Štev. 25.
V Ljubljani, 19. junija 1908.
XLVIII. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja .... 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h » F! »I dvakrat. . 12 „ »» »» » trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Slavenski učit. kongres.
Dne 9. augusta o. g. držat de se u Pragu slavenski učiteljski kongres i priredit če se ju-bilejska izložba. Na tom kongresu sudjelovat če slovensko učiteljstvo, a jamačno i hrvatsko, srpsko i bugarsko. Toga radi izjavila se „Zaveza avstr. jugosl. učit. društev" i „Savez hrv. učit. društava", da se ove godine ne bi držao jugo-slavenski učiteljski kongres u Zagrebu, več g. 1909. Izjava „Udruženja srpskih učit. društava" u Beogradu nije još stigla, ali „Učitelj" u Beogradu od 1. maja t. g. piše: „Ako bi došao na ovaj kongres (u Pragu) vedi broj srpskih, hrvatskih, slovenskih i bugarskih učitelja, mogao bi se po dopustu vremena u Pragu produžiti rad započet na prvoj jugoslavenskoj učit. konfereneiji održanoj u Beogradu za trajanja svešrpskog učit. kongresa." Za to se izjavio i pobratim Jov. P. Jovanovie, urednik „Prosvete" u Eragujevcu.
Ptfeporučam bradi, da dodju u što vecem bfoju u Prag. Bude li nas dosta, možemo se oilma-fa-ai Pragu dogovoriti, kad čemo držati svoj učiteljski kongres, o čem demo rasprav-ljati i kako da se ujedinimo.
Poslije rasprave o nacionalnosti i njezinom uzgoju, mogli bismo raspravljati o slobodnoj školi. To je pitanje tako isto znamenito za nas Slavene, koji čemo se u Pragu sastati, kao i ono prvo, a sve nas jednako zanima. To je upravo gorude pitanje. Brada su Česi o tom najviše pisali i razmišljali, pa bi nam mogli pomoči, da to pitanje što više i što ljepše osvjet-limo. Tako bi ideja o slobodnoj školi u nama ojačala, a mi bismo je kod kuce širili sve dalje i dalje, a napokon bismo osnovali društvo Slobodnu Školu. Ako se ne bi nitko ponudio, da raspravlja o slobodnoj školi, to sam pri-pravan ja raspravljati o njoj. Ima li tko zgod-nije pitanje za naš kongres, neka izvoli to objaviti i neka se pripravi za raspravljanje svo-ga pitanja. Najbolje de biti, da na kongresu odlučimo, o dem da raspravljamo.
Vrijeme za naš kongres mora da se nadje. Ako ne bude druge, mogli bismo kongres držati u večer. Neka otpane u to ime
LISTEK.
Primož Trubar.
Trubarja nazivljemo slovenskega Lutra; zakaj kar je Luter Nemcem, to je Trubar Slovencem: reformator vere in ustanovnik knjižnegajezika. Prva tiskana slovenska knjiga je bila Trubarjeva. „Očeta s 1 o -venskegajezika" imenujemo Trubarja, zakaj on je obudil k življenju naš jezik iz tisočletnega mrtvega spanja in položil temelj celokupni naši književnosti; slovenskega literarnega Kolumba ga po pravici imenuje Metelko, zakaj kakor je Krištof Kolumb odkril Ameriko, tako je Primož Trubar odkril slovenski jezik. To je njegova velika zasluga za naš narod.
Bodil se je Primož Trubar 1. 1508. na Baščici blizu Velikih Lašč na Dolenjskem. Oče Miha je bil tesar, mlinar in cerkveni ključar na Baščici, ter je spadal pod gospodstvo te-
jedna večernja zabava. To bi bio samo do-bitak.
Mogli bismo se dogovoriti, pa da mi Hrvati, Srbi, Bugari i Slovenci putujemo za-jedno u Prag. Na tom putu bismo imali mnogo prilike, da se upoznamo i da se, koliko je mogude, dogovorimo, što demo i kako demo u Pragu. Ved to zajedničko putovanje bila bi neka vrsta putujučega učiteljskoga kongresa.
Kostajnica, 8. juna 1908.
Davorin Trstenjak.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, t pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca maja: K 87.931*36.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
a^a^^^^^n^nhhhhhhhhhhhbhhhhhhhhh
Zakaj se po Štajerskem slovenske šole primerno ne razširjajo?
Na to vprašanje dajejo nam nemški časniki odgovor. Ti so namreč v zadnjem času prinašali poročila, da ima nemški Schulverein nad 110.000 udov v 1108 podružnicah. Novih se je od letošnjega novega leta do 15. maja 1908 ustanovilo 78. To je ovira, da se slovenske šole ne smejo po potrebi razširjati. Zato skrbe v toliki meri štaj. deželni šolski svet in nemški okrajni šol. svet za slovenskega kmeta, da ne bi preveč za šolske stavbe plačeval. Če bi- se vse šole razširile v kratkem času potem, ako potreba zato nastane, bi bil Schulverein takoj brez pomena. Zato pa se take stavbe zavlačujejo, kolikor in kjer je mogoče, da si
danjega turjaškega barona, zdaj grofa Auer-sperga. L« 1521. je hodil Trubar v šolo na Beki, kjer se je do dobrega naučil hrvaškega jezika ter se najbrže tudi seznanil s cirilico in glagolico. Pozneje je študiral v Solnogradu in na Dunaju, kjer se mu je časih tako hudo godilo, da je moral od hiše do hiše prepevaje kruha prositi. Imel je namreč jako lep in močan glas, ki mu je pozneje zlasti dobro služil kot govorniku in pridigarju. V svojem 19. letu se je povrnil Trubar v domovino, in tu se ga je usmilil tržaški škof Bonuomo, ki je bil prejšnja leta župnik na Igu pri Ljubljani in je poznal Trubarja že izza mladih let. Najbrže je Bonuomo Trubarja posvetil v duhovnika in mu podelil kaplansko službo pri sv. Maksimilijanu v Celju (1530). Pozneje je bil Trubar župnik v Loki pri Zidanem mostu in v Laškem trgu.
Že 1. 1525. se je Lutrova vera začela širiti po Ljubljani in po Kranjskem, in kmalu je bil Trubar goreč njen pristaš. Prijatelji pokličejo Trubarja 1. 1531. v Ljubljano, kjer je začel oznanjevati Lutrove nauke. Podpiral ga
ta družba počasi napolnjuje svojo blagajnico. Oe bi se hitro vse šole razširile, kjer so za to potrebni pogoji, bi vendar tem ponemčevalcem zmanjkalo denarja, ko bi lahko enkrat mnogo šolam ponujali in izplačali svoj Judežev denar. Seveda ni to drugače mogoče, saj udje vendar letno plačujejo svoje prispevke v društveno blagajnico. Morajo jim torej služiti šol. obla-stnije s tem, da ne izvršujejo, kakor ta važna stvar sama zahteva, tistih paragrafov o razširjenju šol. Če je le kje upanja, da bi se dalo za to blaženo nemščino kaj doseči, se že šol. oblastniji nikakor ne mudi s stavbo slovenske šole. Še nepostavnosti se store, kadar gre za ponemče-vanje, kakor je to storil dež. šol. svet v Gradcu pri okoliški šoli v Celju. Tamkajšnji krajni šol. svet je sklenil iz lastnega nagiba šolo razširiti, a v Gradcu tega niso potrdili. Marsikaj bi se še dalo našteti, kar ne bi govorilo v prilog nemškim šol. oblastvom. Te se kar nič ne brigajo za pedagoško načelo. Poučuj v materinščini! Pri njih velja nasprotno: Ponemčuj, kolikor moreš!
Pravi namen šole, naj bi si otroci pridobili potrebnih vednosti za življenje, jim je deveta briga. Nepristranska slovenska nadzornika, Henrik Schreiner in dr. Janko Bezjak, sta morala izjaviti, da so najslabše šole z nemškim učnim jezikom v slov. okolišu. Za sodbe pravih pedagogov imajo gospodjo pri deželnem šol. svetu in pri okrajnih šol. svetih gluha ušesa. A slovenska javnost nima dosti moči, da bi se uprla z uspehom takim nasilstvom, ki so pripisovati le nemški kulturi. Saj od klerikalnih poslancev ne moremo pričakovati, da bi za slovensko stvar kaj storili. Oni se Nemcem vklanjajo, kolikor morejo, samo da za sebe kaj priberačijo. Naprednjaki pa se še niso toliko ojačili, da bi bili dvema sovražnikoma, klerikalcu in Nemcu, povsem kos. Zato se pa oholi Nemec še bolj šopiri, ker dobro zna: „Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima". Za sedaj vsaj slovenski učitelji ne podpirajmo ponemčevalnega sistema nemških šol. oblastnij! Imejmo vsaj mi srce za slovenski narod in njegovo bodočnost! Ne bodimo tudi mi grobo-kopi svoji domovini!
je zlasti jako vplivni ljubljanski kanonik Pavel Wiener, a vkljub temu se je moral umakniti Trubar 1. 1540. nazaj v svojo faro Loko. Dve leti pozneje pa ga je imenoval škof Kacijanar za kanonika v stolni cerkvi v Ljubljani in mu dal za užitek faro Št. Jernej na Dolenjskem.
Ko pa so bili protestantje v šmalkaldski vojni 1. 1547. premagani, je začel tudi ljubljanski škof Urban Tekstor ostreje postopati s kranjskimi lutrovci. Generalnega vikarja Jurja Dragoliča in kanonika Pavla Wienerja so zaprli. Trubar pa, ki je bil takrat slučajno v Št. Jerneju na Dolenjskem, je še srečno ušel v Trst. V Ljubljani so ulomili v njegovo stanovanje, uničili in raznesli njegovo knjižnico ter mu vzeli vse njegove službene dohodke. Zategadelj je odšel Trubar čez Tirolsko na Bavarsko v Nürnberg in postal 1.1548. pastor v Botenburgu ob Tauberi. Tu se je oženil s Celjanko Barbaro Klavsovo in tu je tudi začel premišljevati, kako bi pomagal svojim rojakom do Lutrove vere. In izdal je 1. 1550. dve knjigi: „Anebukvice, iz tih se ti mladi in preprosti Sloveni mogo
Častikraja klerikal, listov.
Kdor drugim jamo koplje,
sam pade vanjo.
Pred več tedni je prinesel „Slovenec" slovesen preklic, ki se je v njem topil srčnega kesanja, da obžaluje svoje napade na gotove ljubljanske meščane, ki so svojčas zaradi teh napadov „Slovencu" zagrozili s tožbo. Katoliški list se je ustrašil tožbe, zlezel pod mizo ter prosil milosti.
Nekaj podobnega smo čitali pretekli teden v „Slovenskem Narodu". Urednik „Edinosti" gosp. Cotič je naprtil „Slovencu" tožbo zaradi žaljenja časti potom tiska. Ko je imelo priti do obravnave, je „Slovenec", ta resnicoljubni list katoliški, zlezel vnovič pod mizo, se zavezal preklicati svoje neosnovane obdolžitve napram g. Cotiču ter plačati vse v pravdi nastale troške.
Junak je torej ta katoliški „Slovenec"! To je namreč tisti list, ki ga priporoča slovenska duhovščina vernemu slov. ljudstvu kot vzor-glasilo. Kaj pa naj reko sedaj te ovčice, ko vidijo, da zleze njihovemu glasilu tolikokrat korajža v hlače, posebno kadar je treba stopiti pred sodnike ?
Za nas so vse te izjave ali vsi ti preklici jako poučni. Dokazujejo nam, da zna tudi katoliško glasilo nesramno napadati sebi neljubega nasprotnika, da se to odlikuje v superla-tivu časniške častikraje, ki hoče potom nje ljudstvu metati pesek v oči.
Pomilujemo to „Slbvenčevo" publiko, po-milujemo to klerikalno glasilo, da mora svoje trditve čez kratek čas — hočeš-nočeš. — preklicati mirnim in skesanim srcem.
Na Goriškem eksistira neko glasilce, ki sliši na ime „Gorica" ter trobi precej hudo v klerikalni rog. Vse kaže, da se je ta listič navzel „Slovenčevega" duha. Bad napada neljube ljudi v svojih predalih. Kakor vsi klerikalni časopisi, tako ima tudi ta goriški list posebno na piki napredno učiteljstvo. Domišlja si to glasilce v svoji prevzetnosti in nadutosti, da je goriško napredno učiteljstvo tarča, kamor
brati nauzhiti" in„Anu kratku poduzhene" (abecednik). Izdal ju je pod izmišljenim imenom „Philopatridus Illyricus" ter dostavil, da je knjigi tiskal Jernej Skuri-aniz in Siebenbürgen (tudi izmišljeno ime) — to pa zaraditega, ker je bilo zaradi avgsbur-škega interima protestantom prepovedano izdajati knjige. Natisnjeni pa sta obe knjigi v Ti-bingu na Virtenberškem, in to z nemškimi črkami. To sta torej prvi novoslo-venski tiskani knjigi, ki sta Slovencem danes prava narodna svetinja.
