PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi ZakriZ nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XL št. 163 (11.886) Trst, torek, 10. julija 1984 Finančni minister postavil v dvom sam obstoj vlade Visentinijevi odgovori o davkih so za sindikate nesprejemljivi Sklenjena konferenca za mir v Sredozemlju BEOGRAD — V kongresnem centru »Sava« v Beogradu se je včeraj končala konferenca naprednih strank in gibanj Sredozemlja. Na sklepni seji so sprejeli tudi sporočilo za javnost, v katerem poudarjajo, da je srečanje minilo v vzdušju spoštovanja in odkrite izmenjave mnenj o naporih, da bi to območje spremenili v cono miru in varnosti. RIM — Srečanje med finančnim ministrom Visentinijem in predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL se je zaključilo s popolnim polomom. Visentini ni namreč na predloge sindikalnih predstavnikov Lame, Cami-tija in Benvenuta dal nobenega konkretnega odgovora in celo o problemih, za katere je sam pripravil osnutek, ni hotel razpravljati. Dejal je namreč, da ne želi o tem sploh razpravljati, dokler ne izve, ali bo vlada padla ali pa ne. Predloge, ki zadevajo davčno poetiko, so sindikati sestavili soglasno, upoštevajoč dogovor, ki so ga z vlado sklenili 14. februarja letos. Kot znano je ta dogovor zahteval precejšnje žrtve (črtanje celih treh — dejansko pa štirih — točk draginjske doklade) in je povzročil razprtije med samimi sindikati. Te-daj pa je vlada tudi obljubila, da bo sprejela razne ukrepe na davčnem Področju, ki naj bi vsaj delno razbremenili odvisne delavce in pra-Vtčneje porazdelili težo davčnega pritiska med raznimi kategorijami davkoplačevalcev. Ker je minister Visentini dejal, da ne ve, če se bo vlada z njegovimi predlogi strinjala, so se sindikati z njim domenili za skupni sestanek, kjer naj bi izdelali osnutek, ki bi ga predložili vladi in ki bi ga sami sindikati seveda podprli. Predlog, ki so ga sestavili sindikati zadeva ukrepe, ki naj bi omejili davčne utaje, preureditev davka na odpravninah, uvedbo novega premoženjskega davka, na novo urejen sistem količnikov davka IRPEF, novo porazdelitev količnikov davka IVA, drugačno obliko obdavčenja dohodkov od kapitala, s posebnim ozirom na državne efekte. Visentini je na sestanku dejal, da nekatere predloge, kot na primer nov premoženjski davek in obdavčenje dohodkov od kapitala, sploh ne gre jemati v poštev, ker niso izvedljivi. O drugih predlogih, za katere je že sam pripravil osnutke, pa ni hotel razpravljati, ker še ne ve, tako je dejal, ali bo vlada padla ali pa ne. Seveda so bile reakcije sindikatov ob takih odgovorih zelo ostre. Po mnenju vseh sindikalnih voditeljev je bil sestanek »neploden in negativen (Benvenuto), Visentinijev od- govor pa celo »nedopusten« (Del Turco). Lama je dejal, da mora vlada spoštovati dogovore, ki jih je sprejela. Po takšnih izjavah ni torej izključeno, da bodo sindikati v kratkem oklicali splošno stavko. Sodelujoči na konferenci so se odločno zavzeli za razvoj odnosov na temeljih enakopravnosti, neodvisnosti in nevmešavanja, kot tudi zaupanja in dobrega sosedstva. Le tako bo na tem območju mogoče zagotoviti stabilen razvoj in nadaljevanje procesov emancipacije vseh narodov in držav. Na konferenci so tudi izrazili zaskrbljenost zaradi številnih kriznih žarišč v svetu, s tem v zvezi so posebno omenili Bližnji vzhod. Preverjanje v četrtek v senci krize BOJAN BREZIGAR RIM — Preverjanje vladne večine se bo verjetno začelo v četrtek, to je dan kasneje, kot je bilo v začetku predvideno. Odložitev je, uradno zgolj tehničnega značaja, ker je pač Craxi v Berlinu, od koder se bo vrnil drevi in bo šele jutri lahko navezal stike s tajniki petih strank in sestavil spored preverjanja. Bolj kot se to preverjanje bliža, bolj se zaostrujejo odnosi med strankami, tudi včeraj je prišlo tako do vrste zaostritev, ki za Craxijevo vlado ne dajejo dobrih izgledov. Predvsem je tu sestanek ministra Visentinija s sindikati (o katerem poročamo na drugem mestu) in Visentinijeva izjava, da ne ve, če vlada sploh obstaja — Visentini pa ni le minister, je tudi predsednik republikanske stranke, torej ene strank vladne koalicije. Drugo dejstvo, ki je včeraj prišlo zopet na dan je-, da Pietro Longo zaenkrat ne namerava odstopiti, ampak bo odstopil šele po koncu preverjanja, seveda če se bo preverjanje uspešno končalo, če pa tega uspeha ne bo, je dejal včeraj Longo novinarjem, pač ne bodo krivi socialdemokrati. PSDI bo na preverjanju postavila dve zahtevi : obdavčenje premoženj in odcepitev bolnišnic od krajevnih zdravstvenih enot. Nič manj ostro ni stališče demokristjanov, ki ponovno postavljajo zahtevo po petstrankarskih odborih v krajevnih upravah, povsod, kjer je to možno. Martelli je sicer zagotovil, da bo obvezo, ki so jo socialisti sprejeli že lansko leto, spoštoval, a doslej ni ukrenil ničesar. Skratka, problemov je mnogo in preverjanje — ki se bo verjetno začelo z dvostranskimi sestanki — bo torej dokaj napeto. Zaenkrat pa še vedno kaže, da vladne krize ne bo, ampak naj bi prišlo do zamenjave nekaterih ministrov —- med drugim De Michelisa s Formico Letališče v Bejrutu vendar odprto BEJRUT — Včeraj ,so končno spet 0c,prli bejrutsko letališče, ki je bilo ^oprto od 5. februarja. Letališče so odprli že v jutranjih urah, prva letala q ®°. lahko pristala šele okrog 16.30. ot!ej je bil namreč ves promet pa-ahziran zaradi demonstracij sorodni-ov oseb, ki so bile ugrabljene ali so guide. Demonstranti so še nadalje oprečdli prehod iz muslimanskega v so^ki del Bejruta preko prehodom Jih stražijo vojaki. Delegacijo ie sprejel tudi predilo n'* ^emajel, ki je zagotovil, da li„,seja ministrskega sveta razpravno °..tem problemu na svoji jutriš-aP11„aejl' s prednostjo pred vsakim d aeim argumentom. mi f^.m se spopadi med nasprotni-den ‘ij™ nadaljujejo. Prejšnji te-v stv o nbitih približno 40 oseb VčorT^81" '*1 med suniti in filosirci. ubili 4 1)6 80 ostrostrelci v Tripoliju ramo 6 6110 osebo. Prvi minister Ka-za sevC tKJZVa^ »Koordinacijski odbor črt za0r?! Libanon«, naj pripravi na-Polnžo ; razP°reditev redne vojske na j° v tem delu države. Razsodba sodnega senata sodišča v Sarajevu Šešelj obsojen na 8 let zapora za ogrožanje družbene ureditve SARAJEVO — V Sarajevu se je včeraj končalo sojenje znanstvenemu sodelavcu univerze dr. Vojislavu Šešlju, ki mu je sodni senat izrekel zaporno kazen v trajanju osem let zaradi kaznivega dejanja protirevolucionarnega ogrožanja družbene ureditve iz 114. člena kazenskega zakona SFRJ. Po sodbi senata, ki mu je predsedoval Milorad Pod-parič, »je Vojislav Šešelj v obdobju od 1982 do maja 1984 z anarholiberalističnih in nacionalističnih stališč s pisano besedo in pogovori z drugimi osebami zagovarjal strmoglavljenje oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi«. Dolar: 1.746,5 lire RIM — Dolar je včeraj dosegel nov zgodovinski rekord v primerjavi z italijansko liro: en dolar velja sedaj kar 1746,50 lire, kar znaša kar 7,5 lire več kot prejšnji rekord, ki je bil dosežen prejšnji četrtek. Dolar se je okrepil tudi v primerjavi z vsemi ostalimi svetovnimi valutami, še predvsem pa v primerjavi z nemško marko. Zadnjič je tako visoko kotacijo dosegel dolar v ZRN pred več kot desetimi leti. »Njegova dejavnost je bila usmerjena v protiustavno strmoglavljenje organov družbenega samoupravljanja in oblasti, razbijanje bratstva in enotnosti, spodkopavanje enakopravnosti narodov in narodnosti in protiustavno spremembo federativne ureditve države«. V svojem delu »Kaj storiti«, ki ga je namenil za objavo in razpečevanje, je Vojislav Šešelj med drugim zagovarjal »spreminjanje Jugoslavije«, ukinjanje avtonomnih pokrajin in ustanovitev štirih »resnično enakopravnih« republik — Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije. Zanj je v tem delu Jugoslavija socialistična država samo deklarativno, po uradnem imenu, ZKJ pa je glavni krivec za današnje razmere. Šešelj je med drugim, kot pravi sodba, predlagal tudi pretehtanje individualne odgovornosti tovariša Tita za vse »težave, v katerih smo se znašli«. Po Šešlju je humanistična inteligenca edina zrela sila za iskanje rešitev v sedanjih razmerah, v katerih je država. Po sodbi je Vojislav Šešelj z zanikanjem obstoja muslimanskega in črnogorskega naroda pozival k razbijanju bratstva in enotnosti. V kratki razlagi je predsednik sodnega senata poudaril, da od leta 1948 ZKJ in tovariša Tita kot na j več je zgodovinske osebnosti Jugoslavije nihče ni tako napadel kot Vojislav Šešelj v svojem delu »Kaj storiti«, ki mu ga s sklepom sodišča odvzamejo. Šešlju so podaljšali pripor, (dd) Ob nekem političnem procesu IVAN MIRT Sojenje dr. Vojislavu Šešlju, znanstvenemu sodelavcu univerze v Sarajevu, sicer pa enemu izmed somišljenikov znanega jugoslovanskega disidenta Milovana Djilasa, je te dni v središču odmevov v tujini, a tudi v Jugoslaviji. Vzrokov za vseobčo pozornost temu političnemu procesu je več. Zlasti zahodni tisk obširno špekulira o ozadjih obtožnice, ki dr. Vojislavu Šešlju očita kaznivo dejanje protirevolucionarnega ogrožanja družbene ureditve. Nekateri novinarji celo pišejo, do ni naključje, ker je prišlo do sojenja prav v Bosni in Hercegovini, ker da je tam najostrejši politični kurs. Poleg tega pa navajajo, da so pred dnevi iz beograjskih zaporov izpustili šest intelektualcev, za katere se je prav tako pričakovalo podobno sojenje. Tako se zdaj zdi, da bo sojenje dr. Vojislavu Šešlju opomin vsem tistim, ki na tak NADALJEVANJE NA 2. STRANI Vloga »Primorskih srečanj« pomembna tudi za zamejstvo • vvuitju, Ul opravila la Pekači, skem i„ SV°'e .Poganstvo vsem zar fomejskem prosi cev ter “d? dobre odzivno: Do konaPeSi}Tosti in kvalite črtovanbosta izšli obilico w slf oilki, za kater literarne2Žb°S!?Vneaa- eh Bate likovni" dTU,gega 0ra med dr, P'r'iooe. Na Problem*'?1 razProvi o čun°lnlštva ransPorta in o ter zami a na sodobno turnih^6 recenzije 0 narnenili°??