Valentin Vodnik. Horac brez Mecena bi patrona Javalne do Kvebeka slovil: Brez budil Sigmunda Zois Barona Vodnik znan Slovencam bi ne bil. Čbelica III, 51. H. Ker je za cesarja Jožefa nastalo bilo več samostojnih duhovnij po deželi, je razun druzih tudi Vodnik 1. 1784 poslan iz samostana šel v pastirstvo, in služil duhoven pomočnik najprej v Sori, potein v Gradu ali Bledu, kjer je soznanil se z baronoui Zoisom, in v Ribnici, od koder je na le-tega priporočbo prišel za duhovnika v Koprivnik, in 1. 1796 k sv. Jakobu v Ljubljano. Baron Žiga Zois (r. 1747, u. 1819) in Anton Linbart (r. 1756, u. 1795) mi v 1. 1794 naročita, Kalender pisati; to je moje pervo delo, pravi Vodnik satu, iu sicer: 1) Velika Pratika ali Kalender za tu lejtu 1795 ali MDCCXCV. Stiskan per Jan. Fridr. Egerju. V Lublani, fe najde per "VVilhel. Heinrihu Kornu. — V mali čveterki ima v sebi: V temu Lejtu se Lejta taku štejejo. Popisuvanje Svetle Cesarske Žlahte. Predgovor od Kalendra. Dnevi v tednu. Po soncu. Prosenc ali Januar. Ozvezdje. Premenenje na Luni, Soncu inu Dnevu. Vinska mera. Svičan ali Februar. Sušec ali Marzius. Mali Travn ali April. Velki Travn ali Majnik. Rožencvet, Kresnik ali Junius. Mali Serpan ali Julius. Velki Serpan ali Avgust. Kimovc ali September. Kozapersk ali Oktober. Listovgnoj ali November. Gruden, Božičnik ali December. Potem: Hišne opravila za vsaki mejsic, v Prosenci, Svičani intd. — Popisuvanje Krajnske dežele: ,,Krajnska dežela je enu Vajvodstvu, sliši skuzi erbišno Estrajskimu Vajvodu, kateri je tudi zdaj Cesar. Ona ležf med Koratanaui, Štajerskirn, Krovatskim, Liburnjo, Teržaškim morjam, inu Furlanio. . . . Krajnci imajo svoj lastni jezik, kateri od slovenskiga izvira, inu je v žlahti z Hrovatškim, Pemskim, Polskim, inu Moškovitarskim. Krajnski jezik se na innogo sorto v vustih tih prebivalcov skoraj v vsaki vasi drugači zavija ... Za vučenost so v Lublani male inu visoke šole, tudi v Novim mcjsti nemške inu latinske. Po farah so normal-šole. Veliku Krajncov zna krajnsku brati, škoda, de nimajo več dobrih krajnskib bukuv! Gospoda je večdejl nemške rodovine, kmetje pak slovenske. V zaderžanji, jeziki, živeži, oblačili je kraj od kraja razločen, inu skoraj vsaka yas ima dtuge šege, inu se hoče z drugih norca delat . . . Posebni kraji so na Gorenskim: Lublana, nekadaj Eraona, poglavitno mejstu cele dežele. Stoji na Lublanci, katera jo po sredi dejlf. V Lublani prebiva okoli enajst tavžent ludi; je dosti lepu zidana; ima štir predmejsta. Ona je sedeš deželslriga Poglavarstva, inu enega Vikši-Škofa. Je en dober kraj za kupčio ... — Od spoznanja tiga vremena. Krajnc, tvoja dežela je zdrava,Imaš za vuk zbrisano glavo, Za pridne nje lega ta prava,Prov eedno, in' terdno postavo, Pojle, kupčija, rude, gore,Sreča te iše, vum ti je dan, Nogradi, gojzdi tebe rede.Najdel jo boš, če nisi zaspan. Vse tebi natura ponudi, Le vzeti od nje nezamudi. Leniga čaka stergan rokal, Palca beraška, prazen bokal. Semni Krajnske dežele. Cesarska zapoved od Semna, dana