ClTATELJT! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
m Bceaad CUn Natter
Ost slovenskih delavcevv AmerikL
tttk 114« At Um PMt Office a* N«w ¥«rk. N- ¥, ur
Act mt
mi March M. ltlf.
No. 138 — »tev. 138 (Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, TUESDAY, JULY 14.1942 — TOREK 14. JULIJA, 1942
VOLUME L. — LETNIK L.
VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAM-KB redno.
NEMCI SE BLIŽAJO VOLGI
NEM&KE ČETE SO RAZBILE UTRDBE PRED VO-RONEŽEM OB GORNJEM TEKU DONA IN BOJI SE BLTEJO PO MESTNIH ULICAH. — BRANITELJE JE ZLOMILA SOVRAŽNIKOVA PREMOČ
Bundovci pomag dvesto nacijev v
i vtihotapiti meriko
Število virihotapljencev je sina t ran o za konservativno, vendar kaže kako dalekosezne so bile aktivnosti takoimeno-nega "stoodstotno ameriškega Bunda," ki je .bil zelo delaven pri organiziranju proti -ameriških aktivnosti.
Ta t-eden bodo tudi zaslišani nacijtski sirupatičarji, katere so Zvezni agent je prijeli v New Yorku prošlo soboto in katerih
V posebnem poročilu rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da je pred Voronežem v enajstih dnevih bojev, ki so se pričeli 2. julija, bilo ubitih 10,000 Nemcev. Navzlic močnemu odporu so se morali Rusa umakniti in sami priznavajo, da je bilo 7000 Rusov ubitih ali ranjenih in da jih je 5000 pogrešanih. Nemci pa tudi trdijo, da so pri Rževu vjeli 30,000 Rusov.
Sovjetsko poročilo pravi, da se bi je jo vroči boji po hribovitih krajih južno od Bojiučarja, 140 milj jugovzhodno o»d Voroneža. Pri Bogururju in IJteičaosku 200 milj južno od Voroneža so se Rusd umaknili v nove postojanke. Poročilo posebno povdar.a, da so se Rusi umaknili v popolnem redu in so umik branili aeroplaiii in topovi. Pri umikanju so Rusi prizadeli Nemcem zelo težke izgube. Nikakor pa še ne izgleda, kot bi se Neluci hoteli vstaviti v svojem prodiranju na Kavkaz.
Pri Voronežu je položaj kritičen, kajti čez Do<n je prišlo več tisoč mož infanterije in več sto tankov ter j<i bilo bojišče prestavljeno na vzhodni "breg reke.
V sobto sta bili vrženi nazaj še->ta in sedma madžarska divizija, ko 3ta sikušali prebresti Don in viso nedeljo so ruski tanki, aeroplani in infanterija zadrževali Nemce, toda sledrijič so Nemci raztegnili fronto in .se trdno vsta-1 je 158. Zasliševanje se ho vr-| Curn novili na levem bregu. Na tem kraju Don ni širok in tudi j šilo El!^ Islandu in v g-lav- ril z E voda ni deroča in ga zato ni fežavno premostiti.
Včeraj je bilo ubitih več tisoč Nemcev. ko so prihajali po cestah proti Voronežu. Uničeni so bili celi bataljoni. Ijefijiiki pravijo, da iso edini, ki so ostali še živi od svojih polkom Posefano velike izgube je imela nemška tretja m >torizirana divizija in ravno ta/ko tudi deveta o-klopna divizija, ki Je bila v decembru lanskega leta poražena.
Najbolj se .Rusi upirajo severozapadno od Voroneža, kjer imajo njihovi tanki navzlic hudemu rJovražnemu artilerijskemu ogli ju še vedno vee uspehov. Na tem kralju so bili Nemci v svojem prodiranju proti gorenjem« toku Dona popolnoma vstavljeni.
Boji okoli Kalinina in Rževa, severozapadno od Moskve so tudi zvezani z boji na jusbni fronti. Na ta kraj fronte so Nemci dobili velika ojačenja in boji so z vsakim dnem ljutejši. V nedeljo in pondeljek so Rusa izvedli nekaj močnih protinapadov in <so tudi zasedli neko utrjeno postojanko.
Svojo ofenzivo pri Rževu so Nemci pričeli v namenu obkoliti rusko armao. Nemci imajo veliko premoč v moštvu in se tudi poslužujejo velikega števila tankov, wled česar so se morali Rusi nekoliko umakniti, toda prej so se Nemcem prizadeli velike izgube.
Zvezna preiskava zaseženih papirjev bundovske organizacije v Ameriki, in informacije dobljene od aretiranih bundovcev izkazujej o, da je bilo v letu 1940 in 1941 vtihotaplje-ndh v Združene države 200 nacijskih pomagačev, katere je pomagala spraviti v deželo organizacija ameriških bundovcev.
Zvezni agentje niso |>oveda " li koliko od teh vtihotapljenih i Nacijev je že bilo prijetih, a priznali so, da jih je še precej na prostem, toda na delu so, da jih polove.	|
Angleški delavci zahtevajo drugo fronto, pravi Curran
Joseph Curran, predsednik CIO National Maritime Union, ki se ie vrnil iz Londona, je rekel, da angleški delavci godrnjajo nad angleškim vrhovnim poveljstvom, kako vodi vojno ter naravnost zahtevajo, da se prične druga fronta, da bo pritisk na Rusijo odstranjen.
"Tam nabirajo velikansko množino vojnega materjala," je rekel Curran, 'in pripravljena je velikanska armada, da taikoj poseže v Iboj. Vojaki naravnost stoje eden na dragem."
Curran je v Ix>ndomi govo-Ernestom Bevinom, delavskim ministrom in drugimi I delavskimi voditelji.
^ si a ret i ranči, m<>iki in žen-! "Prepričal setu se," pravi Kke, so prianali, da so člani or-' Curran. "da so vsi za to, da se
nem stanu Zveznih asrentov Manhattan.
Nemški begunci v Danzigui ljakov podvrženih
Časnikarska poročila Iz Dan-j 'M)lu uteevan^u* žiga preko iHitookholnia se glasijo, da je v to Balti»ko pristanišče dospelo ti.000 neiuwkib žens>k in otrok iz bombardira-j nih mest v Zapadni Nemčiji. Zavetje so dobili pri tamkaj živečih Nemcih.	i
Gauleiter Foerster, gover-ner Danziga, je v svojem govoru v Thorn.il |n>svaril v>se pre-
prisilnemu
Norveške vasi uničene
Poročilo tz Stodldiohna se glasi, da so nacija do tal požgali in uničili dve majhni ua-se)bini na otokih blizu Berge-na. Prt?»bivalce va^i je zadela enaka usoda, kot one v čeških Lidicah. Naciji so obtožili prebivalce teli vasi protinacijskega bivalce, ki so vipi-s«.ni za Nem-j delovanja. V eni od teh vasi je oe, naj ne ralbijo poljskega jezika privatno in ne v javnosti.
To znači, da je v nekdaj kvo-
jpri&o do spopada med gesta-povci in norveškimi patri joti. Glede žem*k in otrolk še ni ana-
bodni poljski luki mnogo Po- no kaan so jih naciji odvedli.
ganizacije German-American Vocational League, ki je podružnica Bunda in nacijske delavske fronte v Ameriki.
Ta tihtotapska bratovščina je prodajala v Ameriki tako-fcvane nuedkwander marke za inveetioijo v (bodočnost Nemčije, in te so bile izplačljive samo .v Neuičij. Poleg tega so pomagali razpečavati v Ameriki tudi ameriške dolarje, katere so Nemci oropali po zasedenih čebelah.
odpre druga froniu čimprej
Večina angleškega naroda hoče pomagati Rusiji, toda tam
opustošenje V e s s e n TJ
je tudi manjšina, ki pravi: 4 Ne vemo, kdo je slabši, Stalin ali Hitler'. Delavci pa vedo, da se bodo Nemci vrnili in vdarili na Aruglijo, ako bo Riusija poražena."
In kot pravi Curran, — Anglija navzlic opozicije te mauj šine pošilja Rusiji vojni ma-terjal, toda iprevoz po morju je zelo nevaren. Angleški narod je aelo nejevoljen, ker je v ve -dni defeneivi, me&to, da ar mada prešla v ofenzivo in od fprla novo fronto.
OBNOVA LIDIC
CEZ 19 MILIJONOV AMERIČANOV 1 BO PRITEGNJENIH V ARMADO IN VOJNO INDUSTRIJO
Brigadni general Frank J. MdSherrv, načelnik komisije ta vojaško silo, (War Manpower Commission), je dejal, da bo moiala Amerika vpoklicali (induct) v armado in v vojno industrijo Združenih drŽav 19,900,000 oseb obojega spola, katera vojaška in delovna sila bo morala biti mobilizirana v tem in prihodnjem letu.
Od tega števila mora ibiti že letos priključenih k vojni pro-
»Predsodki proti črncem ali proti drugim manjšinskim sku-ipinain naj prenehajo ogTožati naš vojni program industriji-.
Tuje rode i ozir. nedržavljani naj se ujposlijo v vojni industriji, kjerkoli to dopuščajo vladne varnostne odredbe.
4'Ko bo nastal« potreba po delavski sili še večja,'' je rekel general, "bomo morali napraviti temeljit pregled vseli dela-
zmožnih ženskih moči, a za en-d akciji najmanj deset in pol( krajt splošna registracija žensk milijona delavcev in delavk iiij ^ nj potrebna, kadar .bo, tedaj dodaitna dva in pol milijona paj j*, to stvar vzela v roke Upra-v 1. 1943. Od ostalih 6,900,000 va vojne komisije."
bo pa (približno polovico vpoklicanih v armado to 1 eto, o-stala pa prihodnje leto.
General MoSherry je podal to mnenje komisije ob priliki 16. letnega zborovanja Instituta za javne aadeve. na univerzi Virginia, v Charlottesville, Va.
Delavcev" ie dovolj na razpolago
Oeneral je dalje navedel dokaze, da Ameriki ne primanjkuje delovnih moči bodisi strokovno izurjenih ali navadnih delavcev. Priporočal je, da se znatno spremeni naš sedanji uposljevalni sistem, in sicer se naj v glavnem završe starostno mejo pri je vanju, da se bo tako moglo uiposliiti delavce nad 45 let starosti.
Delodajalci naj bi iposebno upoštevali vrednoto ženskih
delavk v poklicih, ki zahtevajo
izurjene, deloma iztrrjene ali navadne delavske moei.
Robert K. Lamb, načelnik preiskovalnega kongres nega odbora za preseljevanje delavcev v vojni industriji, je izjavil, da načrti za vojno produk cijo v tem ožini niso bili najboljša.