L. 1552. postane Trubar župnik v Kem-ptnu in se kmalu seznani s pregnanim koprskim škofom P. Pavlom Vergerijem, ki je bil, prestopivši k luteranstvu, tudi zbežal na Nemško. Ta je pregovoril Trubarja, da je iznova začel izdajati slovenske knjige. In res je izdal Trubar pod svojim imenom 1. 1555. vTibingu: Abecednik in Katekizmus (to je še enkrat obe že 1. 1550. tiskani knjigi, toda zdaj z latinskimi črkami, ki jih je odslej pisal), in pa Evangelije sv. Matevža. Odslej je Trubar jako pridno pisal in priobčil
.
naj ono meče svoje zeleno-strupene klerikalne pušice.
Bilo je namreč lanskega leta meseca septembra, ko se je v Eihemberku na Goriškem odkrila spominska plošča pesniku Simonu Gregorčiču v spomin njegovega bivanja v rihemberški občini. Za to slavnost se je sestavil pripravljalni odbor, ki je takoj v začetku določil, da sodelujejo pri slavnosti vsi domači zbori ne glede na stranke ali prepričanje.
Tako dogovorjeno, drugače storjeno. — Znanemu župniku Stranearju ni bilo po volji, da nastopijo pri odkritju rihemberški napredni pevci, zaradi česar je povzročil, da se napred-njaki slavnosti niso aktivno udeležili.
Uspeh teh spletkarij ni izostal. Na dan odkritja spominske plošče so nastali škandali, da so morali klerikalni slavilci program po sili zaključiti.
Sedaj vam nastopi „Slovenčev" pobratim, brhka „Gorica", ter vlije v uvodnem članku z dne 3. septembra lanskega leta celo golido gnojnice na osebe, ki so se najbolj trudile, da bi slavnost čim lepše uspela v čast neumrlemu pesniku, v čast rihemberškim slavilcem, bodisi te ali one stranke.
Ta gnojnica je veljala v prvi vrsti rihem-berškemu učiteljstvu! Očitalo se je temu, da je uprizorilo vso demonstracijo, da je celo šolske otroke dovedlo do tega, da so se udeležili te demonstracije. Tako je pisala „Gorica". V potrditev vsega tega so se vlekli v listu skozi tedne članki, hujskajoči šolsko oblast naj nastopi disciplinarno pot proti rihember-škemu učiteljstvu, češ ono je krivo vseh škandalov o priliki omenjenega odkritja.
V	svoji škodoželjnosti si je domišljalo, to klerikalno glasilce goriško, da je s temi napadi in hujskanji že obglavilo učiteljstvo v Eihemberku. A zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi: Kdor drugim jamo koplje, sam pade vanjo.
Učitelji Plesničar, Možina, Bric so vložili proti „Gorici" tožbo zaradi žaljenja časti, in dne 2. t. m. je bila določena razprava na porotnem sodišču v Gorici. Do razprave ni prišlo, ker se je uredništvo „Gorice" zavezalo pred razpravo plačati vse troške in preklicati vse žalitve, ki so bile naperjene proti imenovanim učiteljem.
Ta preklic, oziroma to izjavo je prinesla „Gorica" v štev. 46. z dne 9. t. m. in se glasi:
„Izjava. Podpisano uredništvo „Gorice" izjavlja, da sta bila članka .Odkritje S. Gregorčičeve spominske plošče v Eihemberku" in „K poročilu o nedeljski rihemberški slavnosti" v številki 73. „Gorice" z dne 3. septembra 1907, v kolikor se tičeta gg. učiteljev Pavel Plesničar, Anton Možina in Josip Bric, objavljena na podlagi napačne informacije, in obžaluje in preklicuje vse žalitve na njihov naslov. V Gorici, dne 2. junija 1908."
„Gorica" je torej vendar enkrat priznala, da zna krasti čast. Pljusko, ki jo je hotela prisoliti gori navedenim učiteljem, to pljusko je prismolila sebi na svoje razkrinkano lice. Veseli nas to iz srca! Nočemo dalje segati za kulise, od kod so izvirali vsi ti napadi, dasi nam je gradiva v obilici na razpolago. Pustimo to za danes, predaleč bi zašli. „Gorica" sama torej lojalno priznava, da so bila vsa očitanja „objavljena na podlagi napačne informacije". To se pravi: Vse napadanje je imelo namen, škodovati bližnjemu moralno in materialno, pa
v raznih letih posamezne oddelke iz sv. pisma po Lutrovem prevodu. — Tako je preložil do 1. 1577. na slovenski jezik ves novi testament in izdal tudi veliki katekizem z dvema razlagama, ves p s a 11 e r Davidov in mnoge cerkvene pesmi. — Vsega skupaj je napisal Trubar 2 5 knjig in večina jih je bila tiskana v Tibingu.
V	tem času pa so se razmere na Kranjskem jako izpremenile. Večina meščanstva in deželnih stanov je bila lutrska. Deželni stanovi so ustanovili evangeljsko gimnazijo in poklicali 1. 1558. Trubarja nazaj na Kranjsko ter ga postavili na čelo protestantovske cerkve na Kranjskem. Ko pa je po smrti Ferdinanda I. prevzel vlado Karel, se je moral umakniti Trubar 1. 1564. s Kranjskega, kamor se je vrnil samo še 1. 1567., in sicer samo za kratek čas. Trubar je namreč izdal 1. 1564. cerkveni red (evangeljski), nadvojvoda Karel pa se je čutil s tem užaljenega na svojih pravicah, češ, da je ustanavljati cerkveni red vladarska pravica.
S Kranjskega novič pregnani Trubar je bil najprej župnik v Laufnu ob Nekaru in po-
naj so strele v „Gorici" prihajale od te ali one, morda celo posvečene roke! —
Z ozirom na opisano afero „Gorice" z rihemberškimi učitelji bi svetovali, da postopa slov. učiteljstvo proti podobnim obrekovalcem samo in edino sodnijskim potom, kjer se seveda drugače ne da doseči zadoščenja.
Pridejo časi, da bo ljudstvo samo začelo spoznavati klerikalne osrečevalce ter obrnilo hrbet vsem, ki poznajo samo napadanja, maščevanje, sovraštvo, a ne krščanske ljubezni.
H koncu še besedo goriškim*) „krščansko mislečim" I Ali vas ne oblije rdečica sramu, da napada „Gorica", ki je pač vaša vneta zagovornica, na tak način vaše stanovske tovariše, ali ne čutite boli v svojem krščanskem ponosu, da mora ravno ista „Gorica" izreči nad seboj bridko obsodbo, „da obžaluje in preklicuje vse žalitve" na naslov vaših stanovskih tovarišev ?!
Nemški „Schulverein".
Celovec, 10. junija 1908.
Dne 8. t. m. je imel nemški „Schulverein" svoje glavno zborovanje v Celovcu. Na tem zborovanju je bilo zastopanih 481 podružnic s 63.641 glasovi in 668 delegatov s 1523 glasovi. Udeležile so se skupščine vse nemške politiške stranke. Prišel je nemški minister-rojak Henrik P r a d e , ki je v svojem govoru naglašal, da niso nemške obrambne organizacije nobena bojna društva. Nemci hočejo ohraniti samo to, kar je nemškega, in zagotoviti nemškim otrokom nemško vzgojo.
Med raznimi nemškimi poslanci je bilo videti tudi krščanskosocialnega nemškega drž. poslanca Sturma z Dunaja, alias Šturma, rodom Slovenca, ki je bil svoje dni profesor v Novem mestu in predsednik tamkajšnjega slovenskega pevskega društva. Sedaj je renegat, zato ga ceni tudi — „Slovenec".
Skupščino sta pozdravila klerikalca minister dr. Gessmann in predsednik državnega zbora, dr. Weisskirchner, pozdravil jo je tudi dr. Pernerstorfer, eden voditeljev socialne demokracije.
„Schulverein" je imel v tem letu 636.473 K dohodkov, za 134.655 K več kot lani.
„Schulverein" porabi največ svojih denarnih sredstev za nemško šolstvo v slovenskih deželah, predvsem na Spodnjem Štajerskem. To je priznal sam odbornik dr. Wotava.
Nov dokaz: Nemški „Schulverein" je dovolil po poročilih nemških listov izredno visoko podporo za nameravano nemško šolo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Dovolil je tudi podporo za zidanje nove šole na Sladki gori pri Cmureku in za nemško šolo v Šiški pri Ljubljani.--
Kaj pa naša družba sv. C. in M. ? Kaj pa naši klerikalci?!---
Starši, dajte nadarjene sinove študirat!
Tako poživlja „Domovina" slovenske starše, pišoč dalje: Šolsko leto se bliža svojemu koncu, in marsikateri oče premišljuje o prihodnosti svojih otrok. Ce želiš, da bi se tvojemu otroku boljše godilo, kakor se morebiti godi tebi, ne
*) In kranjskim !	U r e d n.
zneje v Derendingi pri Tibingu. Tukaj je prav marljivo spisoval slovenske knjige, živahno občeval z deželnimi stanovi kranjskimi ter podpiral slovenske mladeniče, ki so študirali na evangeljskem vseučilišču v Tibingu. Kranjska dežela mu je do smrti plačevala plačo, ki jo je prejemal v Ljubljani, namreč po 200 tolarjev na leto. S tem denarjem je podpiral zlasti tiste dijake, ki so bili preganjani zaradi vere. Trubar je bil sploh človekoljuben, silno delaven in energičen mož. Še na smrtni postelji je narekoval svojemu pisarju Lutrovo postilo.
Umrl je dne 28. julija 1586. 1., star 78 let. Pokopali so ga v Derendingi z velikimi častmi.
Napis na Trubarjevem nagrobnem spomeniku.
Kakor znano, je Trubar pokopan v Derendingi. — Tam je na njegovem grobu napis v latinskem jeziku, ki se glasi v slovenskem prevodu:
zamudi dati otrokom, posebno fantom, višje izobrazbe! Posvetuj se z domačim učiteljem, in on ti bo svetoval, kam s fantom. Morebiti ima veselje in nadarjenost do študiranja; izpolni mu to željo, če ti je le mogoče! Višjih šol, ki bi nadaljevale ljudskošolsko omiko, Slovenci, žal, še nimamo drugih kakor gimnazije.*) Pomagajmo si z njimi! Saj ni treba, da bi moral ravno izvršiti vso gimnazijo in potem še visoko šolo, to namreč stane mnogo truda in denarja, saj je že dovolj, če ima par razredov kake srednje šole, za vedno se mu bo poznalo in ložje mu bo hodilo, naj se potem že obrne, kamor se hoče. Ali ne vidiš, da danes ne odločuje samo pridnost in denar, temveč časih še bolj tisto, kar ima kdo v glavi ?
Ce pa nameniš sina za študiranje, začni že takoj s pripravljanjem! Pozvedi, kar se zahteva za sprejemni izpit, domači učitelj bo ti gotovo rad šel na roko, skrbi, da se fant med počitnicami telesno in duševno okrepi, potem pa ga privedi 4. julija ali 16. septembra k sprejemnemu izpitu. Skrbi nadalje za dobro stanovanje, od tega je časih odvisen ves napredek, a tudi med letom ga ne puščaj samega,
pridi večkrat pogledat in povprašat!
*
* *
Temu pozivu dostavljamo: Učiteljstvo naj gre staršem na roko, ko ustvarjajo otrokom bodočnost. Naj bo tudi v tem primeru učiteljstvo svojemu ljudstvu — dobrotnik.
Glas iz Gorice.
Dne 3. t. m. smo imeli v goriškem okraju uradno učit. konferenco po sledečem vzporedu:
1.	Uradna naznanila.
2.	Opazke c. kr. okrajnega šol. nadzornika.
3.	Kako naj širi šola med narod smisel za snago? — Poročal tovariš Peter Med-vešček.
4.	Šolske hranilnice. Poročala tovarišica Kristina Doljakova.
5.	Eoditeljski večeri. Poročal tovariš Bu-dolf Vižintin.
6.	Poročilo komisije za okrajno učiteljsko knjižnico.
7.	Volitev komisije za okrajno učiteljsko knjižnico.
8.	Volitev stalnega odbora za prihodnjo okrajno učiteljsko konferenco.
9.	Samostalni predlogi.
I.