^cih- Precej j 1 tudi zamejstvu, s Ijajo med drugim razpravo o gospodarski problematiki Furlanije - Julijske krajine ter intervjuje z uglednimi zamejskimi javnimi delavci Jožetom Pirjevcem, Pavletom Merkujem in Darkom Bratino. Na seji so se pomenili tudi o nekaterih organizacijskih spremembah. V prihodnje bodo poleg ustanoviteljev revije Kopra, Nove Gorice in Idrije, zastopane vse primorske občine in bodo temu primemo razširili tudi izdajateljski svet in uredniški odbor. Zamejske organizacije, s katerimi že zdaj tesno sodelujejo, pa bodo zastopane še po enem predstavniku s Tržaškega, Goriškega in Benečije. L. O. S POMOČJO ZADRUGE »KRIŠKI BREG« Pokrajinska razstava vin letos na velesejmu TRST — Predsednik Marchio je na sinočnji seji tr žaškega pokrajinskega sveta ocenil gospodarski položaj v Trstu v luči nedavnega sklepa rimskih pogajanj o bodočnosti obratov z državno soudeležbo. Marchio, ki ni neposredno sodeloval pri teh pogajanjih in se ni udeležil zadnjega sestanka s predsednikom IRI Prodijem, je pozitivno ocenil nekatere obveze in premike v korist tukajšnjega gospodarstva, ni bil pa vendarle tako optimist kot tržaški župan Richetti. Predsednik pokrajine je zadovoljen glede perspektiv pomorskega in ladjedel-niškega sektorja, medtem ko je pokazal veliko zaskrbljenost nad usodo tovarne Grandi motori in škedenjske železarne Temi. Razprava o gospodarskem položaju se bo nadaljevala v četrtek. Večinske stranke upajo, da bo pokrajinski svet odobril enotno resolucijo o tem vpra šanju. Na sinočnji seji so tudi dokončno potrdili po nekaterih polemikah med strankami, da bo letošnja pokrajinska razstava vin konec meseca v prostorih tržaškega velesejma, kar bo prvič v zgodovini te prireditve. Pokrajinski upravi bo pri organizaciji razstave letos priskočila na pomoč zadruga pridelovalcev vin tržaške občine »Kriški breg« s sedežem v Križu. Obveza dežele za razvoj ladjedelnice rri v • v v 1 rzicu NA 8. STRANI Na kolesarski dirki za trofejo »Močilnik« najuspešnejši adrievci NA 11. STRANI Ob nekem NADALJEVANJE S 1. STRANI ali drugačen način nasprotujejo samoupravnemu sistemu v Jugoslaviji, federativni ureditvi, enopartijskemu sistemu in odločilni vlogi Zveze komunistov. Ne glede na to, kakšen bo razplet sojenja in v kakšen okvir notranjega položaja države ga hočejo postaviti dobronamerni in nedobronamerni spremljevalci dogajanj v Jugoslaviji, zasluži ta dogodek že zdaj nekaj več kot samo površne reakcije. Vprašanje namreč je, kaj hočejo dr. Vojislav Šešelj in njegovi somišljeniki. Najhujše odmeve je sprožilo njegovo stališče, da si je v Jugoslaviji nekdo izmislil muslimanski in črnogorski narod in da bi morale biti v Jugoslaviji samo štiri enakopravne republike: Srbija, Hrvatska, Slovenija in Makedonija. Izjemno inteligentni doktor znanosti odpravlja Kosovo in Vojvodino, prav tako zanika obstoj Bosne in Hercegovine in brez vsakršnega predsodka priključuje narode, narodnosti in dele republik predvsem Srbiji. Ali si želi veliko Srbijo ali se nagiba k še ne povsem opuščenim u-nitarističnim sanjam posameznikov in skupin ali pa hoče povsem preurediti Jugoslavijo, je težko uganiti. Ni pa nezanimivo, da se zanj s peticijami in po drugih poteh najbolj potegujejo znani centralisti in unitaristi v Jugoslaviji. To, da si v svojih tekstih želi menjati sedanjo politično garnituro, da se ogreva za nove družbene sile in podobno, ni pravzaprav nič novega. Take zamisli so v zadnjem času v nekaterih krogih v Jugoslaviji dokaj pogoste. Vse po vrsti pa pozabljajo, da ne ponujajo ničesar no vega, saj je Jugoslavija preizkusila že oba modela — model meščanske parlamentarne demokracije in etatizem sovjetskega tipa. Akcije, ki jih vodijo razne skupine okoli Milovana Djilasa in Dobriče čosiča, potemtakem ničesar ne prispevajo k stabilnosti Jugoslavije, pa tudi ne k reševanju sedanje ekonomske krize in k odpravljanju slabosti v delovanju političnega sistema. Ideje dr. Vojislava Šešlja so v popolnem nasprotju s tistim, kar je Jugoslavija dosegla z revolucijo in kar je sklenila z zgodovinskim zasedanjem AVNOJ. Politično so njegova stališča nesprejemljiva in dejansko vlivajo poguma tistim, ki želijo nestabilno, drugačno Jugoslavijo. Jugoslavijo, ki ne bo federativna, ki bo pokopala nekaj narodov in narodnosti in ki se bo vrnila za več desetletij nazaj, ko je krvavo doživljala no tranja nesoglasja. Oblast v Jugoslaviji ni nervozna zato, ker je kritizirana iz različnih okolij, ker se veča število štrajkov in ker se ekonomska situacija še prepočasi izboljšuje. Ni pa neobčutljiva za ideje in dejanja, ki posegajo v temelje družbene in politične ureditve Jugoslavije. Le katera oblast v svetu bi to miže dovoljevala? Po kazenskem zakoniku Jugoslavije sodijo v politični kriminal vsa tista dejanja, ki merijo proti temeljem socialistične samoupravne družbene ureditve in varnosti SFRJ, pa tudi ravnanje, ki žali ugled Jugoslavije. S kazenskimi zakoni republik in pokrajin je ta »seznam« dopolnjen in tako prihajajo vanj tudi širjenje lažnih vesti, zloraba vere in Cerkve v politične namene, kršitev ugleda republik in pokrajin in žalitev narodov in narodnosti Jugoslavije. Podatki zveznega javnega tožilstva o političnem kriminalu v lanskem letu pa povedo, da je število obtoženih za politični kriminal nizko in da je med njimi skoraj polovica tistih, ki so nastopali s pozicij albanskega nacionalizma in iredentizma. Dosje kaznivih dejanj in obtožb za lani najbolj nedvoumno pove, kako oblast reagira na rastoče nezadovoljstvo in kritike na njen račun, število obtoženih za politični kriminal je udeleženo s komaj 0,39 odstotka med obtožbami za vsa kazniva dejanja v Jugoslaviji. Prav to pa toliko bolj zavezuje vse politične sile, da se jasneje ločujejo med kritiko in kritizerstvom, med kontrarevolucionarnim delovanjem in javnim izražanjem različnih stališč glede posameznih aktualnih političnih vprašanj v Jugoslaviji. Določene meje potrpežljivosti prav gotovo so. V primeru dr. Vojislava Šešlja pa se zdi, da bi bil mnogo uspešnejši politični in znanstveni obračun z njim. Predvsem pa bi se morala policija izogniti tistim spodrsljajem v postopkih, ki kakorkoli lahko vzbujajo dvom o u-pravičenosti političnega sojenja. Za kaj bi postal dr. Vojislav Šešelj nekak mučenec, ko pa je razvidno, da njegove ideje ne more sprejeti nihče, ki hoče trdno in neodvisno Jugoslavijo? Nadaljuje se italijanska »mala vzhodna politika« Craxi in Honecker sta poudarila vlogo manjših držav za zbližan j e med blokoma VZHODNI BERLIN — Po Craxije-vem potovanju na Madžarsko in Andreotti jevem v Moskvo se je včeraj italijanska »mala vzhodna politika« nadaljevala z uradnim obiskom predsednika vlade in zunanjega ministra v Nemški demokratični republiki. Čeprav je vsem jasno, da Italija in NDR ne moreta sami bistveno doprinesti k izboljšanju hudo poslabšanih odnosov med Zahodom in Vzhodom, se vendar voditelji obeh držav zavedajo pomembnosti ohranjanja odprtih poti za pogovore, ki bi se mogle vzpenjati od spodaj navzgor do obeh odločujočih velesil. sednika italijanske vlade, ki so ga na letališču sprejeli s častmi, ki so namenjene državnim poglavarjem. Med dveumim pogovorom Craxi - Honecker sta zunanja ministra Andreotti in Fi-cher vodila ločene pogovore o izboljšanju dvostranskih odnosov, zlasti na področju gospodarskih »izmenjav, pri čemer sta dosegla vrsto sporazumov o sestavi strokovnih mešanih komisij. To je prišlo včeraj do 'izraza tudi v posebno slovesnem sprejemu, ki ga je bila deležna italijanska delegacija in V nepredvideno dolgih pogovorih na samem med Craxijem in Honecker-jem. Sam najvišji voditelj partije in države je prišel osebno pričakat pred- Sledili so uradni plenarni pogovori med delegacijama obeh vlad, nakar je Honecker priredil gostom slavnostno večerjo, med katero sta si s Craxijem izmenjala zdravici. Iz njih je sicer bila razvidna razlika v ocenah o odgovornosti za zaostritev napetosti in oboroževalno tekmo, toda oba državnika sta soglašala o potrebi zmanjšanja oborožitve v Evropi in o vlogi manjših držav pri naporih za zbliža-nje med blokoma, za kar se bosta obe državi še nadalje zavzemali. Konferenca OPEČ na Dunaju bržkone ne bo povišala cene petroleja DUNAJ — Danes se v avstrijskem glavnem mestu sestanejo petrolejski ministri držav članic OPEČ. Po mnenju izvedencev bi na konferenci ne smelo priti do pomembnejših novosti. Včeraj se je sestal ožji odbor OPEČ za nadzor petrolejskega tržišča, ki ga sestavljajo ministri Venezuele, Alžirije, Združenih arabskih emiratov in Indonezije, da izdela predloge, o katerih bo tekla razprava na današnjem plenarnem zasedanju. Kot je včeraj potrdil tudi predsednik ožjega odbora, petrolejski minister Združenih arabskih emiratov Said Otedba, se nekatere od 13 držav članic OPEČ zavzemajo za povišanje referenčne cene petroleja, druge pa za povečanje proizvodnih deležev. Povišanje cene zahteva zlasti Iran, ki je utrpel veliko škode zaradi zalivske vojne, za povečanje proizvodnega deleža pa se zavzema predvsem Nigerija. Zelo verjetno je, da konferenca ne bo sprejela nobene od teh zahtev. Na sliki: minister Oteiba na sedežu OPEČ Dokument komunistov Latinske Amerike BUENOS AIRES - Ob navzočnosti kubanskih in nikaragovskih opazovalcev so se te dni prvič po več letih sestali v argentinski prestolnici voditelji komunističnih strank 11 latinskoameriških držav. V svojem zaključnem dokumentu so obsodili »rastočo gospodarsko, vojaško, politično in diplomatsko agresivnost ameriškega imperializma v Latinski Ameriki, ki je v nasprotju z večkrat poudarjenimi mirovnimi predlogi Sovjetske zveze«. Komunistični voditelji so izrazili tudi podporo argentinskemu ljudstvu, ki se zavzema za suverenost nad otoki Falkland - Mal-vinas. ter se domenili za skladnejše delovanje njihovih partij. Na osnovi zakona o osebnih dohodkih V SFRJ omejena rast plač v podjetjih z izgubami BEOGRAD — Okoli 260.000 zaposlenih v kolektivih, ki so lansko leto končali z izgubo, bo čutilo posledice zakona, ki omejuje rast osebnih dohodkov v tem letu. Podobna usoda bo doletela tudi okoli 30 do 40 odstotkov zaposlenih v tistih gospodarskih organizacijah, ki neredno poravnavajo svoje obveznosti. Te podatke so sporočili na včerajšnjem sestanku v zvezni konferenci SZDLJ, na katerem so sodelovali predstavniki organov in organizacij federacije, ki se ukvarjajo s to problematiko. Maja je skoraj 100.000 zaposlenih na podlagi tega zakona prejemalo zmanjšane osebne dohodke, okoli 10.000 pa samo minimalne zagotovljene. Pomočnik zveznega sekretarja za delo, zdravstvo in socialno politiko Stipe Tadič je poudaril, da med delavci ni bilo večjih odporov oziroma stavk, vendar to ne pomeni, da ni treba še naprej spremljati posledic tega zakona. Pomočnik generalnega direktorja SDK Jugoslavije Velimir Maskovič je na sestanku sporočil tudi podatek, da je bilo 31. maja v Jugoslaviji blokiranih 1669 žiro računov tozdov, v katerih je nad 400.000 zaposlenih. Celoten dolg je znašal 50 milijard dinarjev. Pomočnik zveznega sekretarja za finance Slavoljub Stanič pa je povedal, da so do zdaj že sprejeli več zakonov in ukrepov ekonomske politike, s pomočjo katerih se bo gospodarstvo hitreje finančno utrdilo. Zaostritev odnosov med Grčijo in ZDA ATENE — Grški podtajnik za informacije Dimitris Marudas je v i-menu grške vlade dal uradno izjavo, s katero obtožuje ZDA, da se vmešavajo v grške notranje zadeve in tako kršijo pravila OZN. Obenem je grozil z revizijo grško-ameriških odnosov na vseh področjih. razveljavili in letala prodali Turčiji-Zdi se, da so se ZDA odločile za ta korak, potem ko so grške oblasti iz" pustile na svobodo domnevnega terorista Fuada Hussaina Sharo. Izjave glasnika grške vlade so presenetile vse politične opazovalce, čeprav je znano, da ni Papandreujeva vlada preveč naklonjena sedanji politiki Združenih držav. Kaže, da gre za spor v zvezi s prodajo nekaterih vojnih letal, ki jih je Washington najprej namenil Grčiji, nato pa prodal Turčiji. Letala je sicer pred časom dobila Norveška, ZDA pa so si pridržale pravico, da odločajo o njihovih nadaljnjih prodajah. Ko je bil dogovor z Grčijo že sklenjen, so ga Marudas v svoji izjavi sicer ne omenja direktno kupoprodaje ameri" ških letal, govori pa o pretiranem n-boroževanju Turčije, kar naj bi predstavljalo nevarnost tako za Ciper kot za Grčijo. Če ne bo ohranjeno ravnotežje na področju Egejskega morja-je nadaljeval Marudas, bo Grčija Prl' morana globalno preučiti odnose z ZDA. Dodal je še, da so zadnje čase razni ameriški diplomatski predstavniki napadli grško vlado in da s0 taki napadi obsojeni na propad, ker se jim Grčija ne bo podredila. Glasnik ambasade ZDA v Atenah je lZ' javil, da ne bo odgovoril. □ MOSKVA — Včeraj je dopotoval v sovjetsko prestolnico italijanski minister za trgovinsko mornarico Gia-nuario Carta. Sprejel ga je sovjetski kolega Timofej Guženko, ki bo v teh dneh tudi njegov glavni sogovornik. Ministra se bosta pogovarjala o sodelovanju med državama na področju trgovinskega pomorstva. NAJBOLJ PRIČAKOVANA RAZPRODAJA V TRSTU OD 10. JULIJA 1984 do 4. AVGUSTA 1984 moška, ženska in otroška oblačila za pomlad — poletje, obutve, posteljnina, kopalke, pižame in spalne srajce, pletenine in srajce KAKOVOST NAŠIH ARTIKLOV Z 20% - 30% - 50% - 80% POPUSTA za plačila v gotovini TRST Ul. Carducci 10 Ul. Orioni 3 """V. Calzature cretina. Poleg tega nudimo v naši boutique dragocena krzna s popusti od 30 do 50% proti gotovini Obv. občini 5/7/84 Bila je pred dnevi v italijanski prestolnici Na vsedržavni konferenci ARCI resolucija o etničnih skupnostih RIM — Na 3. vsedržavni organizacijski konferenci kulturnega, športnega in rekreativnega združenja ARCI, ki je bila pred dnevi v Rimu, so na predlog deželne delegacije Furlanije-Julijske krajine soglasno odobrili tole resolucijo o pravicah narodnih ntanjšin in etnično - jezikovnih skupnosti: »Tretja organizacijska konferenca ARCI, ki je bila v Rimu v dneh od 28. junija do 1. julija 1984 brez etnično - jezikovnih diskriminacij; obvezuje vsedržavno vodstvo ARCI, da preko svojega Urada za civilne pravice docela izvede 7. člen lastnega statuta in da s pomočjo svojih deželnih organov izdela zemljevid narodnih in etnično - jezikovnih skupnosti, tako da bo na načine, ki jih predvideva statut, lahko prispevala k zaščiti in o-vrednotenju njihovega zgodovinskega, jezikovnega in umetniškega bogastva in sploh k svobodnemu izražanju deželnih kulturnih posebnosti.« Prav tako na predlog delegacije Furlanije - Julijske krajine je 3. vsedržavna konferenca ARCI odobrila resolucijo, ki predvideva ustanovitev koordinacijskega odbora med ARCI in deželami s posebnim statutom. S tem naj bi vsedržavno vodstvo ARCI iz-dopolnilo svoja prizadevanja za politiko miru in razvoja v Evropi. Deželne podpore za znanstvene ustanove TRST — Deželni odbor Furlanije -Julijske krajine je na svojem včerajšnjem zasedanju na predlog odbornika aa šolstvo, strokovno izobraževanje in kulturne dejavnosti Barnabe odobril vrsto finančnih podpor, namenjenih u-niverzitetnemu izobraževanju, znanstvenemu izobraževanju, znanstvenemu raziskovanju ter posebnim tečajem, ki so deželnega pomena. V tem letu bodo omenjene deželne podpore znašale 2,5 milijarde lir. Dežela jih podeljuje vsako leto v skladu z deželnim zakonom štev. 11, ki je bil odobren 2. julija 1969. Ustanove, ki prejemajo podpore, morajo predložiti letne načrte za njihovo uporabo Deželnemu ravnateljstvu za šolstvo. Poltretjo milijardo lir je dežela letos razdelila tržaški in videmski univerzi ter vrsti drugih znanstvenih ustanov, kot so Center za teoretsko fiziko v Miram aru, Mednarodni center za mehanske vede v Vidmu, Geofizikalni institut V Trstu, Institut za proučevanje prevozov v evropski gospodarski integraciji v Trstu, Mednarodna šola za nove znanstvene vede v Trstu in A-stronomski observatorij v Trstu. potrjuje duha in vsebino 7. člena statuta, odobrenega na kongresu v Montecatini ju julija 1981, ki priznava in ščiti svobodo, pravice in avtonomijo narodnih manjšin in etnično - jezikovnih skupnosti in ki se navezuje na 2. člen statuta, odobrenega na kongresu v Neaplju leta 1976; ugotavlja, da do današnjega dne, po več kot 35 letih od sprejetja ustave, niso bili še odobreni specifični zakoni, ki bi morali v skladu z ustavo zagotoviti zaščito narodnim manjšinam in etnično - jezikovnim skupnostim; se obrača na italijanski parlament z željo, da bi se čimprej končala obravnava že predloženih zakonskih načrtov o tej problematiki, tako da bi končno izglasovali zakone, ki bi zagotovili polno enakopravnost vsem ita-ujanskim državljanom brez razlik in Kako je s pokrajinskimi podporami za slovenske izseljeniške ustanove ? VIDEM — Videmska pokrajinska uprava razpolaga s 50 milijoni za izseljeniška združenja in ustanove. Od tega je 30 milijonov dodelila ustanovi »Furlanija v svetu«, ki je močno povezana s pokrajino samo in zato ji gre večja pozornost. Kam pa je šlo ostalih 20 milijonov? Te so porazdelili med razne organizacije v Kanadi, Avstraliji, Švici itd. Svetovalec KPI Petricig je ugotovil, da slovenski izseljenci niso prejeli nikakršne podpore, čeprav igra Zveza slovenskih izseljencev specifično vlogo in je tako zahteval popravek k ukrepu. V odgovor pa je odbornik Pelizzo dejal, da je treba odločbo odobriti tako, kakršna je, in naj bi o subvencijah Slovencem razpravljali v prihodnje. Tudi zato, je dejal odbornik, ker ni prišla na Pokrajino v tem smislu nobena prošnja. Komunistična svetovalska skupina je seveda ponovila svojo zahtevo: znižali subvencijo ustanovi »Furlanija v svetu« in ustanoviti prvi fond v višini enega milijona za slovenske izseljence. Vendar pa je pokrajinski svet to zahtevo zavrnil in odobril prvotno odločbo. Več školjk iz nasadov SEČA — V školjkarskem nasadu Droginega Tozda Riba v Seči in nasadov v Stranjami, ki jih obdelujejo Drogini kooperanti, so te dni vlagali v morje mladice užitnih klapavic ali pidočov. V morje so posejali približno 600 ton mladic. Letos pri Ribi predvidevajo, da bodo iz nasada v Seči potegnili nekaj čez 400 ton užitnih klapavic. Doslej so jih potegnili 125 ton od katerih so 110 ton izvozili v Italijo. »Funny car« poživil Portorož Na Koprskem naj bi S podelitvijo nagrad se je v nede-zaključila tekmovalna prireditev Y'unny caro, za veliko nagrado Portoroža. Skramna udeležba in prikaza-na vozila sicer niso upravičila na-s™a te prireditve, saj ni bilo opaziti prave izvirnosti in so bili vsi šti-Ue tipi predelanih vozil že znani. Kljub temu so predelana vozila trije tricikli, bivalni avto, trije buggyji, V*. *fičko«, vzbudili pozornost povsod, Kjer se je ta nenavadna procesija Ustavila. Pri sobotni promenadni vožnji po °balnih mestih so nenavadni vozni P“ric okrepili »old timerji« in če k rn prištejemo še novo portoroško Pridobitev, predelani doubledecker (s rZeTe ,riaSt’a'a v Rojanu, nekje izza župne cerkve. Prva razglednica je potovala DoKnnF1?0 voisko’ druga pa je stara »le« petdeset let. Ko bi primerjali drugi Drini • s kakšnim današnjim, bi videli še druge spremembe. Sicer pa je Predoi/^'2 me<* slikama, ki ju objavljamo, dovolj nazorna: očiten je »nanj; Kaj pa nas še čaka čez nekaj let? slike 18,110 uostslgiki, oboževalci časov, ki jih ni več. Ko