"Milijoni delavcev z družinami,M je rekel, "eo se preselili v kraje, kjer se je odprle kaka obrambna industrija in posledica je, da imamo sedaj ponekod preveč delavcev medtem, ko iih drugod primanjku-
Ako se obstoječe pomanjkljivosti našega uposljevalnega sistema kmalu ne odipravijo, bo trpele vojna produkcija tankov, letal, ladij in drugih vojaških potrefcečin, ter ne bo dosežen vojni iprogramni cilj predsednika Roosevelt a.
Wateon Davis, direk tor znanstvenega, oddelka, je pa poudaril, da bo mkidina, ki je sedaj v višjih šolah igrala važno vlogo v tej vojni.
ITAImFANI ponaredili HRVATSKE KUNE
Iz Londoua poročajo, da je
Mnogi vtihotapljeni naciji so prišli v Ameriko kot delavci na nevtralnih trgovskih ladjah in ravnotaiko so ženske bile uiposljene na raznih ladjah kolt frizerke, manikuristke in slično. Zvezni agentje so mnenja, da so nekateri častniki teh ladij vedeli koga imajo v ski-žbi. Ti "uslužbenci in delavci" so navadno šli z ladje kje v Juni Ameriki ali Mehiki in tu so se sestali z zastopniki Bun-da. ki f-o jim aranžirali vse potrebno za vstop v Združene države, kjer so bili takoj razipo-deljeni na ra<zne kraje.
Bund je skrbel, da so bili vtihotaplejni naciji z vsem dobro preskrbljeni in so jim tudi oskrbeli ponarejene Dotne liste in vse druge potrebne izkazid-ne listine, tako. da je bilo zelo težko priti kateremu na sled.
Blizu Joliet, 111., je nastala Belarij^ki krogi v Londonu nova vas s kakimi 100 hišami, pravijo, da je bilo pri napadu ki so jih agradili večinoma 1000 bombnikov v Essenu ubi- hi in kraj je bil do zdaj znan poglavnik Ante' Pavefic' poslid
protestno noto zunanjemu italijanskemu ministru grofu Ci-anu, ker je italijanska vlada ponaredila hrvatske kune.
tih 2000 ljudi in je bil porušen pod imenom Stern Park Gar-ipoglavitni del velike Thysso- dens. Tej novi naselbini so čla-
nove jekla rne.
To poročilo so prinesli nemški begunci, ki v velikem številu pribežali v Belgijo, odkar so Angleži pričeli bombardirati nemška mesta.
li iine Lidice v nadomestilo za Lidice na CeSkem, ki so jih Xemci .porušili, ker so vaščani skrivali morilce rablja Reitiha rdta Hevdricha.
ŽRTVE NEMŠKE PODMORNICE
Ameriški patrolni aeroplan je našel potapljajoči se parnik, ki ga je zadel torperdo.
Nemci uporabljajo ruske ujetnike pri gradnji utrdb
Londonsko poročilo od 6. julija pravi, da so Naciji pripeljali v Belgijo transport ruskih vojnih ujetnikov, katere najbrž mislijo uporabiti pri gradnji obrežnih utrdb.
Prva skupina ujetnikov je bila pripeljana v Belgijo pred nekaj dnevi in vlak rz ujetniki se je moral v nekem maleni kraju ustaviti za več ur na postali. Novica o dohodu ruskih vojnih ujetnikov se je hitro raznesla po okraju in ljudje so prihiteli od vseh strani, prinašajoč ujetnikom jesbvin, čokolade in tobaka, vzlic temu, da sami največ stradajo pri pičlih odmerkih, ki jim jih Naciji dovoljujejo.
t'jetniiki so izkaizali ljudem veliko hvaležnost za simpatijo rn darove, ali nacijske oblasti •»o bile ze'o vznemirjene vsled incidenta ter so ukazale vlak odipeljati s postaje vkljinb temu. da je bilo to proti določ-(bam voznesra reda.
V Londonu prevladuje mnenje, da je to bila šele začetna skupina ujetnikov, katere mislijo Nemci uporabiti pri gradnji obrežnih utrdb v Zapadni Franciji in BeLgij. Nemci bodo utrdbe gradili iiz bojazni pred vpadom zavezniških čet od te Strani. *
<*b tej priliki se je zbralo o-koli 35.000 ljudi in slavit -tni govornik je bil Wendell Wi 11-kie. Za njim je govori eehoslo-vaški poslanik pol ok ovni k Vladimir Hurban.
Predsednik Roosevelt je proslavo poslal nasledn je spo ročilo:
''Nacijska vlada je 10. jnni ja naznanila umor besede—Li dice. Ta mala vasica np CpIio
Ko je Hr\'at^ta dobila svojo dozdevno neodvisnost, je za-igrebški finančni minister dal naročilo za tiskanje hrvatskih kun italijanski državni banki. To naročilo je bilo za tiskanje 100 milijonov kun v različnih bankovcih.
j Bankovci v novi valuti so na bili tiskani in dar: v cirkulacijo, toda nekaj mesecev pozneje se je izkazalo, da so italijanski agentje kupovali kmečke pridelke na hrvatskem s ponarejenimi bankov-i. ki so v
slovaškem ni bila samo poru- bili* točni posnetki v Italiji t-šena, temveč, so bili pomor jeni j ^anih državnh bankovcev, tudi vsi njeni možje. Z?ne in Pridelke so agent ie na kupo va-otroke so razkropili, zapili in h ^ italijansko armado.
I To je povzročilo paniko med
pomorili.
"Ime Lidice naj bi '»Po izbrisano i7. časa in zsrctdovine ter za vedno pozabljeno.
MADŽARI UTIHOTA PLJAJO OROŽJE GEN. MIHAJLOVIČU
Iz Istanbula došlo poročilo pravi, da je -zavezniški vojaški urad izvedel iz zanesljivih virov, da obstaja na Madžarskem večja protmacijska tajna or-gnizacija, katero ntihotaplja čez mejo četnikom Draže ili-hajloviča orožje in strelivo. Obenem je ista organizacija aktivna z utihotapljaDjem mu-»nicije poljskim in ruskim gue rilcem, ki so aiktivni za hrbtom nacijev na ruski fronti.
Organizacija je bila odkrita, ko je bilo na smrt obsojenih 9 madžarskih častnikov, med katerimi je bil stotnik Klein in poročnik Hereaeih. ki je bil bivši član madžarskega vojnega ministrstva.
Organizacija je delovala pod imenom "Dozsa Legion,"'ki je ime velikega madžarskega patri jota iz 16. s/toletja. Oblasti se trudile priti na sled voditeljem te organizacije že leto dni, ali odkar so opazili, da je iziginia'-o orožje in mumcija iz madžarskih, voja.ških skladisč. kamero se je potem našlo pri ubitih in zajetih giuerilah.
njem še povečali naei.i«ki a-t gentje, ki tekmujejo z Italija-" Vemo pa. kai se je narxlicj ni na hrvaMi trgili v toliki surovemu naicijskemoi TKK-etju,' meri. da pj-i^e cesto do siiopa-da uničijo Lidice, zeodilo Pre-' <]or med njimi.
bivalci majhne občine v Zdru-_____________*_________
žemili državah so oklenili pre-1
vaeti ime LidW. M^sto. da bi Laval se izneblja komunistov
bi'e ubite, kar Hi napravili na-; u__. D	. , ____
...	u'	rorocilo iz Berna ua°rlat>a.--
eaji. so bile I,mice poklicane v	. . a
živi i en ie	t se Pri^la>-ujejo zadelo v( neoki^nrani Franciji
no -	•	Nemčiji, ozir. okupirani Fran- oilpušča z dela in jim torej ta-
povsod
"V veliki dolini Velikih je- ciji franco>Jki kom-unksti, kar je korekoč ne preostaja drugega, zer in Mi-^issipni ja je ime in zei0 dobrodošlo premirju La- kot da gredo iz dežele za'kru-me<to Lidice pehalo naš večni Va'iu, ki se boji. da bi mu ti ne ho m, in ker ni kam iti. greilo v spomin, da naciji ne morejo n- delali preglavic pri njegovem Nemčijo, ničiti ljubeči do človeške svo-; vladanju. .	I	'
bode, ne odločnosti, da se vzdr- praviio. da gredo komuni-1 , Po™čalo dodaja, da je v in-7.istd zato v Nemčijo, da bodo tam ^tnrjalnem mestu Lyon vsled
--delovali :za revolto med nem- ftalnega izseljevanja delavcev
rwGSTvra4tr v ameriko	in drugim delavstvom, ki, m	^pnega ujetmsfcva
je sedaj v^IVetjem ra^ru. |-o^^o _
UNITED STATES WAR SAVINGS Laval, je rečeno, skrivaj povprečno en moški na tri žen-BONDS In STAMPS	skibi zato, da Se komuniste v ske prebivalce.	,
"GLAS N A B O D A* — New TflfC
TUESDAY, JULY 14,1942
"GLAS NARODA"
ll
OBLAST PAVEUČA SEGA
od ene zagrebške mitnice do dktoe.
op m raoni)
Owm« mma PubUabwl bj
ti
daa ud
(A Oorporattaa). J. LopstuL. 8m. — Plut of bmliill o€ tka oC abort otOom: 21i WIST 1ft* ..NSW TORE, h. X.
'(JIC.) — Minister Veeeslav.je moral Pavelič tega visoke-ilder je 1. julija govoril na ga vstaškega ftrnkcijonarja degradirati. .
49th Year
•»•1u Rtrodi* la
irirr daj except Saturday*. Bumdmjra tad Holiday* M-
■oboaitptloa Yearly M—. Adrartlawaant an
*m <«u tate valja Ust aa Ameriko ta Kanado 16.— : aa pol teta M—rJ
aa flatrt laU «1.00. — Za New York aa calo leto	aa p<fl Leta |S.M.
Bi lnoaeautvo aa ealo lato 17.-—; m pol teta 184».
•Uj Naroda" labaja Trnki dan
eobot, aadalj la
FRANCOSKA PETA KOLONA
Sodnikosn v Riomu je bila poverjena naloga preiskati in dognati, kdo je povzročil katastrofalni razpad fran-<ros»ke armade. Sodišče je sicer zasliševalo "krivce", toda zaključene i^odibe ni izreklo. In še več: "krivci" so postali tožitelji sedanje framcoske vlade.
Sodniki bi pa "krivce" kaj lahko našli* ako bi svojo preiskavo obrnili v pravo smer, toda iz razumljivega vzroka tega niso storili. Pogledati bi morali nekoliko v preteklost in v poeetne dneve vojne in bi kaj laJiko videli kako je "bila v Franciji na dehi osiška peta kolona.
