Prostorsko planiranje v sistemu družbenega planiranja- kam smo zašli in kako naprej Author(s): Katja Repicč-Vogelnik Source: Urbani Izziv, No. 10, Ob 30. letnici! (december 1989), pp. 17-20 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179843 Accessed: 24-08-2018 11:00 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 24 Aug 2018 11:00:35 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Katja Repič-Vogelnik Prostorsko planíranje v sistēmu družbenega planiranja- kam smo zašli in kako naprej Analizē stanja na področju urejanja in gospodarjenja s prostorom, ki so bile izdelane v zadnjih letih v različnih okoljih , vodijo do enotnega zaključka : SSedanji sistem (prostorskega ) planiranja in načrtovanja ne daje žlžnih rezultatów , kar zaostřuje problematiko na področju gospodarjenja s prostorom - na enii strani v obliki neprimerne rabe , preobrazbe in degradacije prostora , na drugi pa v obliki dolgotrajnih postopkov pridobivannja , opremljanja in dodajanja zemljišč. V vsesplošnih kritikah neučinkovitosti našega planiranja se - poleg pripomb na prezahteven in pretog sistem planiranja, pomanjkanje metodoloških navodil, prostorskih evidenc, nedorečenega sis- tema financiranja izdelave planov - večkrat kritizira vloga republiških or- ganov in organizacij ter usposobljenost strokovnih delavcev, ki sodelujejo pri pripravi in uresničevanju planov. Urbanistični institut SR Slovenije je ena od strokovnih organizacij, ki že vrsto let sodeluje s posameznimi občinami pri pripravi planskih aktov. Zato je morda zanimivo osvetliti tudi naše poglede na pogoje in možnosti strokovnega dela, kakor tudi ovrednotiti učinkovitost in smiselnost opravljenega dela v procesu družbenega planiranja. Poty id smo jo přehodili Za prikaz zaokrožene celóte se moramo vmiti v "prelomno" leto 1978, ko je Skupsčina SR Slovenije sprejela odlok o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov, ki naj bi nadomestili urbanistične programe družbenopolitičnih skupnosti. Delopri teh prvih prostorskih planih, kije sovpadalo z obdobjem uvajanja novega sistema samoupravnega družbenega planiranja, je prehitevalo zakonsko urejenost in dorečenost na tem področju. Pri pripravi prostorskega plana smo se z delom prilagajali spreminjajočim se predp som in ob pomanjkanju ustreznih enotnih navodil dograjevali metodo in vsebino dela glede na dejanske možnosti in potrebe v občinah. Akcija priprave prostorskih planov se je pričela z veliko vnemo na vseh ravneh, končala pa seje skoraj neopazno: - marca 1978 je bil sprejet odlok o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov, ki je obvezoval DPS v SR Sloveniji, da do decembra 1979 sprej- mejo prostorske plane; - leta 1979 je bila sprejeta odločitev, da se prostorski plani pripravljajo sočasno z družbenimi plani za obdobje 1981-1985 in sprejmejo do decembra 1980; - januarja 1980 je bil sprejet zakon o sistēmu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Ur.list SRS, št. 1/80), na osnovi katerega pros- torski plan ne obstaja več kot samostojni dokument, temveč je sestavni del dol- goročnega plana (le-te naj bi občine sprejele leta 1983). Akcija priprave prostorskih planov se je zaključila z informacijo Republiškega komiteja za družbeno planiranje, da je mogoče sprejeti izdelane osnutke pros- torskih planov kot prostorski del družbenih planov za obdobje 1981-1985. 