Poštnina v Shsv1 pavšallrana.
Stev. 20.	Posameiena številka stane SO vinarjev.	Leto 2.
Uredništvo in upravništvo v Velikovca.	• Velikovec, 12. marca 1920.	Cene inseratorn: enostopna petitvrsta ali nje prostor
List izhaja vsak torek in petek.		1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad
Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K.		10 objav popust.
Kaj odgovarja slovenski kmet avstrijskim agitatorjem.
(Dalje.)
Tem hujskačem tudi ni prav. da imamo zdaj slovenske uradnike in slovenske učitelje, ki so prišli k nam iz Štajerske, Kranjske in Primorske. Ej, hinavci, nismo še pozabili, da ste lunsko pomlad zbobnali skupaj potepuhe, platenbrudarje in drugo tako sodrgo iz Tirolske, Štajerske, iz Dunaja in od drugod, da so pri nas kradli in ropali.
Ti tudi niso bili Korošci, ampak, ker so bili Nemci, so smeli biti na Koroškem. Štajerski, kranjski in primorski Slovenci pa, ki so naši bratje, • ki so kri naše krvi, ti bi po mislih celovških trepov ne smeli k nam Slovenci smo en narod in hočemo biti
! skupaj. Tega nam nihče ne sme bra-| niti, kakor tudi mi Nemcem ne bra-j nimo, da bi se ne družili z drugimi j Nemci. Doslej še nismo slišali, da bi koroški Nemci zabavljali čez štajerske, tirolske in drugje Nemce. Od nas pa nekateri nemčurski osli zahtevajo, da bi sovražili štajerske, kranjske in druge Slovence. Celovčani nas imajo za prokleto neumne !
Avstrijski agitatorji se tudi lažejo, da nebi imeli nič proti Jugoslaviji, če bi ne bilo v naši državi tudi Srbov. V stari Avstriji je bilo več ko 5 milijonov Srbo-hrvatov. Pa ste slišali kdaj, da bi bili zato koroški Nemci kdaj zoper Avstrijo? Kaj mislite, ljudje božji, kaj bi Celovčani storili, če bi jim mirovna konferenca ponudila Banat, Mačvo ali pa kako drugo rodovitno pokrajino, kjer živijo Srbi? To bi si Šumi, Angerer in drugi taki srboriti petelini lizali prste 1 Od nas pa zahte-
vajo, naj bi Srbe sovražili. Saj smo se vendar prostovoljno združili z njimi, ker imajo Srbi najrodovitnejše, najbogatejše kraje. V naši državi imamo razen Jugoslovanov tudi Madžare, j Nemce, Lahe, in druge. Če teh ne sovražimo, če teh ne preganjamo, zakaj bi potem ne Smeli ljubiti Srbov, ki govorijo naš jezik? 1
iDalie nrihodniiiM
Naši »begunci«.
Kakor poročajo „Štimce", je dr. Dörflinger vložil na deželno vlado v ! Celovcu interpelacijo radi vrnitve be-I guncev.
Iz celega plebiscitnega ozemlja ! je vseh skupaj 89S beguncev, ki pa služijo ponajveč pri folks- in hajm-; veru in v drugih javnih službah v j Nemški Avstriji. To število je pa gotovo še precej manjše, ker se jih je
Krivoprisežniki.
Viehvervvertungsgeneral Schumyin njegovi priganjači Lackner, Lutschounig, Glant-schnig, Lemisch, Scheriau in Wieser prisegajo ! ! !
Včasih je luštno b'lo: prisegali so „Kaisertreu" na patrijotizem in v tem imenu z dolgimi prsti izvlekli zadnji rep iz hleva.
. Zdaj pa ni več tako: patrijotizem smo pokopali in Krko, Vrbsko jezero ter Dravo napravili za mejo proti re-kviziciji in dolgim prstom.
Velik del Koroške so prodali Lahom za nezabeljeno polento. In da bi prišli do naše zabele, prisegajo zdaj po krivem na „Karnten ungeteilt".
