Letnil£ "Vil.
V	Gorici dn6 3. olitobra 1899.
Številko. 2K
..Primorski List"
izhaja vsaki l., *o..in 20„ dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke «e dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 5 nov.
I
§oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vse za vero, dom, c
, l_
Uredništvo in nprarništro
mu jo V Gorici, Nunske ulice št. lo. — Nefran-kovaua pisma se ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Upravništro sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
rja !
I
Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič.
Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista11.
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
d zai naše mm
Presdsednik .Zaveze" g. Jelenecjev svojem nagovoru ozuačil šolski zakon kot zvezdo vodnico slovenskega učiteljstva, katero preveva isti duh, kakor zakon. V „Slov. Narodu” ga nek učitelj proglaša kot „nedotakljiv biser“ učiteljstva, kojega se nihče ne sme dotakniti, ako noče veljati za sovražnika šole in učiteljstva. Zato vse hiti dokazat učiteljstvu, da ni proti sedanjemu šolskemu zakonu. Dr. Tuma je v „Snčiu zopet povedal, da je bil le za oni del Ebenhocliovega predloga, ki govori o avtonomiji šolstva. G Gabršček je hitro namignil, da dr. Gregorčič v šolskem vprašanju stoji kar na stališču pastirskega lista avstrijskih škofov. Mi pa odkrito in javuo izpovemo, da smo proti sedanjim šolskim zakonom, in sicer edino zato, ker ju
šolski zakon brezversk.
Točka druga tega zakona se glasi!, „ Vsi drugi predmeti, iziniši veronauk in verske vaje, so neodvisni od vsake cerkve in verske dražbe. Tuiej vse, kar se uči izven ure za veronauk, vsi drugi učni predmeti, morejo nasprotovati resnicam cerkve. Škof nima pri tem nič govoriti. Kar dušni pastir, katehet, v prvi uri sezida, to more učna knjiga ali učitelj v drugi uri podreti. In mnoge knjige so res po tem ukrojene.
Ako še pripomnimo, da vse javne šole skupno obiskujejo katoličani, protestantje, Židje itd., da na teh šolah morejo biti nastavljeni luteranki iti celo judovski učitelji, označili smo one točke državnega šolskega zakona, katerim ugovaija cerkev, ker jim ugovarjati mora.
Nekoji zavračajo, čemu se toliko razgrevati, saj naša šola ni tako slaba. Res je, da naši učitelji dosedaj delujejo po svojem krščanskem prepričanju, ter pri nas ne občutimo še zlih posledic tega zakona. A slaba bode kmalu tudi pri nas, ako začnejo naši učitelji, — izkore-nivši iz sebe privatno versko prepričanje, (kakor na Kranjskem in Štajerskem). vzgajati dosledno po državni šolski postavi. Ponavljamo : ako ni tako slabo pri nas, ni zasluga šolske postave, ampak večine naših učiteljev, ki so pametni krščanski možje, kateri vkljub prepovedi, da se ue smejo pri vzgoji otrok ozirati na katerokoli verstvo, vendar versko vzgajajo, kakor jim krščanska vest veleva. Mi se bojujemo proti brezverski postavi, kajti prepričani smo, da, ako ta postava ostane, konečno vei-dar le bode tudi naša šola brezverska.
Papež in škofje.
Pij IX je. šolske postave leta 1868 imenoval „leges abominabiles11. Isto tako j;< znano, kaj tirjajo naši višji pastirji glede šole. Avstrijski škofje pišejo v skupnem pastirskem 'listu z 1. 1897 o šolskem vprašanju, „Šolsko po-stavodajstvo in njegovo izvrševanje, kakor se je jelo s početka razvijati, nikakor ne daje poroštva za versko vzgojo vaših otrok, ne v ljudski šoli, ne v srednjih m visokih šolah. Najliujše pri teh postavah pa je, da mora v njihovem smislu poduk v posvetnih predmetih naravnost nasprotovati poduku v krščanskem nauku in zato podirati, kar je sezidal učitelj veronauka. Osodepolua napaka naše sedanje šolske uredbe je, da šoli ni vera podlaga, na kateri bi izvrševala vse svoje vzgojevalno delovanje. Samo krščanski nauk, ki ga podučujejo poleg tega vaši duhovni pastirji v tako pičlih urah, teli nedostatkov ne more odpraviti.
Zopet vam moramo torej danes zaklicati isto, kar smo izrekli že leta 1890. „Sedanje ljudske šole ne dajo poroštva, da se izgojujejo in podučujejo vaši otroci katoliško : njih poduk in njihova vzgoja nima znaka katoliške ver«, in katoliškega življenja". — Sicer se nekateri izmed vas trudijo na razne načine, da bi s katoliškimi šolskimi društvi in s katoliškimi
zasebnimi šolami odpravili to zlo, in s tem priznavajo nedostatke javnih šol. Toda te žrtve koristijo razinerno le ožjim krogom, Laki zasilni pripomočki ne morejo zadosti pomagati. Večinoma ste prisiljeni, da izročate svoje otroke javnim šolam, čeprav ste prepričani, da le-te ne bodo nadaljevale od vas pričete domače krščansko-katoliške vzgoje tako, kakor smete po pravici pričakovati in zahtevati*.
V	resnici sedanja šolska uprava dela šilo vaši vesti. — Cel poduk, cela vzgoja katoliških otrok mora biti postavljena na trdna tla katoliške vere, preši njati jo mora katoliški duh. Vi, katoliški sturiši, ne smete nikdar odnehati od te 'tirjatve, al^o nočete zanemarjati najvažnejše dolžnosti do svojih otrok. To tirj.itev bomo mi, vaši pastirji, vedno ponavljali. — Seveda se nam bo krivično očitalo, da zahtevamo to iz prazne vla-doželjnosti, da preprečimo po tem, kako bi spravili šolo pod cerkveno samosilstvo, ali celo, kako bi zatirali učiteljstvo; ue, mi ne hrepenimo po tem namenu, le en namen imamo pred učmi; dušno zveličanje vaših otrok, in zato zahtevamo za vas katoliške šole, in katoliške učitelje". Tako avstrijski škofje. Zahteva verske šole je utemeljena v božjem, naravnem, zgodovinskem in državnem pravu.
Božje pravo.
Da se nam verska vzgoja tudi postavno ziigotovi, tii jamo po božjem pravu. Bog je rekel: „Idite iu učite vse narode11. Bog sam je dal cerkvi oblast trajati do konca sveta. Torej božja volja je, da se tudi deca zadostno podučtije v krščan-kih resnicah, božja volja je, da se cerkvi ne brani vzgajati si novih članov. Vse to se pa ne more zgoditi v oni meri, kakor Bog hoče, — ako ne le katehet, marveč tudi učitelj po naravi predmetov ne vtrja mladine v krščanskem prepii-čnji in v krščanskem čustvu.
Naravno pravo.
Da se nam verska vzgoja v šoli tudi postavilo zagotovi, tirjamo po naravnem pravu. Oče rodi, redi in živi otroka; on ga najbolj ljubi in skuša naj-strastnejše osrečiti ga. Torej gotovo njemu v prvi vrsti pripada določiti, kako se ima otrok vzgajati; a naša posilila šola in brezverska postavna vzgoja mu ne zagotovlja, da bode njegov otrok versko vzgojen. Dalje: družina je bila pred državo, kajti država je sestavljena iz družin. Ako je tedaj koje društvo v dižavi postavno in njegova uprava nedotakljiva, je gotovo — družina. Oblast mora tedaj spoštovati in braniti naravne pravice, katere imajo očetje v družini. A naša šolska postava tepta drzno najsvetejše pravice materam, očetom tiraje vernih starišev deco, proti njihovemu prepričanju i volji v šolo, kjer jun ni zagotovljena verska vzgoja.
Zgodovinsko pravo.