17 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 24 Aug 2018 11:00:35 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms C^GĒ^D Naslednja akcija - po sprejetju družbenih planov zaobdobje 1981- 1985 - je bila vsesplošna priprava dolgoročnih planov. Odlok o pripravi dolgoročnih planov je Skupsčina SR Slovenije sprejela že Ieta 1978, vendar gaje Ieta 1980 dopolnila s tem, da vključuje plan tudi prostorski vidik planiranja. Ponovila se je situācijā iz Ieta 1978: délo pri pripravi planov je ponovno prehitelo zákone in předpise. Podrob- nejša določila v zvezi s pripravo pros- torskih sestavin dolgoročnih planov so bila predmet zakona o urejanju prostora, ki je bil takrat sele v pripravi.Prav tako niso bili pravočasno izdelani metodološki pripomočki.* Tudi planerska mrzlica je pod vplivom predhodnih izkušenj z nesojenimi pros- torskimi plani močno popustila. Večina n Dsilcev planiranja ni imela primernih strokovnih služb za pripravo strokovnih podlag in tudi ne sredstev za njihovo iz- delavo. Prav, koje strokovno delo zaživelo in, ko srno nekako uspěli uskladiti kaj in kdaj se od koga pričakuje v procesu priprave plana, je leta 1982 přišlo do Zakona o varovanju kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti. Vse plánské aktivnosti so zastałe; kmetijske zemljiške skupnosti so mrzlično prever- jale 1 .območja kmetijskih zemljišč, ostali uporabniki prostora pa so pretežno brez uspeha dokazovali, da nimajo alternativ- nih možnosti razvoja na zemljiščih slabše kakovosti. Okvaliteti rezultatov tega dela ni potrebno izgubljati besed. Maja 1984 je bil sprejet zakon o urejanju prostora, aprila 1985 pa še Navodila o vsebini in metodologiji iz- delave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin. Občine, ki so pripravljale dolgoročne plane składno s sprejetimi odloki, so imele v tem času že osnutke planov, ki smo jih se veda morali uskladiti z novimi zakonskimi navodili in določili. Zaradi vseh navedenih okoliščin seje priprava dolgoročnih planov močno podaljšala. Zaključevanje srednjeročnega obdobja 1981-1985, je pogojevalo pospešeno sočasno pripravo in sprejetje dolgoročnih planov in družbenih planov za obdobje 1986-1990. Ponovni val razburjenja je povzročilo ugotavljanje usklajenosti dolgoročnih planov občin z obveznimi izhodišči za pripravo srednjeročnih planov iz republiškega dolgoročnega plana. Temu, da so bili plani kar po vrsti neusklajeni, se pravzaprav sploh ne smemo močno čuditi če pomislimo, daje bila podlaga za ugotavljanje usklajenosti kartograf ski del republiškega plana ses- tavljenka planov, ki niso bili usklajeni niti med seboj niti - razen izjem - niso bili usklajevani interesi v območjih prizadetih občin. Občine pa pretežno niso bile seznanjene z všemi obveznimi iz- hodišči na svojem območju. Veliko "neusklajenosti" je bilo ugotovljenih na račun preveč podrobno izdelanih občinskih planov To je veljalo za področja, kjer so nosilci planiranja kot svoj "pian" předložili le obstoječe stanje, občina pa je načrtovala določen razvoj, kar je (po "tolmačih" sistema planiranja) nedopusten prejudic za nosilce planiran- ja. Najbolj pogosti problemi so nastali v zvezi z obveznim izhodiščem - 1. območjem kmetijskih zemljišč. Izkazalo se je namreč, da številne kmetijske zemljiške skupnosti niso izpeljale na republiški ravni formalnih postopkov uveljavljanja na svojih skupščinah *Prvo tovrstno gradivo je za prost or ske sestavine plana pri pravil Závod SR Slovenije za družbeno planiranje - sektor za prostorski razvoj in sicer "Strokovno priporočilo za metodološko poenotenje dolgoročnih planov za obdobje 1986- 2000". Predlog gradiva je bil dostavljen občinam 16.7.1987 kot priporočilo za dopolnjevanje dolgoročnih planov. Sledilo je še nekaj dopolnjenih delovnih gradiv (spreminjala so se obvezna izhodišča, terminoloģija , planski elementi ), končno gradivo pa je dostavil Republiški komité za družbeno planiranje občinam 25.10.1988 s priporočilom, da ga smiselno uporabljajo pri spremembah dolgoročnega in srednjeročnega plana. 