Henri de Keriltis, poznani urednik desničarskega lista in ki je bil tudi poslanec v zadnjem franeos/keni parit* mentu, je v listu "Pur la Victorie" navedel nekatera dejstva, ki dokazujejo, da je bil nemški in italijanski voliun-ski sistem v marsikaterem oziru prava tedanja francoska vlada.
Tako n. pr. omenja, da je v januarju leta 1940 od nekega častnika izvedel, da so 'bili načrti električne naprave, od katere je bila odvisna vsa razsvetljava in obratovanje v Maginotovi obrambni črti, izročeni neki nemški električni družbi.
Pred vojho je v Franciji obstojala teroristična organizacija "La Cagomle," ki je bila podobna ameriškim Ku Klux Klanom. V prostorih te organizacije je policija na-šla 3000 strojnic, 15,000 vojaških pušk in 50,000 ročnih granat. In četudi je bilo malo pred vojmo aretiranih več voditeljev te stranke, proti njim ni bila nikdar naperjena nobena sodnijska preiskava. Predloženi eo bili dokazi, da je devet desetin denarja, ki ga je dobivala ta organizacija, prišlo iz Italije. V njo pa so tudi prispevali nekateri bogati Francozi, ki so bili mnenja, da hoče "La Cagoule" samo poftrijati komunizem.
Nekako ob istem čaisu je nek senaitor naznanil, da se nahaja v Franciji do 3000 kratkovalnih radio postaj v rokah inozemskih tajnih agentov. Ko se je pričela vojna, so ti aparati, med katerimi so bili nekateri tako majhni, da so jih spravili v podšive v -svojih oblekah, stalno pošiljali poročila nemškim aeroplanom, ki so prihajali nad Francaoo db določenem času s prav posebnim naunenom, da sprejmejo ta obvestila. In ha podlagi teh sporočil je nemška radio postaja v veliko začudenje francoskih vojaški oblasti natančno poročala od dneva do dneva o vsakdanjem življenju po raznih francoskih mestih. Nemška radio postaja je celo navedla 'besedilo uredniških člankov v francoskih listih, ki jih je francoski cenzor črtaL
Nemškim vohunom so pomagali taki možje, kot «o Laval, De Brinon in Doriot. Pozneje je bilo celo dognano, da je bil s tem vohunstvom v zvezi nek častnik Petaino-vega štaba. Vohuni so bili v krogih najvišje francoske finance in industrije ter v naj odličnejših klubih in salonih.
Zato ni prav nič čudno, da se je francoska armada, ki je veljala za eno najmočnejših armad na svetu, razsula v tako kratkem času.
Vifder je 1. julija govoril londonskem radiu in je dejal: "V Zagrebu je gospoda, ki priznava, da oblast 4'Neodvisne hrvatske države" sega od ene zagrebške mitnice do druge. Takjo se je 28. aprila pritoževal "aunanji nt'nSster" JLorkovič ▼ svojem govora na zaigrcffalSkem radiu. Ta član Pavelieeve vlade se mora prerekati s pocestnimi rogovileži, "ki po zagrebških ulicah kriče. da oblast tako imenovane "neodvisne" sega od enega dela Zagreba do dragega. .
Aimpak to b: bil)o preveč, če bi bilo res. Saj čitamo v časopisu, kako po našem lepem Zrinjevcu igra nemška in italijanska v.ojaška godba. Na Zrinjevem »vi rajo Nemci in Italijani, PaveFč in njegova družina pa plešejo po njihovem taktu. Pa tudi to bo trajalo tako doligjo, dokler jim bodo to dovolili fašisti in ti bodo Pa-veliča trpeli samo, dokler traja ta vojna in dokler potrebujejo za totalitarne gospodarje hlapce za tovarne in tepce za smrtno kc*<o na ruskem bojišču. Če bi Nemci v tej vojni zmagali, bi bilo konec še te zadnje komedije s Pavelieem kot poglav-nikomt in njegovo neodvi>mo državo. Sa<j je sedaj vsa Hrvatska pod njihovo okupa-cijo.
tMaja meseca so ItaEjani vkorakali v Brod ob Savi, Po-žego, Vi rik o-vce in Osjek, d očim so že takoj v začetku okupirali TVrmorje, Liko in Karlove«, v Zagrebu pa vstašem onemogočili Še tisto malo oblasti, kar naj bi je imeli na papirju. Tktaši so zabredli v toliko krvi, da jih ta kri sedaj duši.
[Policijskega ravnatelja r Osjeku, Poratiča, so morali zapreti, ker je <poneveril denar. Ravnatelj je itak poMal samo zatio, ker je ubil hrvatskega študenta Ljubišiča. Potem pitfdejo imena kakor Hubanv, MadžarovSS in Šumatovič, ki so jih obsodili na -siturl. pa jih potem na višjo intervencijo porn il osti Li. Zagreb^ zobozdravnik Dttirruovič je izkioristil preganjanje Židov in si prilastil tri tovarne, vec hPS in dve posestvi. Škandal je bil tak, ta
'Visa vwtafcflsa zalega je polna
tatov in razbojnikov. Trgovine, ki so jiih- vieli #dam, so dali kroSnjarjem iz Imotskega-Seveda sjo jih ti v najkrajšem času spravili na boben. Za Pa-veliča in za Kvaternika pa je (preganjanje (zidov največja sramota. Današnji vstašfc pišejo po časipisju in kriče v govorih, da so nasledniki nekdanjih frankovcev. ki so pristaši! dr. Franka, ki je bU aid v prvem kolenu. Frankovci stare šole torej nikakor nieo bili antisemiti, kvečjejnju filjcse-Ce danes vstaši napadajo a de. pljujejo samim sebi v usta. Na protižidovski razfrta-vi kažejo, da so bili Žid je razdeljeni elerrtenti med hrvatskim narodom. Pravijo, da
so žkkje vedno rušili hrvatstvo,	. ^ ... xt-
, • . , j. * .__' teonih spadajo nied zide. >oe
TJ *	f™«ov sin Ev«™. ki ie v imenu
v,^"' ^ '"f^^lfa&tiSna, vstairv	tout
ge bilo židovsko. No. tega spet i _■>	, .
„„ . v-- .p.	. *Z ko docmorv. bi po pravici mo-
ne trd jo; . Dane« so oni, anti-
sem it i naslednSri fi ankovoev,
(brez ozirov na logiko. Zares
rfso navadni izvrševalci tujiii
wkazov. Naciji «o jim dali
stvari, in oni jih morali
razkazovati. Celo tako daleč
teredo, da [preiskujejo, če je
kdo v tretjem stoletju po Kr.
hnel židonako staro mater. Ne
vpral?ttjeijo pa. če Je bila Kkar
terrfkova žena hčerka dr.
Franka, židovka. s katero je
imel otroke, ki pb nemških za-
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica
ki daj* poljudna navodil«, kako postati
ameriški državljan.
Poleg TprafianJ. ki jlb navadno sodulkl stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsehoj* knjižim 9e ▼
II. delu nekaj važnih letnic iz xgodovine Zedlnjenlta držav, v III. delu pod naslovom Razno. (>a Proglas neodvisnosti. Ustava Zedi-njenib držav, ' Ltncdlnov govor v Oettysburgu. Predsedniki Zediuje-oib drŽav in Poedinc države.
Cena knjižici Je
samo 90 centov.
In se dobi pri: SLO VENI C PUBLISHING CO. 316 West 18th St.. New York
ral na rokavu nositi rumen trak s naipisom 41 Žid."
iP&velič se dobro zaveda, odkod priihaja vsa njegova oblast. V nekem govoru 3. maja je rekel: "V Hr\-atski ne bo krog-ljic in jih ni treba." Tako Pavelič piiznava, da njegova ofb-last ne temelji na volji hrvatskega naroda. Na oblasti bo samo tako dolgo, dbkler bodo za njim stali italijanski bajoneti."
RAZGLEDNIH
Piše Anna p! Krasna
Za ruski vojni relief
Našim društvom priključenim organizaciji Združenih slovenskih društev v New Yor-Jku, so bile razposlane knjiži.-e znaipk za nabiranje prisp€vkov za ruski vojni relief. To *>v je fci:orik) z namenom, dr. tu'li new. voi-nki Slovenci nekoliko sodelujemo pri skupnem delu za t-j stvar. Do >jedaj je pevsko društvo "Slovan" vrnilo knjižico ozir. izkazilne platnice in ^20. nabranega denarja. Društvo "Slovenija" »t. ;>6, SNP.T., ;e tudi poročalo, da določilo prilično vsoto v ta namen ter, da bo še pot*ebej okušalo nabrati prispevke potom poslune knjižice. Gotovo bodo tudi naša ostala društva-sledila temu zgledu in dopriae -':■ svoj delež. Sedaj, ko naciji z vjso silo skušajo zlomiti junaški ruski odpor, je ča«, da pokažemo nai^e simpatije do bratskega ruskega naroda, ki si je spletal tekom vojne nevenljive lavorike časi i s t?vojim (pogianni-n nastopom prati barbarskemu in močnemu
KDO JE DONALD Ai NELSON
Francozi obmetujejo Italija ne z gnilo cvetaco
Ker so v mnogih krajih zasedene Francije pomešani med Nemci tudi italijanski vojaki, ki pomagajo vzdrževati red, je rimsiki radi jo pred nedolgo nameril na francosko javnost pritožbo, da Italijani zaznavajo, da v Franciji še vedno Obstoja "fctara demokratična metal-nost", katero pa da bodejo fašisti s koreninani vred izpulili, afko se Francozi ne Ibodo zlepa hoteli znebiti iluzij o povrnitvi ■starili razmer.
Pritožba, pomešana z grožnjo, je posebno poudarila dejstvo, da na Francoskem ni gnile cveiače, ki bi ne bila vržena v glave novih gospodarjev dežele, in če se še najde kod pomarančni olupek, se ta gotovo znajde pod nogami novih oblasti. — To bi znaČilo, da se fašistom v Franciji drži, njih lavorike pa smrdijo po gnilem zelju. (Ovetača spada k vršiti zelja—cauliflower.)
