibajo) Nu brat, prinesi mi kušat i piti vino.
Beri. Vino? tukaj je (mu poda kar je na mizi stalo).
Pav. Njet, njet, njet! Vodka, vodka.
Miki. Morda hoče žganja?
Pav. Da, da, žganja.
Beri. Marjana, idi, prinesi jim ga polič.
Pav. Podi matko, prinesi, ty dobra (se ji če prikupiti").
Marj. Kaj pa jim d&m jesti?
Beri. (Pavlu:) Kaj čete kušat? —
Pav. Miasa a hleba.
Marj. Kos slanine !jim dam; oni je gotovo radi jedo (gre v omaro).
Pav. (izvleče dimko, pipo). Brat, prinesi mne ogenj.
Beri. Jaz imam prinesti ognja; to rad storim.
Pav. Skoro, skoro, brat!
Beri. Idi, Terezka!
Ter. (Odide).
Pav. (Gre za njo).
Beri. Hej, hej, kam pa?
Ter. (se oberne) Vi le tu ostanite, (odide)
Pav. (se verne).
Marj. (prinese polič in kozarce, in pa na krožniku kos slanine in kruha).
Pav. (si nalije trikrat poredoma in izpije vselej jednim duškom) Eto dobro brat, to horošo!
(_da otsalim ki pijo in jedo).
Miki. Kam pa jo jezdite?
Pav. Mi prijehali z gorodo, kudy plenyh vozyli.
Beri. Tega jez ne razumem.
Pav. Ne razumiš?
Miki. Morda ste tam vjete vozili?
Pav. Da, da, vjete!
Ter. (si zažge). Blagodarju vam, horošenka (jo hoče poljubiti, ona se mu umakne; potle zagleda malega Janeza, ga vzdigne, mu speva po ruski, in skače z njim).
Janez. (Se spusti v jok) Mamkal
Pav. Neboj sia, nebojsia, ja dobroi čelo-vek! (ga na tla postavi).
BerL Raji nam povejte kaj novega.
Pav. A čto skazatj ?
Beri. Od neprijatelja (sovražnika) nam kaj povejte.
Pav. Postoj, postoj brat. Bylo tak nočiu, luna svetila — razom prijehali piat desiat tot
(slo) neprijatelei. My ležali na briuhe, kak oni prijehali, mi sedali na lošadi, a polovinu my srubali a ostatnjih vzali v plenj.
Beri. To ste se dobro obnesli.
Pav. (gre In hoče piti, in zapazivši, da ni vee v poliču:) Obrat, daj mne bolše. (podava Ber-luzgi polič).
Marj. (ga prinese drugi polič iz omare).
Pav. Pej, brat, (mu podava kozarec).
Beri. Nasi vojaki se bojujejo z vašimi, tedaj jez tudi moram z vami piti. (si nalije vina).
Pav. Na zdorove vašega y našega impe-ratora.
Benl. (mu tudi napije). Bog vas živi!
Pav. (si nalije:) Na zdorove vseh horo-bryh sold&t!
Beri. Naj jih Bog živi!
Pav. No", brat, zdravstvuj !
Beri. Kaj ne ostanete tu čez noč?
Pav. Net, net, net! Čto eto stojit ?
Beri. I nič !
Pav. Nič ! Ničto — ah ! Kozak imejet deng, ma zolota i serebra, možet platitj. (izvleče mošno in verže dva zlata na mizo) Zdeš ! (k drugim ko-zakom:) Stupajte, bratia! (oni spijo in vstanejo. Pavel ide k Berluzgu in mu roko stisne) Kogda slyšatj budeš, čto Pavel Kučov horošo stojal, spomni na nego. (odide in kozaki za njim)
Odgovorni vrednik: Dragotin Mdcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznik.