18 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 24 Aug 2018 11:00:35 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI T77.TV sprejetih sprememb 1 .območja kmetijskih zemljišč. Tako so bile v občinske plane vključene, sicer sprejete spremembe, ki niso bile predhodno verificirane tudi na ravni republike in zato neveljavne, dolgoročni piani pa neusklajeni z obveznimi izhodišči iz republiškega plana. Za te in druge primere neusklajenosti, kjer je bilo nesporno, da so prikazi v občinskih planih sicer pravilni, vendar različni od republiških, so občine dobile navodilo, da do nadaljnjega dopolnijo svoje plane s podatki iz republiškega plana (tudi ko je šlo za napake v tem planu), ob prvém postopku spremembe republiškega plana pa lahko uveljavljajo potrebne spremembe. Po sprejetju sprememb republiškega plana bodo lahko z njim uskladile tudi svoje plane oziroma delegatom predložile ponovno v potrditev enkrat že sprejete plánské ele- mente. Ob izdelavi sprememb republiškega dolgoročnega plana in družbenega plana zaobdobje 1986-1 990, ki jih je Skupščina SR Slovenije sprejela februarja oziroma maja 1989, moramo priznati kot bistven napredek pridobitev kartografskega dela planov vseh nosilcev planiranja na ravni republike. Po sprejetju sprememb republiškega dolgoročnega plana so občine dobile obvestilo Republiškega komiteja za družbeno planiranje, da so vsa obvezna izhodišča v kartografski obliki dostopna pri nosilcih planiranja na ravni SRS, s priporočilom, da občine le-te čim prej prevzamejo v svoje plane. Za usklajevanje planiranih posegov v prostor na ravni občine (razen častnih izjem) nosilci planiranja na ravni republike očitno ne čutijo potřeb. In tako smo přispěli do ponovnega preverjanja usklajenosti spremenjenih in dopolnjenih dolgoročnih planov občin z republiškim planom. Tokrat smo že bolj obvladali sistem našega usklajevanja planov: prerisati prikaze iz republiškega plana, tudi če ne ustrezajo stanju v občini, pozabiti na strokovno ugotovljene in usklajene rešitve, o katerih ne razmišljajo republiški nosilci planiranja in jih ertati iz plana, poenotiti legende (kar naj bi načeloma bil pozitiven premik v naši planerski praksi, vendar poenoteno z vsebino pripadajoče karte že v fazi priprave plana ...) itd. In vse samo zato, da bo občina končno imela veljavni dolgoročni pian kot podlago za sprejetje srednjeročnega plana in pros- torskih izvedbenih aktov. Zaradi vsega navedenega je popol- noma razumljivo in upravičeno negodovanje predstavnikov občinskih skupščin, ki morajo vlagati nova in nova sredstva v pretežno formalne spremembe planov, ki ne prispevajo kvaliteti planskih rešitev (prej jo siromašijo), voditi razprave in pojasnjevati delegatom Probleme, ki jih le-ti ne morejo več dojemati. Kljub večletnemu več ali.manj kon- tinuiranemu procesu strokovnega dela ter pripravi dolgoročnih in srednjeročnih planov viada v celotni republiki praktično brezpravno stanje, saj je medresorska komisija ugotovila usklajenost z obvez- nimi izhodišči republiškega dol- goročnega plana, dopolnjenega februarja 1989 le za nekaj dolgoročnih planov občin, ugotovitve o usklajenosti družbenega plana z republiškim družbenim planom za obdobje 1986- 1990 pa - kolikor mi je znano - nima trenutno nobena občina. Kam smo zašli Kratek pogled na naše delo v tem predstavljenem preteklem obdobju lahko zaključimo z naslednjimi ugotovitvami: - sistem planiranja je prezahteven, preveč