C. kr. okrajni šolski nadzornik Franc Finšger pozdravi kot predsednik vse konferenčne člane, predsednika c. kr. okrajnega šolskega sveta g. grofa Henrika Attemsa, ki ga je učiteljstvo živahno pozdravljalo, ker je v resnici naklonjen šolstvu in učiteljstvu. Pozdravil je tudi ravnatelja ženskega c. kr. učiteljišča in vse navzoče nečlane konference. Za svojega namestnika je imenoval tovariša Tomaža Juga, ki je že petdeseto leto aktiven v učiteljski službi, ter prešel k dnevnem redu.
Prej je še dvomi svetnik g. grof Henrik Attems kot predsednik c. kr. okrajnega šolskega sveta pozdravil učiteljstvo, zagotovil svojo naklonjenost do šolstva in želel, da bi konferenca rodila obilega sadu za blagor naše mladine.
In višjo realko v Idriji.	Uredništvo.
Mož v tem grobu leži, mož svet iz slovenskega roda,
Primož, ki bil je glasnik Kristusa svojega zvest. Prvi napolnil je on s pobožnostjo pravo Ljubljano,
z doma prognan je povsod božjo besedo glasil. Botenburg v njem imel je zvestega oznanje-
valca,
v Kemptenu on je slavil z glasom donečim Boga. Urach nato ga sprejel spet v virtemberško je
zemljo.
v Laufenu bil učenik in v Derendingi potem. V jezik domači on prvi prestavil je svete bil
knjige,
božjo besedo glasil daleč na vzhodni je kraj. Oče sirotam je bil in gostom prijatelj, podpornik,
delo, življenje, kako bilo je vredno časti! Hrabro se je bojeval in modro končal je življenje.
hranil je nauk čisto, ki ga je vedno učil. Slava njegova zato bo s Pavlom enako mu večna, ki ne uniči je čas, ki bo ostala na vek.
V dolgem in lepem govoru je omenjal predsednik Finšger šestdesetletno vladanje našega viteškega glavarja in poudarjal razvoj slovenskega šolstva in naše kulture v tej dolgi dobi težkega in trudapolnega vladanja vseh avstrijskih narodov pod blagonosnim žezlom tega mogočnega zaščitnika prosvete in napredka v naši očetnjavi. Svoj govor je zaključil predsednik s slava-klicem Njegovemu Veličanstvu, in učiteljstvo je zapelo cesarsko pesem z željo v srcu, da bi blagonosna vladarjeva roka podpisala v najbližji bodočnosti nov šolski zakon, ki bi rezal šolstvu in učiteljstvu boljši kruh nego tolikokrat z obupom imenovani § 55. Tudi to se zgodi, le pogumno naprej — na delo! Poslalo se je kabinetni pisarni vdanostno adreso za Njegovo Veličanstvo!
Predsednik je vzpodbujal učiteljstvo k popolnitvi samoobrazbe in z vnetimi besedami priporočal Slov. Šol. Matico.
II.
Z dobrohotnimi opomnjami je hvalil naše vrline in grajal naše ¡hibe pri vsem pouku na šolah svojega okraja po posameznih predmetih. Vse opomnje so bile izbrani podagoški, didak-tiški in metodiški aforizmi priznanega šolnika. Tako je prav!
III.
Lepega predavanja tovariša Medveščka ne morem s kratkim opisom očrtati v teh vrstah. Ako bi izpustil le stavek, bi ne bila več to ona lepa harmoniška celota, ki jo naj spretni tovariš Peter Medvešček priobči v našem lepem družinskem listu „Domače ognjišče". Podrobne debate so se udeležili tovariši Bajt, Alojzij Urbančič, Balič i. dr. Predlogi poročevalčevi so bili soglasno sprejeti.
IV.
Poročevalka tovarišica Kristina Doljakova je dokazala s svojim referatom, da je spretna poznavalka nežnih otroških src in se izreka proti obligatorični uvedbi šolskih hranilnic. Izzvala je živahno debato pro in contra s tovariši Bajt, Marmolja, Alojzij Urbančič, Križ-man in drugi. Konferenca se je končno izrekla v smislu predloga marljive poročevalke in prepustila je tudi v tem oziru za uvedbo šolskih hranilnic dosedanjo zlato prostost.
. V.
Tovariš Eudolf Vižintin je s svojim spretnim peresom začrtal glavne misli o ureditvi roditeljskih večerov tudi v našem okraju v smislu strokovnjaškega dela neumornega nadzornika Pfibila, ki ga je izdala naša dična Slov. Šolska Matica. Živahna debata vseh tovarišev je pričala, da bomo tudi na Goriškem slušali poročevalčevim izvajanjem.
VI. in VII.
Uredniki okrajnih učiteljskih knjižnic so podali svoje statistične podatke, na kar se je zopet z vzklicera volil prejšnji knjižnični odbor (tovarišica Krsninova in tovariš Bajt za ajdovsko, Lavrenčič za goriško in Vrč za kanalsko knjižnico).
VIII.
Soglasno je bil izvoljen tudi za to leto prejšnji stalni odbor za okrajno učiteljsko konferenco.
IX.
Samostalnih predlogov ni bilo, ker itak vsakdo spravi svoje težnje pred forum c. kr. okrajnega šolskega sveta s posameznimi vlo-
Dalje v prilogi.
Nomadi.
Spisal Perdo Plemič.
S prvimi lastavicami prihajajo, z zadnjimi odhajajo ljudje votlih lic, mrzlično žare-čih oči, moderni Nomadi.
Bezek veter zgodnje pomladi piha preko poljan in morja. Tedaj se odpro težka vrata, in v šolsko poslopje stopi mož izredno izstradanega života, zabojček pod pazduho. V veži nekoliko postoji, položi svoje breme kaj previdno na gazometer, ki se inače dolgočasi tam v kotu, si popravi razmršene lase ter poravna privihnjen ovratnik svoje tenke suknjiče.
Iz nekega razreda se razlega pesem:
„Pomlad je že prišla ..."
Da, prišla je, in z njo prvi nomad, fotograf, Specialist za otroške skupine, sredi katerih kraljuje navadno več ali manj resni obraz učitelja z več ali manj pedagoško privi-hanimi brki.
Ko se je mož v veži dovoljno tojletiral za boljšo družbo, pozveduje pri šolskem slugi, je li in kdaj bi se dalo govoriti s šolskim vo-
Priloga k 25. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 19. junija 1908.
gami ali pa potom naših učiteljskih zastopnikov.
*
Predsednikov namestnik starosta Jug se je zahvalil predsedniku Francu Finčgerju za spretno vodstvo konference in z naklonjenost do učiteljstva in vneto skrb za razvoj našega šolstva. Odkritosrčni „Živio"-klici so pričali, da je med goriškim učiteljstvom in njegovim nadzornikom najlepše sporazumljenje, ki rodi najlepše uspehe za razvoj šolstva in učiteljstva.
Predsednik je z lepimi besedami zaključil to konferenco, ki je zopet dokazala, da korakamo naprej k prosveti! •
*
Naš sivolasi tovariš Tomaž Jug je koncem konference vzel s prelepimi besedami slovo od vsega učiteljstva, ker je vložil prošnjo za pokojnino sedaj, ko je vstopil že v petdeseto svoje službeno leto! Solze so mu igrale v blagih očeh in izzvale so solze spoštovanja in ljubezni v očeh vseh tovarišev in tovarišic, ki poznajo to zlato Tomaževo učiteljsko srce.
Tovariš Alojzij Urbančič se je v imenu učiteljstva poslovil od našega ljubljenega staroste z daljšim lepim govorom, v katerem je poveličeval neumorno njegovo delovanje v dolgi dobi petdeset let. Slikal je učiteljske boje in plemenite čine v zadnjih letih pod predsedstvom Tomaža Juga — tega vzorno plemenitega tovariša, ki je vedno imel v vsem polstoletju svojega aktivnega učiteljevanja odprto roko in odprto srce za učiteljske zadeve. S solznimi očmi smo stiskali blagotvorno roko blagega staroste, in naša srca je prešla misel: Živel, naš Tomaž, srečno še polstoletja v trdozaslu-ženem pokoju!
*
V narodnem hotelu „Pri zlatem jelenu" se je do treh popoldne vrstila napitnica za napitnico. S svojo navzočnostjo sta nas počastila tudi visokorodni grof dvorni svetnik Attems in priljubljeni nadzornik Fr. Finšger. Hvala jima!
*
Potem so pa bile prve pevske vaje v dvorani Slovenske čitalnice, ker se goriško učiteljstvo pripravlja za sprejem naše dične „Zaveze" v mesecu septembru.
Vsemu slovenskemu in hrvaškemu uči-teljstvu naj velja: „Na veselo snidenje v Gorici!"	Jaz.
Vesti iz Istre.
Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je imela koncem 1907. leta 98.000 kron dohodkov. Imetje družbe znaša 236.000 kron. Družba ima sedaj 27 ljudskih šol, dva otroška vrtca in 45 učnih oseb.
*
Glavna skupščina te družbe se je vršila v Pulju dne 31. maja letos. Lahi so tedaj provzročili velike izgrede; zaraditega je poslanec Mandič dne 6. t. m. vložil na ministrskega predsednika in na ministra za notranje stvari interpelacijo, ki posnemljemo iz nje:
Nekoliko dni pred to skupščino so si prizadevali nekateri italijanski listi v Trstu in Istri, da z zastraševanjem in hujskanjem oblasti
diteljem, ter je li ta družaben človek, ki si da kolikortoliko kaj dopovedati, ali pa ima navado metati „umetnike" kratkomalo na cesto in zrak. Po teh informacijah pri Cerberu koraka naravnost k avdijenci v voditeljsko sobo. Predstavi se najprej, potem pa jame govoriti z namazanim jezikom, kako važno je fotografo-vanje z vzgojeslovnega stališča, češ, pri tem delu doživimo lahko izredno redko prikazen, da nam 50 do 100 bubcev stoji lepo v miru. Da pa je on dober fotograf, ki se mu je le po nesreči zlomil en klin na lestvici do dvornega fotografa, o tem ni dvoma, to izpričujejo že razni vzorci njegove umetnosti, ki jih hkrati pokaže in ki imajo le to napako, da jih sam ni izdelal.
Voditelj zmaja z glavo, mrmra nekaj o slabih izkušnjah, slednjič seveda privoli. In tedaj roma ves popoldne razred za razredom na dvorišče, kjer se postavlja v mične skupine.
Čez par dni prinese fotograf že izdelke v naročenem številu ter pobere z globokim klanjanjem denar.
Ti pa stojiš tu še dolgo časa, zmajaš z
in občinstva preprečijo skupščino, kar pa se jim ni posrečilo.
Ob 8. uri zjutraj je bila na „Narodnem domu", kjer se je imela vršiti skupščina, iz-vešena hrvatska zastava, kakor se dogaja drugod ob svečanostnih prilikah.
Ta zastava ni dala povoda ni prej ni tedaj nikakemu pojavu ali neredu. Dasi je mimo „Narodnega doma" hodilo mnogo italijanskih meščanov, se ni nihče srdil ali izpod-tikal zaradi zastave. Redarstvo pa je vendar odredilo, naj se zastava sname. Medtem se je hrvaško meščanstvo zbralo na obali, da sprejme izletnike iz Liburnije, ki so imeli dospeti s parobrodom. Medtem, ko je narod čakal na obali, je dal redarstveni svetnik Osti po gasilcih sneti zastavo, ki so jo ti poslednji hoteli odnesti s seboj, kar so pa navzoči Hrvatje vendar preprečili. Tem povodom je omenjeni svetnik Osti glasno rekel: „W a s, wollen sie mich den ganzen Tag mit dieser dreckigen Fahne foppen!" — kar je provzročilo strašno ogorčenje pri njih, ki so ga umeli. Narod je, po-služivši se svoje pravice, zopet postavil zastavo na njeno mesto. Ali g. Osti se ni mogel nikakor umiriti ter je naročil gasilcem, naj s silo snamejo zastavo. Šele tedaj so začeli otročaji
—	ne pa trezni meščani — kričati in se dreti: „Dol se zastavo! Ven s Hrvati!" in še drugače zasramovalno vzklikati. Boječ se, da bi mnogoštevilno navzoče naše občinstvo začelo reagirati, so naši prvaki obljubili redarstvenerau svetniku, da sami snamejo zastavo, ako se gasilci odstranijo, kar se je tudi zgodilo.
Na skupščino je došla iz Trsta in notranje Istre množica izletnikov z vlakom ob 11. uri. Na kolodvoru je pričakovala izletnike italijanska mladina iz vseh razredov meščanstva ter je od kolodvora pa do „Narodnega doma" spremljala izletnike s silnim kričanjem, žvižganjem, pevanjem zasramujočih in žaljivih pesmi in vsakovrstnimi brezsramnimi vzkliki. Izletnike je spremljalo na straneh par oboroženih orožnikov; pri javnem vrtu šele je redarstvo poizkušalo, da bi demonstrante raz-gnalo, kar se mu je tudi posrečilo za hip; ali organizirali so se zopet, šli dalje in izzivali in kričali na isti način.