Še zmerom barantajo z Lahi, ^n-
pak
polente ni več, zabela je preč! Previ£)ko visijo naše klobase, naše šunke in naš špeh, zato zastonj stegujejo ti krivoprisežniki po njih iz Celovca svoje prste: na prazne besede jim ne bomo nasedli kakor gimpelni na lim I <
V Celovci je biv an Bebenav, Ki je vse pavre dreti nav. Buh je čriz pavre usmilu se, Fovšnija na den gre! Na„Karnten ungeteilt" prisegajo, na naše klobase, šunke in naš špeh pa mislijo!
v zadnjem času že veliko vrnilo. Vrniti se ne upajo le taki begunci, ki imajo krvave roke ali pa zaradi drugih hudodelstev prekosmato vest. Torej ni res, kar trdijo nemški hujskači s posebnim namenom, da jih je na tisoče.
Daleč so prišli.
Kdo? V Nemški Avstriji. Vrednost avstrijske krone pada, zato stojita trgovina in obrt, primanjkuje premoga, zato ne vozijo železnice. Prebivalstvo je razdeljeno na dva tabora. Na eni strani so bogati Judi in špekulanti, ki so si nabrali med vojsko milijone. Ti živijo tudi še sedaj v razkošju. Na drugi strani stoje vsi drugi, ki marajo gladovati v pravem pomenu besede. Število ljudi brez dela vedno raste. Ker pa vendar morajo na kak način živeti, jih mora podpirati država. Kako dolgo, to je prvo vprašanje; kam bo prišla država po tej poti, je drugo. Povsod viada nezadovoljnost. Avstrija je skoraj popolnoma ločena od drugega sveta. Čuje se, da bo morala vlada kmalu odstopiti in da se pripravljajo v Avstriji izredni dogodki. Revolucija ! Dela se na to, da se vlada s silo vrže in da se pokliče na pomoč antanta. Toda antanta je daleč in ne more dosti pomagati. Zato podpisujejo po Nemški Avstriji spomenico(prošnjo), ki jo mislijo izročiti zastopnikom velesil v Parizu. V tej spomenici zahtevajo, naj se razdeli Nemška Avstrija med Čehoslovaško republiko in Jugoslavijo, da se tako ljudstvo reši iz sedanjega obupnega položaja. Najhujši Nemci že priznavajo, da tako, kakor
je sedaj, ne more iti dalje.
- •
Gospodarstvo.
Rok za zamenjavanje kronskih bankovcev
razen za tisočake, ki se morajo zamenjati do vštetega 15. t. m., se podaljša, in sicer za bankovce po 100 K do vštetega 15. aprila 1.1 Za druge vrste bankovcev se bo podaljšani rok pozneje objavil.
Predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.-
Sadjerejci, pozor!
Poučna predavanja o sadjereji bodo: v nedeljo, 14. marca ob 9 uri dop. v Pliberku, ob 3. uri pop. v Sp. Libučah; v petek, 19. marca ob 9 uri dop. v Dobrli vasi, ob 3 uri pop. v Škocijanu; v nedeljo, 21. marga ob 9 uri dop. v Galiciji ob 3 uri pop. v Žitari vasi.
Govoril bo sadjarski nadzornik iz Celja, ki je po poklicu kmet. Udeležite se teh predavanj v prav obilnem številu, da ne bodo stroški in pota zastonj!
Vrednost nemške marke pada.
Vrednost nemške marke je začela v zadnjem času prav naglo padati. Da bi se rešili plačevanja davkov, so nemški vojni dobičkarji odšli s svojim „težko" prisluženim denarjem v tuje države, kjer so prodali marke za lire, franke itd. To je glavni vzrok, da pada vrednost marke.
Tisočkronski in stokronski bankovci s ponarejenimi kolki v Prekmurju.
Izvedeli smo, da krožijo v Prekmurju ogromne množine tisočkronskih in stokronskih bankovcev s ponarejenimi kolki in da se uvažajo kolki za te vrste bankovcev iz Madžarske in Avstrije. Ker se bodo taki bankovci s ponarejenimi kolki skušali spraviti brezdvomno tudi v ostalo Slovenijo, se prebivalstvo opozarja, naj bo previdno pri sprejemanju novcev iz Prekmurja.
Predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Vojaška stanarina.
Kjer vojaki še niso plačali stanarine, se obrnite na občinski urad, da izpolnite predpisane vzorce. Izplačevalo se bo po prejšnjih predpisih. Prijaviti se je treba do 20. marca 1.1.
Vojni dolgovi zaveznih držav.
Med svetovno vojno je Anglija posojevala denar drugim, manj premožnim zavezniškim državam, in sicer Rusiji 568 milijonov, Franciji 475 milijonov, Italiji 470 milijonov, Belgiji 86, drugim zaveznikom pa 71 milijonov.
Zamenjava denarja.
• Kolkovani tisočaki so veljavni samo do 15. t. m., potem izgubijo vsako vrednost. Kdor torej do 15. t. m tisočakov ne zamenja, bo sam kriv, ako pozneje za njih nič več ne dobi. Manjši bankovci se bodo zamenjavali do 15. aprila. Opozarjamo pa občinstvo na veliko množino ponarejenih bankovcev, ki jih bo vedno več. Zato je najbolje, ako vsakdo takoj zamenja ves svoj denar in da zahteva v novem denarju tudi vsako plačilo.
Papirnice Vevče, Goričane in Medvode.
Nova akcijska družba „Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani" je za 15 milijonov kron kupila od družbe Leykam-Josefs-thal tovarne za papir, celulozne tovarne in brusilnice lesa v Vevčah, Goričanah in Medvodah. Tovarnov Vevčah bo nova družba razširila in postavila vanjo nov stroj (mašino), tako da se bo moglo čez nekaj mesecev izdelovati 120 vagonov papirja več nego doslej.
Tovarna za kvas. V Zagrebu bodo ustanovili največjo tovarno za kvas (germ) v Jugoslaviji.
.Agrarna reforma v Rumuniji
zelo hitro napreduje. Doslej so razdelili že 2 milijona ha veleposestniške zemlje.
Agrarna reforma. Minister za agrarno reformo je odredil, cfa bodo dobili nekaj veleposestniške zemlje tudi potrebni rokodelci, ki so se že doslej pečali tudi s poljedelstvom.
Cena hmelju. V Žalcu pri Celju so zadnji čas prodajali 100 kg hmelja po 13.000 K.
Podjuna.
Velikovec. Belska podružnica S. P. D. priredi v soboto, 13. t. m. ob 20: uri (8. uri zvečer) v Narodnem domu
v Velikovcu družaben večer s predavanjem. Ljubiteljice in prijatelji planin, vabljeni.
Velikovec. (Otroški vrtec) V nedeljo, dne 14. t. m. bo vpisovanje otrok za otroški vrtec v prvem nadstropju ljudske šole od 10. do 12. ure dopoldne.
Poduk se prične v ponedeljek. Po-dučevalo se bo začasno v spodnjih prostorih ljudske šole. Ko pa izpraznijo vojaki pravi otroški vrtec poleg meščanske šole, se zopet premesti vse tja.. Vodstvo.
Velikovec. Ker sem službeno pre-. stavljen v Ljubljano in se ne morem od vseh prijateljev in znancev osebno posloviti, se poslavljam od njih tem potom in jim kličem: Vztrajno naprej po jasno začrtani poti, ki vodi naš narod v lepšo in boljšo bodočnost! Nazdar!
Ivan Cergol.