Da >e nam verska vzgoja v šoli postavno zagotovi, — tirjamo tudi po zgodovinskem pravu. Tudi pred Jezusom Kristusom so cvetle umetnosti, znanosti; a šol za množico nižjega ljudstva pa-ganstvo pozualo ni. Paganski svet možu iz ljudstva, posebno sužnju ni niti človeškega dostojanstva prisojal. Še le krščanstvo, ki uči, da imajo vsi ljudje isti izvor, vsi isti končni namen, da se morajo vsi, bodisi revni ali bogati, po mogočnosti pod-učevati — posebno v veri, še le krščanstvo je začelo od prvega začetka ustanovljati ne le vseučilišča, ampak i pr ive narodne šole, koje so bile odprte ne le bogatemu, ampak tudi plebejcu. Taka učilišča so se ustanavljala pri katedralnih, farnih, vi-karijatnih in samostanskih šolah. Te narodne šole — so vsa stoletja ohranila verski značaj, saj še začetkom tega stoletja je bil neposreden nadzornik šole v občini župnik in v škofiji kanonik. Popolnoma cerkvenemu vpljivu je narodna šola bila iztrgana še le leta 1868 po brezverki postavi, ki jo je majhna peščica
nemških liberalcev skovala iu jo sedaj tudi narodno-napredna gospoda in večina učiteljstva strastno zagovarja. Toraj po zgodovinskem pravu imamo pravico tir-jati, da se nam vrne verska šolska postava.
Državno pravo.
Da se nam verska vzgoja v šoli tudi postavno zagotovi, tirjamo dalje po državnem pravu. V Avstriji je cerkev katoliška pripoznano društvo; torej država tudi ne sme cerkvi kratiti pogoja njenega obstoja, sicer bi si država ugovarjala. Glaven pogoj obstoja cerkvenega pa je: tako podučevati, tako vzgajati si novih članov, da bodo ponosni pristaši njeni. A brezverska šolska postava cerkvi to brani. Tedaj....
Slep.
Naša zahteva je torej ta: da se nam verska vzgoja v šoli tudi postavno zagotovi. Versko šolsko postavo zahtevamo in nič drugega. Kaikoli se katoliškim strankam podtika drugega, je golo natolcevanje. Mi se ne bojimo izobrazbe, a tudi ne zahtevamo hlapčevanja učiteljstva; mi tirjamo le versko vzgojo mladine. To pa zahtevamo po vsem pravu : božjem, naravnem, zgodovinskem in državnem. Zahtevamo pa to tembolj, ker so glede sedanje šolske postave frania-sorii prostodušno razkrili svoje nakane. Znani veliki mojster framasonski Blunt-schli, je odkritosrčno povedal: „Ker se framasonom ni posrečilo 1. 1848 ugonobiti krščanstva šiloma, je treba, da dosežejo svoj namen po šoli“.
(I Y
Prvačina je prijazna lepa vas ob reki Vipavi. Ako se podaš iz Gorice skozi Šent Peter, prideš peš v Prvačino v pičlih dveh urah. Pred Prvačino leži prelep vinograd grofa Alfreda Coroninija, državnega poslanca v kmečkih občinah. Ljudstvo po vipavski dolini je pridno, delavno, pošteno, žalibog nekoliko preveč zapravljivo, tako, da pri vsej pridnosti in trudu komaj izhaja. Glede omike in izobraženosti ter narodne zavesti načeluje vsem drugim Slovencem na goriškem. Razlagamo si lahko to iz okoliščine, da so prišli prvi do šol, cest, pa tudi bližnje mesto Gorica je mnogo upljivalo na razvoj vipavskega ljudstva.
Meil to ljudstvo se je podal v nedeljo 24. t. m. državni poslanec v peti kuriji dr. Ant. Gregorčič poročat svojim volilcem o svojem delovanju na Dunaju v državnem zboru, ter kot deželni poslanec, o svojem delovanju v deželnem zboru v Gorici.
Navzoči so bili tudi deželni poslanci :	profesor Berbuč, dr. Aleksij
Rojic, župnik Blaž Grča.
Viharno je ljudstvo pozdravljalo svojega ljubljenega poslanca ter navzoče tovariše. Prišli so poslušat vsi veljavnejši možje iz bližnjih vasi, kakor župniki iz Doruberga, Batuj, Vogerskega, domači g. župnik iu kaplan. Potem učitelji iz Renč, Gradišča, Batuj, Doruberga i. t. d. Dalje župan Dornberški, Vogerski, ter premnogo starešin in veljakov, pa tudi druzega ljudstva je bilo prav obilo.
Začetek je bil določen ob 3. popo-ludne. Ne bomo na dolgo in široko razkladali prelepi govor Gregorčičev. Za predsednika je bil izvoljen g. Jožef Mo-žetič.
Dr. Gregorčič je poročal prvo o svojem delovanju na Dunaju.’ Znano je, kako so Nemci onemogočili vsako delovanje v državni zbornici edino zato, ker ne ukazujejo več oni, nego Slovani združeni s poštenimi, pravičnimi nemškimi katoličani. Od tod njih hrup in divjanje. Vergli so že tretje ministerstvo namreč: Bkdenija, Gauča iu sedaj Tuna. Za Tunom ne bomojokali, posebno na Goriškem ne, ker tako predrzno ni še nobena
vlada z nami na Primorskem postopala, kakor sedanja. Kedo bo naslednik, se kmalu pokaže, Slovenski poslanci so na vse pripravljeni, ter bodo vedeli tudi proti novi vladi postopati, kakor se možem spodobi. Kaki je bil sedajni notrajni položaj ? Težko ie vse popisati, in ako bi se ne godilo pred našimi očmi, vbi ne mogli verjeti. Vzemimo le severno Cesko. Tam je nahujskano ljudstvo napravilo kar naravnost upor. Orožniki in vojaki so prišli mirit. Drulial jih je napadla s kamenjem in zasmehom. Vojaki iu orožniki niso smeli se braniti. Mirno in molč6 so morali vse prenašati (začudenje in nevolja med poslušalci; nekateri so majali z glavami kakor, da bi to ne bilo mogoče) Naj bi tu pri nas se kedo pre* drznil le prst povzdigniti proti orožniku ali vojaku, potem bi ne ubežal večmesečni ječi. (Batuje, Batuje! med poslušalci.) 1’ojašnjeval je dalje govornik dogodke v Celji, Celovcu iu drugod. Iz vsega je razvidno, da je bila sedanja vlada brez enerž je, (To verjamemo, ker Tliun je imel vezani roki od zgoraj iu od spodaj, tako, da pri vsej svoji slabi volji ni mogel storiti kar je nameraval. (Opomba poročevalca.)
V	drugem delu je pojašnjeval razmere v deželi in v deželnem zboru. Govoril je o abstinenciji, o pogajanju z Italijani. Dokazal, da so Slovenci vse storili, da bi omogočili delovanje v deželnem zboru. Ali, kjer ni dobre volje, tam je vsa prijenljivost brezuspešna. Italijani nimajo dobre volje, zato nočejo iu nočejo. Čitateljem je že znana vsa zadeva o pogajanju, tu je ne bodemo ponavljali. Zato opomnimo, da je poslanec liani povedal, da, ko so že skorej bili edini, in je bilo popolno upanje, da bode deželni zbor deloval, so Italijani kar na enkrat posvetovanja pretrgali, ter potem Slovencem nesprejemljive tirjatve stavili. Upali so namreč, da bo deželni zbor sklepčen brez Slovencev, ter tako Slovencev ne bo potreba. Zanašali so se, da pojde eminenca ž njimi čez drn in stru. Ali varali so se. Eminenca je sprevidel zlobni namen Italijanov, ter ni šel v zbornico. Tako je deželni zbor počival.
Italijani vedno očitajo Slovencem, da morajo zanje plačevati; zato pravi govornik, naj pa nas Slovence puste same zase. Nekedaj Goriška in gradiščanska grofija niste bili združeni. Zgodovinsko pravo naše tirja iu nam daja pravico, da, kar je bilo enkrat, naj bode tudi sedaj. Goriško zase, gradiščansko zase. Potem bo obojnim ustreženo. Že med govorom so se slišali pritrje valu i klici. Ali, ko je govornik s povzdignjenim glasom vdaril na našo zgodovinsko struno, je med poslušalci nastalo ognjevito pritrjevanje, katero se ni poleglo še dolgo potem, ko je govornik svoj lepi govor končal.