Kdor želi v vradnim. ali pa	y	B|	A	~BH	A M	novi postavi za plačati; kdor sam
v oananilnim listu karkoli si	ffin j	fjjjg	^^ J^	ne utegne v slovenskim jeziku
bode naznaniti, plača za vsako	Hk I	HkA	Jejl	Vi	&H	BB "Ijf"	sestaviti, zna nam tudi sosta-
verstico z navadnimi čcrkami za	V^B/	II	V.BB figi $J?|	§|8 jjB	S|<,	H ' H	v J ^^ vek v nemškim jeziku poslati,
enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr.	HV	M	jflg Bi ||] gll	gS li	lf§	18 lOk H	£(¥ M Bft proti tem, de od vsakih treh
trikrat 5 kr. vsak-	^^B	HI B IM BB BE	jgs M |S	^B	pfl L lB ^H J	^ E _ ^^jBB tiskanih verst en krajcar zapre-
krat je še 10 kr. za kolek po	B■	H	^/BS.	35 89L C§!	mA^ W	lili	T™ i stavljenje odrajta.
št. 26.
k Hitu ljubljanskima časnika, v petik 16. Vel. travna 1851.
št. 3712/505. Oznanilo.
(8 1.) C 1
C. k. visoko ministerstvo kupčije obert-nije in javnih stavb je po danim razpisu od 14. aprila t. 1. št. 2'729/H. M. po odločbah najvišjiga patenta od 31. marca 1832 sledeče pooblastnenja podeliti za dobro spoznalo.
1)	Ludoviku Petru Robert deMassy po Jakopu Fr. Henriku Heinbergerju, oskerbniškimu vodju v Rocourtu v okrajni Aisne na Francoskem, poslednji stanuje na Dunaju, v mestu št. 785 , za znajdbo sladkor pri na-pravljanju čistiti, na dve leti. Da se znajdba na skrivnem ohrani, seje poprosilo. V javnih zdravniških zadevah se sme to pooblastnjenje brez pomislika rabiti, saino de se previlegirani vlastnik pri čišenju sladkorja le baritfachara-tov posluži. Tuj popis je pridjan.
2)	Henriku Pfitzner in Francetu Bechers, vlastnikama fabrike, na Dunaju, Wieden št. 83, za znajdbo in poboljšanje noviga ravnanja, iz nevtralnih masti vsake sorte z rabo novih priprav mastne kisline pridobivati in jih čistiti, na pet let. Javni popis pooblastnjenja leži pri c. k. deželnim poglavarstvu , kteriga zamore vsak pregledati. V javnih zdravniških zadevah se sme to pooblastnjenje brez pomislika rabiti.
3)	Ravno tema in ravno tu stanuvajočima za znajdbo in poboljšanje Sterin-Magarin od Oleina z porabo hidrokabuurelov ločiti in iz teško stopljivih masti brez rabe apna toliko mastne kisline napraviti, kakor seje rabi pri napravljanju tako imenovanih Mili-sveč. Javni popis pooblastnjenja leži pri c. k. deželnim poglavarstvu, kteriga zamore vsak pregledati. V javnih zdravniških zadevah se sme to po-oblestnjanje brez pomislika rabiti.
4)	Ar is ti d u Baltazarju Berardu, civilnimu inženirju, po Jakobu Fr. Henriku Hem berger j u, oskerbniškimi vodju, v Parizu rue blanche št. 44, poslednji stanuje na Dunaju v mestu št. 785, za znajdbo in poboljšanje v rabi premoga, ki obstoji v novih sredstvih za čišenje in voglenje in katrana in stisnenja maliga premoga; na pet let. Da se znajdba na skrivnem ohrani, se je poprosilo. V javnih varstvenih zadevah se sme to pooblastnjenje brez pomislika rabiti.
5)	Gaetanu Pizzigheliu, opravniku vfabriški zalogi „Modeband" na Dunaju, stanuje na Dunaju v mestu št. 1122 za znajdbo v pripravljanju klobukov iz dlake, na eno leto. Odperti popis pooblastnjenja z muštram vred leži pri c. k. deželnim poglavarstvu, kteriga zamore vsak pregledati.