se osredotoča na postopke priprave, usklajevanja in sprejemanja planov, nezmožen je hitrega prilagajanja spremenjenim družbenim, gospodarskm in drugim razmeram; - v okviru tega vseobsežnega in detajlnega planiranja, usklajevanja in prilagajanja planskih elementov različnim zahtevam zvodenijo ključna razvojna vprašanja in interesi, ki so lahko odločilni za uresničevanje planskih ciljev družbě; še posebej pa zvodenijo rezultāti 19 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 24 Aug 2018 11:00:35 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms (3aB3D strokovnega dela in dolgoročne us- meritve, ki so temeljile na njih; - usklajevanje razvoja v prostoru je še vedno podrejeno sektorskim interesom in w ' 'nemu obravnavanju prostorske piuòlematike in mnogokrat ne vodi do ustreznih rešitev. "Tolmači" sistema samoupravnega planiranja vse preveč poudarjajo vlogo odločanja nosilcev planiranja, medtem ko so rezultāti širših strokovnih presoj neob- vezni in kot taki lahko tudi neupoštevani v primeru argumentov določenega sektor- ja, ki temeljijo običajno na ožjih ekonomskih interesih ali pa na političnih odločitvah; V naši planerski praksi je še vse preveč prisotna miselnost, da temelji prostorsko planiranje na usklajevanju interesov enakopravnih uporabnikov prostora in da je cilj tega planiranja omogočiti tem uporabnikom oblast nad njim pripadajočim delčkom prostora. - Prav gotovo pa se uveljavljen sistem planiranja ni izkazal kot učinkovito sredstvo za uresničevanje politiķe izgradnje mest in naselij; kontinuiteta izgradnje in kreativno prispevanje stroke v procesu graditeljstva seje razblinilo v postopkih usklajevanja parcialnih inter- esov. In kako naprej Pred nami je priprava srednjeročnega plana zaobdobje 1991-1995 in istočasno ponovna situācijā prehitevanja zakonske urejenosti - priprave novega zakona o sis- tēmu planiranja ter istočasno prizadevanj za celovito vsebinsko in s tem povezano tudi normativno preureditvijo sistema družbenega planiranja. Ni pričakovati, da bi v krátkém času, ki je na razpolago, lahko sprejeli vse nove zákone in dopolnitve sedanjih, zato se stri nj am s predlogom Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora o možnih začasnih spremembah na področju planiranja za racionalnejšo pripravo srednjeročnih planov in z razmišljanji o celoviti preureditvi sistema prostorskega planiranja. V skupnem interesu je, da bodo začasna določila pravočasno pripravljena in, da b do upoštevala vse ali pa vsaj čim več slabih izkušenj dosedanje priprave in sprejemanja planov ter tudi vprašanje smiselnosti sedanjega načina dela medresorske komisije oziroma formal- nega usklajevanja planov. Ob nujnosti bistveno krajših postopkov in možnosti učinkovitega prilagajanja plana dejanskim potřebám pa ne smemo pozabiti na dějstvo, daje uspešno usmer- janje prostorskega razvoja lahko le rezul- tat sinteze znanja o celoviti problematiki razvoja v prostoru. Zagotovitev pogojev za kvalitetno usklajevanje in sprejemanje odločitev o razvoju v prostoru pa zahteva permanentno, sistematično raziskovalno in strokovno delo, izobraževanje strokov- nih kadrov in najširše javnosti. Potrebno je jasno opredeliti pristojnosti in odgovomosti strokovnih organizacij ter odnos najširše družbě do strokovnih rešitev. Ne nazadnje želimo poudariti nuj- nost večjega upoštevanja rezultatov inter- disciplinarnega strokovnega dela v procesih usklajevanja in odločanja o posegih v prostor - na vseh ravneh. 20 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 24 Aug 2018 11:00:35 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms