Poštnina plačana v gotovini Leto Naročnina za Jugoslavijo: oeloletno 180 din, za '/• leta 10 din, za '/< leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plata in toži se v Ljubljani TRGOVSKI LIST V Časopis za trgovino.industrijo, Številka Uredništvo in upravnlMva Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun Prt pošt. hranilnici v Ljubljani rt. 11.953. - Tel. rt. 25-51. Izhaia TSak preden«*. Iltuaia sredo ta petek Ljubljana, sreda 4. avgusta 1937 Cena £££?■* VSO Na pravo mero Več ko razumljivo je, da se tam, kjer zagospodari birokratizem, prej ali slej vse razleze na njegovo kopito. Z birokratičnim urejevanjem življenja gre po navadi celo tista javnost, ki se mu v začetku upira, in zato ni čudno, da zajde vse družbeno delovanje z njim tako daleč, da se spremeni in prikroji birokraciji končno še vse mišljenje in pojmovanje ljudstva. Ena najbolj znanih po takšni zaslugi je bila na primer vsemogočna predvojna birokracija nekaterih večjih držav. Koder se je ta ugnezdila in zavladala, sta se počutila udobno le še fevdalna in častniška aristokracija, katerima se je birokrat vedno znal spoštljivo klanjati do pasu, medtem ko je postajal srednji stan z vsem kmečkim in delavskim ljudstvom vred tako imenovano ljudstvo, ki ni moglo do svojih pravic. A nikjer ni napravil birokratizem doslej več škode kot v gospodarstvu. To lahko opažamo posebno mi, ki smo pravkar splavali iz neblage dobe gospodarske zapore ali avtarkije v novo dobo avtarkije, o kateri se sicer govori, da je nova prosperiteta. Gospodarstvo večine držav, ki jih je najbolj pritisnila svetovna gospodarska kriza, je nameč silno trpelo zaradi avtarkije — ne samo zaradi nje, temveč še bolj zaradi birokratizacijo, uvedene hkrati z avtarkijo. Birokracija seveda ni sama kriva, da je postalo v dobi avtarkije vse življenje odvisno od nje. Na to ni bila niti pripravljena, ker sd o birokraciji sme reči, da navadno za nobeno večjo nalogo ni pripravljena. Ne — in favno to je bistvo vsake, tudi najboljše birokracije — birokracija se znajde v pozitivnem smislu šele takrat, ko je nevarnost in potreba že mirtio in ko So vsi naknadni ukrepi že bolj škodljivi kakor koristni. Pri nas smo bili deležni v zadnjih letih vgeh teh skušenj z b iro-kratlemom, kolikor se je razvil in uveljavil po zanj ugodnih razmerah, fondih itd. Bij bi pa že skrajni čas, da se napravi njegova petletna bilanca v vseh ozirih. In ravno za izdelavo take bilahce je ostalo, kakor vse kaže, pri tias že premalo smisla. Zgodijo se je tisto, kar smo zgoraj omenili! spremenilo se je pod pMtiskom dolgotrajnih tesnih razmer že tudi mišljenje, celo vsakdanje ljudsko mišljenje in pojmovanje, tako da zdaj naš človek večinoma ne misli več Samos tojno.da ni v hjeffl vež samostojnosti in iniciative, marveč da zdaj že sam leze v vsak predpisan kalup, iz katerega pfigakUje potem javne rešitve. O tem haj bi nekoliko premišljevali -ljudje, ki v letih takO imenovanega zboljšanja odločajo in bodo odločali O nadaljnji usodi vsega našega, državnega in zasebnega gospodarstva. Iz najnovejšega časa imamo že kopico primerov tega zapletenega splošnega stanja. Z eno besedo bi se to stanje najbolje označilo kot stagnacija vsega zasebnega gospodarstva. Predvsem naj nam bo dovoljeno °Pozoriti na neoprostljivo napako, d® gfedo često celo odločujoči krogi mirno mimo tako velikega vprašaja, kakor je razirierje domačega *n tujega kapitala. Pri nas je že ®6z mero mnogo smisla za to, da •nia tuji velekapital interes ha našem naravnem bogastvu, prav malo smisla pa je še za to, kolikšen in- teres ima domač človek, trgovec, kmet ali obrtnik — ne samo na večjih naravnih zakladih, temveč splošno — na gospodarski povzdi-gi in celotnem razvoju občine, domačega okraja in vse države. To je eden izmed grehov iz vseh zadnjih let, ki se nam utegne bridko maščevati in se nam bo dolgo maščeval. Ni pa dvoma, da tudi za tem tiči uganka skritega denarja. Drugi primer, ki bi ga lahko v tej zvezi še vsaj na kratko navedli, je vprašanje državne in zasebne kreditne organizacije ali skratka vprašanje vsega denarništva. Ne enkrat smo že o tem razpravljali v našem listu. Bilo je že v začetku velike bančne krize jasno razvidno, da naloge, ki jih bolj ali manj pravilno in redno opravljajo domači in zanesljivi denarni zavodi, ne bodo mogli opravljati kolosi državnih in poldržavnih denarnih podjetij, katerim gre kvečjemu naloga regulatorja in rezerve. Po polomu denarništva, iz katerega niti najboljšim zavodom in hranilni- cam nismo znali pomagati, se je pokazalo, da gospodarstvo nima pričakovati od centraliziranih denarnih sredstev nikake prave pomoči niti v daljnem doglednem času. Nasprotno pa leže velike denarne rezerve brezplodno v državnih bankah in šele iščejo prostora za investiranje. To je dokaz, da brez zasebnega in hranilnega denarništva ne gre in da mora finančna politika kreniti čimpfej drugo pot, kajti sicer si skorajšnjega splošnega in trajnega zboljšanja ne bomo mogli obetati. Enako razločno se odkriva ista resnica o slabih posledicah birokratizacije tudi v poglavju o javnih delih. Tu sta postala posplo-šenje vse miselnosti in njena odvisnost od centralne iniciative že kar usodna. Zdi se nam, da je doba brezposelnosti in zastoja v industriji, obrtu in trgovini že minila, toda vsak dan zadevamo na nasprotne dokaze. Od vseh strani nas vprašujejo, kaj bo s to, s to stvarjo in še s sto drugimi deli, načrti in zahtevami, ki se jim je že splošno priznavala nujnost. Priznati moramo, da ne vemo. Bo že. Od nekod bo prišlo, kar bo prišlo. In v tem je zaenkrat vsega konec, to pa je tudi najhujša in najslabša posledica vseobče birokratizacije, da je naš človek nehal po svoje delati in že celo misliti ter da pričakuje vsega od zgoraj, čeprav je vsem razumljivo in vidno, da s polmilijardami v vsaki sezoni in za vso državo ne morejo zrasti javna dela, iz katerih bi si vse pokrajine in vse prebivalstvo mogli nabrati čudežev. Pozablja se, da so to večinoma tista dela, ki jih tudi v normalnih časih mora opraviti država sama, iz svojega. Prav to čudno pojmovanje javnih, državnih del pa je sokrivo zastoja v vsem ostalem gospodarstvu. Proti tem napakam se moramo odločno braniti od spodaj in od žgoraj. Treba je sprostiti svobodno gospodarstvo, svobodno denarništvo in svobodno iniciativo! Za ureditev železniških razmer v Anketa o voznem redu Včeraj dopoldne so na železniškem ravnateljstvu zborovali zastopniki prometnih in tujskop.ro-metniih ustanov o novem voznem redu za leto 1938/39. Anketo je vodil hačelnik direkcije g. Hojs, udeležili pa so se je šef prometnega oddelka dr. Dekleva, svetnika Špindler in Petek, zastopnika banovine inšpektor Satler in dr. Ban, zastopnika Zbornice za TOI dT; Pretnar in Ivan Mohorič, ravnatelj Zveze za tujski promet dr. Žižek, zastopnik poštne direkcije g. Cerar, podpredsednik Združenja trgovcev Golob in zastopniki drugih organizacij ifn korporacij. Pred prehodom na dnevni red je generalni tajnik Mohorič v inje-pu zbornice za TOI podal izčrpno izjavo, v kateri je opozoril predvsem na izredne zakasnitve, ki se ze ipesece in mesece pojavljajo na vseh glavnih progah. Predvsem je prizadet promet na progah Ljubljana—Zidani most-r-Zagreb in Ljubljana—Jesenice, Potniški vlaki na gorenjski progi imajo na kratki razdalji 65 km po eno uro in še več zakasnitve, prav tako vlaki proti Mariboru. Pod takimi okoliščinami sta vsak pravilni faz-pored časa in prometa problema-* tična. Da bodo mogli vlaki v predpisanem času prevoziti določene proge — to je prvi pogoj občinstva in turizma. Gorenjska proga je preobremenjena. Nujno je, da se ta proga razširi in da se nekatera postajališča izgradijo v izogibali-š£a ali postaje. To velja za Medno, Rateče—Gorenjo vas, Zabnico, St. Jošt, Otoče in Žirovnico. Tudi zgradnja drugega tira iz Zidanega - mosta proti Zagrebu je neodložljiva, zlasti na onem odseku, kjer so priprave že izvršene in se montaža drugega tira takoj laliko prične. To je . potrebno tudi zaradi priključitve šentjamške proge. Odlašanje ten del gre samo na škodo rednosti in točnosti prometa, pa tudi ria škodo železniških dohodkov.! Znaten del voznega parka je iztrošen In se na glavnih progah ne bi smel Več uporabljati. Posebej je treba opozoriti na ne- prožnost peres in osovja ter slabo pritrjenost tračnic. V drugih železniških direkcijah so že dolgo v prometu motorni vozovi, tudi na ozkotirnih progah; ljubljanska direkcija, katere struktura prometa je prikrojena za uvedbo takšnih vozil, pa jih doslej še ni dobila. Trajanje vožnje s potniškimi vlaki je po sedanjem voznem redu mnogo predolgo. Na gorenjski progi vozijo vlaki na razdaljo 65 km iiad dve uri, celo do 2 uri 17 minut. Tako znaša koristna brzina potniških vlakov dobrih 30 km, kar nikakor ne ustreta potrebam čksa niti sedanji tehniki, še manj pa razvoju turističnega prometa. Vožnja na gorenjski progi bi lahko z vsemi postankt vred znašala samo 75 minut. Na Jesenicah stoji večerni vlak, ki pride iz članice, od 17.50 do 18.45, opoldne po 20, zjutraj po 15 minut. V smefi Ljubljana— Tršt stoji vlak, ki odhaja ob 10 iz Ljubljane, nh obeh mejah skupno 58 minut. Vlak vozi tudi mednarodne direktne vagone. Prav tako Stoji VlHk št. 1727 v Postojni nič manj ko 110 minut. Postanek brzovlaka v Celjti, ki ima široko zaledje zdravilišč in letovišč, je prekratek. Ljubljanski trgovci žele, naj bi se vlak štev. 9215 preložil z odhodom iz Ljubljane na 12.30, obenem pa naj bi ae vlak Št. 9228, ki vozi ob 13.88, premestil tako, da bi bila vzpostavljena zveza od Ljubljane do Karlovca. Prav tako priporoča zbornica, naj bi železniška uprava ugodno rešila tudi vse predloge interesentov iz Maribora itt Ptuja, KotOribe, z ljutomerske proge, iz Kranja, Tržiča^in Bele Krajine. Bela Krajina prosi za večerno zvezo, da se vsaj v letni sezoni podaljša večerni do-lenjefc do Karlovca. Vlaka št. 9211 iz Novega mesta do KarlOvca in št. 311 iz Karlovca do Zagreba naj se preložita tako, da bosta imela zvezo med seboj. S tem bi dobili kraji od Novega mesta do Karlovca ugodno zvezo z Zagrebom, ki so jo že ‘pred leti imeli. Na pTogi Zagreb—Semič naj se v poletnem času uvede izletniški vlak, ki bi odhajal iz Zagreba okrog 5. ure, iz Semiča pa bi se vračal okrog 18. Glede