Za ujim je govoril deželni poslanec za goriški okraj, č. g. .Blaž Grča, župnik v Šempasu. Vzel si je za predmet razne zavarovalnice. Lepo umljivo je pojašnjeval, kolike koristi so zavarovalnice za živino, proti požaru in druge zavarovalnice. Neverjetno je, koliko denarja roma v židovske roke. Zastopniki raznih bank imajo ministerske plače, a pri vsem tem imajo akcijonarji na mi ijone čistega dobička. Vzemimo le eden iz-gled. V Šempasu plačujejo za zavarovanje proti požaru kacih 1000 gld. na leto. Škode pa je leto za letom le kacih 200 gl. ; 800 gl. gre iz občine, iz dežele, večkmt tudi države. Tako je tudi drugod. Na Štajarskem iu na Gorenjskem so že vpeljali prekoristn« zavarovalnice. Mogoče je tudi pri na« kaj tacega. Nismo še sicer pripravljeni. Pa ravno zato je potrebno predposvetovanje po raznih občinah. Ker je čas potekal, je govoraik med burnim odobravanjem sklenil.
G. Jožef Mozetič je zahvalil oba predgovornika ter zatrjeval, da uživata ona kakor tudi njih somišljeniki popolno zaupanje svojih volilcev, čemur so vsi navzoči navdušeno pritrjevali. Tako je končal ta lep volilni shod.
Strašen zločin v Polni
na Česliem.
V	Kutni Gori na Češkem se je vršila od 12. do 16. t. m. sodnijska obravnava, ki obrača naše pozornost vsega omikanega sveta. Dreyf«sova pravda je po tej obravnavi popolnoma otemnela. Zidovska hudobija se je pokazala v pravi luči.
Ker je obravnava velike važnosti za krščansko ljudstvo, da izpozna, kje se skriva zakleti sovražnik, hočemo podati č. čitateljem kratek njen posnetek.
Znano je {namreč, da je med judi razširjena vražja vera, po kateri je dolžan vsak jud piti krščansko kri. Od časa do časa vbijejo kristjana ali kristjanko in odvzamejo kri, katero skrbno hranijo. Ta kri se vsiri, da jo potem kot prašek prodajajo judovskim družinam.
Tak slučaj je bil pred sodiščem v Kutni Gori od 12. do 16. septembra t. 1.
Dvajset let staro dekle Anica Hruza je zahajala vsaki dan iz domače vasi: Mala Vežnica v Polno k šivilji Prchal. Na potu je morala iti skozi Breziuski gozd. Vračala se je vsak večer ob 6 */, uri domov.
Letos veliko sredo dne 29. marcija se je vračala nekoliko časa celo v spremstvu z Ano Kochinanu. Na potu pred Bre-zinskim gozdom jo je še videl nek čevljar. Tisti večer pa ni prišla domov. .Njena mati udova Malija Hruza ni slutila nič hudega, ker je mislila, da ima šivilja za velikonočne praznike veliko dela. Toda tudi v četvrtek zvečer je ni bilo domov! Uboga mati j« bila v skrbeh. V petek 3e napravi v Polno k šivilji. Šivilja ji pove, da je Anica odšla v sredo zvečer, kakor |>o navadi, domov. Mati se prestraši ter teče naznanit orožništvu. Orožništvo preiskuje in poprašuje. Na zadnje najdejo mlado žensko truplo v grmovju v Bre-zinskem gozdu. Dekle je bilo obrnjeno z gl.ivo k tlom. Uboga mati spozna v mrtvem truplu svojo ljubljeno hčerko. Zdravniki, kateri so piihiteli na lice mesta, so spoznali, da ima truplo veliko rano na vratu in mnogo vdarcev na glavi. Tudi so spoznali, da ni v truplu uiti kaplice krvi, dasi niso bila tla skoraj nič krvava. Najprej so tedaj (prej ko ne);dekle s kamenjem na glavi omamili, potem so ga zaklali in odvzeli mn vso kri. Po spričevanju zdravniškem so jej vzeli okolu 6 klg. krvi. Izvedenci so tudi izjavili, da se je umora moralo vdeležiti več oseb.
Kako «i> našli židovskega zločinca ? Kakor hitro se je raznesel gias o strašnem umoru Anice Hruza, brž so začeli ljudje sumiti Žida Leopolda Hilsnerja. Ta Židje že nekaj časa sem mnogo poizvedoval in popraševal o tem dekletu. Videli so ga tudi, da je v sredo ob 6V* zvečer hitro korakal z dvema tujcema proti Brezinskemu gozdu. Tisti dan so ga tudi videli, da je večkrat obleko premeni!. V torek mu je nekdo videl v rokah dolg nož, katerega je pripravil za umor. Ko je izvršil umor, je sezul črevlje, katere so kmalu potem preiskovalci našli v judovski sinagogi z mnogimi drugimi rečmi. Izvedenci so čevlje preiskovali in našli, da so s krvjo poškropljeni. Varuh in skrbnik umorjene Anice Hiuza je izpovedal, da mu je sama pravila, da jo neprestano zasleduje ostuden žid iz Polne.
Druga priča je povedala, da je videla ob tisti uri Leopolda Hilsnerja idočega z dvema tujcema v Brezinski gozd in tudi da je eden izmed teh dal v žep nekaj dolgega in tankega, ki je bilo zavito v papir (nož).
Kdo je nesel čevlje v židovsko sinagogo ? Priče so izpovedale, da je Hilsner idoč v Brezinski gozd imel sive črevlje. Žid je tajil, da jih ni imel. Preiskovali bo stanovanje, — pa vse zastonj. Pogjedat gredo še v sinagogo, — iu tukaj najdejo sive črevlje. Na vprašanje, kdo je nesel črevlje v sinagogo, odgovori mati Hilsnerja, da jih je nesla ona. Na vprašanje, zakaj jih je našla v sinagogo, odgovori Hilsner, da ni imela doma prostora. (Splo-
ien smeh).
Sodnijski zdravniki dr. Prokeš iu Mihaiek izpovejo,	da	so deklfc	morali
najprej s krmeiijem po glavi omamiti, da so je poteui slekli,	ker	drugače	bi bila
obleka vstavljala	kri,	in	še le potem so
jo zaklali ter vzeii popolnomo vso kri, ker je ni im**la več niti kapljice in ker tudi zemlja ni bila prav nič poškropljena s krvjo
Odvitnik dr.	Baza,	ki je	zastopal
ubogo mater, je govoril si stališča, da ^e je izvrSil umor v judovske vražje obredne namene. Hoteli so vloviti kri, da bi jo poteui prodajali judovskim družinam. To ni prvi slučaj! Imamo že sto in sto dokazanih slučajev, da pijejo judje krščansko kri.	#
Porotniki so na vprašanje sodnika:
Ali je Hilsner sokriv umora Anice Hriua, odgovorili jednoglasno, da j* sokriv ! Nato je sodišče obsodilo Hilsnerja v smrt na vislice.
To je nov preiskan dogodek ki »pričuje o peklenskem sovraštvu Židov do kristjanov. Nikakor ne trdimo, da delajo vsi židje tako, — toda peklensko sovraštvo njih do sv. krščauske vere je splošno. To sovraštvo netijo po celem svetu, tu odkrito tam bolj prikrito.
Poglejmo samo na našo domačo deželo. Javno mnenje med našimi sode-želani Italijani — delajo judje. Judje imajo vse merodajne časopise v rokah. Te časopise prebirajo naši sodeželani od šjor podesta pa do zadnjega pometača. Katoliških časopisov niti ne poznajo. In kaj vse pišejo judje v teli časopisih ! Ni ga duhovniku v Gorici, ki bi ga ti časopisi ne bili že oblatili, ni je cerkve, v katero bi ne bili že vtaknili svoj krivi nos. Vsako priložnost, vsak majhen pogrešek porabijo, da zanetijo sovraštvo do svete Cerkve. Družijo se z vsemi, ako le vidijo, da je proti duhovnikom, oklenili so se celo socijalne demokracije, ker vidijo, da nasprotuje krščanstvu. Jud ne pozna značaja, ne pozna ozirov, ko se gre proti sv. veri krščanski. Oklenili so se italijanske narodnosti, ker vidijo, da-to koristi njih namenu.