v lejtu 1770 ta 14. dan. mal. Serpana. Ob nedelib, inu zapovedanib praznikih se ne smej nikjer semn ali terg deržati; ampak, kader v' take dni pade, se ima na en delovnik prestaviti, kateri je poprej, ali potler. Tamkej, kjer je semn skuz več dni, se imajo nedele, inu prazniki skuz delovnike namejstiti. Ti dnevi pak, kateri niso več zapovedani prazniki, se imajo semni inu tergi ravnu taku namejstiti, kakor z druzimi delovniki itd. — 2) Velika Pratika ali Kalender za tu prestopno lejtu 1796 ali MDCCXCVI. — Po predgovoru od kalendra nahaja se v pervi obliki na pr. Novu letu se voši. Navada je novu. letu vožiti, Al res, al z jezikam, more se stfriti, Delovcam nese bogate dari, Prafkarje v časi tud kaj doleti . . . Gospodi, nu kmetam polno mošnico, Deb' lohka za pratko dali petico, Aku pak ima per vlanskim obstat, More jit trebuli moj k herbtu vasvat. (Vid. Pesme 1840 str. 8—11; Pesni 1. 1869 str. 34—36.) Vsaki mesec posebej nahaja se ob kraju namesti nVinske mere" a) Epigram na ta Mejscnapr.; nKratek je pust; ročnu pobal'šte žene; Kratek je ples; kvatre zakonske dolge. — Če boš po zim' klobas suhih hranil, Se boš po lejt' muham lahku branil; pa b) Vganovavka na pr.: Kaj imamo taku dolgu, dokler jišerao, kadar pak najdemo, nimamo. — Pomlad dišim, Po lejt' hladirn, Jesen redim, Po zim' goiim". — Hišnu opravilu: Počeno lončeno posodo zacelit. Pomoč kadar se n'hoče puter v' pini vmesti. De se mleku ne vsiri. V vodo globoko vidit. Mrovle od drevja odgnati. Pomoč, de pšenica ne bode snetjava. Jesih lahku hitru narediti, inu dolgu brez kana obderžati. Žajfa iz praprata. Od gollobov, inu gollobnaka. Krompir ponoviti, kadar nerodoviten postane. Bogate zaloge v zemli leže; Nevtrudni kopači mačka dobe. — Kratkočasne pergodbe. Od zdraviga, inu nezdraviga lufta. Od Vremena. K'ter je po sili prerok kislega zela, Ta se naturi lahko v krošno podela." — Popisuvanje te zemle, na pr. rZemla je en dejl vsiga volniga svejta; zakaj skuzi bosedo: ves volni svejt: se zastopjo vse zvezde, inu karkol zvunaj zemle svoje bitje ima. Zemla je okrogla, kakor druge zvezde; nje okrožuost se per mrakneDju tiga mejsica vidi, ke ona takrat okroglo senco na mejsic meče itd." — Podvučenje od rajtanja. — Pergodbe. — Podvučenje od nebeškeh perkazen: Rosa. Slana. Megla. Oblaki. Dež. Maverca. Snejg. Toča. — Posebni mittelni: Oderte drevesa zacelit. Železu pred rujo obvarvati. Kerte pregnati. Mole iz žita pregnati. Pomoč, kadar se en vud spabne. Černe mole iz žita pregnati. Semni. 3) Velika Pratika ali Kalender za to lejto 1797 ali MDCCXCVII. — V tej se ob kraju bere na slednji strani spet: a) Napis na ta Mesec na pr.: ,,Ak' Vincenca sonce peče, Pravo vince obzori; Rad po cvičik birt poteče, De le mošna zableši. — Ak' nebo v grudnu germi, K' let' velik' vetrov buči, Deb' le hujga nič ne strili, Kakor prave norce brili; pa b) Vganovalka na pr.: ,,Kaj je per jedi narbol potrebno. — Zakaj je na kmetib vekši hlebec za dva reparja, kakor v mestih"? — Hišna opravila: Po lejtu meso