na mednarodni brzi promet je treba skrajšati postanke brzovlakov št. 2 in 8 na Jesenicah. Konkrethe predloge so stavili še predsednik SPD dr. Pretnar, zastopnik banske uprave Sotler, zastopnik Maribora Weiss, predstavniki železniške direkcije pa so dali pojasnila in zagotavljali vso podporo, da se upravičenim zahtevam 1 ugodi. Nd koncu je direktor dr. Žižek opozoril še na nekatere nujne potrObe. Ljubljanska direkcija jte bila, kar se tiče točnosti voznega reda, včasih za vzor vsem drugim, a na Žalost že zdavnaj ni več. Malo pred 14. uro je načelnik Hojs zaključil anketo. Danes pa bo v Zagrebu pri direkciji državnih 'železnic za tamkajšnjo direk-cijsko območje slična anketa, ki se je udeleže tudi zastopniki slovenskih gospodarskih in tujskopro-metnih ustanov. Dne 18. avgusta bo pri generalni direkciji v Beogradu končna seja o teh važnih prometnih vprašanjih. Piva selaakcilskega rešitev liublj. kol. vprašanla 'V mestni dvorani je bila včeraj dopoldne prva seja akcijskega odbora za rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja, širši odbor je pritegnil k sodelovanju še zastopnike banske uprave, divizijske komande, vojaške delegacije pri železniški direkciji, generalne direkcije državnih železnic v Beo- gradu, ljubljanske direkcije, direkcije pošte in telegrafa, tehnične fakultete univerze, Zbornice za TOI, Delavske, Inženirske in Zdravniške zbornice, Združenja inženirjev in arhitektov, Kluba arhitektov, Združenja graditeljev, Zveze industrijcev, Gremija trgovcev, Društva za ceste, Zveze za tujski promet, Avtomobilskega kluba, Touring-kluba, SPD in predstavnike tiska, tako da predstavlja odbor odslej na najširši bazi zasnovano reprezentanco vse javnosti. Sejo je vodil predsednik odbora, mestni svetnik univ. prof. inž. Hrovat, ki je poudarjal, da je pri reševanju tako vseobčega problema, kakor je zadeva železniškega vprašanja v Ljubljani, pač nujno sodelovanje vseh ustanov. Naravno bi bilo, da bi država sama uredila stvar, a razmere nas silijo, da ustanavljamo akcijski odbor, ki naj bi v javnosti in posebej še pri prizadetih instancah pobudil resno zanimanje. Akcijski odbor zamišlja svoje delo tako, da bi posebna deputacija odšla v Beograd, da informira pristojne ministre in druge odločujoče činitelje o tehnični in finančni strani načrta, hkrati pa naj se osnujeta poseben tehnični in poseben propagandni odsek. V deputacijo so bili izvoljeni poleg predsednika odbora še predsednik mestne občine dr. Adlešič, mestni svetnik dr. Korun, predsednik Zbornice za TOI Jelačin, tajnik Zveze industrijcev dr. Golia in zastopniki strokovnih organizacij. Sledila je kratka debata, v kateri je prof. inž. Dimnik obrazložil tudi formalno stran celotnega vprašanja. Stvar bo šla najbrže tako, da bo generalna direkcija naročila ljubljanski, naj izdela načrt, mestna občina fn akcijski odbor pa naj bosta železniškim inženirjem v pomoč. Mestni svetnik konservator dr. Stelč je opozoril, da je rešitev ljubljanskega kolodvora za Ljubljano’ sdmo predvsem urbanistično, za železniško' upravo pa predvsem tehnično vprašanje. Naloga akcijskega odbora in javnosti pa je, pomagati, da se oba interesa spravita do neke skladnosti. Na koncu so bili y propagandni odsek izvoljeni: predsednik doktor Stele, podpredsednik dr. Korun, inž. Kham, načelnik dr. Marn, direktor dr. Dular, zastopnik Združenja trgovcev Golob, Kristan, načelnik kulturnega oddelka doktor Mole, tovarnar Stane Vidmar, predsednik Društva za ceste direktor dr. Vrhunc, zastopnik Društva slovenskih likovnih umetnikov, zastopniki tiska in mestni tiskovni referent Vombergar, v tehnični odsek pa predsednik ini. Dimpih, podpredsednik inž. Mač-kovšek, zastopnika generalne direkcije in ljubljanskega Železniškega ravnateljstva, zastopnik banske uprave inž, .Čeriiivee, predsednik Združenja inženirjev inženir Bevc, predsednik Inženirske zbornice inž. Pirkmajer in za mestno občino svetnik prof. Dermastia ter inž. arh. Lenarčič in arh. Spinčič. Zborovnje balkanskih trgovinskih zbornic Med 27. in 29. septembrom bode zborovali v Bukarešti zastopniki trgovinskih zbornic iz vseh držav Balkanske Zveze. Bukareštariška trgovinska zbornica, ki je bila: pooblaščena izdelati program, je izdelala velik načrt, ki vsebuje naslednje točke: 1. Olajšanje carinskih manipulacij, 2. splošno olajšanje blagovnega prometa, 3. skupni gospodarski ukrepi proti drugim državam in 4. ustanovitev stalne organizacije za skupno delo balkanskih trgovinskih zbornic. Sirite »Trjovski liste/ v,T.ib^nn.‘"'Davina in linanina vprašania domovine! \ Iz okrožnice Zbornice za TOi Naš hvaležni narod odkrije svo-r pavšalizacija pridobnine jemu pesniku in preroku Simonu * I 7Q TIPhP Gregorčiču spomenik na predvečer pcivc rojstnega dne Njegovega Veličan- Na konkretno vprašanje je zbor-.stva kralja Petra II. 5. septembra niča pojasnila, da imajo pravico na 1937 ob 11. uri v Ljubljani na Na- pavšalizacijo samo oni obrtniki iz ■poleonovein trgu pred novo palačo druge skupine št. 2 b, katere je vseučiliške knjižnice. smatrati za male obrtnike. Ako S slavnostno akademijo se po- peki prodajajo strankam kvas, po klonimo 4. septembra zvečer naj- davčnih pojmih niso več mali obrt-vredmejšemu klicarju domovinske niki, ampak spadajo med obrtnike, ljubezni z bregov bistre Soče in ki prodajajo, četudi le deloma, njegovi preroški pesmi. Dne 5. sep- drugje izdelano blago. Taki peki tembra bo ob 11. dopoldne sloves- pa spadajo v skupino 1. in plačajo no odkritje po načrtih naših umet- 10% pridobnino. nikov arh. prof. Plečnika in kipar- Zato bi morda ne bilo neumest ja Zdenka Kalina. Po odkritju bo no, ako bi peki izven Ljubljane in narodna veselica na telovadišču na I Maribora, v kolikor reflektirajo Taboru in v notranjih prostorih ob na pavšaliranje pridobnine, pro-15. uri popoldne. dajo kvasa, ki jim gotovo veliko Letošnja proslava rojstnega dne izdatneje poviša davek nego zna-Njegovega Veličanstva kralja Pe- §a celoten dobiček pri tej prodaji, tra II. bo posvečena prosvetnemu po možnosti opustili, preporodu našega naroda ob Soči an Jadranu, kjer smo pred 55 leti Pavšalna vozninska taksa sprejeli >Zlato knjigo« Gregorčiče- Zbornica je najprvo predlagala, ■vih pesniških injekcij, s katerimi da ge jzvajanje novega pravilnika je veliki pesnik že takrat klical v Q pavgainj vozninski taksi, ki je življenje svobodno Jugoslavijo Nje- bi, objavljen šele v »službenem 11-gov poziv: »Brodarjem pomoči ne- s(b< ,dne 21. maja 1937, torej samo simo, naš čolnič pogube otmimo!« dnj pred uveljavljenjem, odgodi je danes posebno značilen in vsaj do konca tekočega leta. Svoj zapoveduje vsemu našemu narodu, predl je ute,meljevala s tem, da da se udeleži slavnostnega odkrit- je pravilnik tako impliciran, da ja z vsemi svojimi prosvetnimi I morajo interesenti predhodno društvi, z vsemi narodnimi nosa- temeljito proučiti, vrhu tega pa še nu, z društvenimi prapori m Pev“ I sezorila merodajne činitelje, da se obrtništvo na njenem področju pritožuje glede uvrščanja obrtnikov, ki prodajajo samo deloma nabavljeno blago. Posebno se v tem pogledu pazi na peke, ki prodajajo razen kruha še kvas. Te se brez nadaljnjega uvršča v I. skupino. Dogodilo se je n. pr. v Ptuju, da je davčna upirava j»Oslala k pekom vprašat organa finančne kontrole, ali prodajajo tudi kvas. Vsem tem, ki ga prodajajo, je brez nadaljnjega odrekla pravico na pavšaliranje. In vendar je ta prodaja za dohodke pekov docela brezpomembna. Pek rabi za svoje obrtne namene kvas in če ga kaka stranka tu in tani zahteva, ji ga od zaloge; katero rabi za sebe, odproda za kak dinar. S tem napravi stranki le uslugo, sam pa pri tem gotovo nima nobenega dobička. Enako rigorozno se pdštopa v tem pogledu tudi pri drugih branžah. Interesenti so mnenja, da zakonodajalec takih primerov, pri katerih je prodaja drugod nabavljenega blaga res le postranskega pomerta in donaša obrtniku le malenkosten dobiček ali vobče nika-kega dobička, ni mogel imeti pred očmi, ko je določil, da obrtnik, če hoče biti uvrščen v II. skupino, obče ne sme prodajati tujih izdelkov. Glede na to je zbornica zahtevala pojasnilo, da ni v smislu zakona, ako se tako rigorozno izvaja da se samo radi prodaje neznatnih količin tujega blaga, ki ne donaša nobenega znatnejšega dobička, uvr šča obrtnike v I. skupino. „ barva, plesira In Ze v 24 urah itd. Skrobi in (vetlolika srajce, ovirat oike in manšete. Pere, onih monga In lika domače perilo tovarna JO S. REICE Poljanski nasip 4-6. Selenburgora uL Telefon it 22-72. Romunski kralj Karol II. se je po dvodnevnem bivanju na Brdu in Bledu peljal z dvomim vlakom preko Ljubljane v Dalmacijo. Na kolodvoru so ga pozdravili g. ban dr. Natlačen, general Popadič, žel, ravnatelj Fatur, policijski ravnatelj dr. Hacin in drugi odličniki. Predsednik vlade dr. Milan Sto-jadinovič je bil sprejet v Milcčeru v avdienci od Nj. Vel. kraljice Marije. Najnovejša pogajanja med Anglijo in Italijo se po zatrjevanju »Observatorja« in »Sunday Expres-sa« ugodno razvijajo. Razširila se je tudi vest, da je izročil italijanski poslanik v Londonu Grandi predsedniku angleške vlade novo Mussolinijevo pismo. Vsebina pisma zaenkrat še ni znana. V Rimu spremljajo novi razvoj odnošajev med obema državama z velikim zadovoljstvom. Italijanski listi zasledujejo zbliževalno akcijo z največjo pozornostjo, vzdržujejo se pa še komentarjev. V londonskih krogih pa se je zanimanje, ki ga je vzbudila izmenjava misli med Rimom in Londonom, že precej poleglo. Razširile so se namreč vesti, da namerava sklicati Chamberlain oktobra konferenco štirih lokarnskih držav. Londonski uradni krogi pa izjavljajo, da ni nobene zveze med event. lo-kamskimi razgovori in izmenjavo misli med Londonom in Rimom, ki se tiče izključno razmer v Sredozemlju. Razumljivo je, da zasleduje Nemčija z največjo pozornostjo najnovejši razvoj odnošajev med Rimom in Londonom, časopisi, ki izražajo poluradno mnenje nemškega zunanjega ministrstva, podčrtavajo nemško veselje nad tem razvojem, ki bo velikega pomena za ublažitev evropskih napetosti. Po vesteh iz Nankinga se pripravlja kitajska centralna vlada z vso naglico na spopad z Japonsko. Močni oddelki kitajske vojske prodirajo iz centralne Kitajske proti severu in so vse železniške proge na