Izletnikom, posebno pevskemu društvu iz Trsta, je redarstvo strogo zabranilo nositi kakršnesibodi društvene znake. Na povratku izletnikov iz Pulja pa so se ponovili isti izgredi kakor ob prihodu na kolodvoru.
Iz navedenega se more posneti, kako državljansko svobodo in zaščito oblasti uživajo Hrvatje in drugi Slovani v Pulju. Ker je bila skupščina prijavljena več dni poprej in je bila s tem dana oblasti prilika, da poskrbi za vzdržavanje miru in reda, tako da je bilo celo
—	kakor se govori — pozvano v Pulj orož-ništvo iz onega okraja in konsignirano vojaštvo v kasarnah, je bilo lahko oblasti preprečiti vsak in tudi najmanjši nered, da je imela le dobro voljo in se zavedala svoje dolžnosti.
Skupščinarji — ni domači ni vnanji — niso dali niti najmanjega povoda za kakršno-sibodi izzivanje, ker so toliko z obali kolikor s kolodvora in nazaj šli popolnoma tiho in mirno, sneli svoje znake, in je bila sneta tudi zastava z „Narodnega doma", ker so se vzdržavali vsakega vzklika radosti ali oduševljenja, se
| glavo ter ugiblješ in ugiblješ, kaj neki pomeni ta megleni rebus v tvoji roki, ki ti ga je naložil odlični umetnik.
Solnce sije že gorkeje, vreme se je ustanovilo, trop nomadov se utabori na travniku tik šole. Na njihovem šotoru blesti napis: „Svetovni cirkus". Ne mine teden, in že pride nomadski glavar osebno v šolo. Naravnost jo ureže k voditelju in se nič ne in-formuje pri slugi, čemu tudi! Pisano dovoljenje ima od šolske oblasti, da sme uprizarjati otroške predstave. Na skrbno voditeljevo vprašanje, je li bo predstava tudi dostojna in primerna šolski deci, odvrne ponosno:
„Gospod direktor, jaz sem tudi direktor in vem, kaj je prav in kaj ni prav!"
Danes pa medvedar. Ta niti ne prestopi šolskega praga. Zakaj neki! Njegov medved ne rabi več pouka, ker *je sploh čudež učenosti. On sam pa tudi nima kaj iskati v šoli. Pač pa se postavi pred šolo in začne piskati in piskati. In piska in piska, da vam izpiska iz učencev vse zanimanje za lepe računske operacije, in piska in piska, dokler si pripiska
izogibali vsakemu spopadu z italijanskimi meščani in niso reagirali na krvave provokacije, samo da se ne kali mir in red ter da se ne da nasprotnikom izgovora za opravičevanje, češ, da so izletniki prišli v Pulj koga izzivat.
Ob takem razpoloženju Hrvatov, ki so se zbrali v Pulju kakor člani čisto kulturne ustanove, se mora najodločneje obsojati oblast, da ni preprečila teh divjaških prizorov od strani protivnikov, o katerih je vedela iz njihovih listov, da se pripravljajo na izgrede in napade.
Zaradi vsega tega se usojamo vprašati njiju prevzvišenost:
1.	Je li vajinima prevzvišenostima znano, da so bili na skupščini šolske družbe sv. Cirila in Metodija za Istro dne 31. maja 1.1. v Pulju skupščinarji brez nikakega povoda vzpostavljeni divjaškim napadom in žaljenjem od strani italijanske mladine, ne da bi bila redarstvena oblast ukrenila potrebne odredbe v zaščito miru, reda in državljanske svobode?
2.	Sta li vajini prevzvišenosti voljni dati izvesti strogo preiskavo proti onim javnim či-niteljem, ki so ne samo zanemarili svoje dolžnosti, marveč so tudi sami s svojim postopanjem in celo žaljenjem hrvaške zastave iz-podbujali italijanske izgrednike?
3.	Sta li vajini prevzvišenosti voljni odrediti potrebno, da se taki pohujšljivi dogodki vbodoče ne bodo več dogajali in da bo našemu
narodu v Istri zavarovana državljanska svoboda ?! *
V poslanski zbornici je 13. t. m. govoril poslanec S p i n č i č. V svojem govoru se je bavil z upravo v bogočastnih in učnih stvareh na Primorskem. Pritoževal se je, kako da se iz Istre potiska slovanski jezik in se preganja slovanske duhovnike. Ako hočejo Hrvatje imeti šolo, si jo morajo ustanoviti iz lastnih sredstev. Govornik je grajal, daje število hrvaških učiteljev tako majhno, in se pritoževal nad protežiranjem Italijanov na polju šolstva. Preden se ustanovi italijansko vseučilišče, se mora dati Hrvatom in Slovencem ljudske, srednje in obrtne šole. Tudi železniški minister hoče ger-manizirati in daje pri uradništvu prednost svojim pristašem; istotako je pri finančni in politiški oblasti.
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Konjiško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 25.junija 1.1. ob 1lill. uri dopoldne v Konjicah po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi in vplačevanje udnine. 3. Poročilo o zadnjih dveh roditeljskih sestankih in razgovor o nadaljnem prirejanju sestankov po okraju. 4. Roditeljska vprašanja. Predava tov. Kožuh. 5. Teme za uradno konferenco. Poročevalca tovariša Jurko in Brumen. 6. Volitev delegatov za letošnjo glavno skupščino „Zaveze" v Gorici. 7. Vprašalna škrinjica. 8. Predlogi in slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vljudno načelnik.
Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo je zborovalo dne 14. junija pri sv. Križu na Slatini. Bil je v resnici lep dan in želeti je, da bi pokazalo učiteljstvo še večkrat tako požrtvovalnost in veselje do sloge in stanovske zavesti. Tudi tovariši in tovarišice, ki še niso bili v naši organizaciji, so se odzvali pozivu ter se priklopih društvu. — Predsednik tov.
| brez drugih okolščin dovoljenje, gledalce in denarce.
In tako se vrste drug za drugim. In če službuješ dlje časa na eni šoli, narediš mnogo novega znanja v teh „umetniških" krogih, a pozdraviš tudi marsikaterega starega znanca. In na poslednjih ti bo jasen pregovor, da umetnik nima sreče. Od leta do leta ti prihaja vedno bolj razdrapan, vedno bolj sestradan.
Tako smo poznali takega nomada, ki se je sprva predstavljal s celo trumo umetnikov ki jim je bil glavar, kasneje le še s svojo družinico, lani pa je prišel čisto sam. In vse, kar je hotel in znal še pokazati naši nadebudni mladini, so bili kozolci, ki ji je hotel on preobračati, kar mu pa mi nismo dovolili, ker se nismo mogli dodobrega prepričati o velikem vzgojnem pomenu te umetnosti. In tako je odšel.
V vratih pa je še postal in obrnil žalosten pogled svojih sivih oči tja v jesen. Vzdihnil je, a potem je nadaljeval svojo nomadsko pot z lahko culico, s težkim srcem.
K u r b u s pozdravlja najprej vse skupaj in se zahvali tov. svetokriškemu nadučitelju za njegovo prijaznost, da je radevolje prepustil sobo za zborovanje, da smo se lahko zbrali v šoli, na kraju, kamor sodimo. V nadaljnem govoru izjavlja, da smatra učiteljstvo za obsežno obi-telj, v kateri imajo vsi udje iste težnje, iste zahteve, in v kateri mora vladati sloga, če hočejo imeti uspeh pri svojem delu. In ravno v društvu je prostor, kjer se zbiramo, da si potožimo svoje težave, da se pomenimo, drug drugemu svetujemo ter si pomagamo. Kdor ne spozna koristi, ki mu jih nudi organizacija, je slep iz predsodkov ali pa namenoma. Saj delamo tu vsi za enega, eden za vse. In kakor je častno za tiste, ki se zavedajo svoje stanovske dolžnosti ter so udje društva, tako je nečastno za tiste, ki ne vedo, kaj bi morali. Naše društvo je res zdravo drevo, da so še tupatam nekatere suhe vejice, ki jih bo treba otrebiti in sploh odvreči... V nadaljnem govoru pozdravlja predsednik še posebe tov. Peska, ki je bil toliko prijazen, da se je odzval našemu vabilu ter prišel enkrat tudi k nam v našo ožjo sredo; dalje gospo O z m e -č e v o iz Kostrivnice, gdč. Dobnikovo, tov. R e c 1 j a iz Št. Jurja ter nanovo pristo-pivši članici tov. Karlo Greherjevo od sv. Florjana, tov. Zoro Senčarjevo od Sv. Križa in tov. F r. K o r b a r j a od Sv. Petra na Medvedjem selu. Pristop sta naznanila dalje tov. HugoPlhak in Angelika Jakličeva, oba s Sladke gore
Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri. Med dopisi je omeniti: Okrožnico „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic", v kateri naznanja ustanovitev stalnega odseka pri „Verbandu", ki se peča z izboljšanjem našega gmotnega stanja. — Dopis „Zaveze jugoslov. učit. društev", ki poziva na zborovanje v Prago ter na prispevek za Jan Legov spominek. Določi se 10 K. Tov. Fr. Zopf iz Pristove je poslal dopis, v katerem predlaga ustanovitev „Ju-bilejskega učiteljskega sklada v podporo v bedi se nahajajočih članov učiteljstva". Ker tov. predlagatelja ni bilo osebno, se je sklenilo nadalje se posvetovati o tej zadevi takrat, ko bo tovariš sam natančneje obrazložil svoj predlog. Tov. Pesek omenja, da se bavi z enako idejo tudi socialni odsek in da je hvalevredno, če se zanimajo za to tudi posamezna društva in pridejo takorekoč že na pol poti naprej.
Nato je sledilo predavanje tov. Peska, ki je črtal v kratkih potezah pot, po kateri hodi in mora hoditi soeialni odsek, če hočemo, da rodi tisto, kar od njega pričakujemo in smemo pričakovati. Iz njegovih izvajanj posnemamo te-le zahteve: 1. Naša učiteljska zborovanja morajo biti boljše obiskana. Da se to ne godi, so kriva poleg brezbrižnikov tudi društva sama, ker ne poskrbe za zanimivost pri zborovanjih. Zato se je odločil socialni odsek, da bo pošiljal na zahtevo društev govornike, ki bodo govorili o aktualnih vprašanjih kakor tudi poda vali poučno zanimiva predavanja. Gotovo je, da izbudi tako postopanje zanimanje in ne bo več čitati po listih vednih in vednih tožb o slabem obisku ter o nezavednosti. Nič manjše važnosti kot zborovanja, so večkratni učiteljski sestanki in krožki, kjer se pomenijo tovariši o krajevnih razmerah in zahtevah in določajo sistem, po katerem je mogoče delovati v tistem kraju, ker le v sistematiškem delu je spas naroda in z njim spas učiteljstva. Nadalje govori o skupnem pevskem zboru, o prirejanju gledaliških predstav, kar bi podeljevalo kot posvetno delo učiteljstva ugled ter mu tudi podeljevalo organizacijskih gmotnih pripomočkov. — Pri „Narodnem svetu" v Celju je zahteval socialni odsek, da dobi tudi učiteljstvo v predsedstvu svojega zastopnika, istotako tudi v „Narodni založbi", pri kateri naj učiteljstvo zaradi njenega izobraževalnega smotra pridno sega po deležih; saj je „Narodna založba" edina, ki izdaja v resnici narodni časopis ter poučne knjige za naše ljudstvo. Poziva učiteljstvo, naj deluje na to, da pristopijo društva „Zvezi narodnih društev", da postavimo falango proti raznim mladeniškim in dekliškim družbam. „Sicer pa," pravi govornik, „mora biti naš najvišji zakon ter edini smoter procvit šole in naroda brez ozira na stranke. Stara liberalna stranka je zaspala, in tudi klerikalno drevo ne bo raslo v nebesa, ker premnogi črvi izpodjedajo koreninice.
Mi pa glejmo, da sadimo na mestu starih podrtih dreves, mlada, sveža in zdrava drevesca. Mi se ne spuščamo z nobeno stranko v boj, tudi s klerikalizmom ne; saj bo zamrl sam — nam gre le za delo, delo in delo". Govornik konča z apelom na šmarsko-rogaško učit. društvo, ki je v delu in zavednosti itak vedno prednjačilo, naj tudi vbodoče dela in podpira stremljenja, ki si jih je začrtal socialni odsek.
K izvajanjem tov. Peska sta še govorila tov. Flere in Brišnik, na kar se mu predsednik presrčno zahvali ter ga prosi, naj pohiti še večkrat v našo sredo.
Predavanje tov. R. Košarja o tajni kvalifikaciji je moralo izostati, ker je bil tov. nepričakovano zadržan. Odpadlo je tudi poročilo o „Zvezinem" zborovanju, kar je poročevalec Flere utemeljeval s tem, ker nas je čas prehitel in ker je itak prinesel natančno in obširno poročilo „Učit. Tov.".