Ljubljana 28. aprila 1851.
Gustav grof Chorinsky deželni poglavar.
r.
Izpis
(95.) C i
iz zapisnika seje kupčijske in obertnijske zbornice za krajnsko kronovino od 9. maja 1851.
Sejo odpre predsednik zbornice, gospod Lambert Kari Lukinann ob štirih popoldne. Tajnik prebere zapisnik seje od 4. aprila t. 1. ki se vredi in podpiše.
1) Gospod predsednik govori o izročitvi kupčijske denarnice, in zraven predlog stori, dozdaj-nimu denarničarju, gospodu tergovcu Jožefu Schreierju za njegovo, to reč zadevajočo marljivost in za njegov trud in prizadevanje zahvalo od zbornice izreči, kar se je enoglasno poterdilo. — Pri tej priložnosti se je tudi v tukajšni kupčijski učilnici gospoda Ferdinanda Mahra govorilo. Po dolgem posvetovanju, kterega so se razun gospoda predsednika vdeležili tudi gospodje svetovavci zbornice Baumgartner, Gustav Hei-mann, Miihleisen, Holcer, Kranc in Blaznik, se je glasovalo o predlogu gospoda Baumgartnerja: „(la bi gospod predsednik v imenu kupčijske in obertnijske zbornice, go spodu predsedniku te naprave, F. Mahru, želje naznanil, da bi njegovo lirjanje glede učeneov drugod stanujočih, nekoliko polajšal in tako storil, da bi zamogli šolo tudi manj premožni obiskavati." Ta predlog je bil po-terjen. Tudi pristavek gospoda predsednika,
da bo zbornica skerbela, „da bodo to zadevajoči letni doneski, redno plačani," je bil po-terjen.
2)	Bazpis visociga ministra kupčije, zadevajoč osnovo temeljnih podstav, po kterih bi se spedicia v zvezi s prevaževanjem blaga na deržavnih železnicah vredila. Gospod Miihleisen govori vimenu zbraniga odbora o mnenju gospoda Baumgartnerja glede zadeva-jočiga predmeta, ki se po kratkim posvetvanju brez premembe p o ter d i. Tudi pristavek gospoda Holcerja, da naj bo kupčevavcam popolnoma na voljo dano, „da si prejemniki in pošiljavci svoje špediterje sami volijo, in da naj se na to gleda, da osebje vse obstoječe predpise popolnama spolni, je bil po ter j en.
3)	Gospod Gustaf Heimann govori v imenu odbora sostave temeljnih podstav, po kterih bi bila posebno ljubljanska hranilnica pripravna za eksomptne opravila. Pri tem se posvetovanje bolj vleče, ker se od ene strani pretresejo mnogi dobički, ki bi iz tega izvirali, in zoperstavki, ktere bi znalo vodstvo hranilnice temu nasproti postaviti; od druge strani pa razprostranost eksomptiranih menjav-nih listov na obertniški stan. Na predlog je Jiilo sklenjeno, zadevajočo osnovo z pristavkam gospoda Baumgartnerjo — (razširjanje na obertniški stan) — vodstvu hranilnice predložiti in zadevajoči sklep zbornici predložiti.
4)	Tajnik zbornice prebere naznilo 8. in 25. aprila in 2. maja od obertniškiga oddelka deržavnih posvetvanj o obertniških zadevah.
5)	Gospod predsednik naznani opravke od poslednje seje, med drugim sedem in dvajset od tukajšniga mestniga poglavarstva sem poslanih prošenj, mnenje naznaniti glede podeljenja obertnij, in tri exotfo poslane spise med drugimi eden od 6. meja t. I. na visoko predsedništvu c. k. deželniga poglavarstva za Krajnsko, s prošnjo, da bi se doba, pretergane denarne listke v denarnico jemati, do 20. maja podaljšala, ki bodo s podpisam tega mesta pod križnim zavitkam c. k. glavni denarnici izročeni. Ker je bila prošnja že 7. zbornici od gospoda deželniga glavarja podeljena, nasvetje gospod predsednik zbornice : „Da bi kupčijska in obertnijska zbornica gospodu deželni mu poglavarju za naglo dovoljenja in podeljeno dobroto hvalo izrekla, kar je bilo z vese ljem poterjeno.