VESTF KOMU
POMAGATE AKO PRISPEVATE ZA
u. S. o.
siiiininniiiiiiiuHiiuiiuiiuinuHiHi
Note
P I A"N O -HARMONIKO »1 i KLAVIR
BBEEZES OF SPRING TIME Of BLOSSOM (Cvetni fiasj
SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PBODALA
slovenian dance vanda polka
po jezeru KOLO
ohio valley sylvia polka
tam na vrtni g red j mabibor walts
spa vaj bilka moja orphan waltz
dekle na vrtu oj, marička. pegljaj Zidana marela (polka) vedeli bratci (mirarka)
barcica
mladi kapetap08
gremo na štajersko stajerls
happy polka če na tujem
35 centov komad = 3 za $ f.
moja dekle je se mlada Po Me komaj;
NaroČit« pri KNJIGARNI
SLOVE NIC PITILISHING CO. = m W«t 18tb St.. New I«rk S
IPred 54 leti se je rodil sin železniškemu strojniku v Hannibal, MV>. Ta sin, Donald M. Nekon, je danes načelnik War Production *Board-a tin je za predsednikom Združenih držav drugi v oblasti nad gospodarstvom Združenih držav.
Nel^onova oblaet nad industrijo je ogroroua. On *nse uikazati tovai*nam, naj produ-cirajo le za vlado, on «me privesti v ofbstoj nove tovarne, on sme prisiliiti druge, naj izdelujejo ta ali oni materijaL, ki ga morejo izdelovati. Njeigjov vipliv se čuti v izdelovanju vsega. od igel do vojnih ladij.
S tako »Izvanredno oblastjo olovek bi pričakoval ,da najde moža =amopašneiga zna*?aja ij^ nagubancejiega čela, pred katerim ljudje imajo vec straihu kot ljubezni in eloveika, lei je odstranjen od dbičajne vrste življenja. NelPonov glas pa je vedno miren, on nikoli ne iz-gnblja samoobvladanja. De-jansldl «e pravi da <se je hafral. da zna ovladati svoj ternipera-raent za trideset setund dalje kot kdo drogi, ki mu ugovarja. Po postavi je vrsfck in močan
daje vtis, da njegovo zdrav je -in dovtipnost sta iziborna.. Ob 6. zjtrtraj vstaja in deia po 11 ur na dan.
Veruje v natančnost. Daje nabrati si vsa dejstva in jib skrbno pretresoje. Čim se odloči, se stvari hitro izvršujejo.
Predsednik je imenoval Nel-sona načelnikom War Production Board s meseca jami-arja in obenem izjavil, da Nei-sonova beseda glede dobave m. prodntodije je končna. To je končalo Neteonovo borbo osem najetih mesecev s položajem, ki mil je dajal odgovornost breiz primerne oblasti.
Nelšon je stopil v vladno službo v poletju leta 1940, tekam takozvane *4 obrambne *' dobe. Na poeiv zakladniškega tajnika Mocgenthau-a je bil za-puetil službo podpredsednika velike dražbe Sears, Roebuck and Cjo*, ki jo je držal 30 let in z njo plačo $70,000 na leto in je prišel v Washington, da nadzira kupovanje za vlado ia. ko~ T»vanjc vojnih in mioniari-Skiih oprem ^ strani zaveznikov.
Kmalu je dobil bolj odgovorno mesto s kupbvalno komisijo narodne obrambe, dokler hi bila ta razpuščena in kasneje je vodil že bolj odgovorno mesto določanje prijoritet. Postal je izvršilni ravnatelj prvega prijoritmiga /oddelka v Office of Production Management. EC la je tedaj njegova naloga, da najde vee razpoložljive zaloge Združenih držarr in da pazi, da se iste vporabkjo za nato vojsko :n mornarico in za druge zavtzni«ke narode. Naloga je bila jako komplicirana.
Kot načelnik War Production Board-a je Nelson odgovoren le samemu predsedniku. Pod njim so sledeči oddelki: Divisions of Material, Industry Operations, Purchases, Lalboc in Civilian Supply and Production. Board mora tudi sodelovati z Office of Price Administration, Lend-lease Ad ministration, Office of Civilian Defense, Maritime Commission in še s 15 drugimi agencijami.
Da je prišel do take odločilne oblasti, ni le gol slučaj. Bil je izšolan kot kemični inžeriir in hotel je postati profesor. Njegov vstop v Sears. Roebuck and Co., namenoma za zar-'čacno službo, pa je spremenil Ves tek. življenja. Družba ga je odposlala v tekstilno šolo v Massachusetts in potem v volneno tovarno v Nievr Torku. Tako je postal tekstilni inženir za Sears, Roebndc and Co.. Iger je bil pomaknjen od lm-fcta do mesta, dokler je postal rzvršilni podpredsednik. Nje-frove dnevne dotike s kakimi 500 zalaga telji materijala je bile. šota za njegovo današnjo nalogo?
Rasi niso bili napadeni zgolj zato, ker so Slovani in ker so kot . taki v napoto nemškim načrtom za nadvlado v Evropi, ampak predvsem zato, ker so ba> oni dvignili visoko prapor delovnega človeka v Rusiji m pod tem prapor jem začeli gca-diti eno največjih čudes v zgodovini tvorjemja držav. Noben drug narod na svetu ne bi bil zmožen zgraditi v par desetletjih tako ogromne in dobro začrtane industrije r deželi zaostalega, po carjih do skrajnosti izkoriščanega in zasužnje-ga mužika.
Noben drug narod na svetu ni do danes pokazal toliko napredka v izobrazbi celega naroda. Samo poglavje o široki izobrazi prej tako zaostale ruske žene nam kaže kako velikopotezna socialna zgradba se je dvigala gor v Basi ji.
Ameriški Finci prispevajo za ruski vojni relief
V naselbini Enaville, Idaho, živi samo 7o prebivalcev, ki so
sovragu, ki je prišel nadenj z» vsi finskega pokoljenja, toda
namenom, da ga sistematično uničuje in usužnji ter kot narod potisne iz ozemlja, koder je bival slovanski ruski rod dolga stoletja.
Kot delavci, ljudje, ki si moramo služiti svoj vsakdanji krnili z delom svojih rok ali svojega uma, moramo pa imeti pred očmi tudi dejstvo, da
PRED STO LETI.
(Leta 1838 so bili v Londonu v modi dovteipi o Američanih in sicer, kako da so raztreseni.
Neki tedanji časopis je poročal, da je nekli Američan, preden je šel spat, položil hlače
v posteljo, sam se je pa obesil na kljuko za obleko.	1
Drug Američan pa da je dal gorečo svetilko v posteljo, sam se je pa vpiihnrl.
O tretjem Američanu eo poročali, da se je, ko je hotel odjeraditi na sprehod, samega sebe v mislih osedlal. m "se je *toirko časa trudil, da bi se sam nase u^rdel. da je od utrujenosti teWbnil na tla.
so vsi ob vsaki priliki na delu za zmago Zavewiikov. Pred kratkim so priredili ples za ru«ki vojni relief in so napravili $129. dobička. Prireditelji so izjavili, da je bil to največji uspeh katerekoli prireditve v njih .mali naselbini.
Žeparji	-
V Egiptu imajo žeparji tako dobro organizirano profesiio, a'a imajo svojega kralja, kateri je za časa poroke kralja Fa-roufka izdail v časopisju pro-klamacijo, v kateri je obljubil, kot prijazno gesto napram, kralju Egipta, da bo ta dan odpoklical vse žeparje s -njih, dnevnega posla. Kesniea, na dan poroke ni bil niti en žep v Egiptu oropan!
Naša bolgarska brača. kadar žepa rja ujame, mu prev leče ušesa z rdečo tinto, ki je neizbrisna, da tako žepa rja v bodočnosti od daleč spozna.
Koliko lažje bi bilo v-eni Jugoslovanom zunaj po sveto in doma, če bi se bili v stari Jugoslaviji posluževali bolgarskega načina ter barvali ušesa velikih in malih žeparjev.
gplllllM
Najboljši prijatelj
v nesreči vam je;
SLOVENSKA NAR0DNA§ PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, D-ELAVSKA
PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti.
m
Z* U>»/ ceotfc* In cei»e ploiC obrnite nt JOHN MAR8ICH Inc. «63 W«at «M Street, New Mi
ADVERTISE in "GLA3 NARODA"
.vr
članstvo v

pbbmoženje^SI 0,000,000.00
' . 1 1' i^T*■■■ a;... nri1 S"
Za ož^'	za^trovai
vprašajte loka!n«£* f*jtfH*a društva SNPJ
Oiim tih*
i a wjii
C
i IQci^O
"GLAS NAHODA* — Rtv Ti
TUESDAY, JULY 14,1942
VSTANOVLJEN lift
R. D.:
i
IU
Valvasor o polhih in polšjem lovu
V pozni jeseni se vsa narava pripiavfja za zimsko spanje. Tudi polhi so se že poekcHi v žlambore in drevesna dupla ter zarili globoko v zemljo. Redki današnji polharji so pospravili svoje polšje pasti, škatlje. samostrine in železne klešee. Pa saj današnja doba nima ve« smisla za romantiko jesenskih noči, ko so nekdaj nani davni predni ki v temnih gozdovih ob ognju nfcdrova^ li* nastavljali pol'hom pasti in se proti jutru vračali z obilnim polšjim (plenom domov. Lovili pa niso dalje kakor do praznil-ka sv. Simona in Jude. češ. da polhe pozneje goni hudobec. O 1em nam poroča naš pisatelj •T. Jurčič v svojem klasičnem vpisu "Jesenska noč med slovenskimi polhaiji.'* kjer pravi: "Rajni moj oče in rsi start1 ljudje so pravili tako: Vsaka stvar ima kdaj mir in pokoj. Pee pri jedi, ptič ponoči, vsi ljudje v grobu, polh pa po «v. Simonu in Judi. Tisti ve čer pred podom sr. Simonu ih Jude /ene hudobec polhe spat; malokaterf" ostane še kaj časa.*' A že davilo pred Jurčičem nam je opi -al polhe in puis j i !o\ naš domači kranjski zgodovinar Ivan Vajkard Valvasor. ki nam jt v svojem znamenitem zgodovinskem deln "Die Ehre des Herzogthnius Crain" (Slava vojvodine Kranjske) Tej^il premnogo naišega domače-are. narodnega blaga pozablje-nju, za kar nm moramo biti Slo venci vedno hvaležni. V ten* srvojem, 3320 »t rani obsega jočem in s 533 slikami opremljenem delu, ki je kzšJo leta 1689 pa nam naš odlični zgodovinar ne opisuje le dežeile in zgodo-viiue Kranjske, njenih gradov.
ni tost i in podobnosti, temveč tudi razne narodne §ege in navade, narodopisne zanimivosti in način a vljenja takratnih pr tbivalcev kranjske dežele. In tako Valvasor obširno piše v *voji zgodovini (3. knjiga) tudi o polbu, ki go označi po
pristni kianjskli izreki z imenom "ipouh."