razpolago samo za vojaške transporte. Neprestano pošiljajo nove okrepitve in pa ogromne množine vojnega materiala proti severu. Za Tiencin divjajo še vedno hudi boji in se je posrečilo kitajskim četam potisniti Japonce iz mesta, ki skušajo sedaj uničiti tiencinske utrdbe z letalskimi napadi. Francoski poslanik v Tokiu je protestiral pri japonski vladi zaradi napadov Japoncev na francosko vojaštvo v Tiencinu. Napetost med francosko vojaško posadko in aponsko vojsko pa se je med tem še poostrila. Japonci so vdrli tudi v tiencin-ski ruski konzulat, zaplenili ves konzularni arhiv in ga odpeljali v japonsko koncesijo. Ruski poslanik v Tokiu Bogomolov je zaradi tega ostro protestiral pri japonski vladi. Poveljnik japonske vojske na Kitajskem, general Kačuki je iz-;avil, da predstavlja pohod 20 divizij nankinške vlade proti severu dejstvo, ki zelo otežuje sedanji položaj. Ves spor da se še lahko reši na miren način, kar pa da je v glavnem odvisno od stališča nah-kinške vlade. Dejal je tudi, da se bo ves japonski narod uprl proti komunistični propagandi. Iz Salamance poročajo, da so prešle vladne čete na asturski fronti ponovno v napad in da so nacionalisti pri teni uničili dv& vladna bataljona. Našteli so nad 100 mrtvih, zaplenili pa 13 pušk in tri strojnice. Po istih poročilih so nacionalisti na teruelski fronti prodrli 14 km v sovražno ozemlje. Nacionalisti nadaljujejo z uničevanjem Madrida in so cele tri ure bombardirali mesto. Število človeških žrtev še ni znano, sodijo pa, da je ogromno. Republikanska protiofenziva na atagonski fronti okoli Cuence je le delno uspela. Vladne čete so zavzele nekaj nacionalističnih utrdb. Tudi pri Oviedu so prešli republikanci v ofenzivo. Na seji valencijske vlade so razpravljali o položaju države v političnem, gospodarskem In vojaškem pogledu. Minister za narodno obrambo je podal poročilo o razvoju ofenzive vladnih čet na osrednji fronti in izrazil svoje zadovoljstvo nad doseženimi uspehi. Več tisoč vojakov španske tujske legije je bilo prepeljanih v Španijo in jih bodo poslali na severno bojišče oziroma pred Madrid. Francoska vlada si prizadeva, da bi pridobila rusko vlado za franco-sko-angleško stališče glede Španije. Romunska vlada bo podala P® poročilih iz Bukarešte ostavko, ki bo predložena kralju Karolu, čim se vrne iz Jugoslavije v domovino. Denarstvo Tečaji za avgust Minister za finance je z odločbo z dne 27. julija 1937, št. 42.700/ VIII., določil te nove tečaje: din 1 napoleondor . . 298'50 1 zlata turška lira . . . 33970 1 angleški funt 238- 1 ameriški dolar .... 43’35 1 kanadski dolar .... 43- 1 nemška marka .... 13'50 1 zlot 8-20 1 avstrijski šiling . . . . 8-50 1 belg . . ... 7'30 1 pengo 8-60 1 braziljeki milreis . 2-70 1 egiptovski funt . . . . 239'- 1 urugvajski pezos . . . 23-50 1 argentinski pezos . . . 1315 1 čilski pezos . . 1 '35 1 turška papirnata Lira 34-80 100 albanskih frankov . . . 1420-— 100 francoskih frankov . . 170'— 100 švicarskih frankov . . 1000'— 100 italijanskih lir ... . 228 — 100 nizozemskih goldinarjev 2390- 100 bolgarskih levov . . . 45- 100 romunskih lejev . . 32 — 100 danskih kron 961’— 100 švedskih kron . . . . 1109-50 100 norveških kron . . . . 1081-50 100 pezet . 150'— 100 drahem 39-20 100 češkoslovaških kron . . 152 — 110 finskih mark . . . . 95- 100 letonskih lat 815 — Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim«). Bonnetovi ukrepi za štednjo Francoska vlada je izdala celo vrsto dekretov, ki se nanašajo na novi program šednje. Najvažnejši je dekret o omejitvi izrednih državnih izdatkov. Nadalje je urejeno vprašanje izdatkov za javna dela in državna udeležba pri teh delih. Izredni državni izdatki se bodo krili s posebnimi notranjimi posojili in bodo njih podpisovanje, obrestovanje in notacija na borzi zavarovani s 6 milijardnim fondom, ki ga je ustanovila vlada. Podržavljanje železnic naj bi se izvedlo do konca avgusta. Javnost in tisk sta sprejela nove ukrepe z zadovoljstvom, opozicija pa jih označuje kot deflacijske ukrepe Seveda prinašajo nove odredbe tudi širši publiki nekatera nova bremena, tako podražitev tarif v avtobusnem prometu in ponovno podražitev podzemeljske železnice. Tudi skrajna levica ni zadovoljna, ker prinašajo nove odredbe precejšnje zmanjšanje javnih del, kar bo povečalo brezposelnost. Novi češkoslovaški proračun Minister Franke pripravlja novi češkoslovaški p‘roračun, o katerem pa bo sklepala vlada šele v jeseni. Kakor se poroča, bo novi proračun znatno večji ko^edanji in sicfer za skoraj poldrugo milijardo Kč. Od teh poviškov odpade na vojsko 700 milijonov Kč, na notranje ministrstvo (povečanje državne policije zlasti v obmejnih krajih) 200 milijonov, 30QtmHjjiJnov'/a večjPa-pirles«, Gesellschaft m. b. H., »Papirles«, societa a garanzia limitata, Ljubljana. Obratni predmet: nakup, prodaja in eksport lesa, zlasti za papir, eksploatacija gozdnih kompleksov. Osnovna glavnica v višini 240.000 din je vplačana v gotovini. Poslovodje: odvetnik dr. Kobal, ravnatelj dr. Ciril Pavlin, bančni ravnatelj Schvvinger, industrialec Karol THiel v Curihu in industrialec Ivan Mahasse iz Cele-rina