Žalost no je, da kristjani židovstvo podpirajo. Judje so v Gorici s pomočjo krščanskega ljudstva obogateli.
Dobili so vpljiv, kakoršnega nimajo ne Italijani, ne Slovenci v deželi.
Kakor na Primorskem, tako se z redkimi izjemami godi po celem svetu. Judje nam pijejo srčno kri. Kakor dekie v Brezinskem gozdu ležimo kristjani, slečeni, z glavo k tlom, z veliko rano lia vratu, iz katere lovijo krivonosi zločinci našo kri.
K temu dostavljamo iz ^Slovenca" z 22. septembra telegram: „ V smrt obsojeni Hilsner je danes pred sodnikom priznal, da te je udeležil umora krščanske deklice ter imenoval dva Žida, katerima je pvi tem pomagal. Tudi je nnznanU kraj, kje da hudodelca bivata. Državno pravd-ništvo je takaj vse potrebno ukrenilo, da zajame lopova. Kaj se je doseglo še ni znano.
(„Slovenec“ z dne 25. t. m. je pa prinesel telegram: Policija je prijela od Hilsnerja naznanjena žida-morilca.)
Politični pregled.
Ministerska kriza še ni poravnana. Pojavljajo se vedno večje težave. Nalog kueza Lichtensteina se je popolnoma ponesrečil in s tem je tudi splavala po vodi vsaka nada, da se sestavi desni-ški kabinet. A tudi levičarsko ministerstvo je nemopoče, ker je desnica se izjavila solidarno. Ne gre tako, a tudi ne drugače. Kamen spotike so še glavni kamen spodlike v sedanji krizi. Od Cehov je sedaj vse odvisno. A Čehi brezpogojno ne bodo odnehali ter najmanje zahtevali, da desnica takoj v prvih dneh predloži načrt jezikovnega zakona za vse avstrijske dežele.
28. sept. so bili k cesarju v avdi-jenco poklicani poslanci Javorški, Bilin-ski, Kaizl, Engel, Dipauli, Kathrein.
Za trdno se govori, da je baron Gautsch prevzel nalogo sestaviti novo vlado. Ni pa še znano, ali sestavi uradniško ministerst.vo ali pa je vzame iz desnice. Sekcijski načelnik Režek, rodom Čeli, bode baje član Gautschovega mini-sterstva; od dosedanjih ministrov ostaneta v novem kabinetu Jendrzejevicz in \Velsersheimb. Novo miuisterstvo ima nalogo, razveljaviti jezikovne naredbe, iz-zvesti volitve v delegacije in pričeti dogovore o kompromisu mej desnico in levico.
Zmeda v Avstriji je vedno večja. Zborniški predsednik dr. pl. Fuchs je sklical načelnike raznih klubov v posvetovanje :vsi klubi so se posvetovali ter dali navodila svojim načelnikom, levičarji pa so vabilo kratkomalo odklonili. A do posvetovanja ni prišlo, ker je med tem grof Thun s celim ministerstvom odstopil. Spozual je, da je nemogoče vladati v sedanjih zmedenih razmerah ter dal slovo vladanju. Kot prihodnji načelnik se je pogosto imenoval knez Alfred Liechtenstein. Večkrat je bil sprejet od cesarja, ter sa je Thun pred odstopom posvetoval ž njim. Hotel je Hestaviti koalicijsko ministerstvo. čehe je hotel nagraditi za odpravo jezikovnih naredeb z dvema miuiiterskima sedežema, Nemce pa potolažiti z preklicem jezikovnih naredeb. A ne prvi, ne drugi niso zadovoljni s tem. Tako se sedaj govori o uradniškem ministerstvu, kojega naloga bode dognati volitve v delegacijo. Liberalci
tudi upajo, (la dobi stari „prij Slovanov, baron Chlumecky, nalog sestaviti ministerstvo.
Na desnici je sedaj, da pokaže svojo moč in trdnost. Zastopniki desniških strank so se opetovano posvetovali ter izjavili, da desnica ostane trdna na temelju svojoga programma. To nam je v tolažbo. A bojimo se, da se prične tudi ta solidarnost krhati. Kdo pride na krmilo vlade, pokaže bližnja bodočnost.
Novo uradniško ministerstvo! Štajerski cesarski namestnik grof Clary-Aldringen je sestavil novo ministerstvo. Zbral je okoli sebe same sekcijske načelnike, med njimi je tudi Korber. Zmagali so na zgoraj nemško-liberalni glasovi. Desnica je prezrta, suj ona bode z ozirom na državne interese ponižno glasovala za vse, a nemški duhovi so z novim ministerstvom okolikor toliko pololaženii Novo ministerstvo brezpogojno odpravi jezikovne naredbe.
Najnovejše vesti pravijo, da zraven ministerskega predsednilia grofa Clary-ja, pride v ministerstvo kot voditelj pravosodnega ministerstva, našega nadsodišča v Trstu predsednik, dr. Kindingsr. Hvalijo ga, da je ljubeznjiv mož.
Nagodbeni zakoni so objavljeni in s tem je dovršeno grofa Tinina vladanje.
Češka tehnika v Brnu se otvori še v tem letu in sicer takoj inženerska šola.
Za praškega nadškofa je imenovan olomuški kanonik baron Skrbensky.
Shod slovanskih časnikarjev je bil v Krakovem. Slovanskim časnikarjem v Ogerskem je vlada prepovedala se udeležiti shoda. Hrvatski časnikarji, ki so zato zvedeli še le v Budimpešti, so vkljub prepovedi odpotovali v Krakov. Prihodanji shod bo drugo leto v Zagrebu.
Socijalno-demokratični strankarski shod v Brnu zboruje na podlagi parag. 2., ker se boje, da noben nepoklican ne bi čul, kako se bodo naštevali grehi posameznim socialističnim voditeljem.
Dreyfusa je pomilostil francoski miuisterski svet. Ta čin vlade je vzbudil mnogo veselja v židovskim taboru, a mnoga ogorčenja v antisemitskih krogih. Madež izdajstva pa vendar ostane na Židu Dreyftisu.
Julij Gneriu, katerega je francoska, policija celih 37 dni oblegala v ujegovi hiši sredi Pariza, se je konečno udal, zaslišali so ga na policiji, a takoj izpustili na svobodo.
Belgrajska razsodba razglašena. Kneževičin Tajšič, ki pa je ušel v črno* goro, sta obsojena na smrt. Kneževič je bil baje takoj popoldne ustreljen. V dvajsetletno ječo so bili obsojeni: Nikolič, Kovačevič, Dimič, Antonovič, Uroševič, Kresovič Gjurič, Milenkovič, Jokovič, Novakovič Pav čevič in Protič ; v petletno ječo pa Pasi bivši min predsednik katerega je pa kral pomilostil, dalje Jovanovič, Miloradovič, oba Stefanoviča in Rajkovič. Tavšanovič, bivšimiuister je dobil devet let Ostali so pa oproščeni.
Kaj novega po Slovenskem?
Na Kranjskem. V Ljubljani je umrl stolni kanonik Anton Urbas, idrijski rojak. — Mlekarsko zadrugo so ustanovili v Kolovratu. - V Dolenčičah pri Kranju zadala si je 70 letna, že dalje časa slaboumna Marijana Ažbe z nožem toliko ran, daje umrla.—Ponesrečil se je v Ljubljani tesar Šlajmer. Vzdigovali so trame. Pri tem jejeden tram zdrsnil in zadel Šlajmerja tako nesrečno na glavo, da je na mestu mrtev obležal. — Kobilice so se razširile v besniških bukovih gozdih pri Kranju na 180 ha. - Javno risarsko šolo za dame so otvorili na c. kr. 8tokovni obrtni soli v Ljubljani. — Blizu Potoka v Vel. Loki je vinjeni posestnik Iv. Kotar iz Mačjega Dola padel po noči v cestni jarek iu se ubil.