pa gledamo take Vanni 86 ven?m ^e'u zbora. Občinstvo, ki je po-s^o dokazalo, da mu bolj prija ljud-^Pesem, pa je prišlo na svoj račun S^ti pri okcitanskih: Digo Jane to, frJ^oto. perujski El condor pasa in d'arn Qomid les hommes vivrant Fra °Ur H1 Aimer a perdre la raison. ho^ki pevci so seveda poželi naj-bo ;vru?en aplavz za slovensko Prišla ho ?0ni‘a^’ ki so jo nato ponovili skup-va gostitelji. Tradicionalna izmenja-letrJL- m Pozdravov je zaključila žabn!!J0 ve^ere. Sledilo je seveda dru-10 spečanje, kjer so pevci obeh zborov v skupnem petju takoj našli sličen jezik, simpatični dirigent Daniel Dutrech pa je znal razživiti celotno družbo. Zbor iz Pexiore in Cabardesa, ki ga je spremljal podžupan je obiskal med drugim Rižarno, se poklonil spomeniku padlim v Dolini z občuteno partizansko pesmijo in bil na prisrčnem sprejemu na dolinskem županstvu, kjer je gostom župan Švab poklonil grb občine Dolina. Gostje so obiskali tudi Kraško hišo in si ogledali Trst in okolico, tako da so odnes i domov še kar celovito sliko naših krajev in ljudi, ki tu živijo. Dolinčand jim bodo obisk vrnili oktobra, ko bo zbor Valentin Vodnik nastopil v Pexiori. Ob zaključku gostovanja pa nekaj obveznih misli o izrednem gostoljub-lju, ki so ga ponovno dokazali pevci in drugi Dolinčani, o brezhibni organizaciji, ki je imela za o malo spodrsljajev, saj so se vsi potrudili in se množično udeleževali vsakega dela. Noben problem ni bil dobiti ljudi, ki so priskočili na pomoč z znanjem francoščine: Kristina, Damjan Edi, Marjo, Berto so se odzvali vabilu, ali dobiti prostor za družabnost, ki ga je rade volje dala na razpaago družina Slavec, še bi lahko naštevali, saj je bilo sodelovanje resnično spontano in neprisiljeno, kar je ponoven dokaz, da se ljudje globoko zavedajo pomembnosti takih izmenjav, ki prispevajo, da se širi ideja po miru, spoštovanju in zbliževanju med narodi. Vsem, ki so sodelovali, od kuharic in kuharjev do spremljevalcev in gostiteljev se seveda organizatorji iskreno zahvaljujejo, saj je njihova zasluga, da so se gostje počutili kot doma. Posebno pomoč pa je nudila dolinska občinska uprava. Junijski likovni in glasbeni večeri so tako za nami. Vredni bi bili daljše in poglobljene ocene, saj so kakovostno dosegli visoko kulturno stopnjo, prešli krajevne meje in dosegli mednarodne razsežnosti, priklicali v cerkvico sv. Martina in v Torki jo množico obiskovalcev, ki so redno hodili na vse prireditve. Bili so to domačini iz Doline in Brega, ki se na to prireditev počasi navezujejo in ji sledijo čedalje z večjim zanimanjem. Nekaj pa je pri vsem tem motilo. Velikokrat se slišijo ugotavljanja, da pri nas primanjkuje poletnih kulturnih prireditev, da ljudje žejni kulturnega izražanja nimajo primernih predstav v poletnem času. Bržda je ta ugotovitev zgrešena. Dolinski kulturni delavci so pri- javili z velikim naporom kakovostne oleine večere visoke kulturne stop-ije, toda ljudi lačnih kulturnih prire-litev izven Brega (ki pa tudi ni bil hogve kako prisoten) ali bolje Doline la junijskih večerih nismo zasledili, azen nekaj častnih izjem. Kljub temu la so bili večeri dobro obiskani in eprav so morda organizatorji priča-;ovaU, da bodo zbudili s tako zahtevam programom več zanimanja tudi iri sami Zvezi kulturnih društev bi pilo škoda, če se ne bi nadaljevalo 10 tej poti, ki je edina pravilna in da-e dolgoročno zaželene sadove. (1979) v Občinski galeriji in v galeriji Kraške hiše, tokrat je prišel iz New Yorka, kjer živi že 27 let, na povabilo Slovenske izseljenske matice in Matice izseljenika Srbije, sicer pa tudi kot gost na svečani proslavi 50-letnice društva Progresivnih Slovenk Amerike in 80-letnice Slovenske narodne podporne jednote, ki je bila te dni v Cankarjevem domu v Ljubljani. Bogdan Grom pa ni prišel v Slovenijo samo kot gost, pač pa prvenstveno kot razstavljalec svojih del. Odprtje njegove razstave je bilo v sredo, 3. t.m. v prvem preddverju Cankarjevega doma. Poleg številnih ljubiteljev likovne umetnosti so se je udeležili tudi ugledni predstavniki slovenskega kulturnega življenja. Ob o-tvoritm so spregovorili direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik in podpredsednik skupščine Bojan Lubej in Zoran Kržišnik. Na stenah in panojih Cankarjevega doma je Bogdan Grom razstavil 16 izrezank ali, kakor jim sam pravi, plosko rezanih grafik, 8 barvnih fotografskih posnetkov svojih skulptur-velikank, ki krasijo mnoga javna poslopja v ameriških mestih, ter 7 velikih ročno izdelanih tapiserij (Woven Graphics) na podlagi grafičnih izrezank. Razen fotografij - skulptur so vsi drugi eksponati izdelki njegovega ustvarjanja zadnjih let, iz vseh pa odseva njegova navezanost na rodni kraj, predvsem na rodni Kras, ki je, z nekaterimi drugimi motivi, osrednja tematika razstavljenega ci kla, o čemer pričajo že nekateri naslovi kot Kraški zid, Pomlad, Pastir, Jesen. Druge izrezanke nosijo naslove Morje Jadransko, Grafiti, Listina, Nokturno, Skrivnostni obred. Spomin na Gardenijo, Pokol v begunskem taborišču (v Bejrutu), kar dokazuje, da Groma zanimajo kot umetniškega snovalca tudi aktualne teme. Toda tržaški Kras ostaja njegova izvirna ljubezen, h kateri se vrača in se bo še vračal, pa čeprav spreminjanje kraškega okolja z velikimi cestami na eni in zaraščenostjo nekdanjih goličav na drugi strani vzbuja v njem mile spomine na mladost, ki tone, kot tone žal tudi naša kra-ška starožitnost. Po zaključeni razstavi v Cankarjevem domu se bo z eksponati preselil v Črno goro, kjer bo razstavljal v Titogradu ali Kotoru, in nato še v Beograd. Meni, da se bo prihodnje leto spet vrnil v Evropo za ciklus razstav po raznih evropskih središčih, in zakaj ne tudi v Trstu. Med sedanjim bivanjem v Jugoslaviji in naslednjim povratkom v Evropo pa ga v New Yorku čaka delo na dveh velikih vetražah, to je na izdelavi dveh slik iz barvanega stekla, ki jih dela po naročilu za neko veliko u-pravno poslopje. Kljub dolgoletnemu bivanju v ZDA je Bogdan Grom ohranil svojo pristno slovensko domačnost in na vprašanje če ga kdaj pa kdaj muči domotožje in mika dokončni povratek v rodne kraje, odgovarja — kako bi rekel — bolj s čustvom kot z besedo. Kdo ve če ne bo nazadnje le zmagalo čustvo. A za zdaj, pozdravljen v stari domovini. Prispevajte za Dijaško matico TONE SVETINA Med nebom in peklom -—_____189______ tern ^ePrav je bil Losanna od potovanja utrujen, po je u tetefonskem sporočilu ni mogel zaspati. Nalil si °kn0 z.arec konjaka in ga spil v dušku. Skozi odprto ltieni 16 v sobo vdirala nemima vetrovna noč s šu-ki Jertl morja, ki je pljuskalo ob obalo, in piski ladij, Se Pripravljale, da izplujejo iz pristanišča. sodetoaSlovim le porušil gnezdo, pobil nekaj njihovih ZaporjuCev’ še ve^ jih je razkropil po taboriščih in od u a "7" ni mu pa uspelo ujeti ali ubiti niti enega 2graje rn*k bratov. Vse zamisli, ki so bile tako logično ciljev vsemi pastmi in zankami, so se tik pred sedita lz*azale za jalove. Mar ima Karlo tako močan ki g„ ut. da se izmika nevarnostim kot star volk, ki bj 1 mogoče dobiti v past? Ga mar svarijo ljudje, ki ie ®.a morali pogubiti, ali pa ga varuje višja sila, m moč doumeti? ctiskiipia-'|tra.t se ie že osmešil pred vojaškimi in polivke takS u ,ko ie napovedal, da jim bo pripeljal v skega ° brkinskega vodjo Karla Masla kot vipav-hanj, kj . JO -Janka Premrla - Vojka. Besen je bil tudi 'r*PavskileHZi?n^kno skupino napadal karabinjerje po bled vni , .tini in Trnovskem gozdu ter sejal strah V° akl od Idrije do Gorice Besen je bil na počasno administracijo, saj prefekti še niso izdali tiralic z razpisom nagrad, čeprav je bil vsak dan dragocen, saj je bila njihova neučinkovitost zalita s krvjo in se je vse več ljudi vključevalo v upor ter odkrito vojno. Na tihem je tekmoval z vojsko, kdo bo ujel vodjo upornikov, ali policijska pamet ali vojaška sila. Doslej sta se obe klavrno izkazali. Na jetra mu je šel polkovnik Torelli s svojo ženo Slovenko. Pred zadnjim napadom na četo v snežniškem gozdu mu je polkovnik zabrusil: »Nič ni z vami in vašimi zankami! Vi znate gledati pod prste nam, vojakom, in nas sumničiti, ne znate pa ujeti kolovodij upora. Dokler jih mi, vojaki, ne bomo privlekli za pete iz gozdov, tu ne bo miru.« Moral je temeljiteje omrežiti tega starega kozla in njegovo mlado ženo. Sum, da ona izdaja, kdaj bo šla vojska iz kasarn, se je zgrnil nanjo in krog kakšnih drugih možnosti se je zožil. Eden od partizanov, ujetih na Nanosu, je v hudih mukah izpovedal, da so bili obveščeni o napadu, pa so vojsko kljub temu pričakali, ker niso računali na tolikšno silo. Tudi presenečenje v koritniških gozdovih je propadlo. Nekje so razpoke, od koder se odcejajo vesti iz štabov med prebivalstvo in od tam k upornikom v gozdove. Našel jih bo, če so štabi tako nesposobni, da ne znajo čuvati vojaških skrivnosti! Moral bo pritisniti mlinarja. Ta pridobitniška podlasica si gotovo ne upa tvegati, da bi Karla zajeli v mlinu, čeprav gre za enkratno priložnost. In skva- dristi v vasi Ostrožno brdo so preleni in preneumni, da bi dobili na vabo dveh mlajših bratov, Pavleta in Jožeta, starejše v past. Nemogoče je, da se ne bi vračali k znancem in sorodnikom pa na pogorišče doma. Ljudje so v glavnem brezbrižni in čeprav smo v vojni, skuša vsakdo prelegati svoje breme na ramena drugih. Če jih spustiš, se mimo uspavajo in čakajo, da jim kdo drug pripravi tisto, kar bi si morali sami. Ni prave zavesti in ognja. Vpiti po ulicah in na paradah — to znajo, kajpak. Toda tam, kjer padajo tudi glave, jih je malo, je razmišljal Losanna. Ko je popil še eno čašico konjaka, so mu misli postale bolj vedre in rožnate. Iz zavesti je izrinil vojno in dolžnosti, ki so ležale na njem kot mora, in začel razmišljati o