Velikovec. Žensko društvo za Velikovec in okolica nas je povabilo v nedeljo, dne 29. februarja k zabavni prireditvi v telovadnico mešč. šole. Na sporedu je bilo petje, deklamacije, igro-kaz „Pri gospodi" in šaljivi nastop. Kar se tiče igre, moramo reči, da so vse igralke svoje uloge prav dobro rešile. Posebno pa nam je ugajala gdč. Kar-nerjeva s svojim koroškim narečjem, ki je vlogo kmečkega dekleta, ki je prišlo v mesto v službo, izvrstno posnemala. Nastopila sta tudi mešan zbor in oktet. Zapela sta nekaj narodnih in umetnih pesmi, med njimi tudi koroško: „Ninau čez izaro", ki nam je posebno ugajala. Največ smeha pa je izvabil šaljivi nastop g. strokovnega učitelja Gasparija, ki nam je pravil o svoji nesrečni ženitvi v letošnjem predpustu. Njegovo posnemanje bliskanja za „Peco" je bilo prav oiigi-nalno. Želimo, da nas Žensko društvo povabi še večkrat k enaki zabavi. O. K.
Velikovec. Kot temeljni sklad za „Dijaško podporno društvo v Velikovcu" je daroval g. dr. Irgolič, odvetnik v Mariboru, 400 K. V isti namen se je nabralo na ustanovnem občnem zboru „Samskega kluba v Velikovcu" 320 K.
Lipica. Naš novi brodnik Marka Žmavcer je daroval za občinske uboge občine Blato in Nar. Svetu v Pliberku po 50, skupaj 100 K. Iskrena mu hvala!
Galicija. Te ženske, te preklicane ženske! Pa gredo in napovejo nam moškim — vojsko! Že se zbirajo v svojem taboru, v svojem društvu, pa kako pridno in veselo se zbirajo! No, in kaj hočejo pravzaprav s svojo ^vojsko"? Da se pomirijo vsi tisti moški, ki se jim pred njihovo „armado" že morda hlače tresejo, jim je treba pojasniti, da je ta njihova „vojska" tudi nam moškim v korist in tudi nam v veselje. „Vojskovati" se hočejo le za svoje pravice; postati hočejo nam moškim enakopravne — enakopravne zlasti v političnem oziru.
Hočejo pa naše ženske še nekaj drugega: skupno z nami hočejo zgraditi trdo „festungo", ob kateri si bo vsak. Nemec in nemškutar razbil, glavo če se bo predrznil jo napasti. „Vsak naj propade, kdor svoj rod taji, še zemlja ne bo pila njegove krvi!" Kakor mi moški, tako bo tudi naša ženska organizacija obsojala vse tiste, ki bi kot rojeni Slo-« venci še vedno hoteli trobiti v nemški rog. Napovedala je neizprosem boj vsem
Stev. 20.
»KOROŠEC", dne 12. marca 1920.
Stran 3.
tistim, ki jim je Nemška Avstrija še vedno tako pri srcu, da bi radi videli v njej poginjati sebe in nas vse. Vsem takim zasleplencem bo naše žensko društvo vedno jasno in glasno klicalo: Dovolj je bilo za nas trpljenja in umiranja v svetovni vojski! Nočemo več trpeti in umirati s falirano Avstrijo, hoče se nam življenja, zato pa: živela naša rešiteljica Jugoslavija!
Veseli nas, da se je žensko društvo tudi pri nas ustanovilo. Priglasilo se je že veliko članic in upati je, da bo njihovo število v kratkem še bolj narastlo Vabiriio vse žene in dekleta, ki še niso včlanjena pri tem društvu, da se čim-preje priglasijo. Vsi na delo za blagor in srečo naše domovine!
Jezersko. Dne 3. marca je tukaj umrla bivša posestnica Ankovega vele-posestva, stara Ankova mati, v starosti 82 let. Pogreb se je vršil dne 5. marca ob veliki udeležbi domačih in sosednih faranov. Vodil ga je g. konzistorialni svetnik J. Volavčnik ob asistenci štirih g. duhovnikov. Domači pevci pa so rajni zapeli dve lepi žalostinki. Po pogrebu je gostoljubna Ankova hiša bogato pogostila pogrebce in ubožce. Stari materi, ki je bila jako izobražena in blagega srca, naj Bog obilno poplača vse dobro.
Mali Šent Vid. Zahvala. Zahvaljujem se v imenu kraj. odbora Nar. sveta bratom Vošnjak v Ptuju za podarjene črevlje ubogim šolskim otrokom. Vinko Möderndorfer, učitelj, Mali Šent Vid pri Velikovcu.