V navedellean ||cglavju piše Valvasor najprej o tem, da itiia. ".Kranjska najbolj znane Icivuli kaJ&i' druge evropska dežele, tako konje, govedo, ovce. koze, prašiče, osle, mačke. p*e itxi. Pq vsej Evropi najbolj Jivalijo kranjske konje, ki J'li rede na Krasu za-radi njih velike vztrajnosti, ker dol-igo živijo li vztrajno prenaša-&ajo delo in ježo. Tam jih. privadijo i* v mladosti tak)o, da jih pasejo po golem kamenju in skalovju. Tudi kranjski psi niso bas najslabši, zlasti1 Krasu in Pivki. Tam so tako veliki in močni, da volku krepko kožuh, .potrefejo, zato pa jTh iatajo pastirji vedno s seboj.
I%a. Kranjcem je pa neka čudne živa lica. ki je ni videti idepa v ostalih evropskih deželah, te je pa pa tukaj zelo mnogo; po kranjsko ji pravijo "pouli." Polh je malo večji od podgane, kateri je podoben tu-d "po sivi barvi. Hrani se z raznim sadjem kakfcr veveriec., katerim je enak po velikosti. Tudi z bukovi ittžirom je zadovoljen. V*o zimo pi*bivujo te živalice pod zemljo, poleti pa prilezejo na svetlo v vel i Id h bukovih gozdovih iz en t same luknje p|c več tisoč.
Xadalje pise Valvasor, da je tiel preti leti z nekaterimi kmeti v tak gozd. kjer so navaduo lovili te živali. Tukaj smo slišali silno pokanje in šibanje, kakor pokajo, v-o^n^ki z biči. Ko so nato prišli in pritekli polili i v neverjetnih množinah. kmete oki*og mene slekli svoje k»niržole in seznli škornje ter vse skupaj pometali od sebe. Noter jc zlezlo toliko polhov.
A* Jh
Slovenskim starišem v New Yorku
ma moči, da bi pregnal to a.va-lieo iz človekove obleke, če se »notri, skrije. Ko se zasliši tisto pokanje in se oglasi še žvižga njej, kar se pogosti zgodi, tedaj je tretba hitro abežatli.|»tvar7
Kot je ibilio u»iiuogi ede omenjeno v "Rafisgledaiku," so iieb'UKenti slovenska društva sklenila. da se nekaj ukivne glede p ridobivanja naše slovenskeiuiadine za nase narodne »tv uri
■tV- ta namen se tocej sklicuje fce*ila-nek na<še mdadine Ln sta-rišev^ ki so naproseni, t*la pridejo a otroci v SH^ven^ki dom v Brooklyna, v soboto 08. julija. ob 10. dopoldne. Preden se more začeti z nadutjnim delom v to smer, se 'je treba o poraago-vfcriti tako z
tuji ;jfospod>i v svoji zgodovini ali bil je vedno uporen in je še uporen, in mi, ki smo šli v širni svet in tudlL tu ohranili svojo slovensko bitmest, imamo d« -rivojega. naroda dolžnost, ki naun mwokuje. da sedaj, ko doma uničujejo in potiskajo k tlom na&iga pridnega in poštenega Slovenca, stopianto- na plan odločneje kot kdaj in skrbimo, da naša lepa sloveib-ska beseda in slovenska pesem n.e zgine 3 sveta, kot to žele •barbarski tujci.
Pravega vzroka pa mi ni znal nihče povedati, razen to, da vrag vsakogar podere, kdor se mu ne umakne, kadar zažvižga. Hi-ogi zopet pripovedujejo, da se potem prikaže hudobni duh kot strašna prikazni. To tem slišal oel dveh kmetov, ki r>ta trdila, du sta j^a videla .na lastne od'. Ko pa sem prvega vpru Šal kakšen je vrag, je dejai: "Stiašno divji, kakor pol kois-la.*' Oez dalj časa sem ga dal Ho drugam vprašati, kakšno postavo da je imel vrag. Te-uru .ie odgovoril: "Grozansko,
mladino kot s stujnši.
Ideja stvari je, cU bi se ustanovilo nekakK5no sloVcjjsko uro, da bijse otroci poučili o ovojem slovenskem iavoru iu sloven-s-ktnn jeziku, floteg tega pa bi seveda imeli 1udi kaj zabav-lie^a on Združena slovenska društva so dovolila manjšo vsoto za kako "*odoT> ali kaj sličnega. kar imajo otrocV radi. Sploh je izključeno, da bi bilo dolgdča>j . kjer pride mladež Vkopaj in kjer odrasli pri"-prsrvljtni sodelovati, da mia-<iin> daje naaka. zabave in ve-
ce in Slovenke iz domov me, brez dvoma bodo oni z veseljem pozdravili naše delo in nam zna biti celo nudili sodelovanje pri tem, kar bi bilo seveda v veliko korist naši tu rojeni mladini Vsekakor pridite r soboto v Slovenski dom v Brooklynu. <la se o vs. in po-

M (f
M
ft
't
><>
)}
\\
H h

« KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo$y * mm m
00

\ Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici<
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa soj J tndi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed po3«bno v navadi J J
-. • 01 ,Tr Ta ^jigra j« nekaj posebnega za one, ki se zanimajo
\; SVOJI sredi » Sloven-, V, kuhanje in *e hočejo v njem
i i izpopolniti.
i čimbolj izvežbati in^
% % % ^.Naročite pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street :	New York, N. Y.
krvni strup. Pri zastrupi j en ju
kakor pol človeka." In tako ne *el3a <*tenem. Glavno je. da s
......... 6 plinom je treba pouesntv
igovorfmo in pripeljite kobkor |cenca takoj pienesti na sveži mogoče več vaših otrok. |zra3v in začeti z umetnim di-Za Zdmžc^na sloA'ein»ka dni.-«tva t]ian
Amia P. Krasna, tajnica.
mest in trgov, naravnih zname- Via so jih bile polne vse kami-
žole in vsf šl^nrnji. Ko je od-liitela polšja čreda mimo, ^o v oblekah -krite polhe pobili in pobrali. Dokaz za to so moja lastna ušesa in oči. Vendar se •to dolnja vsako noč temrvee le J fh sobotah in druge svete čase.
•Ljudje pravijo, da vrag ni-
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poi«g aiiloTt Jt nittdno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva RterUka pomeni Btier. draga dan ln tre^a pa leto. Da aaii prihranite nepstretooejea. dela ip atrafko*. \f prodtio, da akoflat«'naročnino pravoeaano [•oravnatl. PoMjlie naročnino naravnoat bib all )• na planite naien<n aaatopnlkc w Vaiem kraja ali pa katarena Imll aaatnpDlkov. Mb l»«na an t Ukana a MdW Črkami, ker ao oprati-font ohlakat! tudi dnine nnaolhtn«. kjer ja kaj naSlb rojakor mmm-i j«*	bo- ^ mi ItwWI	(Ha^ibo m rortiftHt
niuroBini;
Ran ITrnnciacu, Jtrtk Laoakla
OOLOH ADO:
Paoblo. Peter Cul Ig. Waiaenbnrg, tL J. Barak
INDIANA i
ludlauapoUa: F-
ILLINOIS: Ctilnago, J Clcnro, J.
Ber«u
< Chicago, Um» la IlUnola)
Joll«t. Jennie BambKrk IM »tile. J. Hpellrh
Mascoutah, Martin Dole ic
Norlb Cblcago la Waakecaa, Una Wnrisk
MARtLAND:
KilmUler. fr. Vadaplraa MICHIGAN: petrolt. L. MINNESOTA: CUeboLm. J. Ely. Joa. J. C relet h. Leala Oaeta . .OUbert, Lonla Veaael Ribbing. John Poria MONTANA:
Ronndup. M. M. Paalan Waaboe. L. Ckampa
KEBRASKA:
Omnbg, P. BrndeHefe VgW TORS: Brooklyn, Antiwar Bnl Oowanda. laH .Little raUa. Worceatcr, Peter
Prtetnel
Die* eland. Anton Bobek. Um. Bar linger. Jacob Reanlk. Jok« Hlapni* 01« rd, Anton Nagoda Locate. Loma Balast. Job* K Toon gat own. Anton Ktknll
oBSOON:
Oregon City, J. laW»
CBNNrlZLVANLa: Beapemer. John Jernlkar Conemaugta, J. BrMtrtt Ooeerdale In okaUou Joa. Export, Louis SnpaaUi rarreU. Jerry Okora koraat City. Math lank Fr. Blednlkar OreeasMirf. rtank Noeak Bomer City. Fr. Pereocbak
imperial, Vence Palcich Jotanntovrn, Jaha Palnatm Krayn; Ant. TnpSelJ Lnaerne. Frank BaUoeb	'
Midway. Joun 2agt Plttabargb la okoUca, Pkllig Pragnt Steel ton. A. Hren Turtle Creak, Fr. Sdtffrar Went Newton, Jcv«b J oran
WISCONSIN'. Milwaukee. Weat AlHi. Fr. Sheboygan*. Axtlk laM 41
WYOMING: Rock Spring*. Leal« Tanehnr Dtamoadentc. Joa BoUen
liion.m za gotovo tixliti. ali je res k aj videl ali pa se mu je le «anja!o. Za trdno mislim,, da je kutet obakrat resnico govoril; nrvic je op'»al prikazen v spodnjem (Wu telesa, ki je bil kozlu enak, drugič pa zgornji del, ki je bil podoben človeku. Če se torej sestavita zgor nji del člevesfeega telesa in Ziitlj nji del koala, nastane giozna prikazen ^atir atli pan. V ta-kT obliki no ae prikazovale 110-koč poearte ni ko zon oj?o žene. pari', »šilvani, pa še dandanes jfl< v velikih jroadovfh zagleda mareikak samotni popotni-k. V taki obBki kozlovsskega človeka se prikaže brez dvoma v kranjsMem gozdu tndi vra^jF polžii ipesstir.	t
Vendar pa je gotovo to, da Vraiga večkrat srlšaijfa, kad&r goni pollie ter pri t eni tk-^ka, pit*ka in močno ž\ ižga. Mnogo odličnih oseb v deželi ni hotelo verjeti tega. dokler jijji skušnja nTi odvzela dvomov. Vecjidel pravijo, da so slisaJi pd. ištaršev, da ee anoianvo iz ogrnit i vragu, ki goni polhe, kadur tretjič uiočno zapiska. č\uiuo pa je. da ima stari polh na enem ušesu zartato. Pravijo da j'•h njihov neblagos lovi jeni pastir tako zaznamuje. Res je, dii še niso natii zaznamovanega mladiča, ki še ni prišel z drevesa, dasi bi bil. že velik. Laibko bi se^ mililo-, da se mfjd ?<etboj grizejb in se sami z zobmi tako zaznamujejo. A v tem primeru bi morali imeti nekateri polhi #«to raztrgana ušesa in na obeh ušesih več nego en sam ugriz, ali pa bi morali jnueti doigovoj-jene borilne ali pretc-palne določbe, po katerili li smeli drn^ drugega isan|o v eno uho ugrizniti pa le enkrat in to ne prej, doki eT ni prišel z drevesa, kakor so imeli nekoč laugobardski bo.rilei tektmovalna pravila, ki so pj*epovtidovale meču dolooe-•nu dele telesc. Ctetane torej -sum, ^ še ni ugasnil, da knajo
BORBA Z DIMOM IN PLINOM.