Na Štajerskem. V Žalcu je bil osnovni shod ,zavezi kmetiških zgdiug za Spodnještajersko/ Udeležba je bila velika. — Slovensk? šole v Celju so letos prenapolnjene. V prvi razred nemško-slovenske gimnazije je sprejetih 46 učen-ceV) _ V Šmartnu na Paki so osnovali Reifeisnovko in kmetijsko zadrugo. — Blizu Cmureka j« pogorel velik umetni mlin. Škode je okoli 27.000 gld. — V Jarenini je priredilo polit, društvo velik shod: shod volilcev sta sklicala drž. poslanec vitez Berks in dež. posl. dr. Srnec. — V okrajni šolski svet v Slovenski Bistrici so prodrli Slovenci vkljub naporom Nemikutarjev. - V Slovenski Bistrici se je ustrelil dragonski častnik Oto \Veidinger. — Povod neznan.
Na Koroškem. Kat. polit, društvo
je priredilo shod pri Sitarju na Brodu. Shod je bil res imeniten ter navdušil koroške kmetovalce. — Zadruga v Sinči-vasi je kupila lastno hišo v Velikovcu, kjer napravi podružnico. — V Smerču pri Rožeku je nastal ogenj. Pogorelo je 14 poslopij in cerkvica. Vojakom je zgorelo precej oprave, vojaški godbi tudi godala. Cesar je dovolil pogorelcem 3000 gid. podpore iz svoje zasebne blagajne.
Cenjene gg. naročnike Se enkrat nujno prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino. (Kdor ni Se plačal, naj plača takoj. List brez denarja ne more izhajati. N,aj nam gospoda oprosti, a ne moremo drugače.	$redniStvo.
Sv. birma in kanonična vizitacija
bode : Dne 7. t. m. v Podgori, 8. v Loč-liiku, 9. v Moši, 10. v Št. Lovrencu pri Moši, 11. v Št. Frjanu, 12. v Cerovem, 13. v Kojskem, 14. v Vedrijanu, 15. v Šmartnu, 16. v Kozani, 17. v Vipolžah, 18. v Medani, popoldue v Fojani, 19. v Biljaui, 20. v Št. Lovrencu, 21. v Grad-nem, 22. v Kožbani.
Petindvajsetletnico svojega posvečenja v dtihovski stan, obhajajo letos z mil. škofom dr. Antonom Mahničem tudi še sledeči čč. gg : Tomaž Čerin, profesor bogoslovja ; Lovro Ivančič, župnik v Dornbergu ; Ivan Slokar, kurat v Gorjanskem; Karol Čigon, vikar na Vojščici in Jak. Sila, katehet na c. kr. dekliški šoli v Trstu.
Prečastiti gospodje nameravali so praznovati veseli spomin iu svojo srebrno mašo skupno iu slovesno, ali — radi bolezni enih in žalostnih razmer družili, so jo le tilioma obhajali in vsaki za se. Mogoče da se v isti namen snidejo pa prihodnje leto.
Petdesetletnico mašništva je mi-nolo nedeljo praznoval velč. g. Frančišek Čebular, častni kanonik tržaški in dekan na Opčinah. Častitamo !
P. Ladislav Hrovat — zlatomaš-nik. P. Ladislav, bilši mnogoletni profesor na novomeški gimnaziji in slovstveni starina, je obhajal čil in zdrav zlato mašo. Ker je posodi mnogo njegovih učencev, ki se ga hvaležno spominjajo, upamo, da jih bode ta vest razveselila. Bog ohrani g. jubilanta še mnoga, mnoga leta !
Imenovanja. Učitelj risanja g. Vinko Levičnik v Gorici je imenovan suplentom na tukajšnji realki.
Deželnim blagajnikom pri deželnem odboru v Gorici je imenovan g. Jožef Matevc.
Tombola v Podgori se zopet ni mogla vršiti dne 1. oktobra. Občinstvo i)ro«imo potrpljenja, ker nismo sami krivi. Tombola se bo vršila v nedeljo dne 8. oktobra ob 4. uri popoldne. Upamo, da to odlaganje ne bo škodilo društvu in, da bo udeležba prihodnjo nedeljo še obilniša.
Častnim občanom je izvolil pa-zinski občinski zastop gg. dr. Dinka Vitežiča, Vekoslava Spinčiča in dr. Matko Laginjo v priznanje zaslug za ustanovitev hrvatske gimnazije.
Častnim občanom je izvolila občina Tomaj g. dr. P. Laharnarja, c. kr. okrajnega glavarja v Sežani.
Okrajnim šolskim nadzornikom v totninski okraj je imenovan g. Andrej Lašič, vadniški učitelj na ženškem ufti-
telišču v Gorici.
Aa goriški gimnaziji se je letos vpisalo 451 učencev. V prvi razred je bilo sprejetih okoli 130 učencev, od katerih je nad polovico Slovencev.
šole „Šolskega doma" obiskuje nad 700 otrok. V slovensko mestno šolo v bilši Katinelijevi vojašnici pa se je letos vpisalo le osem otrok, od teh pa jih je šest izstopilo. Tako šteje ta šola dva učitelja, dve učiteljici, jedneg.i kateheta - in dva učenca. ^ Kaj hočemo več
Živeli svobodomiselni učitelji M Dvema učiteljema, ki sta imela pogum vdeležiti se duhovnih vaj za učitelje, poslali so tovariši, zbrani na zborovanju Zaveze" v Gorici, duhovski kolar in vsakemu po eno piovko na odprti razglednici. Ta čin pač označuje učitelje sluge svobodne misli kot vredne tovariše poštenjaka Malovrha!
Molčimo no! *Sočfcu nas obira, kar nočemo biti „ič«tna babau, ki bi vidla v Goričanih same hudobnike, kteri bi nas požrli, če bi mogli, in ker pripozuamo in hvalimo, kar vidimo pametnega pil naših go.spojskah, ki prav radi Sočine pisave nam odrekajo, kar bi nam po možnosti sicer priznale. Pametan je pač latinski izrek: na nimis! (Ne preveč.) Tega naj „Soča‘ izpolnjuje!
Kaj vse ukrene g. Goiiss. V Pie-Visu so odkrili spomenik cesarici Elizabeti ob navzočnosti raznih furlanskih in tržaških društev. Vlado je poslal grof Goiiss na slavnost zastopat c. kr. vladnega koncipista, torej uradnika na najnižji stopinji konc.eptnega^ uradništva. Ogorčenje radi tega j* splošno. Sicer pa kaj tacega zmore le grof Goess.
Goriški deželni odbor razpisuje štiri deželne usianove, po dve za Slovence in Lahe, dijake iz Goriškega, la so dovršili srednje in stopili na visoke šole. Prošuje do 15. oktobra dež. odboru
v Gorico.
Samoslovenske ulične napise,
mesto dosedanjih dvojezičnih, je dal nabiti ljubljanski mestni magistrat. Kar mora v Gorici in drugih jezikovno-meša-nih mestih biti dobro in prav za Slovence, tako in nič drugače mora biti isto tudi v Ljubljani prav za Nemce.
Poziv! Počitniška brezskrbnost je minila in objema nas zopet vsakdanji delokrog, njega skrbi in dolžnosti. Med temi nam je sosebno nameravana loterija v prid „Šo'lkega doma“ pri srcu, od katere izida je dosti odvisno prospevanje naših prepotrebnih šolskih zavodov, ki se vedno širijo, in torej zahtevajo tem izdatnejšo podporo. — Loterija se bode vršila koncem novembra ali najkasneje prvi teden decembra, in pred njo bo večdnevna, lepo urejnna razstava dobitkov, katerih smo nekaj že prejele, in med njimi uprav krasnih. Zahvaljuje se požrtvovalnosti p. n. rodoljubov in rodoljubkinj se obračamo ponovno na slavno občinstvo s prisrčno prošnjo, da bi nam častile dame dopo-slale izdelke svojih spretnih rok, sad prostih počitniških uric; cenjene gospode pa, da bi posegli zopet jedenkrat v mošnjiček. Vsaki, bodisi še tako skromen dar, odličen ali priprost, je dobro došel / Hvaležno se sprejemajo tudi denarni zneski, kateri se porabijo za nakup dobitkov ali v pokritje stroškov. Srečke za loterijo se začn6 v kratkem razprodajati. Darove sprejema načelnica gospa Avgusta .Šantl, Novi most 26, 1. n, in nje namestnica gospa Ivanka Dekleva, Gosposke ulice 9, I. n. Odbor ženskega oddelka društva „Šolski dom“.