Grebinj. Dne 24. febr. je imel g. inž. Jože Zidanšak, živinorejski nadzornik, v Narodnem jlomu domač pogovor o izboljšanju živinoreje in pašnikov. Lepo število kmetov iz Grebinja in Rude se je zbralo. Vsi so poslušali lepo predavanje, ki ga je vsak kmet dobro razumel. Kmetje so bili g. predavatelju res hvaležni. „Le da bi večkrat kdo od gospodov prišel, da bi nas bolje v tem poučil," so rekli.
Grebinj. Dne 29. febr. je imela tuk. podružnica kmetijske družbe lepo obiskan 1. redni občni zbor. Podružnica šteje sedaj že nad 50 članov. Izvolil se je stari odbor. Velikega pomena je podružnica za naše ljudi. Sedaj kmetje vidijo, da so oni gospodarji in ne kakor prej—sužnji.
Istega dne je tudi g. inž. Tavčar imel lepo predavanje o kmetijstvu. Izvolili so se tudi člani v odbor za živinorejsko zadrugo, ki si bodo šli ogledat Svinjo planino in si izbrali primeren pašnik, da bodo lahko gnali poleti svojo živino past. Kmetje so ves čas pozorno poslušali. Vidi se, da tudi naši kmetje vstajajo in se zanimajo za stvar. Pristopilo je še mnogo novih članov.
GrabŠtanj. Dne 2. t. m. smo položili k večnemu počitku 20 letnega domačina in poštnega uradnika v Grabštanju g. Antona Smo-lak. Bil je vzor mladeniča in rodoljuba, ki ni uklonil svojega značaja tudi ne v najhujšem času preganjanja po nemških oblastih. Do vršivši domačo, tedaj Še nemško šolo, se je L vzorno uncmo nadalje izobraževal kot samouk ter nastopil poštno prakso pri različnih poštnih uradih. V slovenščini je bil tako dobro podkovan, da je s prav dobrim uspehom dovršil v jeseni m. 1. poštni tečaj v Ljubljani in potem bil tu nastavljen kot poštni uradnik. Bil je sin revne mamice, ki jo je tako vdano ljubil, a ni mu bilo dano, da bi se mu izpol-
nila vroča želia, da bi mogel to svojo mamico preskrbovati na njena stara leta.
Pogreb, ki ga je vodil domači g. župnik dekan Bayer ob asistenc: gg. župnikov Šenka iz 5t. Petra in Weissa iz Pokrč, je bil veličasten, da je bilo malo takih kedaj v Grabštanju. Domači pevci, združeni z onimi kr. tržaškega bataljona, so mu zapeli pred hišo žalosti, pred poštnim poslopjem in ob grobu ginljive žalostnike. Od rajnega se je poslovil v imenu kraja g. župnik—dekan v zelo ginljivih besedah. — Bodi mu ohranjen trajen spomin, njegovi pretužni mamici pa izrečeno naše globoko sožalje! —
Rož.
Žihpolje. Povsod so že zaprli nemčurske gostilne, samo pri nas so te nevarne trdnjave še odprte in se zbirajo v njih razni hujskači. Ena najhujših je Petrovčeva ob cesti. Tam lahko najdeš nemčurje od vseh strani. Tudi kotmirski Mišev je prignal sem svoje backe. Eden, zdi se mi, da je bil Paternov, je imel tak čik v ustih, da je čisto po strani sedel. Vedno sem mislil, da je „kozja br.ida" še zmiraj onkraj Vankarta, pa glej, komaj je prišel na to stran, že zopet slepomiši. Kotmirčiči pravijo, da ga nikdar ni doma. Kjer se snideta le dva nemčurčka, je prav gotovo hecar Mišev zraven. Mišev je res kmalu pozabil, da je obljubil, da bo miren. Mislimo pa, da tega niso pozabili drugi.
Kotmara vas. (Telegram.) V Šmarješki republiki je izvoljen za prezidenta slikar Rudi. Svoj parlament imajo v Hodišah pri Zabitu. Ni se čuditi, če je vse tako zabito.