v Švici. Družbo zastopata po dva poslovodji skupno ali en'poslovodja in en prokurist. Stražišar Avgust, trgovina z že-leznino"v Ljubljani. »Danubital«, tehnična in mehanična zastpp^tva, dr.užbg, z o, z. (tudi sfbohrvatsko besedilo; v Mariboru. Obratni predmet: prevzemanje in izkoriščanje tujih zastopstev, zlasti italijanskih, mehanične, tehnične in električne Stroke ter opravljanje vseh v te Stroke spadajočih poslov. Osnovna glavnica v višini' 30.000 din je Vplačana v celoti v gotovini. Poslovodja dr. Niko MirOševic na Korčuli. »Tekstil-Import«, jugoslovanska trgovska družba z o. Z., Maribor. Predmet in namen družbe je zastopstvo v vseh vrstah prbdiVa in predivnega materiala ter tkanin in trgovanje s temi predmeti. Osnovna glavnica v višini 100.000 din je vplačana v celoti v gotovini. Poslovodje: Otmar Meglič* Ipšni posestnik, Maribor, Kurt Ornstein, prokurist, Dunaj, Oton Nušsbaum, Dunaj. Družbo zastopata po dva poslovodji kolektivno. * Vpisale so se naslednje izpre-membe ih dodatki; »Triglav-avto«, družba z o. z. Boh. Bistrica. Izpremenila so se pravila clrtiŽbe.. Družbo zpstopata po dva poslovodja kolektivno. Izbrišeta se poslovodje Franc Arh in namestnik Janez Arh, vpišeta pa Franc Mavrič in namestnik Jakob Rosman, oba posestnika v Boh. Bistrici. Hranilnica dravske banovine, Ljubljana. Izbrišejo se člani upravnega odbora: dr. Niko Zupanič, Ivan Pipan, Jvan Ažman, Albin Prepeluh in Jernej Fintar, vpišejo pa se člani upravnega Odbora: ind. Ivap Avsenek, ravnatelj Karol Ceč, župnik v p. Franc Finžgar, vsi v Ljubljani, Janež Štfein, župan y Kapljj vasi in udyetnik dr. Friderik Lukman v Ljubija,ni. Kranjska industrijska družba, Ljubljana. Izbriše se član upravnega šteta Karl Noot, vp«e pa se Karl ftbot; • generalni družbe v svOjstvu direktorja družbe kot prokurist. Josip Kunc & Kontp.j Ljubljana, izstopil jo družbenik Josip Konc. Vpiše se prokurist Josip Kunc. . »kuverta«, konfekcijska ivorni-ca, družba z o. z. v Ljubljani. Vpiše se jfostoVdAlS dr. Ciril Pkvlin. Žttžnkitiujb še nštkjliovitev podžtiž' nice v Beogradu. Ljudevit Marx, tovarbt lakov, d. d, Ljubijand. lzbV{^ok'U;,čmna upravnega sveta Rudolf Schfinber-ger in inž. Dušan Sernec ter prokurista dr. Hans Ender in Geršrd Keller:'' '' " « -« S14ns vprav nega sveta dr. Konrad Linfes, od' vetnik na Dpiiaju in dr. Viktor Vovk, odvetnik v Ljubljani. iPosest«, rehlttetna pisarna, družba ž o. z. v Ljubljani, Izbriše se podružnica v Celju — zbog opu-stitvev 1 Siegel ih drug, družba z o. z Ljubljana. Spremenila se je drpžr bena pogodba. Družba ima dva ali več poslovodij. Izbrišeta se 'poslovodja: Aptoh IprpbergČr tdr prokurista Josip Franki in Angela Okorn, vpiše pa se poslovodja Mario Luckmann, zas. uradnik v Ljubljani. {■Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta Stevan Karamata. »Triglav«, prometna d. d. Ljubljana. Izbriše se član upravnega sveta Milko Dabič. Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani. Vpišejo se prokuristi: Oton Vreča, Franjo Hoer-mann in dr. Vlado Valenčič, vsi uradniki banke. »Gradivo«, družba z o. z. Maribor. Izbriše se poslovodja Vinko Battelino, vpiše pa novi poslovodja Jirina Hribar, roj. Brožikova, soproga industrialca v Ljubljani. 1’rcdilpica bombaža in mehanična tkalnica E. Zelenka & Co., Maribor. Izbriše se prokura Ferda Pihlerja. Kos ta Vukašinovič nasl. Maribor, trgovina s čevlji in čevljarskimi potrebščinami. Izbriše se dosedanja lastnica Kristina Plotsch, trgovka s čevlji, ypiše pa sedanji imetnik Kosta Vukašinovič. I. Pogačnik, d. z o. z. Podstenice, obč. Črindšnjice pri Novem.mestu. Izpremenila še je družbena pogodba. Bešedjlo firme odslej: Parna žaga Rog, d. z o. z. Franc Drofenik, Poljčane. Izbriše !se dosedanji imetnik Franc Drofenik, vpiše pa nova imetnica Roza Drofenik v Peklu pri Poljčanah. JESENIKI LIPSKI SEJEN 1937 od 29, avgusta 60% popusta na nemških Žfeleznicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: ZvaniSni biro lajpciškog sajma, Beograd.-Mihailova Ljudevit Sonnenschein, sinovi Ptuj. Izbriše se družbenik Albert Sonnenschein. Električnostrojna družba z o. z. Radomlje. Izbriše se poslovodja Karol Naglič, vpiše pa poslovodja Martin Šraj, posestnik v Radomljah. Podravska družba R. Hi!ty & Co. Zgornja Polskava. Izbriše se družbenik Ivan Gradišnik. Izbrisale se se naslednje tvrdke: PuppiS Karol, trgovina z mešanim blagom v Gor. Logatcu, zaradi opustitve obrata. J. M. F. Depot, kolinska voda in toaletne potrebščine, zaradi končane likvidacije. Jdhann & Riiger, Ljubljana, trgovina z materialnim, špecerijskim blagom in barvami. Jugoslovansko pleskarsko podjetje 'v Ljubljani, d. z o. z., zaradi končane likvidacije. Konfekcijska tovarna »Odelo«, Ljubljana. »Uranus«, tovarna pločevinastih in kovinskih izdelkov, d. z o. z. Ljubljana. »Vijak«, družba z o. z. Ljubljana, vse tri zaradi končane likvidacije. Zajec in Horn, Ljubljana. Terezija Sežun, trgovina z mešanim blagom v Ložu. Feliks Schmidi, I. jugoslovanska avtomatična kisarna v Mariboru, vse zaradi prestanka obrata. do 2. septembra In častni zastopniki: Ing. G. T Č N NI E S , Ljubljana, Tyrševa c. 