Poslednjič gospod Gustav Heimann naznani, da se bo prihodnje dni v obertniško razstavo v London podal; in prosi ako ima kdo kaj opraviti, da naj mu naznani, ker je pri pravijen, mu na roko iti. Pri tej priložnosti se predlog stori, visoko ministerstvo kupčije prositi, da bi dve osebi blagovolilo na deržavne stroške za dopisavce te kronovine v London poslati, kar se enoglasno poterdi.
Seja se je ob 6y2 zaperla.
Ljubljana 10. maja 1851. L. C. Luhnann, Dr. V. Klun,
predsednik.	tajnik.
Št. 395.
Oznanilo
(90.) C 1
s kterim se prekliče dne 25. oktobra 1837 izdani zavkaz čez uredsko ravnanje pri mu-tengah (prošnjah za pred pravico, si o svojem času lego jamskega odmerka vzeti) kadar se je zamudilo položenje jamskih odmerkov napovedati.
Da se doslej zapazene nepriličnosti odstranijo , ki izvirajo iz zavkaza dne 25. oktobra 1837 (danega, čez uredsko ravnanje pri mu-tengah, najde ministerstvo zemljodelstva in rudarstva za dobro, oduzeti moč temu predpisu, po kterem je za zamujeno napovedanje lege ali položenja jamskih odmerkov kazen po pet in po deset goldinarjev ustanovljena in se je mutenga še le tikrat iz uredske dolžnosti izbrisala, če zamudni mutnik še po preteku štirih tednov po tem, ko mu je drugi nalog kazni v roke dan bil, sodnijskega naročila spolnil ni; — in zavkaže .se oblastnijam, ki rudarjenje dovoljujejo, na tanjko po predpisu patenta od 21. julja 1819) ravnati s pristavkam:
1. da sme rudarjenje dovoljujoča oblastnija tudi daljej obrok za položenje jamskih odmer-
kov podeljevati, ako terdni uzroki, kijih vde-ležnici razlože, in zaznamvani zaderžki, ki se imajo na tanjko pretehtati, podaljšanje obroka opravičujejo.
2. Če pa mutnik v podeljenem obroku lege ali položenja jamskih odmerkov ne napove, in tudi za novo podaljšanje obroka ne prosi, se ima mutenga brez vsega druzega uredoma izbrisati, mutniku le to naznaniti in taista se ima, če pozneje mutnik zopet prošnjo vloži, le za novo mutengo čislati in mutni list čez njo izdati.
V moč stopi ti predpis 1. junija tekočega leta.
Kar se pri okoljšinah, ker § 2 do zdaj izdanih mutnih listov deloma s tem dvignjpni predpis zapopade, po ukazu rudarijskega glavarstva v Celjovcu od 28. marca 1.1. št. 635, posebno posestnikom mutnih rudarij v li namen naznani, da bodo zamogli svoje mutne pravice varovati.
Od c. k. gornijskega komisarjata Ljubljana 25. aprila 1851.
Rath
c. k. gornijski komisar.
Oznanilo.
(81.) C 3
Varazdinskiga kriški ga graničar-skiga polka št. 5.
Pri omenjenim polku je stopnja zidarskiga polirja spraznjena, ker je Valentin Halle viši stopnjo zadobil.
Tudi se vsi tisti, ki žele to stopnjo dobiti, pozo vejo, svoje osvedočene prošnje teoretiškiga in djanskiga izobraženja in tudi, ako so šole obiskovali, zadevajoče spričbe visokimu de-želnimu poglavarstvu, tu sem polknimu poveljstvu naravnost ali na poti zadevajočih oblastnij, vložiti.