Kotmara vas. Zmiraj so eni in isti ljudje, ki silijo v Celovec. Zgodi se že, da mora tudi kak Slovenec po opravkih v mesto, in če je enkrat opravil, pa je mir in konec besedi. Drugače pa je z našimi nemčurji. Ker imajo tu vsega v obilici in ne poznajo več vojskine gladovije, so trdno prepričani, da mora tudi v Celovcu tako biti. Nemci imajo še več, le k njim pojdimo v Celovec! V Celovec se morajo iti učit rokodelstva in služit. Bridka izkušnja pa uči, da črez teden dni vsak v galop pribeži nazaj na Vankart in stega roke po našem kruhu. Preklinjajo nas siti in lačni nemčurčki, brez nas pa vendarle ne morejo živeti. Kje imajo ti ljudje pamet? Za tukajšnje norce mislimo mi in jih zafo ne spustimo črez mejo. To pa jim seveda ne gre v glavo in gospa Harich je zagrozila: „Mi jih pa toti če bomo nali". Gospa Harich, kdo pa so tisti „mi"? Ali imate vi kak urad v Prebljah? Radovedni smo, odkod ravno Vi dobivate legitimacije, da zahajate tolikokrat v Celovec. Vi gotovo tudi veste, kdo nosi v Celovec pošte in toži zavedne Slovence, ker drugače vendar ne bi mogli reči, da „jih toti če bote nali". Ne pozabite, da je Vaš mož onkraj Vankarta! Mi Še nismo pozabili. Morebiti Vam to zaenkrat zadostuje!
Iz spodnjega Roža. Naši nem-škutarji so raznesli vest, da bosta cona A in cona B glasovali skupno, glasovi pa se bodo Šteli v obeh conah skupaj. To je najnovejša sleparija nemškutarjev, s katero hočejo begati omahljivce in nerazsodne ljudi. Kajti resnica je, da bo glasovala najprej cona A. Ako bi zmagali Nemci (kar se pa ne bo zgodilo), bi glasovanja v coni B sploh ne
bilo. Ker bodo pa zmagali v coni A Jugoslovani, kar je popolnoma gotovo, bo glasovanje v coni B tri tedne pozneje. Nikdar pa se ne bodo šteli glasovi v obeh conah skupaj, ker je vsaka cona zase popolnoma ločeno ozemlje. Da-bi se šteli glasovi iz obeh con skupno, je samo pobožna želja nemčurjev, ker vedo, da jim je v coni A že zdav-na za večne čase odklenkalo. Ne dajte se slepiti od teh sleparjev. Cona A je jugoslovanska že od časa, ko so spregovorili v Parizu besedo o plebiscitu. Tega ne spremeni noben vrag. Cona B se bo pa odločila za nas tri tedne po našem plebiscitu.
Šmarjeta v Rožu. V nedeljo, dne 1. febr. se je vršil tu ustanovni shod Ženskega društva za Šinarjeto v Rožu. Članic je že črez 50. Od teh je 16 usta-novnic. Nove. članice se še zglašajo, obeta se jih še veliko število. O delovanju društva bomo natančneje poročali.
Podsinja vas. V nedeljo, dne 29. febr. so igrali pri nas kar dve igri. Prvo — „Marijin otrok" — so igrala dekleta in šolske deklice. Vse so se zelo potrudile, da je igra dobro uspela. Potem nam je Pavlinov Leo krasno deklamiral „Naš narodni dom". Nato so igrali fantje „Zamujeni vlak", ki nam je prinesel obilo smeha in zabave. Igrali so dovršeno, zlasti nekateri prizori so bili izvanredno dobri. Le naprej po tej poti! Škoda bi bilo za vsako tako mlado moč, ki bi brez dela izginila. Na skorajšnje svidenje!