Pri slučajnostih nas razveseli tov. H. Šumer z novico, da je dosegla svota za Strmškov
spomenik že višino 400 K in če pojde tako naprej, nam bo mogoče še letos ovekovečiti pokojnikov spomin pri Sv. Petru na Med. selu. — Ker je to zborovanje pri Sv. Križu tako lepo uspelo, smo sklenili tudi prihodnje zborovanje prirediti tamkaj, in sicer dne 12. julija. Da bo pa mogoče tudi tovarišem, ki so dopoldne zadržani, da se udeleže zborovanja, pri katerem predava tov. Sotošek o roditeljskih večerih, smo določili, da se prične zborovanje ob 1. popoldne. Torej takrat zopet polnošte-vilno na snidenje!	—e.
Goriško.
Učiteljsko društvo za goriški okraj
zboruje v četrtek, dne 25. junija t 1, v dvorani goriške „Čitalnice" ob 9. uri dopoldne po sledečem vzporedu:
1.	Zapisnik.
2.	Skioptikon, predava g. Fran Finšger, c. kr. okr. šol. nadzornik.
3.	Slučajnosti.
4.	Pevska vaja. Mohorjeva pesmarica I. zvezek št. 48.
K mnogobrojni udeležbi vabi vljudno
odbor.
Srednješolski vestnik.
** Matura iz slovenšfne. Po novi določbi bi se ne vršila matura iz slovenščine na gimnaziji. Ali sedaj je prišla odredba za maturo; čigar pismen elaborat ne bo dober, bo moral delati tudi ustno maturo. — Isto velja za lašČino. — Odredba je prišla na pritožbo proti temu, da bi se maturiralo le iz učnega jezika.
** Ravnatelj Gassner v Gorici in nemški klasiki. V „Soči" čitamo: Te dni je prišel v Gorico potujoč nemški leposlovni predavatelj in se oglasil, da bi predaval dijakom gimnazije in realke v mojstrski obliki nekaj imed najlepših nemških pesnitev. Dijakom se je to naznanilo in zbrali so se z obeh zavodov v risarski dvorani realke pod vodstvom nekaterih profesorjev ob navzočnosti ravnatelja Gassnerja. Za predavanje je bila določena ura po kosilu pred popoldanskim šolskim poukom. Morda je bil ta neugodni čas kriv, da se je zbralo'le malo dijakov. Prejkone pa so si marsikateri izmed slovenskih in italijanskih dijakov premislili, da bi hodili še za denar poslušat nemščino, ki jo vendar slišijo v šoli uro za uro, in ki jim dela dovolj preglavice in neprijetnosti. Nemških dijakov pa tudi ni bilo, ker jih sploh ni toliko, da bi prišli v poštev. Število poslušalcev je bilo tako pičlo, da se je predavatelj vljudno oglasil pri ravnatelju Gass-nerju in ga naprosil, naj bi se preložilo predavanje na ugodnejšo uro. Slabo je naletel. Ravnatelj sploh ne ljubi oblik olikanega občevanja. Odgovoril je z osornim glasom. Slišala se je celo beseda „Ausbeutung". Dijaki in profesorji so bili svedoki neprijetnega prizora. Konec je bil ta, da je predavatelj nevoljen odšel, opozorivši dijake, naj si ne jemljejo ravnatelja za zgled v dobrem! S tem je bilo vsega konec. — Dijaki so potem lahko premišljali, kako nemški ravnatelj čisla nemške klasike. Očitno je, da se mu ne zdijo vredni predavanja z vstopnino 20 vinarjev. Taka vstopnina mu je že „Ausbeutung", to je izžemanje poslušalcev. Zjutraj je bil še sam vabil dijake k predavanju, ki ga je označil popoldne za golo izžemanje. Ako bi bil kakšen slovenski ravnatelj pokazal svoje spoštovanje do nemških klasikov tako po divjaško, to bi završalo v nemškem gozdu od Belta do Adrije! Ali ker je to zagrešil Nemec, se doslej nemški listi niso niti oglasili. Mi pa imamo sedaj en dokaz več za to, da nemški ravnatelj in nemški profesorji niso med nami to, za kar se izdajajo, namreč potrebni in nenadomestni širilci izobrazbe, nego pač le zato — da izžemajo slovenske in italijanske davkoplačevalce in se dajo od njih vzdrževati kakor oholi gospodarji.
** Y Ptnju se je vršila na gimnaziji pismena zrelostna izkušnja od 15. junija naprej, ustna pa se prične 10. julija.
Politiški pregled.
*	Poslanska zbornica je nadaljevala proračunsko razpravo. Posl. Pagnini se je pritoževal zaradi zanemarjenja Trsta od kompe-tentne oblasti, zahteval izpopolnitev luke in železniške zveze ter se zavzemal tudi za laško vseučilišče. Finančni minister je predložil zakonski načrt o davku na žganje. Po tem načrtu se poviša davek s 1. septembrom t. 1.
*	Srbska cerkvena in šolska občina v Bosni je odposlala deputacijo na državnega finančnega ministra Buriana, da ji odpusti dolg občine v znesku 170.000 K. Deputacija. v kateri je bil tudi sarajevski metropolit Evguen Letica, se je 2. t. m. vrnila z Dunaja. Baron Burian je prošnjo odklonil z obrazloženjem, da bi morala občina prej omenjeni dolg pripo-znati. Minister je baje svaril o tej priliki srbske voditelje zaradi njihovega agresivnega vedenja nasproti upravi in uradništvu, zlasti zaradi napadov na sekcijskega načelnika Hor-manna. Minister bo vedno sprejemal opravičene pritožbe, sumničenja pa odločno zavračal. Na-glašal je krivo razumevanje Srbov z ozirom na deželno pravo in o suvereniteti sultana. Bosna
je bila osvojena z orožjem, in se jo bo, ako treba, branilo tudi z orožjem.
*	Promet tujcev in mistrstvo javnih del. Delokrog novoustanovljenega avstrijskega ministrstva za javna dela ima poleg drugega tudi sledeče delovanje: delovati ua to da se privabljajo tujci; podpiranje privatnih organizacij za povzdigo prometa tujcev; podpiranje raznih podjetij, kakor hotelov, prenočišč, planinskih koč, prometnih sredstev (posebno avtomobilov), odkritje novih gorskih krasot, ohranjenje karakteristiških krajev in naravnih lepot, pospeševanje industrije raznih reči za tujce. Za te namene je v vladni predlogi še dodatni kredit 500.000 K. Ta se razdeli sledeče: 1. Dodatki za športna iu umetniška podjetja, za odkritje posebnih privlačnih točk glede turistike, za napravo razglednih stolpov, zavetišč, turistovskih potov, pospeševanje razvoja hotelov 350.000 K. 2. Subvencioniranje deželnih zvez za tujski promet 50.000 K. 3. Ee-klama ^0.000 K, pozvedovalne pisarne v iuo-stranstvu in doma 60.000 K.
*	Osrednja zveza gasilnih društev na Češkem je sklenila pri občnem zboru na Binkoštni ponedeljek, da se člani vbodoče ne bodo več v paradi udeleževali raznih cerkvenih slavnosti, ker imajo taka društva samo skrbeti za varnost imetja in življenja svojih soob-čanov.
*	Ogrski kmetje za splošno volilno pravico. V Bekesczabi se je vršil na binkoštne praznike kongres ogrskih kmetov, ki se ga je udeležilo 963 delegatov in štiristo občin. Kongres je sklenil proglasiti za en dan splošni štrajk, ako ne bo na jesen predložen načrt o splošni volilni pravici.
*	Srbija. Volitve v skupštino so končane. Izvoljenih je skupaj 81 vladnih in 71 opozicionalnih poslancev, potrebno je še 8.ožjih volitev, od katerih pripade polovica vladi, polovica opoziciji. Vladni položaj je po volitvah slabši nego je bil v stari skupštini, v kateri je bilo 91 vladnih pristašev in 69 opozicionalcev. Če upoštevamo oddane glasove, vidimo, da vlada nima večine prebivalstva za seboj, zakaj pri baš zvršenih volitvah je bilo oddanih 225.465 glasov za opozicijo in samo 175.444 glasov za vlado. Kako se bodo stvari nadalje razvijale, je težko reči.
*	Papež Leon XIII. — modernist. Francoski jezuit Barbier je izdal knjigo pod naslovom „Napredek francoskega liberalizma in Francija". Knjiga dolži pokojnega papeža Leona XIII., da je neposredni provzročitelj in razširjevalec liberalizma in katoliškega modernizma v cerkvenih naukih. Dasi so se baje v Vatikanu strinjali že vnaprej z Barbierovimi nazori, vendar je bil papež Pij X. primoran, dati knjigo na indeks, ker vendar ni mogel odobravati, da bi se nezmotljivega papeža proglašalo za — krivoverca.
*	Ruski car se je sešel v Revalu z angleškim kraljem. Sprejem je bil presrčen. V napitnicah se je poudarjalo ožje zveze med obema državama.
*	Sibirske zahteve v ruski dumi. Zastopniki ruske dume iz Sibirije zahtevajo, da se v Sibiriji uvede zemstvo kakor je v Rusiji, z nekimi neznatnimi modifikacijami, primernimi tamošnjim odnošajem.
*	Prebivalstvo Francije se krči. V kratkem izide statistika prebivalstva francoske države. Po tej statistiki je bilo v minolem letu le 773.000 rojstev a 79-3.000 smrtnih slučajev, prebivalstvo se je torej zmanjšalo na 20.000 duš.
Vestnik.
Zakonski načrt o preosnovi § 55. drž. šol. zakona so v državnem zboru vložili nemško-nacionalni poslanci. Načrt priobčimo prihodnjič v originalu.
Naš sotrpin — župan. V občini Gor. Logatec so se zedinili obč. odborniki po posvetovanjih in enoglasno volili za župana tov. P u n č u h a. Zasluži to čast. saj žrtvuje mož vse moči za delo v občini, če je učitelj najboljši tajnik, zna biti tudi lahko najboljši župan. Živel!
Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevoigra. V proslavo 60 letnega vladarskega jubileja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa Í. sestavil Emil Adamič, uoitelj v Kamniku, je naslov krasni skladbi, ki jo je založilo „Društvo za zgradbo učiteljskega kon-vikta" v Ljubljani. Partitura, obsežna 52 strani se dobi v Učiteljski tiskarni po 5 K.
Vpisovanje za sprejemne izpite v prvi letnik c. kr. ženskega učiteljišča v Ljubljani se vrši v ponedeljek, dne 6. julija ob osmih, v prvi letnik c. kr. moškega učiteljišča v sredo, dne 15. julija ob osmih. Sprejemni izpiti se prično v torek dne 7. julija, oziroma v četrtek, dne 16. julija ob osmih.