ohraniti. Smerdliva jajca spoznati. Osence pregnati. Svinc, inu cin brez zgube topiti, Pomoč, kader od tobaka jezik opahne. Šilkrote zdrave ohraniti. Posebne vmetalnosti. — Podvučenje od rajtanja. Od vremena: Zjutrajna inu zvečerna zaria. Kader iina luna kolo. — Popisuvanje te Zemle: »Morje okoli vse zemlje derži, zato so vže večkrat se v barkah okrog zemle pelali; so veliko nam popred neznaneh dežel inu otokov, ludi, žival, inu zeliš najdili; vender še ni vse razodeto . . . Europearji govore šest poglavitnih jezikov, kateri imajo vsak svoje odraselke. Ti šest poglavitni so: Latinsko, Nemško, Slovensko, Ogersko, Gregsko, Turško" itd. — Kratkočasne Pergodbe. Gospodinske opravila. Odgovor na Vganovalke. Semni. In pred tem poslednjim razdelkom je natisnjena v popravljeni obliki vzlasti po Zoisovih nasvetih (v pervi in zadnji kitici) na pr.: Zadovolni Krajnc. Od straže Hravaške Za vsako povele Men sonce gor pride, 'Mam židano volo: V vinograde Laške. Al branit dežele Na večer zajide. Al hoditi v šolo. Z Beneškiga murjaPovsod se prav maham, Jug čelo poti,Ko čverst korenak, Od Štajerjov burjaZdej delam, zdej baham, Per del' me hladi . . . Zdej piem tobak. 4) Kuharske bukve. Iz Nemškiga pieslovenjene od V. V. Lublana. Natisnene per Kleinmajerji skuzi zaklado Andrea Gassler na tergi Nro. 190. 1799. m. 8' str. 176. — To je četerta knjiga, ktero je slovenski spisal Vodnik. S sliko knjigi primerjeno in geslom: »Narbolši jedf — Za lačne ludi" ima »Predgovor" spredej in ,,Kazavec" zadej, vsaki po sedem listov brez naznanjenih strani. V ,,Predgovoru" piše na pr.: ^Ne le samo navada, ampak tudi spodobnost jc, da ženske kiihajo. Žene so skerbniši za snažnost, iz njeh čednih rok je vse perjetniši, one se znajo urniši obračati, imajo bol ojster pokus, bistriši poduh za razločiti, kaj bolši, kaj zdraviši. — Možkim naj ostane učena zdravilska kiihina v' apothekah. Kuharji so preveč brihtni otli biti, ženske premojstriti; al kaj je iz tiga vstalo? oni so znajdeli utnne mešanja, al nevarne za zdravje; pod zavitemi inu komaj zastoplivemi besedami vpelali eno silno čedo nezdravih jedilov; z ptujmi iraenmi kubinski jezik Nemcam inu Slovencam zmešali; tako daleč, de nam dan današni skoro ni mogoče unajne kuharske bukve zastopiti. Krajnice se kuhanja težko uče, ker nezastopio pomenik francoskeh, anglejskeb, laškeh inu nemškeh besedi; posebna nadloga je po deželi zunaj mesta, tatn ga ni človeka, kir bi skrivno zastopne besede razložil nevajenem slovenkam. Torej sim si perzadel začetik ene krajnske kiihine v roke dati mojem rojakinam. One imajo čast, de so narejavke zdraveh, dobro dišečeh, inu snažneh jedi; tedaj jeh nagovorim: sturite tudi ve čast vaši kuhini, de jo bote v lastnim slovenskim jeziki zastopile, govorile, inu ohranile. Ako nisim morebit vse prav po krajnskim zadel, bodeti ve popravile, inu za en drugi perhodnikrat povedale, kaj imam prenarediti, kader se bodo te bukve drugič natiskvale. Sledna vmetnost ima svoje lastne besede; tudi ve imate svojo vižo