33. Tel. 27-62 In Jos. Bezjak — Maribor Gosp^ka ulica 25. fzvoz iabolkv Kakor smo izvedeli, je določil »Prizad« naslednje pogoje za izvoz naših jabolk v Nemčijo: RM 30 za najbolj zgodnja jabolka (jabolka za močnate jedi) in RM 50 za zgodnja jabolka, za 100 kg ala rinfusa franko nemška meja. »Prizgčl« priporoča izvoznikom, naj nudijo in prodajajo strogo na bazi gc^njih cen in naj pri ponudbah ne licitirajo cen navzdol. Od dovoljenega kontingenta v količini 1.700 vagonov jabolk, kise smejo izvoziti od 15. julija do 31. decembra 1037 v Nemčijo, se dovoli izkpriščenje prve kvote v količini 40,000 q nepukiranih jabolk za carinski uvoz od 15, julija do 24. septembra 1937, vključno, proti carini RM 4*50 za 100 kg črez obmejne postaje Bodenbaeh, Liebau, Mittelwalde, Oderberg, Paesau, Reitzenhain in Salzburg, na osnovi pismenega dovoljenja »Prizada«. Vsaki pošiljki fftdba biti priloženo jugoslovanski fitopatbkvško izpričevalo; »Prizdd« daje izvoznikom na razpolago potrebna izvozna dovolila in Obrazci Za nemško carinsko potrdilo. Izvozno dovolilo kakor tudi obrazec za carinsko potrdilo je priključiti originalnemu tovornemU listo. »Prizad« bd delil izvozna dovoljenja po centralnih zadružnih in izvoznih organizacijah, po svoji Uvedevnošti pa tudi na drug način. Prepustitev izvoznega dovolila tretji osebi je prepovedana. Oseba, ki prepusti izvozno dovoljenje, izgubi pravico na izvozno premijo. Izvozna dovolila in carinski obrazci se imajo zahtevati neposredno pred odpravo blaga, neizkoriščene tiskovine se morajo vrniti najdalje v roku 8 dni. Kdor se po teih ne ravna, izgubi pravico do nadaljnje udeležbe pri izvozu jabolk y Nemčijo. Izvozniki ne bodo dobili novih izvoznih dovoljenj, dokler ne dokažejo z uradnimi listinami, da so prej prejeta dovoljenja izkoristili. Zaradi pospeševanja izvoza jabolk v Nemčijo razpisuje »Prizad« izvozno premijo v iznosu din 25*— za 100 kg pod pogojem, da se izvoz vrši po prednjih navodilih. »Prizad« bo plačal premijo na osnovi verificiranih carinskih potrdil, za katere daje izvoznikom potrebne obrazce na razpolago in pod pogojem, da bo prejel ta potrdila najkasneje v roku 5 mesecev od dneva uvoznega carinjenja in pod pogojem, da obračuna Odnosne premije v naslednjem mesecu, za vse vrste mesa, mesne izdelke in slanino. Licitacija bo vsakokrat ob 11. uri v pisarni bolnice. Dne 23. avgusta se vrši pri Upravi barutane v Kamniku licitacija za dobavo 60.000 kg trinitrotoluola in 1000 kg amonijakovega solitra, dne 25. avgusta za dobavo 100.000 kilogramov kalijevega solitra in 60.000 kg belega parafina, dne 27. avgusta za dobavo 10.000 kg ovojnega papirja in 2.500 m3 jelo-vibL trupcev. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled. Črna kronika Društvo Industrijccv in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 1. jtilija do 15. julija* OTVORJENI K0NKURZT: Savska banovina: Bakarčič S. Motor centrala, Zagreb; Zubanjek Nikola, Kostajnica. Priiporska banovina: »Ervenik« bauxit dr. s. o. j., Split; Kontak Mate, krojač, Split. Donavska banovina: Silberger Izidor, čurug. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE: Beograd, Zemun, Pančevo: »La-fajet« R. Nafusi, Beograd, Vasina ul. 16; Maj Markuš, Pančevo, (prijavni rok še ni določen). KONČANI KONKURZI: Savska banovina: Kobeščak Franjo, krojač, Zagreb; Lebinec Dra-gutin, Zagreb, šmukler Hinko, Ret-kovac. Drinska banovina: Ostojič Vitomir, Kos j er ič; Pavlovič Toma, ša-bac. Donavska banovina: Markovič Ivan, Ruma. Vardarska banovina: Novevič Dimče, Skoplje. Beograd, Zemun, Pančevo: Izda-vačko udruženje »Ilustracija« a. d., Beograd. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Savska banovina: Kolin Katin-ka, Bjelovar; Kos Luka, Križevci; »Star«-filirt, zavod za izposojanje filmov, Anton špoljarič, Zagreb. Vrbaska banovina: Kuruzovič N. Svetozar, Banjaluka. Donavska banovina: Fajgl Karlo, Petrovgrad. Beograd, Zemun, Pančevo: Todorovič Ilija, lastnik firme Trgo-Vjačko saobračajno preduzeče »Al-blon«, Beograd. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE V KONKURZU: ^ Savska banovina: Eisner Željko, Bjfelovar. * Podatke za dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vsi drugi podatki, ko o rokih, kvotah itd., v tajništvu društva. Občina Trbovlje razpisuje Javno bfertpo licitacijo za oddajo 1. težaških in Zidarskih del, 21 tesarskih, krovskih, kleparskih, mizarskih, pleskarskih, ključavničarskih družinskih stanovanjskih hiš v Trbovljah. Licitacija bo dne 16. avgusta 1937 ob 11. uri v občinski pisarni v Trbovljah. Uprava policije razpisuje nabavo 60 zimskih plaščev, 10 dežnih plaščev, 60 hlač, dolgih in 150 malih službenih vrvic. Javna ustna licitacija bo dne 11. septeinbra 1937 ob 11. uri v pišami poveljnika drž. policijske straže. Za nabavo živilskih in hišnih potrebščin ter zdravil, obveail in dru gih lekarniških potrebščin Drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani v času od 1. oktobra 1937 do 31. marca 1938 se razpisuje prva ofertna licitacija in sicer: 1. dne 3. septembra 1937 za zdravila, ob-vezila in druge lekarniške potrebščine, za kruh vseh vrst in kvas, za