Čas prošnjo vložiti je do konca maja tekočiga leta.
S to stopnjo je plača 300 goldinarjev v srebru z dnevnino pri popotovanju, ki znese na dan 48 kr., potem svobodno stanovalisče, vert in zraven tega tudi 6 sežnjev derv proti tem, da se plačajo, združenih.
Kar se s tem sploh na znanje da.
Belovar 26. aprila 1851.
Epivic, s. r. polkovnik.
St. 3797.
Proglas.
(80.) C 3
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice s tem naznani.
Da je dovolilo v eksekutivni zadevi Matevža Žgajnarja iz Gatine zoper Matija Rusa ravno od ondod zavolj 116 goldinarjev v ekse-kutivno prodajo pol zemliša poslednjiga v Ga-tini, ki je zaznamovano v gruntnih bukvah poprejšnje grajšine v Zatičini pod urb. št. 23% Sodniško je cenjeno na 1054 gold. 20 kr. in za prodajo je odločen 7. juni, 7. juli in 7. avgust t. 1. vsak dan ob 9. zjutraj na mestu posestva s pristavkam, da se bo to posestvo le pri tretji dražbi pod cenitno ceno prodalo.
Izpis iz gruntnih bukev, pogoji dražbe in cenitni zapisnik se zamorejo vsak dan med vradnimi urami tukaj pregledati.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice 26. aprila 1851.
Heinricher, s. r.
C. k. okrajni sodnik.
St. 1922.
Razdas.
(85.) 2
Jakob Žabec sin Jerneja Žabec-a iz Studenca, je v tožbi zoper neznane dediče (verbe) al pravne naslednike Lorenca Smerdela iz Studenca in scer 9. Aprila 1851 pod štev. 1922 c. k. senožeško sodnijo prosil, de naj razsodi, de je vlastnik zemlje v Studencu ktera je v zemljiških (gruntnih) bukvah bivše se-nožeške grajšine, pod Urb. štev. 357/3 zapisana in de ima pravico sledeče zastarane dolge in neveljavne pisma iz gruntnih bukev izbrisati namreč:
1. Dolžno pismo 4. septembra 1817 intab. v prid Antona Urbas-a za 138 gold. 5 kr.
2.	Pismo Jožefa Devjak-a od 15. januarja 1803 intab. za dolg ' 500 gold. kteri je bii Dr. Rus-u 14. aprila dan 1806 cediran.
3.	Dolžno pismo Matijata Dolenc-a od 19. februarja 1807, intab. za 1200 gold.
4.	Dolžno pismo 22. januarja 1809, intab. v korist Martina Gril-a iz Orehka.
5.	Dolg 1200 gold., intab. z dolžnim pismarn 17. januarja 1810 za Antona Mahor-cic-a. '
4. Najemni spis 15. oktobra 1810, narejen z Andrejem Doles-am zastran najemšine 1396 gold.
7.	Dolg 99 gold. 83/4 kr., intab. s pismam 4. marca 1811 za Antona Klančer-ja.
8.	Dolžno pismo Jerneja Ferjančič-a, intab za 117 gold. 49 kr. in
9.	Pogodbo storjeno 26. dan aprila 1805 z Antonam Pregel-nam in Andrejam Vizja-kam iz Oul zavolj dolga 641 gold.
Imenovana tožba se bo 15. dan julija 1851 ob 9. uri dopoldne pri podpisani sodniji ust-meno obravnovala.
Kar se dedičam (verbam) al pravnim na-slednikam Lorenca Smerdela in intabuliranim zaupnikam, ki so te sodniji tudi neznani, s pristavkam na znanje da: de je ta sodnijazanje in za njih stroške zagovornika, namreč Jerneja Smerdela iz Studenca kuratorja izvoljila. in de naj sami k dnevu pridejo al pooblastenca pošl<jjo, ali pa kuratorja njih pravne pomočke na znanje dajo, če ne se bo ta pravda, ako ne bodo to storili, s kuratorjem obravnavala, in dokončala.