Pri gašenju
Prav nevaren je liud ogljikov dvokte ki Micer v manjfeih količinah ne vpliva nevarno na Ploveka. v večjih količinah pa
<tvar začne, dmgo nride «amo ob seli na vi>to
V teh ča»ih je važno tako za mladino, kot -za nas. da naš mlad svet ve kolikor mogoče več o isujeji narodno rti. Sv-il.
kakor uaon ta vojna kažu. je 1 zanMji tega gasilec ne za-v resnici zelo majhrfm — kadai;	preteče nevarnosti.
riL- vžgjB požar na enem koncu. Modern* gasilska taktika
treba najprej napasti
izredno nevarni dihalnim organom. PonLfcrečeneu je potreben popoln mir, umetno di-hanje bi škodovalo, pač pa ga je treba za v"ti v toplo odejo in takoj jI klicati zdravnika.-Pi*(?ti tem plinom u-[>oraiblja-jo gasilci maske in dihalne apa. rate. Prve Ščitijo le. če je v Jprofctom vsaj še 15 odst. kki-
požarov ^a- Povzroča oniiidJevilco. Ker je | silci res to -^postavljajo raznim1 P^idrugokrat težji od zraka, le-!ka, tV pa ga }■ manj. >e je tre nevarnofcitim, eden izam.d. nji-j^1 Pri U^j1- alasti v jamah injba poslužit: dihalnih aparatov, hovih ua.i^avratnejših nasprot	< ^0 se poraja v kle- l Za gasilca je plinska maska
nikov pa *o vsekako strupeni j^1- kjer vre mošt ali kjer gni->: neprecenljivega pomena. Cesto plini, nevarni zlasti zato. ker!^'t°	človek, ki stopi v j edino ona omogoča pravilni ga
jih ni mogoče takoj opasti in l^lnt, niti ni opazi, da je v^kA V|šenje in obvamje -asiLcu aiv-
jobsi«očjt ogljikovega dvtj^i-a.
zagori še na iliugeiu in vbe je potegnjeno v ogenj, vse gasi. \>e >ku^a r Mti kar sc resici iUu
Danes je med onimi, ki čakajo rešitve iz strašnega požara barbarstva, tudi njali slo-veni^ki narod. Raztepli »o ga ita vse ttani in kar jih je osta-lo tkana, so preganjani, mučeni, potujeevani prisilno, lačn in
u<''i. daj
leiro ;xržara. ki je navadno v notranjosti stavbe, kjer je najbolj zadimljeno. in tudi največ plinov. Ti plini so različni. Nekateri učinkujejo na kri. druiri na živčevje, kožo, pljuča ali želodec. Eden najbolj strupenih plinov j* oglj^kjov monoksid, ki se pri požarih poraja najčežče. Deluje na
poiasnjeni v ^uži^ost tnjcein., ^^^ jn «Vce in povzroča
strah, pozabljivost in omrtvičenje. razen tega pa je še hud
Slovenski narod si ni zaslu žil trke sramotne usode, da bi moral postati suženjski rod. Res. tlačaniti je moral mnogo
Xenadno mu zmanjka zraka, zvrti se mu v glavi in pade. Če ne pride ponfoe takoj, je ,:z-goWjen. Pm reševanju je tudi v torn primeru po&toy>ati kakor prej, raz«n tcj.ira, pn je treba ponesrečencu tlovajati ki »ik . ,
Pri )x>žarih v garažah, tovarnah at če gore gasilni aparati, se tvorijo uspavalni plini. Prav nevarni plini se porajajo ,pri gorenju filma, žvepla ali če «a ra®Hje po kseo Satena kislina. Pri tem nastanejo dražliivi in rasgedalni plini.
ljtm.je. Zanimivo je. da so bili gasilci in ne vojaštvo prvi, ki so rabili maske. Plinska maska neprodušno zapira del obraza in je dostop zraka u»>goč le sktr/.i posebno ced'lo, ki stru-zadrži in jih urtiči, pi-eči«če-ni zrak pa dovaja pljučant. Plinskih mask je več vrst, za gasilce pa prihajajo v poštev le take, ki ne propiaščajo dima. gorilnih plinov in ogljikovega monoksida. V vojnem času bi *>eveda morale gasilske ina-feke hneti cedila, ki bi razen in<i novanih plinov zadržavala H^udi vojne strupe.
niocno ugi izne. «tari polhi nuesno zaieizu ne odi di v pastd.
oljvin, od zunaj okoli okrogle 1 odprtin« pa z medno hruško. | Taka škatlja jo imela nekdaj1 ie^en locenj, ki ^ je pri doti-j ku »prožil. Lovili *io tudi z le- j seniui? zabojčki, ki so jih pri-! •ttavljaV; k jiolxjim luknjam«, j TakHi škatelj in zrpbojčkov pa; polšji lovci ni^o njiogli mnogo jemati £ seboj, zato jih je pozneje nadomestil želeizni obroček na pero ali železne klešče, ki so jih zakleriili in od znfotraj namazali s tepkam L.
rPodi o temjiam Valvasor ob-j širno poroča. '4 Mladiče imajo te živalice v chiplih votlih dre-, ves, enako kakor se tudi stai<: nahajajo podnevi v takrh dup-( lih in s« v njih odpočivEgo. TV>r jaoiči pa hodijo nad aadLje in žir.1 Če moeno pihneš v votlo dre-' :vo. ančno polki notri mrmrati ' dm. drn. drn. Potem vtaknd* v dirplo dolino šiibo. podreg^tš z nio se?n in. tja» pa prileze polh venkaj. Xato ga ujame^š. stisneš za vrat in ubiješ. Pač pa moraš varno ^prijeti, če ne te _ Lovijo jih tu-'
ugriza, temveč na naduaraven način. Vrag baje le tkt« za-znamn je, ki jih jt kdaj gnal na pa&}, če se move kaj dati na
ki jih ima nuirsi-J kateri kmet po sto in več; raz-1 postavi, jih po drevesih ,Te po>ti so zelo pripTceto pripravljene: podobne so streljneinu
bo. kar pripovednjejo kmetje/loki*, sestoje iz-ukrivljenega le-So-li vraga ali polhe same vpra £jf|jjfij MŠm .^U, no morem vedeti, pripominja-Valvasor.	. ^ ;
Pothi prebivajo v zaraslih g<.zdorik, kjer je mnogo paše in zavetja Starih bivališč ne zapuščajo radi, le če zmanjka pa^e in gossd preveč ^sekati, se pre&elijo drugam. Mladiči živijo v-dreveKniii duplih., tudi v ptičjem ali z&pušie&oem veveričjem gaezdn, ker je do<bro zadel ano in gorko. Hranijo sej] ji ra®»;mi gozdnimi sadeži, na^-
ji« dišijo ibeko v Sir, želod fDogaja se tudi aem ter tja, da in lešniki, ftri&e lovijo na se sliši, kako s* vso noc pasta
različne načine v leg ene škattje ki jih od znotraj namgužejo z
sa v loka in vrvi*e. Vanje de-nfijo awihe hruške ki jim na KnmjekeiH pravijo krlilji. ali pa tunU presne-hruške. Če ima kdo sto takih lokov, morajo biti pui lovu vsaj trije, zakaj en mož ima dovolj posla, da j& opravlja po dvajset aii tride>-ect. Ko JHAl nastavi mora vso noč hoditi od enjega do dragega, k vsakemu pride po štirih do petkrat ter potbira ujete pol-Jhei,- V- & to pa^ti se jiih ujame včasih po 300. 400 ali ;ceBo 500.
(Nadaljevanje na 4.-sfer.)
PONUDBA ZA POLOVIČNO CENO
Zadnja popolnoma nov* izdaja slovite prve pc četniške vrtnarske "biblije" —
V2 Price Offer!
Tbe Latest Brand-New Edition of the Famous
Original- Amateur Gardeners' "Bible" THE.

Garden Encyclopedia
198
art dmM» w «rh ebtfebMsc
Formerly
$4.00 ^ Now only
K T. ;
T K« Complcf* Guide for Your War 0ord«n e
Garden
Encyclopedia
PREJ $4.—
Sedaj tamo
$1.98
V ANGLEŠČINI
V UČNI EN TRPEŽNI PLATNENI VEZAVI
SKORO 1400 STKANI — 750 SLIK
Popolni voditelj za vaš vojni vrt.
Popolna vsaka beseda, vsaka stran, vsaka slik« — mnojrn NOVE snort oovih ilustracij! Nikdar prej in naj« brže nikdar >oxaeje — ta tako nizko ceno!
FJHNA VRTNARSKA ENCIKLO PEDIJA ZA DOMAČO POTREBA t Ni« visokih besed — vse je jasno, razločno.
pVflY word, p07«. picKir« com-b pl^»-witti much NEW notarial, New rUuHratiaml Nav.r bafor« -pwrbapt novar ago in — of H>ia law prieal Tha only Gordan Encytlopadio garaparad aspraady for tha amim'i "M*l No haovy tachnicol talk— avarything it claor, axplidt, nabW. Anawon any gardon quatfion qwidciy. Naorly 1400 pogai. 750 pidvrH.
Over 500,000 Copies Sold at Higher Prices!