Okrajna učiteljska konferenca slovenskih ljudskih šol v Ljubljani je bila dne 11. rožnika t. 1. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani „Mestnega doma". V proslavo 601etnega vladanja N j. Vel. cesarja Franca Jožefa I. je bila najprej slavnostna seja, ki jo je otvoril c. kr okrajni šolski nadzornik g. A. M a i e r s slavnostnim govorom, ki je v njem v vznesenih besedah omenjal redkega praznika 60-letnega jubileja ter poudarjal, da ostane ta praznik zapisan z zlatimi črkami v zgodovini naše države. Milijoni avstrijskih državljanov
zro letos oduševljeno in s ponosom na "prestol Njega, ki osredotočuje že 60 let politiško in kulturno življenje naše države. Poudarja, da ne bo razmotrival važnosti in 601etnega delovanja Nj. Vel. presvetlega cesarja, saj vemo vsi, kaj nam je naš velikodušni deželni oče. Da ima danes Avstrija napredno iu moderno šolstvo, je vse le zasluga Njega, čigar posvečeno osebo obžarja letos glorija 60letnega jubileja. V vsi veliki monarhiji napreduje šolstvo in povsod, kjer se zbira učiteljstvo, se spominja z veseljem in navdušenjem Njega, ki je z novim državnim šol. zekonom vstvaril šolstvu nov temelj in na isto obračal posebno pažnjo. Tudi danes stopa učiteljstvo pred svojega plemenitega vladarja in mu poklada na glavo venec časti in hvaležnosti, pa mu zajedno obljublja, da hoče vbodoče takisto kot doslej vcepljati v otroška srca neomajano zvestobo in ljubezen do Njega. Vsi avstrijski narodi pošiljajo v teh dneh vroče želje k nebu: „Bog ohrani našega preblagega vladarja do skrajnih mej človeškega življenja!" Z njimi združeni v duhu kličemo tudi mi, slovenski učitelji iz dna duše: „Cesarju Francu Jožefu I. vekovita slava, slava, slava!" Zborovalci so zaklicali navdušeno trikratni „Slava", nakar je učitelj g. A. R a p e omenjal vdanostne izjave ljubljanskega učiteljstva namreč, da mu iste ni treba utemeljevati, zakaj utemeljena je že v posvečeni osebi Nj. Veličanstva samega, pa takisto v njegovih velikih delih. Govornik pravi, da se s to izjavo pridružuje ljubljansko učiteljstvo vsem stanovom in vsem narodom naše lepe Avstrije, ki letos tekmujejo v izrazih genljive zvestobe, da bi vidno pokazali svojo neomajano vdanost in zvestobo do preljubljenega vladarja, ki je pred 60 leti zasedel svetli prestol svojih slavnih pradedov, in ki ga je na njem ohranil Bog do danes v srečo avstrijskih narodov. Ime cesarja Franca Jožefa I. — je nadaljeval — se blesti poleg premišljenih, poleg genijalnih in odločnih, poleg viteških, velikih in človekoljubnih vladarjev iz rodovine habsburške z zlatimi črkami v zgodovini naše države, in baš stan učiteljev je, ki je premo-dremu vladarju dolžan večje hvaležnosti kakor katerikoli drugi stan in viden izraz hvaležnosti ljubljanskega učiteljstva bodi vdauostua izjava. Predlaga, da isto oddajo gg. e. kr. okrajni šolski nadzornik in vsi šol. voditelji in voditeljice visokemu predsedstvu vojvodine Kranjske, da ista predloži pred Najvišji prestol ta sicer skromen, a tem iskreneji izraz in zagotovilo neomajane vdanosti in zvestobe ter vročo ljubezen do Njega Veličanstva. Po teh uvodnih besedah prebere vdanostno izjavo in jo nato izroči predsedniku konferencije. Nato je učiteljstvo zaključilo slavnostno sejo s cesarsko himno. — C. kr. okr. šolski nadzornik g. A. M a i e r je za tem otvoril konferencijo. Pozdravil je vse navzoče ter imenoval za namestnika starosto ljubljanskega učiteljstva Leopolda A r m i č a , za zapisnikarja pa g. G o -v e k a r j a in gdč. B o j č e v o. V nagovoru se je spominjal s toplimi besedami umrlih stanovskih tovarišev in tovarišic: Kobau Olge. M. Domenice Dereani, Emilije Guzelj, ravnatelja Eaktelja in Val. Kumra. V znak sožalja so zborovalci vstali s sedežev. Soglasno so se sprejele knjige, ki naj se na novo uvedejo v prihodnjem šol. letu. Te so: Gabršček-Bazinger: Berilo in slovnica za II razred; Jožef Vole: Velike zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze za IV., V. in VI. razred; Jožef Brinar: čitaoka za meščanske šole I. del, za VI. razred ; Ivan Macher: Prirodopis za meščanske šole, III. stopnja, za VIII. razred. — Za knjižnični odbor je poročal njega načelnik gospod nadučitelj J. D i m n i k. Omenja, da je bilo dohodkov 200 K od občinskega sveta. Od 3290 knjig prejšnjega leta, je narasla knjižnica leta 1907. na 3411 knjig. Da se izboljša njen gmotni položaj, je poročevalec predlagal, naj mestni šol. svet naprosi občinski svet, da izboljša letno dotacija od 200 K na 800 K, in da naj da letos 100 K izredne podpore. Predloga sta se soglasno sprejela. V knjižnični odbor za šolsko leto 1908/09. so bili iznova voljeni g. nadučitelj J. Dimnik, ter gg. učitelja J. Furlan in V. Sadar, v stalni odbor pa gdč. M. Marovtova ter gg. učitelji J. Likar, Bazinger in J. Bežek. — Ko se je nadučitelj g. Leopold Armič predsedniku zahvalil za vodstvo konferencije, je ta isto zaključil.
Razpisano .je s šolskim letom 1909 mesto glasbenega učitelja na mariborskem učiteljišču. Prošnje do 16. julija na dež. šolski svet v Gradcu
Umrl je v Škofji Loki bivši šolski vodja Fran Praprotnik, edini brat pokojnega Andreja Praprotnika, stai 75 let. N. v m. p.!
Potrjeni zakon. Cesar je dne 5. t. m. sankcioniral zakon glede ureditve učiteljskih plač, ki ga je sklenil istrski deželni zbor.
Počitniška kolonija za ljubljanske otroke. Mestui magistrat pošlje letos na počitnice v zavetišče pri Cerkljah na Gorenjskem 120 otrok. Prideli pa tej koloniji tudi nekaj učiteljev za nadzorstvo. Takemu učitelju se dovoli baje: 1. Prosto stanovanje in hraua za učitelja in tudi vso njegovo rodovino, ker bi bila prevelika žrtev, da bi na ljubo svojim otrokom pustil dva meseca svojo rodovino v nemar. 2. Mesečne remuneracije 120 kron, kar ni ravno preveč, ker bi pač nihče za manj ne prevzel tega težavnega posla. 3. Po končanih počitnicah se mu dovoli dvamesečni dopust, da
si ho mogel odpočiti od napornega dvanajst-mesečnega dela.
Jubilejska okraj, učiteljska konferenca za litijski okraj, ki se je vršila 10. dne t. m. v prijazni vasi Šmartnem pri Litiji, se je izvršila kaj slavnostno. V lahkem vetru so plapolale zastave v pozdrav učiteljstvu, ki je prihitelo v polnem številu na ta praznik. Bes je, da praznujemo praznik okraj, učiteljske konference vsako leto, toda vsako leto ni jubi-lejsko leto in vsako leto ni tako svečanostne razporedbe, nego je bila razporedba letošnja. Ob deveti uri se je zbralo učiteljstvo v dekanijski cerkvi k slavnostni službi božji, pri kateri je popeval kaj lepo mešani zbor učiteljstva litijskega okraja. Ne moremo si kaj, da bi ne omenili pri tej priložnosti gdč. Peršlove, ki je kaj lepo zapela: „Ave Maria" Po slavnostni službi božji se je zbralo učiteljstvo v kaj okusno ovenčauem šolskem poslopju k slavnostnemu predavanju: „Cesar Franc Jožef I.", ki ga je priredil gospod c. kr. okraj, šolski nadzornik Ljudevit Stiasoy. Divili smo se krasnim ski-optiškim slikam. Da, kulturna stran je glavna stran vsakega vladarja. Ker izide predavanje itak tiskano, zaraditega se ne bomo izpuščali v podrobnosti na tem mestu. Po tem predavanju je poročal tov. Bernard Andoljšek, nadučitelj iz Litije, o razvoju ljudskega šolstva za vladanja cesarja Franca Jožefa I. Tudi to predavanje izide tiskano. In prav je tako. Škoda lepega dela, da bi se razblinilo v prazen nič. Marsikdo, ga bo čital z zanimanjem in vsakdo s pridom. Na predlog tov. Franca Mlakarja, učitelja iz Šmartna pri Litiji, se sklene, da se naj uvrsti v konferenčno poročilo tudi predavanje gdč. Ivane Dolinarjeve, učiteljice iz Višnje Gore. S svojim predavanjem je nas ravnokar omenjena gospodična jako razveselila. Zapustila je starikav način čitanja in se oprijela manire govornikov. In tako je prav. To bi se naj poizkušalo povsod. Zakaj na tak način se izobrazi učiteljstvo prav lahko v govorništvu. In dobrih govornikov rabimo v našem stanu. Bes je, da dar govora ni dan vsakomur, a komur je dan, ta naj ga uporablja v prid, in povzdigo našega stanu in naroda našega. Saj govornikova beseda ima silno moč. Stalni odbor in knjižnični odbor ostaneta stara. Med odmorom se sklene sledeče: 1. Društvo prispeva za spomenik umrlemu tovarišu Engelbertu Kavčiču, bivšemu naduči-telju pri Sv. Križu. 2. Dovoli se prispevek za spomenik slavnega Lege. 3. Da se pokaže, da je učiteljstvo litijskega okraja iz večine naprednega mišljenja, se oglasi šest udov prostovoljno, da pohite kot delegati v Gorico. Po izčrpani razporedbi pa je pohitelo učiteljstvo v kaj okusno okrašene prostore g. Ivana Robavsa. Postrežba je bila izborna. Isto velja o jedi in pijači. To gostilnico priporočamo tujcem prav toplo. Skupnega obeda se je udeležilo skorej vse učiteljstvo. Počastili so nas s svojo navzočnostjo gg. c. kr. okrajni glavar Viktor Parma in pa komisar s svojo dražestno gospo soprogo. Iz venca govorov je nam omeniti v prvi vrsti govora gg. c. kr. okraj, šol. nadzornika Ljude-vita Stiasny, ki je napil v imenu zbranega učiteljstva presvetlemu cesarju Francu Jožefu I, in pa c. kr. okraj, glavarja Viktorja Parme, ki se je zahvalil za patrijotizem, ki ga učiteljstvo ne nosi samo na jeziku, temveč tudi v srcu. Pozabiti pa ne smemo tudi govorov tov. An-doljška, Zajca, Škerbinca iu Blaganje. Omeniti moramo tudi vdanostno izjavo, ki jo je poslalo učiteljstvo na predlog tov. Andoljška našemu presvetlemu cesarju Francu Jožefu I. Po končanem obedu se je razvila neprisiljena iu zaraditega prijetna zabava. Celo boginje Terpsihore se ni pozabilo povsem. Škoda, da so nas domislile Hore tako hitro doma. Nehvaležni bi bili, ako bi ne pohvalili učiteljstva iz Šmartna pri Litiji in med temi še posebno tov. nadučitelja Mihaela Debeljaka, ki je imel največ skrbi in dela, da se je. izvršila slavnost tako lepo.
Osebne vesti na Kranjskem. Zaradi bolezni je dobil dopust do konca šolskega leta učitelj in vodja šole v Zagradcu Anton Vode in pride na njegovo mesto definitivna učiteljica Marija Jagodičeva iz Žužemberka. Na mesto umrlega učitelja Franca Auserja v Bohinjski Beli je imenovana za suplentinjo izprašana učiteljska kandidatinja Josipina Arhova.
Opozarjunio na razpisano učiteljsko mesto na petrazreduici v Braslovčah. Kraj je slikovit trg. kakor so pač ravno najlepši deli slovenske Štajerske. Saj že mora Savinjska dolina sama biti cilj mnogih učiteljev zaradi svoje mikayosti, imovitega in naprednega prebivalstva Šolske razmere so v Braslovčah tako ugodne, kakor si jih le more učitelj želeti! V bližini Braslovč jedva četrt ure je oddaljena postaja Polzela. Šola je v drugem krajevnem razredu; življenski odnošaji so prav solidni. Bok za kompetenco poteče z 20. junijem.
Z Notranjskega nam piše tovariš: „Učiteljski Tovariš" št. 45 1. 1907 piše med drugim. „Fakt je, da so naše plače naravnost škandalozne", ter prav kolegialno nasvetuje, da bi tisti tovariši, ki so prebili častno 40 let v taki službi, kakršna je ravno učiteljska, kar priča, da so to pravi junaki v sedaujem slabotnem človeštvu, stopili v pokoj. Prav lep je ta nasvet. Tudi iz zdravstvenih ozirov bi učitelji po 40 letnem delovanju to teško službo radi pustili. Pri tem kolegialnem nasvetu se pač ni pomislilo, da je v pokoju utrujenemu staremu učitelju tudi potreba hrane, pijače, obleke in še ne
preskrbljene otroke vzdrževati in plačevati drago stanovanje. Pokojnina je manjša od plače. Pri tem nasvetu se pa tudi ni pomislilo na to, da so starejši učitelji služili po šest let in tudi še več let, ki se jim ne štejejo v pokojnino, ker jim ni bilo mogoče toliko si prihraniti, da, bi se zamogli kakih 10 dni vzdrževati v Ljubljani za preizkušnjo učiteljske usposobljenosti in plačati takso, zakaj v pokoj se šteje le tisti službeni čas, ki ga je kdo, opravivši preizkušnjo v učiteljski pripravnosti, doslužil na kaki javni šoli. V pokoj stopivšemu učitelju pa odpade tudi draginjska doklada, ki je učitelju res rešilna podpora. Pomisleka vredno je torej, kako naj stari in utrujeni učitelj potem v pokoju živi, ako poleg tega še svojih otrok ni pre-skrbel. — Želeti bi bilo, da bi se gospodje deželni poslanci vsaj nekoliko ozirali pri regulaciji učiteljskih plač na žalostni položaj tudi starejših zaslužnih učiteljev. — Ako bi se vsa službena leta vštela v pokojnino, bi potem ne bilo učitelja, da bi ne uložil takoj prošnjo za pokojnino, ko bi dosegel predpisano 401etno zakonito službeno dobo. S tako odredbo bi bilo tudi mlajšim učiteljem nekoliko pomagano, in učiteljski stan bi bil vsaj nekoliko glede avan-ziranja na boljšem.