C. k. sodnija v Senožečah 9. aprila 1851.
C. k. okrajni sodnik Jenko.
Kar se s tem po odločbi visociga c. k. višjiga vodstva za občenje od 3. t. m. št 5016/C sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo. Ljubljana 7. maja 1851
Hofmann, s. r
št.
1 428.
Oznanilo,
(89.) C 2
St. 886.
Proglas.
(86.) C 2
C. k. okrajno sodništvo v Teržiču s tem naznani:
Da je v eksekutivni reči gospoda Jerneja Mali-a iz Teržica, po gospodu dr. Napretu, zoper Jakoba Sorčana iz spodnjih Dupelj zavolj dolžnih 659 gold. 41 kr. in 209 gold. c. s. c. kakor se je iz sodniškiga obravnanja 14. augusta 1849 pokazalo, dovolilo vekse-kutivno prodajo posestva poslednjiga, ki je bilo po zapisniku od 14. decembra 1850, st. 1248 od sodništva na 490 gold. cenjeno. Obstoji a) iz tretjiga dela zemljiša ki je pod-verženo grajšini v Predvoru pod urb. št. 296, cenjeno na 350 gold., b) iz kajže, v gruntnih bukvah krajnskiga mesta pod r. št. 5 zapisane cenjene 80 gold., c) iz njiv, v gruntnih bukvah cerkveniga posestva Šent Vida in Martina v spodnjih Duplah pod urb. št. 11, 15 in 17 zapisanih, cenjenih na 60 gold. potem druziga imetja, v vrednosti 46 gold. 30 kr. Dražba bo 30. maja, 30. junija in 30. julija, vsak dan dopoldne od9dol2 namestu "posestva s pristavkam, da se posestva pri pervi in drugi dražbi ne bodo pod cenitno ceno prodale, kar bi se le pri tretji dražbi zgodilo.
Cenitni zapisnik, izpis iz gruntnih bukev in dražbeni pogoji se zamorejo vsak dan med vradntmi urami pri tukajšni vradnii pregledati.
C. k. okrajno sodništvo v Teržiču 31. aprila 1851.
Aichelburg s. r. okrajni sodnik
Št. 1382.
Oznanilo
(91.) C 1
Visoko c. k. ministerstvo kupčije in obert-nije je sklenilo v vožnim redu vozovlakov
a)	pri odidu iz Dunaja v Prago, Draždane in nazaj
b)	pri odbodu iz Dunaja v Oderberg in nazaj
c)	pri odhodu iz Dunaja v Pešt
d)	pri odhodu iz Dunaja v Ljubljano pre-membo storiti, da bo od ene strani mogoče, vozovlak od kraja do kraja v nepretergano zvezo pripraviti in tako hitrost pospešiti; od druge strani pa, ker bodo poštni vozovlakina Dunaj že zgodaj prišli, dospele dopisave koj izročiti, in poslednjič, vozovlake severne in jugoizhodne kakor tudi južne železnice zve-zati, da se bodo zamogle dopisave, prišle po severni in jugovshodni železnici, naglo proti jugu poslati.
Te nove vravnave bodo 15. maja t. 1. v moč stopile.
Po novi vožni vredbi bodo dopisave iz severnih in jugovshodnih krajev mnogo hitreje v južne kraje dospele, poštni vozovlak bo pa, kakor sedaj v petih zvečer v Ljubljano prišel, po tem se bo tudi berzovožna pošta kakor do zdaj ob 6 zvečer v Terst napotila.