Hare In a nngta book U EVERYTM1NO YOU NEED TO KNOW ABOUT ANYTHING YOU WANT TO GROW t 10.000 orKdat farntsk avary datoif of informal!—i about flaming, ptaat-lag. fa/til i ring coring, far yawr fardan. Now faaturaa induda Sofl-faa Gardtning, now wafbadi of da> rtrormf pttft, Wild F/owor Cardan inf. Now flvwtr Artangaamtfef AX
pboboticol orrangamanl at wbfaata
anablat yow to find what ym* want
ovtckty. pfoporad for oil U. S dL
toik, imwhii and vvlbtdi by
American aicparte. Editod by L L O. Soyatawr, t,S.A. Frofcod by garden-fmrn aotbarMae. Tba MuiadaJpftw Im. ^vfrar'i garden editor c«fled thk "tbe Oaid— took comptato. off that Boat gordanors will aver Mad or wont far what they have ar dream oft" Order fb'n amazing bargain now.
j^Jf'Igii, v;



>4 M -l-v-,...t1< fopla «1 4o NtW OAXOEN CNCTCIOPEDIA. by t L D. Saymour, I SA. a* tX.99 ink. Bleaelflepoymee* QSaadC.O*.

Tukaj je t eol sami knjigi VSE, KAR VAM je TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 10,000 llaakov vam podrobno pojasni vse o vrtnarstvu, e saditvi in sejanju, o gnojenju In oskrbi vrta. Najnovejše pa je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE: nova metodi za uničevanje škodljivcev, gojenje divjih rastlin, nove sestavine cvetlic! —
Abecedno kazale vam pove takoj, kar želite. Prirejeno n vsako pouebje v Združenih državah, za vsako zemljo In vsako sezono.
To knjiga jo uredil E. L. D .SEYMOUR, B. S. A* poznana oseba v vrtnarstvu, ki ga cenijo vrtnarski Iz-Tcdtoci«
Odgovori na vsako vprašanje o vrtu
pošljite za Knjigo Se danes, ker je zaloga omejena; — naročite lahko pri:
Knjigarni! Slovenic PublishingC o.
216 West 18th Street	N c w York. N. Y.
t
■C L A8 NARODA" — New M
TUESDAY, JULY 14,1942
TBTANOTUKN 18»
TRUE RODOVI
Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENGELBERT GANGL
Hrepeneče .je čakala Lenka, da zagleda materino p|odobo. Ko je začula korake, ki so prihajali navzdol, ji je toplota ob->la r»ree. Bliža se trenutek, ki ji pokaže materino lice. Pojavil se je na stopnicah gcetilničar. Pred seboj je nesel podobo. vso pcibledelo in zaprašeno.
Lenka je pokleknila na stopnico, razprostrla roke, kakor da kkči pred oltarjem. .
"O, moja mati!" je vzkliknila.
Gostilničar je obstal. Z ruto je pobrigal prah s podobe. Lenko *»o gledale ole: gledale so proseče, ljubezni in trpljenja |*)lne. Podobo so zavili in jo položili na voz. Jfože je poravnal račun, potem so >edli na voz in kjonja sta potegnila.
Lenka se ni ozrla nazaj. Zanjo ni bilo več rojstnega doma.. Materino podolx> je peljala s seboj.
* • * *
tVee je zopet odšel v Zagreb. Bližala se je .jesen. Ko ^o j* »»pravili s polja in trtja, kar jim je obrodilo, ko so pospravili drva za ziino, je zavladala v Zavinkovcih puščoba, hla/dna, neprijazna dolba miniranja prirodniili sil. .
Se žalostnega pu^eoha — še žalofitnejša jn neprijetnejša doba umiranja je začela pri PleSčevih. Prihajal je" dan, ki se ga je Man i ca najbolj bala, dan, ko opešajo nioči, ko jim i^mspodar odpove stanovanje in ko bodo vrženi na Cesto. .
Pavla ni bilo naza.j. Potikal se je po svetu kot iagubljt-nec., zavrzenec. Ko mu je zmanjkalo denarja, ki gu je s te-i>oj vzel z <loma, je poskusil z delom zdaj tu in zdaj tam. A po v sodi so spoznali žganja rja, povisod se ga abali ter mu izplačali zaulužek, in Pavel je potoval dalje, in sprtmljevalka mu je bila njegova pesem.
S to p<?smiijo si je spotonka služil kruh a do kruha mu ni bilo dosti. Pel je rajši za puzirek žganja. To infu je poživilo kri, to mu je zgladilo grlo, da ni bil glas tako ras kav in neprijeten.
Pozabil je na dom. Včasih se mu je zbudil nanj spomin.

S HELIJEM NA MORSKO DNO
(Poročnik ankr&ke mornarice Gharles Monsen, je skonstruiral aparat, s popiočjo katere-iga se dcvaja potapljačem v skafandru helij. Potapljači vdihavajo ta plin istočasno z navadnim zrakom. Prvi poskusi so tako dobi o obnesli, da "je ameriška vojna mornarica sklenila uvesti aiparate s helijem za v»e potapljače, pa tudi nekatere zasebne reševalne dru žbe eo pripravljena nabaviti za svoje 7K)tapljače nove aparate.
Doslej se ni še nikomur posrečilo, spustiti se nad 200 m. globoko v morje. Že 100 m se smatra za faredno dofber uspeh. V vučje globočine se spuščajo ]>ota]>ljači samo v najnujnejših primerih. Toda nikoli se ni«o nV-gli potapljači muditi
v nji motnje, čeprav potapljače zek> previdno dviigajo iz v?ode, ne morejo piepreSiti teh mehurčkov. Tako so ostali mnogi potapljači vse življenje pohabljeni. .
Poročnik Monse« je pa prišel na idejo, nadomestiti mirujoči dušik v zraku z drugim tudi mirujočim plinom helijem. V umetnih celicah. prH&gode* nili velikenTu pritisku, so delali poskuse na mnoigh ljudeh, ki so vdihavali namestu normalne zmesi kisik-du&ik, amrs kisika z helijem. To se je zgodilo brez vsake nevarnsti, kaj ti helij vpliva na človeško telo prav tako malo kakor du-3'k. Ffcakusii so pokazali, da jpride v kri mnogo manj helija kakor dušika, in da ga lahko
pod tem nevarnimi pasom, ne,telo izloča, ne da bi se delali da bi to škodljivo vplivalo na .mehuički. prav tako pod fior-njihovo adiavje. Močan vodni malnkn zračnim pritiskom,, pritisk je imel vedno sla<be po-i „ . .
sledice. ko so se potapljači dvi-l 1S ° tu , txii}1, odpadA gali znrpot na Dovršje. Phjavili	P0**«^ efcolezm, ker
so se najrazličnej® znaki bolez-'^ ^»W vec mehurčka, ki
ni otrpUč nja s smrtnim izidom.
(Ko so tako zvano kesonsko bolezen temelje je proučili, se je izkazalo, da jo povzroča dušik iz vdihava nega zraka, ki pnl-haja pl d večjim pritiskom v kri. Ko potapljače potgenejo iz morja, kri ta dušik zopet izloči. Toda v mehurčkih, ki o-stanejo v krvi jim povzročajo
RAZBURLJIV POROD.
O razburljive lieporodu med
Spomnil se je žene .in matere, a vrniti se ni hotel prej dokler	avtomobilsko nesrečo po-
?astva iz pekla, če je tam skrito in nainenje-	^ockhobnriki tisk
t*i ne izkoplje boga no njemu, dokler si ga ne nagrabil iamed zvezd, če plava tam kaj njegovo raztopljeno zlato. In tako je hodil iz kraja v kraj. Ni potoval po ravni, gladki cesti; hodi je zadaj za hišami, <b gozdnih robovih, po zavetjih. Saj je sn*el hoditi I>ov>sod, ker je bil ves svet njegov. Kupil si je kitaro, k£ mu je visela preko rame. Nanjo je brenkal. kadar je pel, da je bila pesem polnozvočna in blagoglasnejša. Ustavljal se je po gostilnah, kjer so popivali veseli ljudje. In lepše in po-]K>lnejše je bilo veetlje, ko ga je dvignilo Pavlovo brenkanje. <>d obilice vina m denarja je vedno odletelo tudi njemu toliko .la je bilo dovfolj za prihodnje postaje. Nikjer ni ostajal dolgo, ker se mu je mudilo do njf^ovih zakladov v peklu in na nebu..
Ve* svet je bil rsjegov. Sanje o bogastvu so zbujale v njem mibel, «la je enak kjulju, ko potaje (po svojih deželah. In kakt r ima kralj krono na glavi in z zlatom obšito kraljevsko oblačilo, tako kit'je njemu jamnšene lase širokokrajni klobuk, tako nru vise od rokavov in hlač resice. Saj je kralj v svojem kraljestvu!
Oul je praviti v mladih letih, ko je hodil v šolo, zgodbe o mogočnem rimskem cesarju. Neron mu je bilo inle, ako se še prav spominja. Tudi Neron je brenkal na strune, mogočni rimski cesar je brenkal na strune in prepeval pesmi, in vee .-vet je občudoval njegovo umetnost. In glej, tako brenka na stlunah, prepeva svojo pestim tudi on. Pavel, kralj svojega kraljestva!
Manici in ubogi stari materi pa ^e je bližal najstrašnejši dan. Starka je hodila vsa sključena in zgrfbljena — ni več hodila, ker je m so več nosile nage. Samo držala je še in se oprijemala' z obema lokama. Peza življenja in trpljenja jo je popolnoma potila. da je bila enaka človeku, ki je že uma-1 in so ga čudotvorne moči dvignile iz groba. Bilo je pričakovati, da izdihne vsak hip a smrti le ni hotelo biti. Odrekle so ji
Dva osebna avtomobila sta nedaleč cd šve<iske prestolnice trčila, drug v dragega in se razbila. V enem izmed avtomobilov sta bila mlada zakon-ica, ki sta se peljala z vso bra no prav v porodnišnico. Kakor po čudežu je mlada mati pii tnčenju odnesla te lahke poškodbe, čeprav jo je vrglo na cesto. Njen mož je dobil smrtno nevarne pdškodbe, tako da ženi. (ki je pri nesreči rodila, ni mogel pomagati. Sele ft z pol ure so materf, otroku in m o žu lahko nudili zdravniško pomoč. Med tem kk> menijo, da bo oče umrl, se počutita mati in otrok razmeroma dobro. .
bi mogli škodjovati potapljaču.
(Rezultati .poizkusov s celicami so bili potrjeni z velikimi uspehi prt resničnem potapljanju. Potapljače se spustili 400 do 500 čevljev globoko, potem so jiih pa raxrorooia počasi (potegnili na jjc-vrsije in znova opustili v morske globine, kjer so brez na.jmanjighi teŽkoč gledali. Zdaj Zdaj velja globina 1000 čevljev «in celo več za prak tično dosegljivo. Vdihavani zrak potapljačem ni več nevaren. (Itetal je saruo še problem za tehnike. Potrebna je miedeninasta čelada, da bo lahko kljribovala silnem« pritisku monske vode. Pa tudi ta problem je v lalboratoitjah že rešen.
ZANIMIVOSTI.