Golšovo. Izgubili smo moža poštenjaka in narodnjaka Karla Šervič, pd. Zeca. Umrl je dne 1. marca. Kako je bil spoštovan, je pokazal njegov pogreb. Domači g. župnik ZakelŠek je imel krasen nagrobni govor. Domači pevci pa so mil zapeli na domu in ob jami lepe žalostinke.
Iz drugih krajev naše države.
Povodenj v Banatu. Ker je Donava zelo narastla, je poplavila velik del polja v Banatu in Bački.
Wilson proti Turkom. Iz Amerike poročajo, da je Wilson proti temu, da bi ostali Turki v Carigradu.
Slovenjgradec. Znano O. Reitter-jevo veletrgovino je prevzel g. Alojz Dular. (Opozarjamo na tozadevni inserat v našem listu!)
V Mariboru se je nastanil speci-jalist za ženske bolezni in porodništvo Dr. Benjamin Ipavic. Ordinira v gosposki ulici 46. Dosedaj takega zdravnika še nismo imeli v neposredini bližini, zato so se morale naše ženske voziti na Dunaj ali y Gradec. Sedaj se je tudi temu odpomoglo. Opozarjamo na inserat v našem listu.
Iz ženske organizacije.
Občni zbor Zveze ženskih društev na Koroškem se bo vršil dne 18. aprila v Velikovcu. Opozarjamo vsa Ženska društva in Dekliške zveze, ki so člani zveze, da glasom pravil skličejo svoj občni zbor in si izberejo delegatinje. Stroške za pot delegatinj plača vsako Žensko društvo iz društvene blagajne. Svoto določi odbor.
Z občnim zborom je združen tudi sestanek vseli Ženskih društev, ki naj bi se ga udeležila vsa društva polnoštevilno.
„Zveza ženskih društev na Koroškem v Veiikovcu" je v mesecu januarju in februarju obdarila 544 ubož-nili otrok sledečih šolskih okolišev: Žel. Kapla, St. Lipš, Podgorje, Pokrče, St. Lovrenc nad Dravogradom, St. Peter na Vašinjah, Labod, Mohliče, Jezersko, St. Primož v Podjuni, Grabštanj, Slov.
Šmihel, Zg. Libuče, Tolsti vrh, Žvabčk, Prevalje, Ojstrica nad Dravogradom, Smihel pri Pliberku, Črneče, Grebinj, Libeliče, Mežica, Velikovec, Vogrče, Žitara vas, Dravograd in Gorenče.
Za kratek čas.
Gostilničar gostu, ki noče plačati: „Če takoj ne plačate, kar ste Izpili, grem po policaja /" Gost: „Kar pojdite, če mislite, da i bo ta zame plačal!"
Razglas.
Radi po okraju razširjenih nalezljivih bolezni se začasno prepovejo vse javne pri-I reditve (igre, veselice) in vsa zborovanja v občinah Prevalje, Mežica, Guštanj, 3t. Danijel, Tolsti vrh, Libeliče in Žvabek.
Občine se pooblastijo, da zaprejo takoj vsako gostilno, kjer se pojavi kakšna bolezen (osepnice, koze, španska gripa, legar), vendar morajo o vsakem slučaju naknadno prositi za odobritev glavarstva. Okrajno glavarstvo Velikovec.
Krojaški pomočnik. K^S
krojaškega rokodelstva, želi stopiti v službo pri krojaškem mojstru, če mogoče, na deželi. Ponudbe na upravništvo- „Korošca".
liflT Primešaj krmi Mastinl
^^Enkrat na teden primešaj krmi pest praška—T"1 Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Redilni prašek Mastln ie dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola da se bolje redi.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 20*50 poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje
(naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček 6, po pošti 10 K 50 v._
ekarna Trnkóc^yl
i
É
Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža.
(fF

Naznanilo.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem 15. januarja 1.1. prevzel
staro renomirano veletrgovino
Oskar Reitter-jevo
v Slovenjgradcu,
katero bodem vodil v istem velikem obsegu kakor moj prednik.
Moja dolgoletna praksa v različnih veletrgovinah mi bode omogočala svojim cenj. odjemalcem v vsakem oziru ustrezati.