Zavolj preterganja občenja na cesti skoz Zidani most se je Vsakdanjska Male pošta med Ljubljano in Zagrebam ustavila in zavolj tega se je od d a n a š n i g a dne dokler bo občenje preterganjo skoz Zidani most dvakrat na teden Male pošla v Sisek vstanovila, ki vendar razun velikiga voza popotnikov ne sprejema.
Te Male pošti boste tedaj vsako seboto in vsak torek zvečer ob osmih od tukaj šle, drugi dan ob šestih zvečer v Zagreb prišle in iz Zagreba, kakor do zdaj, v nedeljo in v sredo se ob 12, po noči v Sisek podale.
Nazaj pride Male pošta kakor navadno v pondelik in četertik 50 ininut čez 10. uro v Zagreb in odide potem iz Zagreba kakor do zdaj ob 1 uri zjutraj vsak torek in petek', vendar na cesti.skoz Novomesto v Ljubljano, kamor doide med deseto in enajsto uro zvečer.
Razun tega se bodo med časam, da se občenje skoz Zidani most z Male pošto spet vstanovi, vsak dan po prihodu ljubljanskiga zjutrajniga vozovlaka ježne pošte v Zagreb poslale.
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 10. maja 1851.
Št.
669,
Oznanilo.
(88.) C 2
S končam septembra 1.1. se bo spraznjena stopnja poštniga ekspedinta v Senožeču postavila.
Ta poštna ekspedicia se ima pečati s pre-skerbovanjem pisemskih in vožnopoštnih po-šilitev in poštne pošilitve od poštniga kunduk-terja berzovozne in Male pošte prejemati in jim jih izročevati na obe strani. —
Slo poštno eksepedicio, ki se bo podelila po službeni pogodbi, je za preskerbovanje poštnih opravkov in za vradne potrebe 130 goldinarjev v srebru odločenih, poštni ekspe-dint je pa zavezan ali v gotovini ali v blagi kavcijo za 200 gold. vložiti, kakor tudi potrebno primerno stanico za poštno ekspedicio preskerbeti.
Prosivci za to stopnjo se toraj povabijo, svoje prošnje s tem, da skažejo starost, nravno zaderžanje, potrebno zmožnost, potem pripravno, na deržavni cesti ležečo izbo z drugim posestvam vred, do 15. junija t. 1. pri podpisanim c. k. vodstvu se pismeno oglasiti.
C. k. poštno vodstvo
Ljubljana 8. maja 1851.
Hofmann s. r.
St. 1409.
Oznanilo.
(87.) e 2
Pri tem c, k. poštnim vodstvu je stopnja poštniga aspiranta spraznjena, za ktero se
konkurs s pristavkam razpiše, da morajo prosivci zato svoje dobro osvedočene prošnje naj dalj do konca maja t. 1. pri tukajšni vradnii vložiti.
Po odločbah predpisa glede pogojev za vstop v deržavno poštno službo se mora v prošnjah dokazati :
a)	Dopolnjeno 18 leto;
b)	Dobro zdravje;
c)	nravno zaderžanje;
d)	Znanost domačiga in tudi drugih jezikov, kdor jih zna;
e)	tudi absolutorij z dobrim vspeham do-veršenih rednih predmetov zgornjiga gimnazia v domači deržavi ali pa realne šole; zraven se opomne, da so na enaki stopji tudi učilnice vojaške akademie v Neustadtu inženirske aka-dcmie na Dunaju, učilnica kadetov v Tulnu in Olumucu, potem mornarska in kujčijska in na-vtiška šola v Terstu.
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 8. maja 1851.
Hofmann, s. r.
St. 1702.
Oznanilo.
(82.) C 3
S pervim majem bo šla pošta med Paznam in Lusin grande namesti dvakrat štirkratna teden. Pošta bo šla v nedeljo, v torek, v četertek,
in v seboto zjutraj ob osmih iz Pazna v Lusin grande, potem v pondelik, v sredo, v petek in seboto zvečer ob šestih iz Lusingrande v Pazen. Ravno ob tem času se bo tudi vstanovila potovska vožnja pošta med Paznam, Fia-novo in Albono, ki bo vsako nedeljo, vsak torek, vsak četertek in vsako saboto večer razun dopisav tudi težo do treh liber preva-ževala.