Jekleni oklop vojnih ladij vsebuje milijarde drobnih diamantov, ki jih ni videti s prostim očesom, temveč le z močnim po veča lani. Domnevajo da izvira trdota jekla od teh diamantov. Tvorijo se tedaj, ko .-o v električnem oibloku železo ob navzočnosti ogljika liitro ohladi. fV Južni Ameriki imajo Ln-
vse moči, da ni moed« niti ftola premakniti. Samo ustnice sol <j ja^j navado, da si na nočnih
.1 !tri	V-ifj«« .	1 • 1_______*__
e j i gibale, venomer slo šepetale molitev za molitvijo, duša je bila čista tin nedolžna.
Manioo so Indele oči, da ni mogla več šivati pri luči. Zastajalo je delo. za.-lužka .je bilo vedno manj. Njeno stanovanj je bilo kakor mrtvašnica, kr sta prebivala v nji dva živa mrliča. Ljudje «*> se ju ogibali; hodili so drugam, kjer sto stanovali živi ljudje..
Hišni gospodar je pritiskal, da je treba obnoviti najemnino, do tega in tega dne. sicer morata iz hiše, ker se mu jih ponuja deset, ki prevzaanejo te prostore. . '
Jesenski imeli vetrovi .«o pfhafi z gora. Mrzlo je bik) Manici, da ni nvogla šivati ob belem dnevu. Zeblo jo je v prste, da je vedno dihala vanje. A kaj je izdalo to, ko je hladno vreme prem razi lo vse *tene in vse prostore, da se je izgubila v nj h taplcta njene sape brez učinka in brez sledu.
V Manici je vse uimrlo. Vse hrepenenje, vse pričakovanje, ves strah in vsa groza — vse, prav vse je z -grmelo nekam v prepad, nekam v neznane globočine. Tako hladno in prazno je b ilo v njenih prsih kakor v njenem stanovanju. Niti Pavla si ni želela več. U<gasnih» je tudi: to upanje, da se še kdaj vidita.
In če jo vržejo na cest!«.!, — kaj bo z materjo, ubogo starko? Kam hoče z njo? Kdo se je u smrli? Votrepetala bo v tem mrazu, sredi ce*te ug&sne kot uboga svečica. kadar io objame iiKKt hladnih vetrov. Bližsl se je najstrašmej&i dan. Samo not ga je še ločila od Man ice. Ali se naj res tako ustraiaf tega dneva.' Ali je Jena kriva, da ji že trka na vrata?
Jezno je brila okoli h i Še burja. V nji so se sukale prve Miežinke. Skozi špianjasta okna je žvižgalo v stanovanje, da ji bilo skršati, kakor da je zlolbna siia tira ven v mraz, v zkno.
Ah, samo nocoj bi še rada, da se usiplje iz peči prijetna tnpV ta, da se oorrejeta ona in mati. preden jo poženo venkaj iz te mrtvašnice. Samo enkrat Še, samo nocoj naj se pregre-jejo otrpli udje. Samo nocoj še!
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Njena potovanjih devajo kresnice na prste na nogah. To naj bi plašilo kače.
Breza s kakhni 200.000 listi izdiha v vročeni dnevu 300 do 400 litrov vode. ' Eksplozija, ki so jo opazovali pred časom v o-zvezdjiu T? rk-ula, se je zgodžla pred ka-V-nii 1700 leti. ftele sedaj »o nam rt č svetlobni žarki od tam prispeli do nas.
INVESTIRAJTE V AMERIKO
KUPUJTE
UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS
VALVASOR O POLHIH IN POLJfiEM LOVU
(Nadaljevanje s 3. str.)
prožijo, pa se nt ti en polh ne ujaane. DoIžijo vraga, da trapi kmete, in jih ima za norce. 'Žare* <*e ssgodi prav pogosto da nastavljajo loke vwo noč, pa ne ujamejo nobenega polha.
Najv<č jih lovijo v pozni jeseni, ko lezejo skozi svoje luknje v zemljo. Z jesenskim lovom je tako. Naredijo velVk zaty j in v sredi odprtino. Vanjo vtaknejo pesto starega kolesa. Noter zabijejo mnogo ostrili »uhljev, tako da mole konice spodaj ven. Noter polh lahko zleze, nazaj .pa ne nione, ker j mu žeblji nastavljajo konice.' Zaboje zakopljejo nad polšjo luknjo, da gleda le odprtina ven, vse na okoli pa zadelajo z ženil jo. Polhi pm tiskajo v zaboj, dokler n: nabito poln. Ujet nike zjutraj flcfberejo, zaboj pa pustijo tam in tako delajo vedno naprej.. Vsak kmet pa ne sme polhov loviti, poprej mora nekaj plačati gosposki, ki je lastnica gozda. Za dobro luknjo dajejo navadno po 1 krono t. j. dva goldinarja, tudi več aH manj. kakršna je pač luknja. doibra ali ^alba: kakfine so luknje j1 znano. Polhi ostanejo v njHh'vso zimo brez hrane. Nikoli niserrt mogel dognati, da bi jih kdo našel v zemjji. zato rtedšm, da se prav globoko zarijeio. .
Polhi so ^jrav dobra jed, zlasti (pripravljeni 6 krompirjem. Polšjo mast so nekdaj zelo cenili naši kmetje kot domače zdravilo, zlasti takrat, kadar ip živini voda zapirala. Ptičarji so jo devali v pHčji lep. da niso limanice zamrznile Polšje kožice se dandanes uporabljajo za kape polhovke in kot podlogo za suk-nie. čeravno ne v»rč toliko kakor v minulih časih. O polšji peč<mkii in kožuhovini piše Val
vasor;
"O naših polhih je treba se T^-vedatf, da so lepo rejeni in imajo mnogo več masti, kakor mesa, zato j?b je najbolje peei. Mnog-o nlemir^fv in meščanov se brani te jedi, zlasti §e žen-
NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nujno potreben
\ ——————
...in ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaše svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA
Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUPSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
Zradjepisni svetovalni «Aor i« Izbral Izmed »rf tiso« ft Lik M WW najboijie barvane slike— U zbirka je take pepelna, da je ta v takega neobhodno potrebna tekom vojne in pa TOjnl, Vključeni so nanaslednji zemljevidi: — ovc*.
Evropa (danes), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne). Angletke ototje^ Francija, Nemčija. Italija, Švica, Rolandska, Belgija, Švedska. Norveška, Danska, Unija sovjetskih aoeja-tistltnlb republik. Bolgarska, Rumunaka, Jogo-»lavija. GrAka. Albanija, Azija, Tortija, Sirija, Lebanon. Arabija, Vihodno Indijsko etetje in Malajski polotok. Tndija, Borma, Kitajska, Japonska. Paeiflk Južna Amerika (severni del). Jnlna Amerika (jnžni del), Afrika. Severna Amerika, Kanada Združene države. Mehika, O-trednja Amerika in Zapadna Indija.
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, Id tam sebe popravlja. Ima namen rešiti marsikatera nasprotujoča si vprašanja, ki nastanejo r raznih razgovorih. Strani SO ridadi&i* svetovnega znanja in podajajo ras-setnost zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine in grtobotfDO oceanov .in jezer, dolgost naj-
rtalJ&Ui rek in prekopov, povrfiino poglavitnih otokov In vivokost svetovnih gora. Tu so odgovori na nmoga danaSnja vprašanja.
SEDAJ
40
centov
Naročite pri:
po poŠti
v uradu — 35 centov 48 VELIKIH STRANI
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
eke. Eni pravijo, da se jim g-aibi, ker te živali vrag čuva ill pa.se. diugi pa zato, ker so tako zelo podobni podganam. KniBt^kerniai človeku pa se ni-kal^qr ne upirajo, uasoli jih polne lond:, eode in kadi ter jih nživa zinzo. Nekod jih na*oi; marsikdo po več tisoč.
Ta živalica pa ni samo za hrano, temveS tudi 7,a dkras oblaki. Njihove kožnške vcwi-jo v oddaljene dežele in kraljestva. Krzna rji posipajo koai -ce z apnom, od tepra dobi krzno ali podvlaka črnikaste li^e kakor titger.
Valvasor nam jt. ohranil o polhih tudi neko pravljico;
Blizu Ijogratca je nekdlo pa-del v jamo m je videl, kako polhi nekf kanren ližejo. (>d te^fa so več tednov živeli. Valvasor je menil, če je že to res, da je moral to bibi soliter. — Na "Rra 6u je neki ek vek padel v jamo in s polhi vred sladek kamen liaal. Premrljeval .ie. kako bi se ll^-šil iz jsroboke jaane. Nato je razreza 1 svojo .sukn.jo na.doi-ge trakefn jih navezal poFLocri na repe, če^ ko bodo spomladi zlezli m jame. bodo ljudje poznali blaa-o njegove suknje dn na ta način zvedeli, kje » po-nesrerenec nahaja. Zares se je tako tudi zgodilo, bjudje so postavili v ja^no dolgo lestvo in potegni Ti moža r jame..
Valva^^r korieuie svoj ob-■1'rni in iw^-prj >pig o .polhih: "Toliko o poftiih, o ktfterih sem hotjel poročati vse rtkolno-,sti zato, ker mi se ni prišel pred oči pi-sattelja, ki bi te živar 1 i«e prav popisal-.M — - -. r-
\ (
I A^UITF. V "GLAS NARODA"

Molitveniki
▼ krasni vezavi importirane iz starega kraja..
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE — (M. »5)
x 3% inčev — 2U4 strani
v belem celolldn
Cena 75 centov
KVIŠKU SRCE—štv. 415
X 9% Inčev — 224 strani 75

RAJSKI GLASOVI — («. 4*8) 2 Vi X 4 1 nčev — 265 stml vstevii 8?. Krttev Pal
Cena flJf
RAJSKI GLASOVI—»t 415)
2V4 z 4 inčev — 256 strani vstevil St. Krttev Pot
Cena 91M
NEBESA NAS DOM — (it. 41S) 2% x 4H inčev — 884 infiev
75r
SKRBI ZA DUŠO (it. 488) 8x4% inčev—512 strani
NEBESA NAS DOM—(»t. 415)
2% x 4 Vi Inčev—384 strani
Cena 75e
(Ker ae nam J« posrečilo dobiti ta
moiltvenike po aelo nlxki ceni. Jih tudi moremo prodajati po corl o-
. značeni ceni. Zaloga pa ni posebno veUlca. zato Jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli I njimi portreti.
Cena $1.73
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN
fino veaano ..............M
v nanj« ................71
CATHOLIC POCKET MANUAL v fino nanje vesano......1.—
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.