Štajerski okrajni šolski nadzorniki so dne 9. t. m. zborovali v Gradcu. Sklenili so ustanoviti štajersko zvezo okrajnih šolskih nadzornikov in delati po načrtu nadzornika Peerza iz Ljubljane za zvezo vseh avstrijskih okrajnih šolskih nadzornikov. Sklenilo se je tudi še prositi železniško ministrstvo za znižanje voznin in prositi deželni šolski svet za odmero primernih dijet. Ustanovil se je stalen odbor za tekoče posle. Udeleženci so bili s sestankom prav zadovoljni in so sklenili prirediti vsako leto enakega.
4000 zaplenjenih pesmaric. Iz Gnezna poročajo: Oblastnija je zaplenila 4000 poljskih pesmaric, in sicer zaradi revolucionarne vsebine!
Kakšne misli že navdajajo dvanajstletno deklico. Navado imam, da preiščem, «dnosno dam preiskati učence tupatam. Pri teh „vizitacijah" naletim na marsikaj zanimivega. Evo vam nekaj takega po originalu: I. del. 1. Kada muziko poslušaš. — 2. Eada poješ. — 3. Eada piješ vino. — 4. Keko let bi rada živela. — 5. Keko si stara. — Keko pa tvoja mati. — 7. Si kaj ubogim delila. — 8. Kero moško ime se ti najbolj dopade. — D. Kakšna farba se ti najbolj dopade. — 10. Kera fara se ti najbolj dopade. — 11. Imaš brata. — 12. Keko služi na dan. — 13. Kakšni glas se ti najbolj dopade. — 14. Eada plešeš. — 15. Komu najrajši jesti daš. — 16. Maš rada dosti pene s. — II. del. — 1. Maš pajba. — 2. Je kaj fest. — 3. Je že star. — 4. Keko je star. — 5. Keko prifof ti je pisa. — 6. Keko pa ti njemi. — 7. Te ima rad. — 8. Kaj mu je ime. — 9. Kakšne ma oči. — 10. Skere fare je doma. — 11. Je bogat. — 12. Keko ma herbije. — 13. Kakšen ma glas. — 14. Je priden. — 15. Komi je podoben. — 16. Boš si ga vzela.
Fran Košir.
Gtermanizacja na debelo se izvršuje v tržaških nemških šolah. Učencem je celo strogo prepovedano medsebojno občevanje v materinskem jeziku. Kakor poročajo z Dunaja, je državni poslanec dr. R y b a r tozadevno vložil interpelacijo na naučnega ministra.
Dekliško trgovsko šolo, nemško seveda, misli ustanoviti celjska mestna občina, ie dobi dovoljeno podporo od države, občine in graške trgovsko-obrtne zbornice. Slovenski davkoplačevalci bodo tedaj iznova plačevali za zavod, kjer se bo dosledno preziral njihov jezik. In ne le to: celjskim Nemcem, ki so že itak preoblagodarjeni z raznimi šolami in zavodi, naj dasta vlada in dežela zopet za nov ponemčujoč zavod podporo — Slovenci pa ne dobe niti najpotrebnejšega!
Slovensko učiteljstvo kočevskega okraja priredi v proslavo 601etnega vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. v korist „Učiteljskemu konviktu" v ne-daljo dne 21. junija 1.1. jubilejni večer v salonu g. Antona Arko v Ribnici. Vzpored:
1.	Prolog, (govori nadučitelj g. Štefan Tomšič).
2.	Cesarska pesem, pevski zbor. 3. Vinko Krek: Pogovor z domom, mešan zbor. 4. E. Adamič: Pri z i b e 1 i, samospev. 5. Ferdo Juvanec: Planinarica, mešan zbor. 6. Dr. Benjamin Ipavec: Ciganka Marija, samospev (g. Viktor Grčar). 7. Karol Hoffmeister: Nocturno, duet (gospa E. Burger in g. L. Tomšič). 8. Dr. Gustav Ipavec: Lahko noč, mešan zbor. — Premor 20 minut. — 9. „Povabim si major j a". (Šaloigra v enem dejanju). Iz prijaznosti sodelujejo pri pevskih točkah p. n. gospice pevke in člani „Pevskega kluba". Solotočke spremlja na klavirju gospa Ilermina Ančik. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopina: Sedeži od I. do V. vrste po 2 K, drugih vrst po 1 K. Stojišča po 60 h. Predprodaja vstopnic pri Bo-židaru Betriani v Ribnici.
Z gospodarskega polja.
= Uravnava posredovanja dela in «lužb v inozemstvu. Državni zakonik je .priobčil dve naredbi, ki jo je izdalo ministrstvo za trgovino v sporazumljenju z ministri za
notranje stvari in pravosodje. Prva naredba se
/
tiče posredovanja služb in dela v inozemstvu, ki ni bilo doslej urejeno po pozitivnih normah. Druga se tiče posredovanja dojilk. Glasom prve naredbe bo odslej posredovanje dela in služb v inozemstvu vezano na koncesijo, ki jo bo možno doseči in izvrševati, ako bo zadoščeno posebnim, v naredbi navedenim predpisom. S tem se ima ustvariti izdaten odpomoček proti pojavljajočim se zlorabam, zlasti pa proti trgovini z dekleti. Naredba o posredovanju dojilk pa bo lastnike koncesioniranih obrti za posredovanje služb in dela silila v izpolnjevanje posebnih higieničnih predpisov, toliko ob zabe-ležavanju oseb, ki iščejo službo kot dojilke, kolikor tudi o posredovanju med temi osebami in dotičnimi strankami.
= Vseslovanski trgovinski kongres v Pragi. Deželna zveza čeških gremialnih načelnikov je sklicala na 7. in 8. junija 1.1. kongres slovanskih trgovcev iz vseh slovanskih dežel.
= Kmetov prijatelj — Contadinello.
Deželni kmetijski urad goriški je začel izdajati tudi v laškem jeziku v enaki obliki in z isto vsebino listič pod imenom „Contadinello" kakor je nepotrebni „Kmetov prijatelj". Tudi Lahi so proti temu najnovejšemu umotvoru goriškega deželnega odbora, tudi oni pravijo, da je nepotreben in naj bi se denar, ki se potroši za njegovo izdavanje, rajše porabil v boljše, po-trebnejše in koristnejše naprave v deželi. Za pouk v kmetijski in gospodarski stroki izhajata že v Gorici dva dobra strokovna lista, izdajana po obeh kmetijskih družbah ki popolnoma zadostujeta deželnim razmeram in to temveč, ker poleg teh dveh listov prihaja mnogo listov slične vsebine za Lahe iz Italije, za Slovence pa s Kranjskega, ne glede na množino nemških gospodarskih časnikov, katerih ima vsak olikan veleposestnik po več. ,,Kaj je torej vaju treba bilo?"
= Mednarodni poljedelski zavod. Dne 23. maja je bil v navzočnosti kralja in kraljice otvorjen v Rimu mednarodni poljedelski zavod. Govorili so: minister za vnanje stvari Tittoni, italijanski delegat grof Evgen Faina in v imenu inozemskih zastopnikov portugalski delegat Carvalco.
= Telefonska zveza Trst-PulJ. Ministrstvo za trgovino je sklenilo, da se ima takoj pričeti z gradnjo raznih dovoljenih telefonskih zvez po Istri, a najprej, da se zveže Trst s Puljem, za tem se prične zvezo Trst-Opatija.
= Dunavsko-jadranska železnica.
Milanski „Corriere dela Sera" javlja, da se te dni sklene v Parizu med interesiranimi vele-vlastmi pogodba glede dunavsko-jadranske železnice.	^
= Mednarodna razstava v Tokiju. Iz Washingtona javljajo, da je kongres enoglasno dovolil en in pol milijona dolarjev, da se Amerika udeleži mednarodne razstave, ki bo v Tokiju leta 1912.
Raznoterosti.
X Cesarjev spomenik v Ljubljani.
Cesarjev spomenik, ki ga izdeluje akademični kipar Svitoslav Peruzzi, bo v par mesecih gotov, in se baje odkrije na cesarjev god, dne 4. oktobra. Stal bo v parku na Sodnij-skem trgu.
X Od 435 nabornikov v Ameriki 334. V Metliko na Kranjskem je k letošnjemu naboru izmed 101 došlih mladeničev bilo le 23 potrjenih v vojake. Pozvanih je bilo 435, v Ameriki jih je torej 334.
X Jubilej tobaka. Letos bo 350 let, kar je prinesel Španec Consalvo Fernandez prvi tobak iz Amerike. Spočetka se je uporaba tobaka slabo širila, dandanes pa žalibog puši že mnogo šolskih otrok.
X Velik požar je razsajal v Čikagu. Zgorela je ogromna skupina hiš. Pogreša se 80 oseb.	\
X Na otoku Lopudu pri Dubrovniku je bil nastal velik požar v gozdu, ki je napravil mnogo škode. Gasili so pridno vojaki.
X 18.782 samoumorov je bilo preteklo leto v Združenih državah v Ameriki, torej skoro 30 vsak dan.
X Otrpnenje tilnika. Iz Spljeta poročajo, da se je v Biočičih blizu Drniša pojavila bolezen otrpnenja tilnika. Nad deset oseb je zbolelo na smrt. Med prebivalstvom vlada velika panika, ki še narašča, ker niso oblastnije ničesar storile, da se prepieči razširjenje te bolezni.
X Nesreča na vojaških vajah. Iz
Solnograda javljajo: Brigadir Herman Kolardt je pred dnevi odredil vojaške fvaje. Že ob 6. uri zjutraj je bila neznosna vročina. Čete so neprestano marširale in prehodile pot 50 kilometrov. Med pešci je bilo razen aktivnih vojakov še 750 reservistov. Ob 3. uri popoldne so se vojaki ustavili ter so pričele vojaške vaje, ki so trajale do 8. ure zvečer. Ob 9. uri se je moštvo vrnilo v vojašnice. Vojaki so bili grozno utrujeni. Obolelo je 300 reservistov in 200 aktivnih vojakov. Šest jih je zadela soln-čarica in so jih morali odnesti v bolniščnico. častniki so pod pretnjo stroge kazni nadaljevali marš. Stvar pride pred državno zbornico.
X Kobilice v Italiji. V Pokrajini Pulja v južni Italiji se je pojavila ogromna množina kobilic, ki so pokrile velik del zemljišč. Doslej so nabrali že okolo 1000 kvintalov
kobilic; vzlic temu je prebivalstvo v velikih skrbeh. Vsak dan jih naberejo okolo 100 kvintalov. Istotako se je mnogo kobilic pojavilo pri Tarantu in v bližini Galliopola
X François Coppee. Umrl je v Parizu pesnik in član akademije François Coppee.
X Fijakerji štrajkajo v Inomostu, ker magistrat ne pusti zvišati fijakerskega tarifa.
X Znameniti slapi pri Jajcu (v
Bosni) so električno razsvetljeni. Razsvetljava ja že zagotovljena. Reflektor je postavljen v posebnem paviljonu nasproti slapom. Gibljivi reflektor divno razsvetljuje vse slape. Učinek je bajen.
X Top se je razletel. Te dni se je v
Bohumu, kjer so Kruppove tvornice, na ta-mošnjem vežbališču za streljanje razletel top, ki je dva delavca ubil, osem jih pa težko ranil.
X Slovensko društvo „Lipa" v Zagrebu je imelo v četrtek v gostilnici Križ-manič sejo, na kateri si je osnovalo svoj pevski zbor.
X Milijonar ubil očeta. V Novem Jorku je milijonar Jurij Detriva ustrelil svojega očeta z revolverjem, ker se je hotel oženiti z mlado deklico. Sin je potem usmrtil še samega sebe.
X Pisateljica postala — grofica, iz Madrida javljajo, da je kralj Alfonz, podelil španski pisateljici Emiliji Pardo Bazan nasledno grofovstvo.