svojih problemih. Na oknu se je že risal nov dan, oglašale so se ptice in morje na obali je bolj hrumelo. Na težave je zadel tudi pri svojih osebnih načrtih. Denarni in trgovski magnat Depolo, Lorin oče, je spremenil svojo taktiko v odnosih do njega in hčerke. Slutil je, da se je trdno odločil, da mu je ne da za ženo. Svoje čase mu je mož rad tudi naglas nasprotoval v pogovorih in zablestel pred hčerjo, če ga je spravil v zadrego. Sedaj je to povsem opustil. Čim bolj je bil z njim prijazen — kot bi navidezno že privolil, da ga bo po vojni sprejel za zeta in poslovnega družabnika — tem bolj je vplival na hčerko, da mu ne bi zaupala in da ga ne bi ljubila. Kot vsako poletje je bila tudi tokrat Lora na plažah Lida. Iskal jo je tam, toda povedali so mu, da se zabava z nekim višjim mornariškim oficirjem. •* Zaključen teniški turnir v Wimbledonu Prepričljiva zmaga McEnroeja LONDON — Američan John Mc Enroe je v finalnem dvoboju prestižnega wimbledonskega turnirja premagal Jimmyja Connorsa (ZDA) in tako osvojil že tretjo zmago na tem turnirju. McEnroe je srečanje dobil z rezultatom 6:1, 6:1, 6:2, kar že samo po sebi priča, koliko je bil močnejši od svojega nasprotnika. Z natančnimi servisi in dinamično igro je McEnroe popolnoma nadvladal nasprotnika in mu ni dovolil, da bi ujel ritem igre. Connors pa je bil nasprotno pri serviranju dokaj skromen, pri sprejemu pa ga je McEnroe večkrat spravil v zadrego. Že od samega začetka ni bilo nobenega dvoma o tem, kdo bo zmagovalec, saj je bil Connors popolnoma nemočen proti razigranemu McEnroeju. McEnroe se je že petkrat zapored uvrstil v finale wimbledonskega turnirja. V teh letih je trikrat tudi zmagal in sicer leta 1981, ,1983 in 1984. V letošnji sezoni je odigral 56 srečanj, od katerih je 55 zmagal. Prvo mesto je»zasedel na devetih od desetih turnirjev, ki se jih je udeležil. Premagal ga je le češki igralec Ivan Lendl v finalu pariškega turnirja. S temi uspehi je McEnroe dokazal, da sodi med najboljše teniške igralce vseh časov. Mnogi ga že sedaj primerjajo s švedskim asom Borgom, ki je v Wimbledonu zmagal kar petkrat zapored od leta 1976 do 1980. Prvo priložnost, da bo dokazal svojo premoč nad ostalimi igralci, bo John McEnroe imel že na prihodnjem tur- 1974 Connors (ZDA) 1975 Ashe (ZDA) 1976 Borg (Šve.) 1977 Borg (Šve.) 1978 Borg (Šve.) 1979 Borg (šve.) 1980 Borg (Šve.) 1981 McEnroe (ZDA) 1982 Connors (ZDA) 1983 McEnroe (ZDA) 1984 McEnroe (ZDA) nirju v Flushing Meadowu. Wimbledonski turnir, ki ga skoraj vsi smatrajo za najbolj prestižnega, se je z moškim finalom zaključil. Letos na njem ni bilo večjih presenečenj, saj sta tako v moški kot v ženski konkurenci zmagala favorita. Tudi Kitajska se boji PEKING — Kot je dejal glasnik kitajskega olimpijskega odbora, je Kitajska precej v skrbeh za varnost svojih atletov na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Kljub vsem zagotovilom, ki jih je dal predsednik Reagan, se namreč bojijo, da bi organizacije, ki simpatizirajo za Tajvan, poskusile ugrabiti kakega njihovega atleta. e PORTUGALSKI NOGOMETAŠ Cha lana (Benfica) bo v novi sezoni i-gral v Bordeauxu, kamor je prestopil za francoske razmere rekordno vsoto 3 milijard lir in pol. Chalana je podpisal petletno pogodbo. VN Dallasa v formuli ena Rosberg (Fin.) najhitrejši DALLAS — Finec Keke Rosberg na williamsu je zmagovalec nedeljske avtomobilske dirke v formuli ena za VN Dallasa. Kot že na prejšnji dirki v Detroitu, je bila tudi tu proga speljana po mestnih ulicah in je zato bila izredno zahtevna in nevarna, tako da je dirko zaključilo le osem voznikov. Edini, ki bi lahko ogrozil Ros-bergovo zmago, je bil René Arnoux na ferrariju, ki je sicer zaradi okvare startal kot zadnji, a se je z odlično vožnjo prebil do drugega mesta, na koncu pa očitno ni hotel tvegati. Ponovno je bil uspešen tudi Elio De An-gelis na lotusu, ki je bil tretji. Rosberg, ki je z nedeljsko zmago krepko napredoval na lestvici svetovnega pokala, je na dirki imel precej sreče, saj je lahko prevzel vodstvo šele po odstopu Prosta, ki je do tedaj zanesljivo vodil z veliko prednostjo. Le nesreča je Proštu preprečila, da bi osvojil že četrto zmago letošnje sezone. Odstopiti je moral tudi drugi Ferrarijev voznik Michele Albereto, ki pa se do tedaj ni posebno izkazal. 7. Fabi (It.) brabham BMW po 3 krogih; 8. Winkelhock (ZRN) ATS-BMW po 3 krogih. SKUPNI VRSTNI RED PO 9 DIRKAH 1. Prost (Fr.) 34 točk; 2. Lauda (Avs.) 24; 3. De Angelis (It.) 23,5; 4. Arnoux (Fr.) 22,5; 5. Rosberg (Fin.) 20; 6. Piquet (Fr.) 18; Warwick (VB) 16; 8. Albereto (It.) 9; 9. Brundle (VB) 8; 10. Tambay (Fr.) 7. LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ PO 9 DIRKAH 1. McLaren 58,5 točke; 2. Ferrari 31,5; 3. Lotus 29,5; 4. Williams 24; 5. Brabham 21; 6. Renault 20; 7. Tyrrell 13; 8. Euro-Alfa 6; 9. Toleman 4; 10. Ligier in Osella 2; 12. Arrows 1. Ivic pri Benfici LIZBONA — Jugoslovanski trener Tomislav Ivič je novi trener Benfice. Zamenjal je Šveda Erikssona, ki bo namesto Liedholma vodil Romo. V pretekli sezoni je Ivič vodil turško enajsterico Galatasary. kratke vesti Jugoslavija boljša od Italije PERUGIA — V ‘prvem srečanju evropskega ženskega košarkarskega kadetskega prvenstva je Jugoslavija s 84:82 (59:38) premagala Italijo. »Plave« so v prvem polčasu igrale odlično, v drugem pa so precej popustile. Ostali izidi: Madžarska - Belgija 88:36 (41:18), Francija - Nizozemska 55:61 (26:31), Avstrija - Madžarska 13:89, Jugoslavija - Zah. Nemčija 67:26, Romunija - Francija 78 proti 70, Španija - Belgija 49:48. Italijan Rosi evropski prvak PERUGIA — Z zmago po točkah v 12 krogih proti Špancu Fernande-zu je Italijan Gianfranco Rosi osvojil evropski naslov v vel ter kategoriji. Danes žrebanje parov v evropskih nogometnih pokalih V Ženevi bodo danes opoldne izžrebali pare šestnajstine finala pokala prvakov in pokala pokalnih prvakov ter dvaintridesetine pokala UEFA. PREGLED ZGODOVINE OLIMPIJSKIH IGER m. Avstralske olimpijske igre — leta 1956 jih je gostil Melbourne — so bile doslej edine P°d ekvatorjem. Nasprotni letni ča-si so povsem obrnili športno programiranje. Športniki s severa so morali doseči višek forme v pozni jeseni. Domače okolje je precej pripomoglo Avstralcem, ki morajo sicer ob vseh drugih priložnostih plačevati ceno zamenjave letnih časov. Svet je tedaj pretresala vrsta vznemirljivih dogodkov. Bližnji vzhod in srednja Evropa sta bili tedaj v mastnih naslovih časopisov. Na dan ko so v Grčiji prižigali o-limpijski ogenj, so francoski in angleški padalci napadli Port Said in končali agresijo na Egipt. Razlog je bil nacionalizacija Sueškega prekopa, za katero se je odločil egiptovski predsednik Naser. Še prej so Francozi in Angleži divje bombardirali Kairo in sam Port Said, kar je sprožilo po svetu val protestov. Nič bolje pa ni bilo v Evropi, kjer je Sovjetska zveza vojaško posegla na Madžarskem. Nastala položaja sta ustvarila napetost tudi v olimpijskem gibanju. Nizozemska in Švica sta zaradi Madžarske odpovedali udeležbo, ni ju pa motil napad na Egipt. Švicarji so z izjemo telovadcev nato le nastopili. Egipt je zahteval preklic vabila Franciji, Veliki Britaniji in Izraelu, ki je pomagal pri napadu, sam pa se iz praktičnih razlogov OI ni udeležil. Mnogi kraji so seveda zahtevali preklic vabila SZ, končalo pa se je vse le pri besedah. V Alžiriji je naraščal oboroženi u-por proti Francozom, ki so svojo civilizacijo preko vdorov in bombnih napadov izvažali tudi v Tunizijo. Kitajski zunanji minister Čuenlaj je o-menil možnost sprave s Taiwanom, na Kubi pa so študentske demonstracije oznanjevale oboroženi upor proti diktatorju Batisti. Trst je bil tedaj zelo vezan na politične in športne dogodke. Sueška kriza je ohromila pristanišče, v Avstralijo pa se je komaj izselilo nekaj tisoč Tržačanov. Občinska uprava je v dneh OI objavila, da se je v zadnjih petih letih izselilo 9.368 ljudi, od tega 5.383 delavcev. Večina je našla novo domovino v Avstraliji- Večno mesto Rim je v avgustu in septembru 1960 gostilo zelo uspešne igre. Nekatera tekmovanja so izvedli kar v starih rimskih zgradbah in bistvenih težav ni bilo. Sovjetska zveza se je v Rimu predstavila z zelo močno ekipo, ki je na koncu celo prehitela ZDA. V Moskvi so prav tedaj obsodili ameriškega pilota Powersa, čigar vohunsko letalo U-2 je bilo sestreljeno nad SZ, P° krajšem vesoljskem poletu pa sta se srečno na Zemljo vrnila psički Strelka in Belka. Po svetu pa je še naprej tekla kri. Bivši belgijski Kongo je v tem letu kot mnoge afriške dežele dobil formalno neodvisnost. Domači rodoljub Patrice Lumumba pa je hotel tudi dejansko neodvisnost. Belgijski, ameriški in drugi monopoli so organizirali bele plačance in domače kolaboracioniste in ideje Lumumbe zatr- li. CIA je nato poskrbela, da so Lu' mumbo tudi umorili. V Alžiriji so imeli vojaško pobudo v rokah partizani osvobodilne fronte. Francoski koloni so se upirali vsaki možnosti sprave in so se uprli ukazom & Pariza. Padalci in militarizirani civilisti pod vodstvom generala Salona so dejansko izvedli državni udar in začeli skrajno krvavo zatiranje upora. Kuba tedaj še ni oznanila svoje socialistične usmeritve, Američanom pa je bilo vse že jasno *n grozili so z vojaškim posegom. Tržaška ladjedelnica CRDA je še obratovala in prav v dneh OI so y njej začeli graditi potniško ladjo »Raffaello«. Po zaslugi boksarja Ben-venutija je v naše mesto prišlo tudi olimpijsko zlato. Sožitje ob meji jf razburilo skrajno žaljivo pisanje italijanskega tiska na račun žreba, ki je v nogometni finale uvrstil Jugoslavijo namesto Italije. Poolimpijska kronika je zabeležilo nekaj zanimivih dogodkov. Za svojo zmago na 200 m je šprinter Berruti prejel »giulietto sprint«, grški kralj Konstantin (zmagal is v jadranju) P a ... jahto. Seveda ni izostal niti škandalček-Odkrili so, da so v olimpijskem naselju redno oddajali kakih 1000, obrokov hrane ljudem, ki niso imeli do njih pravice. BRUNO KRIŽMAN VRSTNI RED 1. Rosberg (Fin.) williams honda v 2.01’22”617 s poprečno hitrostjo 192,203 km na uro; 2. Arnoux (Fr.) ferrali po 22”617; 3. De Angelis (It.) lotus renault po 1 krogu; 4. Laffite (fr.) Williams honda po 2 krogih; 5. Ghin-zani (It.) osedla po 2 krogih; 6. Man-sell (VB) lotus renault po 3 krogih; totip 1. — 1. Viorika 2 2. Areos X 2. — 1. Ascalon 2 2. Zogoto 2 3. — 1. Buttigliera 2 2. Ciombe X 4. — 1. Nelbi X 2. Sc mio 2 5. — 1. Arte Veneziana 1 2. Krichet 2 6. — 1. Carso 2 . 