Krojaška zadruga je srečno naredila prvi korak. Odprla je namreč veliko iprodajalnico krojnega blaga (sukna, platna i. t. d.,) v gosposki ulici 7. Delavsko ljudstvo najde v tej prodajalnici pošteno postrežbo. Z veseljem naznanjamo, da je pri zadrugi veliko število delavcev iz mesta in okolice. Tako je prav ! Pomagati si moramo sami in Bog nam bo pomagal.
Slovenci hočemo biti neodvisni od tujega kapitala, kateri nas je le izkoriščal in za plačilo še zasmehoval. Slovenci, zadruge vam pomorejo, da boste na svoji zemlji svoji gospodarji!
Zatorej : svoji k svojim !
Slovenci ne smemo zapustiti svojega središča, ki je goričko mesto ; viditi čemo, koliko časa nas bo v Gorici še kdo zmir-jal s psovko: šklaf! Če pritisnemo s kupčijo vsi Slovenci, nas ne zmaga nikdč I To ni bojkot, to je častno tekmovanje !
Št.. Peterska hranilnica in posojilnica je imela letos do 30 septembra gld. 90.989.74 prometa, gld. 45562.81 sprejemkov, gld. 45426.03 izdatkov.
Hranilnih vlog je bilo gld. 27007.91 izposojil se je dalo gld. 27002.—.
Dne 28 septembra se je posojilnica preselila iz kaplanije v lepe prostore Št. Peterske kmetijske zadruge, katera bo postala zavetišče društvenega gibanja.
V	zadružni hiši bo imda tudi „Slo-v«nske zveza" svojo bralnico, in zavarovalnica za govejo živino svoj sedež.
Posojilnica bo uradovala od sedaj naprej vedno le ob torkih in petkih od 9-12 dopoldne.
Hranilnica in posojilnica v Št. Petru.
Iz Kanalskega. Udje „Matice Slovenske" za kanalski sodnijski okraj niso do danes še prijeli knjig za leto 1898 Ker vsa ustmena vprašanja do poverjenika, g. Ant. Gabrijelčiča, trgovca v Kanalu, nič ne izdajo, poživljamo javno: g. poverjenik! blagovolite nam naznaniti, ke-daj pridemo i mi do toliko željno pričakovanih knjig.
Velesi, odbor „Matice Slovenske11 pa uljudno prosimo, naj si izbere za naš okraj drugega poverjenika. Dobi ga lehko med preč. duhovščino, ali pa med velecenj. gg. učitelji.
Eden v imenu več udov „Matice Slovenske*.
S Krasa. Prttekli taden je bil sv. Misijon ua Opčinah. Vodila sta ga č. gg.
oo.	Doljak in Varhovec D. J, Ob njegovem sklepu, t. j. 24. sept. obhajal j# ta-moinji velezailuieni župnik, dekan in častni kanonik ivojo petdesetletnico maš-niJtva (sekondico). Med tihim in spokor-
P R T M 0 R S
nim časom sv. misijona pripravljali so se domačini in okoličani na redko in izvenredno slovesnost. Kakor veliki teden vse žaljuje, da bi bilo na veliko noč veselje tem veče, — ravno tako se je iste dni na Opčinah opazoval). Veselje in radost sta vskipele do vilninca, ko je točno ob 10. istega dne bližnja in daljna č. duhovščina še krepkega zlatomašnika Franca Čebularja med streljanjem in pri-trkovanjem po ozaljšanih ulicah v natlačeno _ polno cerkev spremljala. Viši uradniki in vitez Burgstaller z gospo so počastili se svojo vdeležitvijo krasen sprevod. Po nazivanju sv. Duha sledil je dnevu primeren govor, tenui slovesua sv. maša in k sklepu zahvalna pesem. Domači pevci so se odlikovali. Pozneje se je pripeljal mil. gospod škof Andrej Marija iz Trsta ter je slavljenca vpričo vseh poljubil med najprisrčnejšimi voščili. Tem se pridružimo tudi mi ter mu kličemo : Na mnoga leta!
Kmetijsko društvo v St. Petru pri Gorici je imelo svoj prvi občni zbor dne 24. septembra 1.1. v lastnih pro-storih.
Preu volitvami je č. g. Ličan pre-čital in po domače rastolmačil dručtvena pravila Nato so se vršile volitve.
V odbor so bili izvoljeni, naslednji možje : 1) načelnikom France černie; odbornikom : 2) Janez Bluzica, 3) Andrej Merljak. 4) Andrej Blažiča. 5,) Andrej Bizjak. 6) Miha Reščič, 7)Jožef Blažiča, 8) Janez Furhu, posestniki iz Št. Petra pri Gorici in 9) Ivan Batistič trovec in župan iz Gornje Vertojbe. V razsodišče so bili izbrani: 1) Anton Furlan, 2) Jožef Blažiča, 3) Janez Bufoliu, 4) Jožef Mar-teljanc in 5) Janez Nemec, posestniki v Št. Petru.
V nadzorniHvu so bili enoglasno izvoljeni: Nj ekcelencija Franc grof Coro-nini Cronberg, blagr d. g. Anton Jakončič velepost; preč. g. Anton Berlot, župuik na Vogerskem; velič. g. Edv. Strekelj iz Vertojbe; in č g. Josip Ličan, kapelan v Št. Petru.
Razven tega sta se določila po dva zaupna moža za Vogerko, zaGor. in Dol. Vertojbo. Di uštvo prične poslovati 22'oktobrom. Bog daj obilo sreče. —
Razdelitev goriške dežele, katero je omenil dr. Gregorčič v nedeljo na shodu, je razgrela možgane Židov pri „Karjoli“ in „Piccolu“. Vse njih modrovanje se vrti okoli vprašanja, čegava bodi Gorica. Pajer je tolikrat v Fnrla-nii povdarjal, koliko morajo Furlani žrto-vati za Slovenski del dežele, in da je najbolje, ako se ločimo. Sedaj smo tudi Slovenci stopil i s to zahtevo na površje, morali bi torej priti skupaj. A zdi se, da Italijanom to ne ugaja.
Slavnost v Konninu. V nedeljo je društvo „Austria“ v Konninu slavilo lepo slavnost blagoslovljen ja društvene zastave. Ob jednem so v društvenih prostorih razkrili mal kip našega cesarja.
Iz Berij pri Rilienberku. Tukaj vse popeva slavo našemu mnogozaslužnemu g. učitelju Možini, predsedniku bralnega društva, ki je tak6 lepo znal poslužiti se sredstev, da je v imenu bralnega društva napravil javen ples dne 24. sept. t. 1. Poleg imenovanega g. učitelja ima pri tem svoje zasluge tudi g. Medvešček, ki se zdaj tiho zdravi v Gorici in preobrača politiške kozolce v novem časopisu „Go-rica", o katerem smo mnogo pričakovali, pa ne vemo, kaj se zgodi, ako bo imel on tam svoje prste. Pri plesu je imelo pa tudi goriško glavarstvo svoje zasluge. Rihenberški župan je storil skrajne korake. da bi ples zabranil. Glavarstvo mu je odgovorilo s tem, da je v varstvo poslalo 10 orožnikov in mu povedalo, da nima pri društvih nič opraviti. Tako dela glavarstvo ! Gospod župan bi bil lehko po sodnijski 1*) poti zabranil ples, ker ples je bil pod neko štalo, kar je bilo nevarno za hiše v okolici, — toda za ta korak ni bilo časa.
Pred plesom je imel g. Možina nagovor. Kaj je govoril, ne vemo. Morda je govoril celo v demokratiškem duhu kakor njegov duhovni oče g. Medvešček svoj čas v Rasovljah.
Rihenberškemu županu in rihen-berškim starešinam priporočamo,, da ostanejo mož beseda glede plesov. Želeti bi bilo, da bi se na Berje zopet povrnil ljubi mir. Skrbeli naj bi za to zlasti ti, ki so postavljeni, da ljudstvo izobražujejo.
Občinar.