X Kitajski pekel. Gotova domnevanja o spodnjem svetu in o življenju po smrti se nahajajo v vseh verah in mitologijah, ki jih je izmislila fantazija kakega ljudstva. Toda le redkokdaj obstoja tako veliko soglasje med opisovanjem pekla v srednjem veku in kitajskimi nazori o spodnjem svetu. Res čudno je, da se v kitajski umetnosti in slovstvu nahajajo skoraj enaki prizori in položaji, kakor jih predstavlja slavni italijanski pesnik Dante v svoji „Božanski komediji". Neki angleški list meni celo, da j« veliki pesnik nekako poznal to budistično naziranje pekla, kar da je vplivalo na njegov „Pekel". Seveda je taka zveza nekako neverjetna. Poseben, uprav kitajski element je zlasti prevladanje jurističnih posebnosti, ki na-pravlja iz kitajskega pekla veliko fantastično sodišče, v katerem se presojajo barbarične kazni in čudovite izkušnje. Skozi vrata s pretečim napisom, ki jih straži čuvaj z živalsko glavo, pridejo mrtvi v peklenski prostor. V ta prostor vstopijo v svoji pozemski obleki, obremenjeni s svojimi grehi, ki jih očitno kažejo. Morilec n. pr. nosi v pokoro svojo lastno glavo v roki. Mrtveci pridejo potem k bregu reke, ob kateri sedi stara žena, ki odjemlje novo-došleeem obleko ter jo obeša na drevo, ki se nahaja za njenim hrbtom. Grozno jo je gledati z njenimi očmi, ki so velika kakor goreča kolesa. Žena pokaže pogubljenim pota, na katerih imajo trpeti določeno jim kazen, toda ona jim obtežuje to trudapolno potovanje, ker jim pripravlja razne ovire, vodi jih po krivih potih ter tako brezkončno podaljšuje njihove muke. Vroč in mrzel pekel sta eden nad drugim, ki pričneta 11,900 milj pod zemeljskim površjem ter se raztezata 40.000 milj notri v sredino zemlje. Vsak pekel ima štiri vrata in štiri predpekle. Največja tema vlada v teh groznih razsežnih puščavah, ki jo dele samo goreči zidovi, ki se raztezajo ob vsakem peklu. In v vsakem teh oddelkov se kaznujejo gotovi grehi z določenimi kaznimi, po sistemu, ki je še bolj kompliciran in obsežen, kakor škola-stične distinkcije, v katere je razdeljen v posamične peklenske kroge in oddelke Dantejev pekel. Nad vse mere iznajdljiva je kitajska fantazija v slikanju najraznovrstnejih kazni in muk. Telesa mnogih grešnikov neprestano raz-mesarjajo tigri, toda njihova telesa se vedno zopet zraščajo ter so vnovič izpostavljena divjim živalim. Druga telesa prebadajo neprestano ostre pušice, drugi se zopet neprestano pečejo v rdečih razbeljenih kotlih. Ves pekel je razdeljen v deset kraljestev, v vsakem teh se kaznuje po en glavni greh. V enem teh kraljestev se trpinčijo n. pr. vsi državljani, ki niso vršili svojih dolžnosti nasproti državi, slabi davkoplačevalci, goljufi, kvaritelji živil. V drugem kraljestvu so taki, ki so se pregrešili proti pieteti in spoštovanju, tako važnim dolžnostim na Kitajskem. Tukaj vlečejo grešnike skozi velike mlake krvi, oziroma jih potapljajo v gnojnice; druge zopet tarejo v možnarjih v prah, zopet druge obešajo na železne kljuke. En oddelek te ogromne kaznilnice je namenjen onim, ki so opravljali službo božjo, ne da bi se bili prej umili, ki so čitali prepovedane knjige, oziroma zaničevali svete knjige, ki so nepotrebno uporabljali riž, ta božji dar, sploh tukaj so taki, ki so se pregrešili proti zapovedim bogočastja. Taki zločinci se stiskajo med dve gredi in se potem v sredi prepilijo. Zdravniki ki so prirejali zdravila iz človeških kosti, se počasi pečejo v olju. Oskrunjevalce grobov po-mečejo v ognjenike. Sodeč po velikem številu grehov, ki se kaznujejo s težkimi kaznimi, težko uide kak Kitajec temu peklu. Kaznovani bodo že tisti, ki so kakirat mrmrali zaradi slabega vremena, ženske, ki so stavile sušit perilo na streho, oziroma bolj skrbe za svoje perilo nego li za duhove svojih umrlih in njihov blagor. K sreči je pa sredstev dovolj, da se človek že na tem svetu odkupi od teh groznih muk do smrti, oziroma, da jih olajša. Spravo za neko vrsto grehov n. pr. se zadobi že s
tem, da se odkupi ujete ptiče ter jih potem spusti na svobodo. Druge pregreške se popravi s tem, da se ubogim daruje krste, da si za-morejo prirediti pošten pogreb. Kdor torej po storjenih grehih takoj stori primerno pokoro, ta je gotov, da ubeži groznim mukam in trpljenju groznega kitajskega pekla. — Glede tega smo mi malo na boljšem.
Listnica uredništva.
F. L.: Poročilo smo dobili že prej od druge strani, zato smo Vaše odložili. — M. Ž. v S.: Vabilo nam je došlo prepozno, zato ga nismo priobčili. Ko bi napravili naslov pravilno, bi bilo vse v redu, sedaj pa ni.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 685.	Kranjsko.	123 1—1
Vsied razpisa e. kr. dež. šolskega sveta z dne 7. t. m. pod št. 2723 je na II. mestni deški ljudski šoli za dobo dopusta sedanjega nadučitelja v popolnitev razpisano službeno mesto
nadučitelja extra s ta t um s sistemizovanimi prejemki.
Prosilci za to službeno mesto naj svoje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje predpisanim potom
do 12. julija t. 1. vlagajo pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu.
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo vpoštevale.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 12. junija 1908.
Dr. Ed. Volčič v Novem mestu (Kranjsko)
je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigo-101 12 3 tržcih naslednje pravne knjige:
1.	Civilnopravdni zakoni (IV. zvezek Prav-nikove zbirke) z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII in 909 strani. 1906. V platno vezana knjiga........K 8'—
2.	Odvetniška tarifa; določila o rabi hrvatskega in slovenskega jezika pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom (20 tabel). 1906. Broširano K 1-80
3.	Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zvezek Pravnikove zbirke) z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v dveh delih, skup 6l8 strani. Mehko
vezana knjiga..........K 5*60
popolno v platno vezana.......K 6*—
Ponatis iz knjige, navedene v točki 3.:
4.	Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovina in vpisnina. Broširana............K 1'—
5.	Kolkovina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Stenska tabela na močnem papirju.....60 h.
Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja društvo „Pravnik".
Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili in vzorcem prošnje. 1907. Mehko
vezano.............K —»40
Zvezek II. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezani
knjižici............K —»80
Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908. Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh. Mehko
vezana knjiga..........K —-80
Zvezek VI.—X. Predpisi o razdelbi in uredbi ter o zložiti zemljišč. 1908. Mehko vezano ..............K 2-—
Pripravlja se: Zvezek XI. in XII. Predpisi o poljski okvari. 1908. Mehko vezano . . K —*80 Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvorniška zaloga
priznano pravih švicarskih Union-ur 52—25
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik nr Scliaft-hansen, Klassig in Glashiitte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov,
kakor blaga od srebra in kinasrebra
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
p—	*	<
P. n. učiteljstvu in si. občinstvu se priporoča
Kavarna Evropa
v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Na razpolago je „Učiteljski Tovariš" in vsi drugi slovenski in velika izbira tujih časopisov. — Za točno postrežbo in dobro pijačo je kar najbolje preskrbljeno.
Anton Tonejc,
27 26—13	kavarnar.
ii	n |#>	*
»
rff

«ff
Velecenjenemu slovenskemu učiteljstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel od g. J. Petriča
izdelovanje šolskih zvezkov vseh vrst
t
Potrudil se bom, da ustrežem gg. učiteljem v vsakem oziru, bodisi glede kakovosti papirja, lične izvršitve in točne postrežbe. V nadi, da se bo slovensko učiteljstvo pri izbiri med slovenskim in nemškim blagom blagohotno oziralo na slovensko podjetje, se priporočam
z odličnim spoštovanjem
Anton Slatnar
tiskarna v Kamniku, izdelovanje in zaloga šolskih zvezkov.
126 1
Učiteljska tiskarna
se priporoča šolskim vodstvom za tisk
letnih poročil

■i Učiteljska tiskarna ■
priporoča si. šolskim vodstvom in š. svetom za cesarjev 60letni jubilej krasne
jubilejske karte
na karton z vzbočenim emblemom (naš cesar 1. 1848. in 1908.) in primernim besedilom.
Posamezni komadi: manjši po 10 h, večji po 20 h. Pri naročilu nad 100 komadov 10°/0 popusta.	112 12—3
Za šolsko mladino najprimernejše In najcenejše darilo in spomin na letoSnji jubilej.
Odlikovane z zlatim zaslužnim križem s krono. C. kr. privil. tovarne
orgelj in harmonijev
Jan Tuček, Kutna gora
(Češko)	25 26-13
stavi in dobavlja orgije vseli velikosti, sistemov in slogov, harmonije s stiskalnim in sesalnim sistemom (Cottage-orglje), klavirje in planine
najmodernejših konstrukcij. 3 do 51etna garancija. Ustanovljene 1. 1869.
Nizke cene.	Tudi na obroke.
Tovarna je postavila že nad 6000 instrumentov. Ilustrirane prospekte orgel, eenike harmonijev in klavirjev gratis in franko.
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5 blizu Gradišča
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 28 52—20
Največja tvornica na jugu Avstrije
Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
Ustanovljeno 1842. Električna sila. Telefon 154.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih, barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6
nasproti liotela „TTnJLon.' priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli	19 52—25
lak za šolske table.
Pišite po vzore«!
Modno blago
volneno in pralno, damsko in moško, platno, damasti, namizni prti, brisače, blago za srajce in vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago stalnobarvni 13 26—17
= ZEFIRI =
prekrasnih modnih vzorcev za srajce, oblačila itd. samo dobre, preizkušene kakovosti priporoča
Bazpošiljalnica za platneno in modno blago
V. J. Havliček a bratr
Podebradi na Češkem.
Mnogo pohvalnic. Naročila za več nego 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 40 metri pralnega blaga za 18 E franko.
Pišite po vzorce!
Anton Sare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Špecialna trgovina za opreme nevest.
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseli širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene,
&g. učiteljem in njih rodbinam 5°/o popusta.
Svetlolikalnica: = 15 52_40 Kolodvorske ulice št 8.
veronika kmda
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, Krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	14 52—42
Postrežba točna in solidna.
_ <3-1 a,Trn.a, zaloga_
| Jos. Petričevih zvezkov.
Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiljev
Anton Černe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 21
Ceniki gratis in franko.
PJatno
»
volneno blago in snkno, v vseh mogočih širinah in dolžinah, jako močno, šifon, eroise, francoski beli in barvast sat i n. robci, brisače, bele in barvaste garniture za domačo porabo, oprave za neveste, vseskoz solidno blago, priznano najboljša dobava lastne manipulacije.
A. F. Fialka,
specijalna veletrgovina v Treuštatu pod Radhostem (Morava).
Vzorci in ceniki franko. — Tovarniške cene.
Ustanovljeno leta 1875.
88 13—6
Slovenci kupujtetižigalice
aiuvcuu, v korist družM sv. Cirila in Metoda! ll\


Marodna 5 S3 knjigarna
v Ljubljani, i^Tl
združena s trgovino s šolskimi, pisalnimi* risalnimi in drugimi v to stroko spadaj očimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učiteljstvu za dobavljenje vseh
knjig in časopisov ter šolskih in drugih potrebščin.
C. in ir. dvorni
papežev dvomi
od" . Gabrijel Piccoli
v LJubljani, lekarna „pri angelju", Dunajska cesta
priporoča sledeče izkušene izdelke: Želodčna odvajalna tinktura krepča želodec, vzbuja slast ter pospešuje prebavo in odprtje telesa. 1 steklenica 20 h. — Železnato vino krepča malokrvne in nervozne osebe ter bledične in slabotne otroke. Polliterska steklenica 2 K. — Salmijakove pastile olajšujejo hripavost, razkrajajo sliz. 1 škatljica 20 h. — Malinčev sok, izboren naraven izdelek. Pomešan z vodo da za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo in zdravo pijačo. 1 kg steklenica K 1-50. — Antirrheumon (cvet proti trganju) je najboljše sredstvo zoper reumatične boli. Bolni udje odrgnejo se s tem trikrat na dan. 1 steklenica 50 h. Na razpolago je mnogo zahvalnih pisem. Ceniki se razpošiljajo brezplačno in franko.
Naročila se Izvršujejo točno po povzetju.	16 26—16
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Knjige v vseh velikostih, črtane, z eno ali
dvema kolonama, v papir, platno, gradi ali polusnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli, citre, kitare in tamburice. — Štambilje, pečatniki, vignete (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršuje se v najkrajšem času. — Dopisnice, umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriprostejše do najfinejše. — Albumi za slike, dopisnice in poezije. —
Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno nr^zpolago. — Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. — Priznanja blago. Solidna in točna nostrežba.	;	52—38
i uči Jbo *
Č1»

■>ač ni
k
Tiska „Učiteljska tiskar na aremi/\<#v
obleke in*