2. Seven Uup X KVOTE 12 ( 7 dobitnikov) - 50,864.000 Itili ( 414 dobitnikov) - 830.000 Ur 10 (5087 dobitnikov) - 66.000 Ur Tradicionalno mladinsko veslaško tekmovanje Veneto pred Istro, našo deželo in Slovenijo V soboto pònoti se ni nič kaj dobro obetalo tradicionalnemu veslaškemu šesteroboju za memorial Borisa Kocijančiča, ki je bil tokrat na sporedu v Trstu. Na srečo pa je veter ponehal in tako so tekmovanje v Barkovljah izvedli brez zastojev. Tokrat so se sicer pomerili le mladi veslači iz naše dežele. Koroške, Slovenije, Veneta in Istre, ker so Dunajčani nepričakovano odpovedali svoj nastop. Najuspešnejši so biU predstavniki iz Veneta, ki so posegU kar po štirih prvih ter treh drugih mestih. Viden napredek so pokazali tudi tekmovalci iz Istre (iz Pulja, Rovinja in z Reke), ki so se uveljaviU v treh preizkušnjah. Tako naša dežela kot tudi Slovenija sta biU tokrat nekoli-ko v ozadju, še zlasti če pomislimo, da se je Furlanija-J uh jska krajina na lanski izvedbi v Celovcu celo u-vrstila na prvo mesto na skupni lestvici prav pred Slovenijo. Tokrat je Slovenija, ki so jo zastopali Argo iz Izole, Bled, Branik iz Maribora in Nautilus iz Kopra, osvojila le eno zmago z dvojnim dvojcem Branika, četverec Bleda pa je bil drugi. Naša dežela pa je edino prvo mesto zasedla v moškem enojcu (poleg treh drugih mest). Prihodnje leto bo tekmovanje na vrsti na Bledu. Seveda imajo kot na vseh tekmovanjih tudi na tem rezultati svoj pomen, vendar še večjega imajo prijateljski stiki, ki se ob takih priložnostih ustvarjajo in utrjujejo. Prav v tem smislu gre pohvaliti tudi Tržaški pomorski klub Sireno, ki je tekmovalcem dal na razpolago svoj prostor ob morju. Rezultati MOŠKI ČETVEREC S KRMARJEM (1.500 m): 1. Veneto 6’01”1; 2. Istra 6'02”4; 3. F—JK 6’22”7; 4. Slovenija 6’25”2; 5. Koroška 6’50”. DVOJNI DVOJEC (1.500 m) : 1. Slovenija 601”; 2. F-JK 6'09”4; 3. Koroška 6’17”8; 4. Veneto 6’29”4; 5. Istra 6’31"2. DVOJEC BREZ KRMARJA (1.500 m): 1. Veneto 6’22”8; 2. F-JK 6’ 46” 1; 3. Slovenija 6’49”4; 4. Istra 7’ 13”9 ENOJEC: 1. F-JK 6’42”5; 2. Veneto 6’57”3; 3. Slovenija 7'00’T; 4. Istra 705’'1; 5. Koroška 7’28”3. ČETVEREC BREZ KRMARJA (1.500 m) : 1. Istra 5’46”3; 2. Slovenija 5’ 56”6; 3. Veneto 6T5”1; 4. F—JK 6’ 2V7. DVOJNI ČETVEREC (1500 m): Veneto 5’36”5; 2. F-JK 5’40”3; * Slovenija 5'49”5; 4. Istra 5'58’’3; »• Koroška 6’02”7. OSMEREC: 1. Istra 5’35”7; 2. Ve-neto 5’36”7; 3. F—JK 5’38”1; 4. Slovenija 5’55”7. ŽENSKE ENOJEC (1000 m) : 1. Istra 4’49 t ; 2. Veneto 5’02”1; 3. Slovenija 5'28 •>-4. F-JK 5’46”1. DVOJNI DVOJEC (1000 m): 1-neto 4’35”2; 2. Istra 4’35”3; 3. ška 4’57”5; 4. F-JK 5'05”2; 5. Slovenija 5’14”9. Skupna lestvica _ g, 1. Veneto 54 točk; 2. Istra 47,5. ^ Furlanija - Julijska krajina 41,5, Slovenija 38; 5. Koroška 15. Motociklizem: VN Belgije Kolesarska dirka po Franciji Trojna zmaga honde Barteau zdržal tudi na Pirenejih FRANCORCHAMPS — Motociklistično dirko za VN Belgije je dobil Američan Freddy Spencer na hondi. Drugi je bdi njegov rojak Randy Ma-mola, tretji pa Francoz Roche, oba na hondi. Spencer je vodstvo prevzel že po drugem krogu in prvo mesto brez težav obdržal do konca. REZULTATI 500 ccm: 1. Spencer (ZDA - honda) 51’33”17, poprečna hitrost 161,543 km na uro; 2. Mamola (ZDA - honda) po 5”71; 3. Roche (Fr. - honda) po 6”76. Skupna lestvica po 9 dirkah: 1. La wson (ZDA) 107 točk; 2. Spencer (ZDA) 87; 3. Mamola (ZDA) 81. 250 ccm: 1. Herweh (ZRN - reaj-ro-tax) 43'16”45, poprečna hitrost 153,957 km na uro; 2. Pons (šp. - robas ro-tax) 43’16''93; 3. Sarron (Fr. - ya-maha) 43’18”63. Skupna lestvica po 9 dirkah: 1. Sarron (Fr.) 82; 2. Herweh (ZRN) 70; 3. Mang (ZRN) 58. 80 ccm: 1. Dorflinger (Švi. - zun-dapp) 39’ 12”, poprečna hitrost 140 km na uro; 2. Martinez (Šp. - derbi) po 23”; 3. Bianchi (It. - huvo casal) po 42 sekundah. Skupna lestvica po 7 dirkah: 1. Dorflinger (ZRN) (Švi.) 76 točk; 2. Abolt (ZRN) 65; 3. Bianchi (It.) 63. GUZET-NEIGE — Včerajšnjo enajsto etapo kolesarske dirke po Franciji je sicer osvojil Anglež Millard (v nedeljo se je na 10. etapi uveljavil Belgijec Vanderaerden), vendar je največje presenečenje pripravil prav Francoz Barteau, ki je odlično branil svojo rumeno majico. Marsikdo je namreč računal, da bo na etapi po Pirenejih zgubil precejšen del svoje prednosti. Glavna favorita za končno zmago, njegova rojaka Fignon in Hi nault, pa se nista kaj prida okoristila: prvi je pridobil le dve minuti, drugi pa celo manj kot eno. Etapa se je v bistvu odločila na spu-spu s Porteta-D’Aspeta: Miller, Ber-nardeau (včeraj je bil eden najaktivnejših), Kolumbijec Herrera in Španec Delgado so pustili za sabo glavnino in skupaj začeli vzpon proti Guzet Nei-geu. V zaključnem delu etape je Mil-lar potegnil in sam prišel pred cilj. Trenutne težave, v katerih se je znašel Hinault, je takoj izkoristil Fignon in pridobil še nekaj dragocenih sekund nad verjetno najnevarnejšim tekmecem za končno zmago. VRSTNI RED 11. ETAPE iz Paua do Guzet - Naigea. 1. Milar (VB), ki je 226,5 km prevozil v 7.03’41”; 2. Herrera (Kol.) 7.04’22”; 3. Delgado (Šp.) 7.04’42"; 4. Bemardeau (Fr.) 7.05'28; 5. Veld-scholten (Niz.) 7.05’46”; 6. Arroyo Tudi naši igralci na turnirju Audaxa S polfinalnimi srečanji, ki bosta drevi, se tradicionalni nogometni turnir, ki ga v Gorici organizira ŠD Audax, bliža koncu. Po tritedenskih srečanjih so se v konico turnirja uvrstile postave Istituto de Agostini, Arredamenti Bolteri, Bar Dopolavoro iz Stražic in Impresa Smeralda. V ekipah, ki nastopajo na turnirju, igrajo tudi nekateri slovenski igralci naših društev. Med terni se je doslej najbolje uveljavil David Klanjšček, ki je z 9 zadetki na 2. mestu posebne lestvice za strelce. (Šp.) 7.05’54”; 7. Fignon (Fr.) J. g, 5’54”; 8. Le Bigaut (Fr.) 7.06 30 •„ Flores (Kol.) 7.06'41”; 10. Ru«"1 ur (Švi.) 7.06-46”; 11. Kelly (Ir.'V; 6’1G”; 12. Acevedo (Kol.) 7 .<#>*, 13. Hinault (Fr.) 7.06’46”; 14- wuu (Niz.) 7.06’55”; SKUPNA LESTVICA y> 1. Barteau (Fr.) 51.35’33”; .^ori Gttìlloux (Fr.) po 7’37”; 3. * Žj2.) (Fr.) 10'33”; 4. Veldscholten V. g. 12’28”; 5. Hinault (Fr.) 12dtiiv(>r Anderson (Avs.) 13’29”; 7.■ 9- (VB) 14'24”; 8. Kelly (Ir.) Lemond (ZDA) 14’35”; 10. (Šp.) 14’37”; 11. Winnen (Niz.) ^ djot 12. Arroyo (Šp.) 17T0”; 13- . -, (Fr.) 17’34”; 14. Visentini minut 34”; 15. Ruttiman (Švi ) ‘ jgiiS 16. Simon (Fr.) 19’01”; 17- Ji} l9 (Bel.) 19’09” ; 18. Caritoux minut 16"; 19. Bemardeau „ 19’22”; 20. Le Bigaut (Fr.) I , Osma trofeja Močilnik Kolesarji Adrie skupni Henigman (TVD Partizan Do) in Hafner (KK Adria) sta zmagovalca nedeljske kolesarske dirke za 8. trofejo Agrarie Silvano Močilnik, katere se je udeležilo rekordno število 85 kolesarjev iz Furlanije, Slovenije in Veneta. Kolesarji, ki so startali v dveh kategorijah, so pokazali veliko borbenost, o čemer priča tudi izredno visoka poprečna hitrost na krožni stezi Pri Padričah, s končnim ciljem na Ba-z°vski cesti nad Lonjerjem. V mlajši kategoriji, v kateri je starko 51 vozačev se je dirka odločila po četrtem izmed osmih krogov, ko je pobegnila skupina štirih kolesarjev, ki Je složno vozila do nekaj sto metrov Pred ciljem, ko je Henigman silovito Potegnil in odločil dirko sebi v prid Pred Škuljem, Doljakam in Zakotnikom. Glavnina, ki je stalno lovila ličnike je bila na cilju po enominut-nem zaostanku. V starejši kategoriji P? so takoj v prvem krogu pobegnili Kunaver, Marušič, Piccolo in Cerasa- ri, ki so vodili skoraj štiri kroge, nakar jih je dohitel in prehitel Jože Hafner, ki je nato zmagal s precejšnjo prednostjo pred glavnino 28 kolesarjev. Ekipno je premočno slavila lonjer-ska Adria, ki si je zagotovila prvo mesto z veliko prednostjo in tako osvojila tudi trofejo Močilnik, poleg tega pa še plaketo za največje število udeležencev (12). Dirke se je udeležilo tudi številno zastopstvo pobratenega društva iz Grosuplja, ki se je odlično izkazalo v starejših kategorijah, poleg seveda kolesarjev iz Dola pri Ljubljani, ki bodo v nedeljo gostili lonjerske tekmovalce na mednarodni dirki v Dolu. VRSTNI RED PO POSAMEZNIH KATEGORIJAH Mlajša kategorija Juniorji: 1. Henigman (TVD Partizan - Dol), ki je 64 km dolgo progo zmagovalci prevozil v 1 uri 32 minutah s povprečno hitrostjo 41,739 km na uro in je tudi absolutni zmagovalec kategorije; 2. Mak (TVD Partizan Dol); 3. Komac (Adria); 5. Renko (Adria).' Kadeti : 1. Škulj (TVD Partizan Dol). Seniorji: 1. Doljak (GS Soteco); 2. Zakotnik (Adria) ; 5. Lenarčič (Adria). Debutanti : 1. Peršič (Cottur). Starejša kategorija Veterani: 1. Hafner (Adria), ki je 64 km dolgo progo prevozil v 1 uri 36 minutah, s povprečno hitrostjo 40 km na uro in je absolutni zmagovalec kategorije; 2. Kunaver (Adria) ; 3. Marušič (Adria). Gentlemen: 1. Cerasari (SC Gentle-men). Super Gentlemen: 1. Bergamasco (SC Cremcaffè). R. Pečar Doberdobke prve med ženskami BS E?'"