moko, mlevske izdelke in poljske pridelke; 2. dne 4. septembra 1937 za špecerijo in hišne potrebščine, za mleko in mlečne izdelke, Insolvence francoskih lesnih trgovcev tisti objavljajo, da so postale insolventne naslednje francoske lesne tvrdke: R. Richard, žaga, Neuvy le Roi. — N. Lafond, žaga, Vriguon — t. Lair, žaga, Cčronne les Martague — F. Petit, trgovec z lesoip. Neuflize (Ardennes) in M. L. Montagard, žaga in tvorni-ca zabojev, Orgon. Jugoslovanska nogometna reprezentanca je igrala ,v nedeljo* in ponedeljek v Beogradu z reprezentanco Turčije in jo obakrat premagala z rezultatom 3:1. Predsednik Združenih držav Roosevelt je podpisal kredite za 48,200.000 dolarjev za izgradnjo 6 pomožnih ladij ameriške vojne mornarice. Mednarodni kongres filozofov je začel zasedati v Parizu pod predsedstvom francoskega ministra za prosveto. Papeška nunciatura v Berlinu avl ja, da je nemška tajna policija (Gestapo) prepovedala romanje v Rim. Nunciatura je dobila nalog, da proti temu ukrepu protestira. James Mattern, eden najboljših ameriških aviatikov je dobil dovoljenje, da sme leteti preko severnega tečaja. Strmoglavilo je italijansko letalo, ki vrši službo med Rimom in Adis Abebo. Vsi potniki in vsa posadka, skupaj 9 oseb, so se ubili. Glede angleškega posojila nan-kinski vladi se pogaja kitajski finančni minister v Londonu. Posojilo je namenjeno za gradnjo železnice. Zatrjujejo, da bo sporazum kmalu aosezen in podpisan. Prepoved političnih manifestacij Londonu je bila podaljšana za nadaljnjih 6 mesecev. Na aviatičnem mitingu v Cu-rlliu je zmagal čenoslovak Novak pred italijanskimi in francoskimi aviatiki. Italijanski novinarji, ki so bili pred tremi meseci odpoklicani iz Londona, bodo te dni zopet prevzeli svojo službo v angleški prestolnici. O italijanski propagandi v Mali Aziji objavlja laburistični »Daily Herald« senzacionalno, poročlo. Po teh informacijah širijo italijanski tajni agenti prOtikngleško propagando posebno med Arabci. List trdi, da snuje Italija zvezo držav pod svojim protektoratom. V Albaniji pripravljajo svečano proslavo 25iietnice albanske neodvisnosti. 1 Na brzovlak Peiping—Mukden je bil izvršen atentat in je bilo pri tem ubitih 6 civilistov, 60 pa ranjenih. Ruska postaja na severnem tečaju je v nevarnosti, ker je začela pokati ledena plošča, na kateri je Dostavljena. Proces proti pastorju Niemollerju bo pred berlinskim ljudskim sodiščem od 14.—18. avgusta. Število aretiranih pastorjev se je zvišalo na 67, vendar so jih nekaj zopet izpustili. Ruski letalec Kajdakov je dosegel nov svetovni rekord v skoku s padalom, skočil iz višine 9.800 m in srečno pristal na zemlji. 117 indijskih političnih jetnikov, ki so zaprti v kazenski koloniji na Andamanskih otokih, je stopilo v gladovno stavko in zahtevajo boljše ravnanje s političnimi jetniki. Angleška vlada je kupila podjetje Vičkers Armstrong v Satwood on Tyne. Tovarne, ki so doslej izdelovale motorje, bodo preuredili za izdelovanje municije. Nemška vojaška misija, ki se bo udeležila velikih italijanskih manevrov pri Vidmu, je prispela v Benetke. Načeluje ji general v. WUtinghof, , • Vlada v Ottavi (Kanada) je prepovedala nablTanje prostovoljcev in izvažanje vojnega materiala v Španijo. V Jaroslavu v Rusiji se je začel velik proces proti kmetskim prebivalcem Daniliveškega Okraja, kef so izvedli dekolektivizacljo žemlje, k*fr da Je vsak kmetovalec lastnik svoje zemlje. Nj. Vel. kralj Teter It in roipun skl kralj Karol sta še v ponedeljek pripeljala z avtomobilom z Brda na Bled in sta se' proti večeru vr nlla pa Brdo, , Nj. Vel. kraljica Marija je te dni obiskala Dubrovnik in Lokrum, kjer letuje na njene stfoške 90 dečkov in deklic iz vseh krajev države.. Nj. Vel. krOlj Peter Ut. je sprejel pokroviteljstvo obrtne razstave < Celju. Na Bled je prispelo tudi 390 An gležev, prihodnji teden pa bo prišla nova skupina s 500 gosti. Strašna povodenj, posledica nedeljske nevihte, je opustošila Sv, Križ pri Kostanjevici in osem dru gih vasi. škoda na poslopjih, ce stah in poljih je ogromna. Silna nevihta, ki je na ponedeljek zadela občino Brusnice pa je uničila vse vinograde in poljske pridelke škodo cenijo na 1 milijon din, Četrtek, dne 5. avg. 12.00: Obisk v daljnih krajih (plošče) — 12.45: Vneine, poročila — 13.00: čas, spored, obvčstlla — 13.15: Koncertni piesi (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Nac. ma — 19.50: Deset minut zabave — 20.00: Plošče — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 20.30: Pevski koncert gdč. Tee La-boš, ČL nar. gled. v Zagrebu — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski jazz, vmesne vložke poje g. Mirko Premelč. Petek, dne 6. avg. 12.00: Naša .pesem, naša glasba (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Cigani igrajo (plošče) — 20.1Q: ženska ura: Zena in šport ETI. pred. (gdč. Iva Pregelj) — 20.30: Radijski orkester — 21.15: Orgelski kohceft (prof. Frknz Schusch-nigg) — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.30: Angleške 1 plošče. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d. d. njen predstavnik Otmar MihaleK vsi v Ljubljani-