kuhinske stvari prav imenvati, tedaj bodete narbol znale mojimu slabimu perčetku popolnimost naložiti. Cemu besede krasti? Al ni slovenski jezik zadosti premožen? . . . Dalaj imam zavolo krajnskiga jezika, v katirim so te bukve pisane, oppomniti: jes sim gledal na narbol znane med slovenci najdene besede, de bi vsim zastopen biti mogel. Kaderkol ene krajnske bukve na dan prideo, ima sledni kaj čez jezik godernati: enimu je preveč po hravatski, drugimu preveč po nemški, inu tako naprej; jes pravim: mi moremo krajnske slovenske besede poiskati semtertje po deželi raztresene, inu na to vižo skup nabrati čisto slovenšino. Skušna me uči, de ni lahko stvari najditi, katira bi se v enim al saj drugirn koti prav po slovenski ne imenvala; če je pa kaj novič znajdeneh inu starem slovencam neznaneh reči, se znajo te po unajnib jezikih imenvati, ako bi jo mi ne mogli iz ene slovenske korenine karstiti. Moje besede v teh bukvah so skoro vse krajnskiga slovenskiga roda z tim samim razločkam, de se povsot v naši deželi negovore. Al iina pa zavolo tiga meni kdo kaj očitati ? bom li drugani hodil imena beračit, kader jib doma najdem? nebomo li nikol naš govor popravili? Ako bi ta reč tako naprej šla, bomo doživeli, de se nebodo gorenc, dolenc, inu notrajni eden drugiga zastopili; eden se bo ponemšval, drugi bo sam na sebi ostal, tretji bo na pol Lab. Kdo bi potle Krajncam bukve pisal? Tedaj moremo eden drugimu podati, kar ima sledni dobro Čistiga. Katiri nemšujejo, pravio: fila, kar pa gorenci inu drugi pO deželi budla imenujeo. Lublanec nudelbret, po deželi dila; hasobsoten riba nezastopi nobeden po stranskih krajih, kader pa rečem obarjena riba, me bodo zastopili. Take besede so nadalaj arenšmalc, to je jajca v rnasli; knedel to je gnedel; burfel to je kotčiiek, kir je na štir kote vrezan; ajmoht to je mesnfna v suki al v soki; roš to je mreža; einbund to je zavezana podvica ali potica; šefla kar je zajemnica ali zajemavka. Gorenc inu drugi pravio staklenca namesti flaša, ker je iz stakla to je iz glažavne. Namesti taler pravio dilca ali krog; mavrah je smerček; pušel je snopek ali zvezik. Libra ali funt je noviga znajdenja starim neznaniga, v tim se rajši veržem po latincih inu lahih, kir imajo besede bol lahke za izreči, kakor Nemci; ravno tako bi jes rajši rekel brodet kakor ajmoht. Per mestih so našera slovenkam, katire se pridejo kuhat učit, narbol smešne besede, kader v novič slišio, postavim: einrirati, oblavširati, gori djati, abtribati, durhšlagati; kar bi se vuner lahko po slovenskim reklo: zasiikati, obariti, iztrebušiti, vmesti ali vmeti, precediti. Spoznam, de nismo še per zadni popolnimosti čistiga kuhinskiga jezika. Narlaglaj bi meni v ti reči pomagale gospodine po deželi, kir so narbližej per izvirki neskaženiga slovenstva. Zatorej perporočim inu prosim, de bodo pervimu začetku dobrovolno perzanesli, moje perzadevanje popravili, ter slovensko kuhino v en stanovitni red inu versto djali." Lublana 1. dan mali travna 1799. Valentin Vodnik.