™19 mt ■ 14 ih? Lg pu 1 M igfmrmm, 11 t Sh r 1 * ■ -* L V Doberdobu se je zaključil prvi del odbojkarskega turnirja za memorial »B. Frandoliča«, ki ga prireja KD »Kras« iz Dola in s Poljan. V četrtek zvečer je bil na vrsti finalni del v ženski konkurenci. Zmagale so Dober-' dobke, pred Vrhovkami in Doiankami. Posnetek je s tekme med Doberdobom in Dolom Športna ritmična gimnastika Pokrajinsko kadetsko prvenstvo v četveroboju Borovke na pripravah Uspešen nastop slovenskih atletinj V nedeljo se je v mia z devetdnevni" skupnih poletnih priprav prva sku-wna Borovih telovadk, ki so pod vod-,v°m prof. Olge Pavletič ter zveznih y°nerjev Tea Pajnika in Branke , »ingerì vadile tako elemente akro-atike, kot tudi špartnoritmične gim-astike (za posameznice in skupinske zal6*6 z Vadba je bila dokaj alitovna in naporna, saj so v dveh aakodnevnih treningih dekleta vadila J^ar štiri ure in pol, kljub temu pa so anoge z izredno prizadevnostjo še atIte podaljšale svoje treninge. . V okviru priprav sta bili tudi dve kovanji, ki sta dVi tak izid: , AKROBATIKA: 1. E. Buzečan 67,2; H. Schmidt 56,7; 3. P. Cappellini 54,1; 4. K. Kozlovič 53,3; 5. A. Maru-celli 52,1; 6. J. Rudež in T. Krmec 48,00. ŠRG: 1. Buzečan 27,40; 2. Rudež 26,45 ; 3. Schmidt in D. Svetina 25,90; 5. Kozlovič 25,10; 6. Marucelli 24,70; 7. Krmec 24,65; 8. Cappellini 24,05. SKUPNA LESTVICA: 1. Buzečan 94,60 ; 2. Schmidt 82,60; 3. Kozlovič 78,40; 4. Cappellini 78,15; 5. Marucelli 76,80; 6. Rudež 74,45 in 7. Krmec 72,65. Vse tekmovalke, brez izjeme, so dosege na tečaju velik napredek, ki jim bo predstavljal dobro osnovo za vadbo med letam in za nastope na raznih tekmovanjih, ki so v letošnji sezoni pred njimi. V petek je bilo na tržaškem stadionu Pino Grezar posamično pokrajinsko prvenstvo za kadetinje v četveroboju. Mlade tekmovalke so se pomerile v teku na 80 m, na 600 m, v skoku v daljino in v metu kopja. Čeprav so bile prisotne vse najboljše kadetinje iz pokrajine pa je bila udeležba komaj zadovoljiva in tudi rezultati so bili slabši od pričakovanih. Vzrok za to je treba iskati v neaktivnosti tekmovalk med izpiti po končani nižji srednji šoli. Med nastopajočimi so bile tudi kadetinje Adrie in Bora Infordate, ki so dosegle nekaj izvrstnih uvrstitev, čeprav je izostal sicer najprestižnejši pokrajinski naslov in je nekoliko presenetljivo slavila Weissova, članica tržaškega San Giacoma. Najugodneje je presenetila borovka Martina Gheriani, ki je v svojem prvem nastopu v četveroboju zasedla končno zmago drugo mesto z odličnim končnim seštevkom točk. Tretja je bila Tanja Kalc, kateri se je poznalo, da zaradi izpitov ni trenirala, za nastop pa velja pohvaliti tudi borovki Krmec ter Baučar in adrievko Sumbe-raz, ki so zasedle peto, šesto in sedimi mesto. Med posameznimi rezultati imajo deželno vrednost dosežki Kalčeve na 80 m z 10”7, Gherlanijeve na 600 m z 1’53”2 in Sumberazove v metu kopja s 30,40 m. Dober rezultat pa predstavljata tudi skupna seštevka v četveroboju Gherlanijeve in Kalčeve. REZULTATI 1. Weiss (S. Giacomo) 2.149 točk (10”7, 1’59”; 4,48 m, 16,38 m); 2. Gheriani (Bor Infordata) 2.061 (11”2, V53”, 4,06 m, 24,30 m); 3. Kalc (Bor Infordata) 2.003 (10”7, 1’59”4, 4,40 m, 18,14 m); 5. Krmec (Bor Infordata) 1.760 (11”1, 2’04”6, 4,42 m, 16,50 m); 6. Baučar (Bor Infordata) 1.693 (11”8, 1’58”8, 3,84 m, 23,10 m); 7. Sumberaz (Adria) 1.685 (12”1, 2’06”5, 3,79 m, 30,40 m); 10. Pilat (Bor Infordata) 1.291 (11’9, 2'04”9, 3,29 m, 19,16 m); 13. Naturai (Bor Infordata) 1.082 (11”9, 2’07”2, 4,12 m, v kopju brez u-vrstitve) ; 15. Ažman (Bor Infordata) 992 (12”6, 2’22", 3,52 m, 20,10). (AB) r obvestila JPK Sirena č«reJa 06 23- do 29. Julija Jadralni te-vs' deskah. Tečajniki bodo lahko <01 y°*e9e vadili s klubskimi deskala', Vpisovanje vsak dan na sedežu llau ?a osutem zemljišču v Barkov-Pa P» telefonu na št. (040) W63 Po 21. uri. košarkarska komisija »E. »sc vod«# a’ da bo košarkarski tečaj pod lŽ/dVom Petra Brumna potekal od Deri,,0 D. julija. Zbor igralcev in tre-v BJev bo v četrtek, 12. julija, ob 8.45 "a ,] °vcm športnem centru na stadioni^ ■ ®aj«. Pozivamo vse igralce, ki da , oddali prijavnice za tečaj, »l, . oimprej storijo ali na stadionu ^Sšhi pri vratarju, ali na sedežu *■ v Ul. sv. Frančiška 20. ob^ Sìrena Bajjj a, da je novi sedež ob morju v »oq, v|iah ves dan na razpolago čla- Kosarkar Interja 1904 Lorenzi v Gorico Novosti pri Segafredu Goriški drugoligaš Segafredo je ob izteku košarkarske borze kupil od tržaškega društva Inter 1904 17-letnega Maura Lorenzija (200 cm), ki je med najbolj obetajočimi košarkarji naše dežele. Zanj so se zanimala številna društva in med temi tudi tržaški Bic. S prihodom Lorenzija se je goriško društvo odločilo za kadrovanje in u-veljavitev mladih igralcev iz dežele, kar je edina možna pot, če pomislimo, da Segafredo ne razpolaga z velikimi vsotami denarja. Sicer pri goriškem društvu pravijo, da bodo v naslednjih dneh kupili še nekaj mlajših igralcev iz dežele, da bi tako sestavili ogrodje ekipe tudi za naslednje sezone. Glede Američanov se ve le to, da je Mayfield včeraj podpisal enoletno pogodbo, za drugega tujca pa še tečejo pogajanja. Lahko se zgodi, da bosta tokrat ekipo zapustila Pieric in Biaggi, ki sta postala zanimiva za marsikatero peterko. Vse pa se bo odločilo v naslednjih dneh. MEMORIAL »B. FRANDOLIČ« Drevi moški finale Drevi se bo v Doberdobu zaključil odbojkarski turnir za memorial »B. Frandoliča«, ki ga je pripravilo KD »Kras« iz Dola in s Poljan. Potem ko so konec prejšnjega tedna odigrali finalno žensko srečanje, je drevi na sporedu zaključek v moški konkurenci. Ob 20. uri bo srečanje med Sovod-njami in Jamljami za 3. mesto, za končnega zmagovalca turnirja pa se bodo ob 21. uri potegovali odbojkarji Štandreža in Našega prapora. Nočni planinskoorientacijski pohod Pohvale organizatorjem V soboto je odsek za rekreacijo ŠK Kras priredil nočni tekmovalni planinskoorientacijski pohod po klancih in stezah v bližini Saleža. Organizatorji so bili za ves vložen trud v pripravo pohoda primemo poplačani, saj je bilo na startu kar 11 ekip, med katerimi je bila tudi skupina iz Sežane, tako da je pohod dobil še vidnejši pečat. Pohod je bil res nočni, v pravem pomenu besede, saj je zadnja ekipa opravila svoje naloge okoli 2. ure ponoči. V glavnem so bila vprašanja usmerjena k splošni razgledanosti posameznika, s posebnim poudarkom na dogajanje pri nas v zamejstvu. Pri nekaterih nalogah so morali tekmovalci pokazati spretnost kot na primer pri zbijanju kamnov, sestavljanju najdaljše možne besede iz danih črk ali pa pri rezljanju piščal- ke iz jesenovke. Prehojena pot je bila dolga 6 - 7 km, tekmovalci pa so jo prehodili v približno dveh urah. Vsi prisotni so izrazili veliko pohvalnih besed na račun priprave pohoda, ki je bil izredno dobro organiziran. Končno prvo mesto je zasedla ekipa Balinarjev, v sestavi Srečko Živec, Eligij Kante, Mitja Grilanc in Zdravko Skupek s 141,5 točke. Sledi ji skupina Volkodlakov, ki so jo sestavljali Darma Purič, Elena Purič, Martina Kakeš, Hugo Fameti, Marko Zu-balič in Tomi Grilanc s 132 točkami. Tretje mesto pa je zasedla ekipa Bora v sestavi Sonja Budin, Milena Doljak, Ivanka Furlan, Sonja Milič, Robi Milič in Silvana Vesnaver s 125 točkami. Z. S. 3 KRAT MUNDIAL (24.) Drugi del tekmovanja 1. SKUPINA 0:0 ZRN - Nizozemska dalija 0:0 ZRN - Nizozemska 0:0 Italija - Avstrija 5:1 Nizozemska - Italija 2:1 > " Avstrija 1:0 Avstrija - ZRN 3:2 2. Nizozemska 5 točk, Italija 3, ZRN s«Tja 2. Brgj.fna -Ari>„^ ja - Peru 2. SKUPINA Poljska 2:0 Poljska - Peru 3:0 Argentina - Peru >iiaa l§6ntiri * w o:v v-ii genuina, - rei u Lg na ~ Brazilija 0:0 Brazilija - Poljska Argentina 5 točk, Brazilija 5 v golih), Poljska 2, Peru 0. 1:0 6:0 3:1 (slabši B; ra»;,.. FINALE ZA TRETJE MESTO ll,a - dalija 2:1 Arge FINALE ZA PRVO MESTO ltla - Nizozemska 3:1 (po podaljških) 6 6oi0y k°W strelec prvenstva: Kempes (Argentina) BRAZILIJA Argentinski Mundial se i večino evropskih poroče-alcev ni končal v Buenos iresu, saj smo mnogi iz-oristili priložnost in se za ekaj dni ustavili v Rio de aneiru. Res je, da so morda rugod čistejše vode kot Ipskemu jezeru podobni aliv Ria, drugod so višje are z lepšimi vrhovi od tistih, ki obkrožajo 120 km roki zaliv, na svetu so tudi lepša in bogatejša me-a; toda združitev morja in otokov, zalivov, širokih sščenih obal, stolpičastih vrhov — vse to daje Riu eprecenljivo in edinstveno vrednost. Vtis je, kot da L se naj roman tičnejši del Švice za nekaj metrov po-reznil v ocean. Toda to je le prvi pogled, nakar se zpred našimi Srni zvrstijo avenide in bulevari, med katerimi se-eda najbolj slovi Avenida predsednika Vargasa, kjer sako leto prirejajo svetovno znani karneval, pa še laže Copacabana in Ipanema, Sladkorna gora, 27 ìetrov visoki Kirstusov kip na Corcovadu in seveda idi dekleta na obrežjih z mogočnimi srebrnimi vaivi Atlantika, ki butajo ob obalo. Ženska lepota je tem mestu res nekaj neobičajnega. Lepota obrazov, udovito grajena telesa, polne ogrokline, Verjetno ima ri oblikovanju ženske lepote svoje prste vmes tudi amba, ples, ki se ga v Riu uče že od mladih nog in a ne pozabijo do smrti. Rio je mlado mesto, čudoviti zaliv so poimenovali ortugalci, ko so 20. januarja 1600 pripluli s štirimi aravelami in se zasidrali pod Pao de azucar - Slad- korno goro. Domnevali so, da gre za izliv reke, reko, ki je v resnici ni, so krstili po mesecu odkritja, kraj pa po svetniku, ki je godoval 20. januarja. Tako je nastal Sao Sebastian do Rio de Janeiro. 