V hrvatsko gimnazijo v Pazinu,
se je oglasilo 127 učencev. Trije niso priili, 24 so jih odklonili, ostalo jih je torej 100. Od teh jih je 96 rojenih in bivajočih v Istri, 1 je rojen izven Istre, a sedaj biva v Istri, in le 3 niso Istrani, a samo eden je rojen izven Primorja. Po
*) Če bi bilo »lavno glavarstvo spoznalo, da ja ples nevaren hišam, bi ga bilo prepovedalo.
(Ur.)
KI LIST
narodnosti je 80 Hrvatov, 19 Slovencev, 1 Čeh. Ti podatki jasro os vitij ujejo nesramne laži lahonskih listov.
Katoliška cerkev — nasprotnica omike? V katoliški cerkvi je 74 redov, ki se bavijo z ljudskim poukom in izmed teh redov imajo samo šolski bratje 1442 šol in 324.180 učencev. Za vse te šole država in dežela na dado nič in se vzdržujejo z milodari. Allroche : temu deluje v temi, Gangl !
Italijansko-politično društvo za Istro je sklenilo pričeti skupno akcijo vseh Italijanov v Primorju proti nasilju Slovanov. To kaže, da Slovani vstajamo, a njih je strah.
„Soča“ se spodtika nad neko našo notico o skrbi glavarstva za varnost. Seveda, kdor noče razumeti, ne razume. Prav pa pride vse, da se le napolnijo predali !
Vinska trgatev je pii nas v obče pričela. Na sploh je trgatev letos uboga.
V gorenjih Brdih je trgatev precej obilna, dasi vino ne bo tako izvrstno kakor lani.
V Medani in okolici so Kranjci pokupili mnogo vina. Kranjcem sploh pa svetujemo, naj se nikar ne obračajo do laških prekupcev v Konninu, marveč naj se podajo osebno v Brda, kjer dobe pošteno kaplico. Pozor pri prekupcih!
Vinska letina v Istri je v splošnem še precej dobra. Dasi je po nekaterih krajih pobila toča in odpalo perje, je vendar pridelek po Istri uspel izborno. Posebno obilno ga je na Poreščini! Slovenski kupci, pojdite k bratom na Pore-ščiuo!
Dva Garibaldinca sta bila v torek v Trstu obsojena na 10, oziroma 8 dni zapora, ker sta brusila pete za Garibaldijem ter kričala „viva 1’Italia".
Kronana zasluga. „Luzerner Tag-blat poroča: Gospod svinjski trgovec M. v Appenzellu je prodal gospodu J. W, v Seinachu 101 prešiča. Prejemalec je bil tako očaran od izbornega primablaga, da je prodajalcu poslal lavorjcv venec,
—	Žalujte Tasso, Petrarca in Daute! Po čemer ste vi hrepeneli v pesuiškem navdušenju, je dobil za jedno pošiljatev svinjski — trgovec.
Temu se lahko odpomore! Pred nedavnim se je podal nek francoski zdravnik v Peking, da bi na ondotni novo ustanovljeni medicinski šoli seznanil sinove kitajskega cesarstva s tajnostmi anatomije. Pri tem svojem početju je pa zadel ob veliko oviro; manjkalo mu je namreč človeških trupel za raztele-senje, ker Kitajci nikakor ne dovolijo, da bi se dotaknil nož trupel umrlih sorodnikov. Jedina trupla usmrčenih zločincev so pri tem izvzeta. V tej veliki zadregi se je obrnil zdravnik do vsemogočnega podkralja Li-Hung-Čanga. „Pre-malo trupel imam“, pravi zdravnik, „ih brez njih medicinci ne morejo študirati anatomije' . „Saj so vam vendar na razpolago trupla umorjenih zločincev*, odgovori podkralj. „Res“, pravi zdravnik, „toda teh je mnogo premalo11. ffNo, temu se lahko odpomore", uzklikne ravnodušno Li-Hung-Čang, „treba bo samo usmrtiti več ljudij, pa ste iz zadrege!“
'Ženski tolovaji. V Italiji blizo Beneventa so nedavno pri delu zalotili štiri mlade in lepe deklice v starosti od 18 do 25 let, ki so zakrivile več hudodelstev. Obdolžene so enega storjenega umora in treh poskušenih umorov; tudi je bilo od njih več oseb ne malo ranjenih, število njih ropov, tatviu i. t. d. se ne daja določiti.
Svoje hudodelstva so one Italijanke prav premišljeuo snovale. V pozni noči so večkrat iz temnih gojzdov pridrle in napadle ter oropale mimoidoče kupce in popotnike.
Krščansko socijalna ženska zveza v Ljubljani je imela ustanovni shod v nedeljo večer. Udeležba je bila nad vse obilna.
Od gospe do priproste delavke so bile vse navzoče ter vstopile v „Zvezo*. Bog blagoslovi novi korak slovenskega ženstva.
Dnevnina bolnih diurnistov. Pravosodni mindster je izdal dne 2. t. m. vsem podrejenim uradom naredbo, da je odslej vsem stalno nameščenim diur-nistom in pomožnim slugam (paznikom v kaznilnicah) tudi v slučaju bolezni plačevati duevnine, to pa najdalje za dobo treh mesecev potem, ko so zboleli.
Časopis ..Jmlisches Volksblatt" (Židovski ljudski list) svetuje svojim ftitateljem : „Podpirajmo povsodi socijalno demokracijo kjerkoli moremo, a bodimo pri tem previdni, da ne bodo zapazile SirSe vr?te ljudstva, da je socijalna demokracija le vojska, ki ima nalogo varovati Žide. Ne smemo namreč dajati povoda nasprotnikom, da bi lahko zabavljali našim varuhom z židovskimi hlapci
Str. 111
in podobnimi naslovi.11 — Ali ni torej resnica, da je socijalna demokracija le dekla židovskega, kapitala Vsak naš pristaš naj da prebrati to vest kakemu socijaluemu demokratu.
Rusija proti Židom. V ruskem pravosodnem ministerstvu izdelujejo zakon ki bode znatno omejil ,.delovanje'1 židovskih advokatov pri konkurznih zadevah.
Devet milijonov besedij \a. šlo po brzojavil iz Rennesa med Dreyfusovo obravnavo. Lepo število ! Naj boljši stenograf bi moral 9 milijonov besedij pisati jeden mesec neprenehoma. Za zapisane besede se je na brzojavnih strojih porabilo papirja (traku) devet kilometrov daljave. Ako se to natisne, je velika knjiga z 9000 stranmi.
V	avstrijsko - ogerski vojni je 430.642 Slovanov, mej temi 27.513 Slovencev. Nemcev je 227.230, Madjurov 122.234, Romunov 47.27ii in Lahov 13.669. Gotovo pa so pri marsikaterem poslednjih števil všteti tudi slovanski vojaku
Zavetišče za brezposelne .služkinje pod varstvom sv. Družine v Trstu. To vže nekaj let jako blagonosno delajoči, zares človekoljubni zavod se je ž 24. avgustom t. 1. in ulice Navali N.
1.	preselil v ulice Tesa N. 23. in se zanaša zaradi jako ugodne lege in večih prostorov, katerih ima, še na bolj obširno delovanje. Zavedno vodstvo ni se strašilo ne truda ne stroškov, da napravi »pravi dom“ služkinjam, katere ostanejo začasno brez službe. V ta zavod se spremljajo brezposelne dekleta brez vsakega razločka narodnosti, in ker se pri sprejemanju strogo gleda na nravnostim vedenje in lepo ponašanje, zamore ta zavod p. n. družinam v vsakem obziru dobro postreči. Bodi torej omenjeni zavod p. n. družinam vroče priporočen za nadaljno podporo.
Poziv na predbrojku, odnosno pret-platu za „Dušobrižnik,‘ V. tečaj za godimi 1900. — Cijena je 8 kruna (4 for.—) Buduče godine uz propovijedi na neiljelje i blagdane, te načrte istih, biti če priložene korizmene i svibanjske, a posebni prilog: tumačenje katehizma u oblika duh. govora i to: II. knjigu dobili če stari i novi pretplatnici „Dušobriž»ika“ kao prilog: gratis; dok novi knjigu 1. uz cijenu 1 for. 50 novč. — Dakle je vri-jedno biti pretplatnikom ovoga lista, — pak s toga budi ovime toplo preponičen uušobrižnom svečenstvu i vjeroučiteljima i dr. — Da se u vrijeme naklada za god. 1900 udesi, pozivamo stare i nove pred-brojnike, da čim prije pretplatom oglase !