Zavolj te nove naprave ne bo več pešni pot med Paznam in Albono hodil.
Razun tega se bo napravila tudi iz Kerza skoz Veljo v Cirkvenice in Reko, kakor tudi nazaj vsakdanska pešna pošta; pot bo šel iz Kerza ob štirih zjutraj in iz Cirkvenica ob 3% popoldne.
Pisma, ki so namenjene v Albono, Fia-novo, Kerzo, Osero, Lusin piccolo in Lusin grande, se zamorejo v Terstu vsak pondelik, vsako sredo, vsak petek in vsako seboto do šestih zvečer na pošto prinesti.
Razun tega bodo pisma v Lusin piccolo in Lusin grande namenjene, vsak pondelik na parobrodu, ki gre v Dalmacio, poslane, ako se do štirih popoldne na pošto dajo.
Poslednjič je treba še opomniti, da sena te pošte popotniki ne bodo prejemali.
Kar se po visokim naročilu c. k. general-niga vodstva pošt od 24. decembra pr. 1. št. 8668 s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo Terst 29. aprila 1851.
St. 1214.
Oznanilo.
(79.) C 3
Ker so odločbe poštne pogodbe, ktere je Porusia z britansko vlado v letu 1847 storila, še vedno v moči, dokler se ne bo v tej reči kaj primerno prenaredilo, se zamorejo tudi na dopisave med Avstrijo in Anglio, ako se skoz Prusijo in Belgio pošljejo, nemško-avstrijan-ske poštnozvezne pogodbe deloma oberniti, in sicer takole:
1.	za frankirane pisma v Avstrii na Angleško in za pisma, ki pridejo iz Angleškiga ne-frankirane na Avstrijansko se na avstri-janski plati plača:
a)	zvezna pismenina, t. j. 9 kr. v srebru za enojno pismo, ki nima čez en lot dunajske vage; oa lota do lota pa cena enakomerno z vago naraša.
b)	tuja (angleška, belgiška) franfco- in čezmejna pismenina, t.j. 20kr. zavsa-ciga pol lota dunajske vage, cena spet z vago enakomerno naraša; tako pride na pismo, ki nima čez pol lota, z vsim skupej 29 kr. za plačati.
2.	Za frankirane pisma iz Angleškiga in ne-frankirane iz Avstrijanskiga na Angleško pa odloči pismenina kr. poštna vradnija na Angleškim na podlagi prusko-britanskih pogodbenih odločb, po kterih se za vsako pismo do pol lota 1% d. ali 50 kr. v srebru odrajta.
Ker tedaj pismo, ako se na Avstrijanskim po pošti v Anglio frankirano pošlje le 29 kr. pismenine stane, med tem, ko mora prejemnik za nefrankirano pismo na Angleškem 50 kr. plačati, in od druge plati, ker mora poslatelj pisma na Angleškim, ako ga frankira 50 kr. in prejemnik na Avstrijanskim od nefrankira-niga le 29 kr. plačati, je podpisano c. k. poštno vodstvo primorano, dopisavce na to opomniti z pristavkam, da je svetovati, ako si dopi-savca nasprotno v pismenini delita, pisma na Angleško frankirati in pisma iz Angleškiga nefrankirane priti pustiti.
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 23. aprila 1851.
Schiitz, s. r.
(94).	C 1
Pri bukvarju gospodu Jurju Ler-herju se dobi naslovni list in abecedni zapopadek (v slovenskem in nemškem jeziku) k deželnemu zakoniku za krajnsko kronovino tečaja 1849, in tudi tečaja 1850
Cena: Vsaka polja, ki ima osem tiskanih strani> velja 1 kraje, srebra. Ljubljana 16. maja 1851.