15 let kasneje je iz prvotnega oporišča že nastalo mestece. Toda ime je bilo predolgo, skrajšali so ga na Rio de Janeiro, končno pa je ostal le Rio. Tu bomo na lastne oči spoznali, kaj je macumba, ki ni zgolj vražje vernost, pač pa vse prej običaj, ki zajema krščanske in poganske navade iz Črne Afrike, od koder je prišel dober del brazilskega prebivalstva. V prvi vrsti gre za strastno spoštovanje spomina pokojnikov, ki jim zvečer na plaži prižge sveče, okrog pa nanizajo hrano, ki jo je imel pokojnik najraje. Kako sveto spoštujejo Brazilci ta običaj dokazuje tudi dejstvo, da se celo na smrt zlakani ne bo polastil darov, ki so namenjeni pokojnim. To pa je le najnižja stopnja, macumbe, ki je dostopna vsakemu turistu, saj je dovolj, da se v večernih urah sprehodi po nabrežju. Zahtevnejši obredi — izključno za ozek krog oboževalcev — so po domovih, kjer svečeniki žrtvujejo spominu pokojnika kri zaklanega petelina ali črnega kozliča, najzahtevnejši pa oni, ki jih oblasti prepovedujejo, vendar brez vidnih uspehov, po jasah pragozdov. Vsakemu obredu sledi seveda samba, ki "se ob prepotenih barvitih telesih zavleče pozno v noč. Skrivnost macumbe je na voljo vsakomur, ali vsaj večini, čeprav ni najbolj priporočljiva, saj se pri obredih v pragozdu dogajajo stvan, ki nikakor ne spadajo v naše stoletje. Tu pa tam se tudi pripeti, da radovedni turist plača slo pa iskanju novosti z življenjem, če ga od mamil, plesa in vraž j e vernosti omamljeni oboževalci izberejo za človeško žrtev. Naročnino: Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številko 15.00 din. naročnino za zasebnike mesečno 180.00. letno 1 800.00 din. za organizacij m podietio mesečno 250.00. letno 2 500.00 dm Poèmi tekoči ročun io Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Za SFRJ - Ziro ročun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|ona Kardelieva 8/11. nad telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st, viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'7 IVA 18'^. Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čaio pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275, tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski M dnevnik // dnevnik 10. julija 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa izdaja L JZTT C,an italijanske m tiskaTrst IHIm zveze časopisnih založnikov FIEG Skesani mafijec Scriva • - • ji se je včeraj sam predal Stanovanjske odpovedi RIM — V prvem trimesečju letošnjega leta je v Italiji prišlo do 59.830 stanovanjskih odpovedi. V primerjavi s prvim trimesečjem lanskega leta je njihovo število naraslo za 98,2 odstotka. Podatke je objavilo notranje ministrstvo, V svojem poročilu ministrstvo pojasnjuje, da je v 84,15 odstotka primerov do odpovedi prišlo zaradi konca najemniške pogodbe, v 6,4 odstotka primerov zaradi potreb lastnikov stanovanj, v ostalih primerih pa zaradi »različnih vzrokov«. Iz poročila notranjega ministrstva je nadalje razvidno, da je pojav razširjen v velikih mestih, kot so Rim, Milan, Turin, Neapelj, Firence, Bologna itd. CATANZARO — Karabinjerji iz Trope je so prejšnjo noč malo po 3. uri ponovno aretirali 37-letnega Pina Scrivo, prvega skesanca ’ndranghete. Scriva je pobegnil v noči med soboto in nedeljo iz karabinjerske vojašnice v Tropeji, kjer je bil že precej časa in se je »izpovedoval« preiskovalcem. Sam Scriva je prejšnjo noč telefoniral karabinjerjem in hotel je govoriti s polk. Buonom. Temu je povedal, da se nahaja na polju v periferiji Candidonija. Ko so orožniki prispeli na kraj, se je skesani mafijec sam predal. O sobotnem begu Scrive ni dano vedeti ničesar. Kaže, da je možakar izkoristil nekaj več »svobode«, ki jo je imel v vojašnici v Tropeji, potem ko je sklenil, da bo po arestu 28. aprila lani sodeloval s preiskovalci. Izpovedi skesanega mafijca so sodnikom sodišča v Palmiju omogočile začetek mnogih preiskav. Prav po podatkih, ki jih je dajal Scriva, naj bi v zadnjih mesecih aretirali ali izdali zaporni nalog za preko 200 oseb, ki jih sumijo, da so vpletene v mafijsko dejavnost. Zato se ni čuditi, da je po sobotnem izginotju na stotine karabinjerjev začelo z iskanjem »skesanca«. Prečesali so celotno področje in pregledali nad 3 tisoč oseb. Njihovo delo pa je vendarle bilo manj naporno od pričakovanega, saj se je skesani mafijec sam predal. Yorsko stolnico prizadel požar YORK (Velika Britanija) — Včeraj v prvih urah po polnoči je yorsko stolnico zajel požar. Avtomatski alarm je zatrobil ob 2.30, gasilci, ki so prišli v velikem številu iz vse grofije, pa so se borili s plameni vse do 6. ure. Požar se je vnel na strehi desnega stranskega krila in povzročil veliko škodo. Odprl se je strop krila, poškodovan je bil središčni stolp, dim pa je očrnil znamenita barvana stekla katedrale. Nekaj škode je v kriptah povzročila tudi voda, s katero so gasilci gasili požar. Vse kaže, da je požar zanetila strela, ki je treščila v stolnico med nočno nevihto. Kljub temu pa preiskovalci ne izključujejo možnosti, da je bil požar namerno podtaknjen. Kaže namreč, da je nedavno imenovanje yorškega škofa naletelo na negodovanje v vrstah vernikov. Vorška stolnica je ena najznamenitejših gotskih katedral v Evropi. Zgradili so jo v letih od 1225 do 1470. V preteklosti jo je že nekajkrat zajel požar, plameni pa niso nikoli povzročili večje škode. Krivi so samo šejki Domiselni francoski črpalkarji ponujajo svoje »blago« na čisto poseben način. Avtomobiliste hočejo namreč opozoriti, da niso oni krivi, če je bencin tako drag, ampak šejki... (Telefoto AP) 0 svojevrstni pornografiji založnikih in Sv. pismu... MANILA — Neki bivši založnik pornografskih revij iz Manile, katerega je zakon prisilil prekiniti dejavnost, je sedaj zahteval od sodstva, naj začne postopek proti katoliškemu duhovniku. Duhovnik je ravnatelj neke založniške hiše, ki naj bi po mnenju tožitelja prodajala opolzke knjige. Katere? Ja, Sveto pismo, vendar! Manilski »Times« je zapisal, da sta bili prepovedani reviji založnika Amadora Sagulongosa »oteženi« samo z lahko pornografijo, saj sta prikazovali fotografije polgolih žensk. Obe reviji sta šli zelo dobro v promet do dne, ko so ju nekateri Filipinci začeli zažigati po manilskih ulicah. Bili so namreč ogorčeni zaradi protikatoliške vsebine. In sodstvo je na koncu prepovedalo izid obeh revij. Sagalongos, ne bodi ga len, se je takoj povetil branju Biblije, da bi v nji^ našel morebitne pornografske odstavke. In prepričan je bil, da jih je našel! Gre za 16. in 23. poglavje knjige preroka Ezekiela in 38. poglavje Geneze, pa. še nekaj takega naj bi bilo... Prepričan i svoj prav, je tožil katoliško založbo in njenega direktorja, ki je xkriv«. da je vernikom dajal v branje »pornografsko literaturo«... Dulce cum utile Mnogi turisti ne porabijo svojih prostih dni zgolj za zabavo. Fotograf je posnel skupinico tujih študentov v Rimu, ki riše znamenite spomenike večnega mesta , (AP) Ljubezen ali dediščina? LONDON — Kaže, da je 28-letnO igralka Koo Stark, bivša ljubezen angleškega princa Andreja, srečno Vre stala šok ob koncu svojega »kraljeV' skega ljubezenskega romana«. lažila se bo s tem, da se bo prihod.nl1 mesec poročila z 22 letnim Timothyiein Jefferiesoni, ki je podedoval pravo b°' gastvo. Kljub temu da je novi Vj" skrival to novico, je vendarle prišm na dan. . , Timothy je prodajalec v trgovin radijskih sprejemnikov in v ničem& izjemna osebnost, če izvzamemo, & je za prvi obrok velike dediščine Vfe' jel že poldrugo milijardo lir. NoW? o sinovi poroki je starše Jeffev16, »močno pretresla«, kot je vest časom pretresla kraljico Elizabeto, * so vsi svetovni časopisi pisali, da s. njen sin druži z bivšo ameriško i0ra ko pornografskih filmov. miki musterL Trije hribolazci Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika DOBRO SEM 30 POTEGNIL,PREPRIČAN A STA,DA SEM DOBER j PLEZALEC. Mi lil, ZDA3 Sl MO-RAM TA SLOVES OHRANITI j KAKOR STA Sl POSTLALA,TAKO BOSTA SPALA...3AZ GREM « GOR :.. IZ GRECI NI PREVEC. STRMO...POHITETI MORAM, 1 K SONCE ZAHA3A.^uLoW Levi in tigri proti kriminalcem RIO DE JANEIRO — Prebivalci Ria so vsak dan bolj zaskrbljeni za radi naraščanja kriminala v mestu. Sedaj pa bodo najbrž lahko mim6^ spali, saj si bodo v boju proti nepridipravom lahko privoščili celo tigre 1 leve. « Novo obrambo si je izmislila peterica bratov, ki je svojo ponudbo tuy objavila v časopisih. Ponujajo namreč mladiče tigrov in levov, ki bi Pra gotovo ustrahovali zlikovce. Cena teh mladičev ni niti pretirano visoka: za majhnega levčka L treba odšteti 500 dolarjev, za tigrčka pa približno tisoč 500 dolarjev. Ta časopisje ugotavlja, da bo ta obramba najbrž učinkovita, saj psi ne P1^ strašijo več nikogar. V zapor po enajstih letih Neko 55-letno gospodinjo so aretirali in zgnetli v zapor, kjer leti 15 dni kazni. Do tu nič posebnega, če se ne bi dog00 COMO morala odsedeti io om Kazni, uo tu me posebnega, če se ne bi oub'-'x nanašal na enajst let od tega. ko je ženska kupila 15 škatel tihotapskih y garet. Sodišče jo je na kazen obsodilo leta 1976, aretirali pa so jo šele soboto. j Znano je, da hodi »pravica« v Italiji po polževo, a ta dogodek na^ presega vse meje. Otrok zlezel v pralni stroj LONDON — Kako je do tega prišlo, ne vejo. Dejstvo pa je, da sC^t pralnem stroju, to mali, komaj IB mesečni Martin McLeod »znašel« v _________________w.. _____ nekaj minut se je pral v gosti milnici... še sreča, da je bila mati w prisebna in klicala je na pomoč, nato pa se onesvestila. Malega Martina so prepeljali v bolnišnico, kjer je zdravnikom uSv V da ga rešijo. Nihče pa ne ve povedati, kako je malčku »uspelo« z*eS neobičajno zavetišče... SP^ A NEW ORLEANS — Dva Francoza sta v nedeljo končala svoj veliki Pjjjj, i • airi Mio«o«*u »J T . .J „ — J. M«... Č3_l — — — l.»* fli ** vig: preplavala sta Misisipi od Saint Luisa do New Orleansa, To je vendar dolžina kar tisoč 700 kilometrov. . „ t° I Ob »prihoduc v New Orleans sta bila oba pustolovca dokaj utruj^A $0 pa jima ni onemogočilo, da se ne bi udeležila slavnostnega sprejem jima ga priredili. Dnevno sta prijatelja preplavala okrog 80 km.