Nadalje preporučamo : V. god. 1900. „Ružičnjak“ sv. Franje Serafskoga, ilu-strovani list za katol. puk. — Cijena j« samo jedna kruna za cijelu godimi. — Izlaze oba lista svaki 15 dan mjeseca. Uredništvo : z, p. Jaška, samostan br. 74.
—	Pretplatu prima uprava lista: tislcara Dr. Hauptfelda z. p. Karlovac.
Draga večerja. Somborski kmet Stoišič je prodal te dni za 350 gld. žita in prišedši domu je skril svoj papirnati denar — v peč. Žena, — ne vedoča za denar, — napravi zvečer v peči osjenj, da skuha možu večerjo. Stoišič je sladko večerjal, potem pa je hotel pogledati in še enkrat prešteti denar, ne da bi ga žena videla. A kdo si more misliti njegovega strahu, ko je videl, da mu je skrite bankovce žena popalila.
Katastrofa v sinagogi. Iz Bero-lina poročajo, da je padla v židovski sinagogi v Lentschitzu s stropa jedu.i Svetika, kar je provzročilo tak strah med Židi, da je v gnječi 32 žen in otrok našlo smrt, ranjenih pa je bilo neštevilno.
Listnica ureduistva: Naprain raznim pritožbam glede poznega prejemanja zadnje lista izjavljamo, da je za takrat upravništvo nedolžuo. Kriva je tis-skarna, ki vkljub pogodbi ravna prav po pasterske z našim listom. Tudi današnja številka izide zakasnjena po kriv li tiskarne. V hilarijanski tiskarni stavijo o prostih dneh pač račune in razne tiskovine, a za Pr. L. nimajo č;;»a. Prav je imel č. g. prijatelj, govoreč: wAli še ne uvidite, da] vas hočejo po sil; iz tiskarne vreči." Te vrstice smo napisali, ker nimamo ne časas ne volje odgovorjati posameznikom 1
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu naznanjamo, da smo • 1. septembrom 1899
podružnico „Janus-a“
preselili y Trst - Via Giotto št. 5, I.
Za Gorico smo osnovali krajno zastopstvo v ulici Prestau 6.
VODSTVO.
Teodor Slabanja
srebrar
ulit: ltaelli 12. — gorica, — ulica Hcielli 12
uljudno priporoča veleč. duhovščini svojo znano dalavuieo za napr«vjjauje novih in ponavljanje starih cerkvenih posod in orodij kakor tudi strelovode najboljših izuajdeb po najnižjih cenah, da se ne boji konkurence.
Da si pa morejo tu-di bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA BRDA
V
<* 0 a i &
&roiaja naravne in pristne briške pridelke
po zmernih cenah.
Zaloga pristnih briških vin: hurgundeca rizlinga, modre frankinje
in drugih vin.
gmmm mm
Sedež društva je v Gorici, ulica Rarzellini št. 20.
Anton Kuštrin
v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občin-ivu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Ivorfu, istersko in dalmatinsko. — Petndij v zaboju. — Sladkor razne vrste.
—	Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Milisveče prve in druge vrste, namreč po l/» kila in . od 1 funta.
Razpošilja blago na vse kraje. — Cena primerna. — Postrežba točna.
Ftasglas.
(Anton (gon
S privoljenjem c. kr. namestništa v Trstu otvorijo se v Cerknem štirje novi živinski semnji in sicer:
1. Sredpostui pondeljek, ako je ta praznik, en dan kasneje.
2. Dne 23. aprila; ako je pa ta dan praznik en dan pozneje.
3. Dne 14 septembra ; ako je ta dan praznik, en dan kasneje.
4. Dne 4. novembra; ako je pa praznik, potem pa drugi dan.
Prvi semenj otvori se že v tekočem letu dne 4. novembra.
Opozarjamo živinorejce in živinske kupce na novo vpeljane živinske semnje.
Županstvo v Cerknem na Goriškem.
dne 14 septembra 1899.
A. Kosmač.
župan
n Nova. delavnica
cerkvenih posod in orodije.
Gorica, magistratna ulica št. 8.
Podpisani vsoja si naznaniti preč duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih orodij in posod ter se priporoča za naročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah.
Ker še nima ilustrovauih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja.
Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje.
Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljene.
Vdani Franc Leban
srebrar
Ittl
IMI
klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Ed. Pavlin,
v Grorici
v Nunskih ulicah st. 10.
*
nasproti gostilne „Belega Zajca" usoja se priporočiti preč. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih črk, lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv, črno rumenih, trobojnic, bisernih vencev, papirja (manšete) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic.
Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje.
Vse po najnižjih cenah
Opozarjam tudi, da tiskam črke na perilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela.
grva slovenska trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
♦
prej Gr. Darbo
GORICA — pred nadškofijo št. 9. — GORICA
 ------------
Priporočata po najnižih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in pioščevine raznega obrtnijskega, poljedelskega, vinograd-skega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pri-poznana zaloga najboljih kotlov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga najboljega koroškega askalon in brescian jekla. — Zaloga Portland in roman cementa. — Česar ni v zalogi, priskrbi se nemudoma.	.	,
Kupujeta staro železo in kovine po najvišji ceni!
Vsako naročilo izvrši se nemudoma in vestno!
.<1 lil'1 • i -. ' o.	ju	j,n f|UOH!lljlU fcr.il «1.11
   ....................................
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Ginrdino 8 priporoča
pristna bela	briskili, (lal-
in črna vina	matinskili in
iz vipavskih	is ter s k ih
furlanskih,	vinogradov.
Dostavlja na dom1 in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Anjfcon Obidič,
čevljar
v Semeniški ulici št. 4 v Gorici,
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode.
Naročila se izvršujejo hitro
Priporoča dalje tudi svojo, zalogo
NOVA	ZA
jttj 1. Mošuički za denar od 10 kr. navzgor, listnice (Brieftaschen), ta- ^ >4	bačnice, žepnice za	smodke	in	svalčice	(cigarete).
Ji	2.	Žepni nožiči od 15 kr. navzgor.
M	3.	Umetnih cvetlic obstojni deli iu svilen papir.	_	j
L*J	4.	Pergamenten papir za zavijanje masla, pravi po	70 in	90	kr. kil.	J
olj	5.	Sv. podobe, tudi s slovenskim napisom v polah	in prirezane, 100
M	od 30 kr. navzgor.
6. Vpisovalne knjige raznovrstne velikosti iu debelosti od 4 kr. do 12 kv [šj	gl. komad.	[f
p*	7.	Molitveniki (mašne knjige) od 12 kr. do 4 gl. komad.	Fjj
Ji	Sicer pa so v zalogi	raznovrstne	pisarniške	in	šolske potiebscine
p J no tekmovalnih (konkurenčnih) cenah.
L Za naročila priporoča se najuljudneje
Gr. LIKALI.
Gorica, dne izdanega lista.
l
Odlikovana tovarna
in velika
zaloga vsakovrstnega pohištva
Ivan	D
v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč).
Prevzema vsako naročilo v mizarski ali strugarski stroki od priprostega do najličuejšega izdelka.
Izdeluje točno in po najnižjih cenah, da se ne boji nikake konkurence
BOGATO
preskrbjena zalloga ”
obladkov (remeša)
v najrazličnejših vrstah.
Kulantna postrežba.
ZALOGA
yseh, k mizarski
in
strugarski stroki
spadajočih potrebščin, j
©igr'-*
.KROJAŠKA ZADRUGA'
\y pihana zadrugo z omejene zauezc
-w 4* BC ■ C I
Gosposka ulica štv. 7
——
VELIKA ZALOGA
vsakorstnega manufakturnega blaga za ženske iu moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas,	j
pr- v naj večji izberi
Kakor: sukno, platno, prtenino, Chiifon, oksfort, [srovico, vsakovistne preproge, zarese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo; srajce Jager 1
itd. itd.
VSE PO NAJNJIŽIH CENAH.
Cene 30 stalne brez pogajanja.