Posebno važnost bodem polagal na solidno, prijazno, točno in hit^o postrežbo.
Imel bodetn veliko izbiro manu-fakturnega, špecerijskega in že-lezninskega blaga, katerega bodetn oddajal na drobno in debelo.
Kupujem vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah.
Za obilen obisk se priporočam
z odličnim' spoštovanjem
Alojz Dular
Slovenjgradec.




Specialist za ženske bolezni in porodništvo.
rir Rpniflmin Inflvir» mnogoletni asistent ill ope-VI. UCllJttllllll ipaviu, rater ljubljanske in dunajske univerzitetne ženske in porodniške klinike (prof. E. Wertheim) ordinira od 11. do 12. ure, Maribor, Gosposka ulica štev. 46.
Vsem davčnim in občinskim uradom
znanjam, da sem založil tiskovino za reparticijo občinskih doklad. Cena poli 1 K. Jožef Vajncerl, trgovina v Pliberku.
Icpf» CÉ» rlplfla ^ zna kuhati, k naduči-at ucMa, ,eljevi jruži:1j pri veii-
kovcu. Naslov pove upravništvo.
Prostovoljna dražba nysepn0°daS
orodje in hišno opravo, oziroma najem njive in travnika se bo vržift v nedeljo, dne 14. marca popoldne na Lipovem v Št. Petru na Vašinjah.
IŠČ8 se zanesljiv kupovalec lesa
tisti, ki so v tej stroki izvežbani. Plača letna in provizija. Pojasnila daje Jožef Vajncerl v Pliberku.
Moko za krmo in pšenične otrobe
oddaja
gospodarska družba, podružnica
Ženitbena ponudba. su£?niksamêcl
želi spoznati v svrho ženitve mlajšo, pošteno, prosto žensko, tudi z enim otrokom. Ponudbe na * upravo „Korošca" pod „Uradnik 2".
Anton Lečnik, r^JS*
priporoča svojo veliko zalogo ur v niklu, srebru in zlatu, uhanov, zakonskih prstanov, verižic, budilk in stenskih ur. Zlatnino in srebrnino kupuje po najvišji ceni.
Kupim
vsako množino
deteljnega se-
tnAfia ter plačam po najvišji dnevni ceni. IllClia	B-P. j Pojnik, Velikovec.
frp
— • • A •

Kirurg
v
Dr. Mirko Cernič,
primarij občne javne bolnice v Mariboru, bivši večletni operater na kirur-gični vseučiliški kliniki prof. Hoche-negga na Dunaju, ord. od '/g 3. do 4. ivrazen nedelj in praznikov).
Maribor, Magdalenskitrg9jl.

— • •A• • —
s/
Velika zaloga brzoparilnikov razne velikosti in drugih poljedeljskih strojev po najugodnejših cenah.
Mlad, zdrav, energičen naapaznik s 0 —letno jamsko prakso, rudarsko šolo z dobrimi spričevalom hoče svojo službo spremenili in išče službe kot merič, nudpaznik, ali kot obratovffdja pri majnšem premogovniku. Ponudbe na upravništvo „Korošca". Nastop po dogovoru.
u o
£ •H
U
fl3
S >
ti
U fi
r •H ft
M
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov)
Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu
Smrekovo skorjo
kupi

„DRAVA"
letina trgovska hi industrijska clrtižhn
SC. O. K.
v MARIBORU.
r*
H
V
<
SP
V
H
D i k*
CT 0 1
Telefon St. 1 (interurban).
Centrala Maribor

Glavni trg Št. 37.	KaCun poStn. ček. urada SHS v Ljubljani: 11.696.
— Podružnica Murska Sobota ======
sprejema vloge na knjižice in tekoči račun Podružnica izvršuje vse v bančno stroko
proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vs. ko vrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
spadajoče posle. Blagajna je odprta od '/., 9. do 12. ure
in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
»•iMln
(«roilnl «v»*" -W V»iltaovuM. — Ur*<1nllK> I. M«<i«rl. — TI*U« MU	M.