Dopisi. Realna gimnazija v Ptuju. Poverjenistvo za uk in bogočastje v Ljubljani je odredilo : 1. Državna gimnazija v Ptuju so prcosnuje 8 šolskim letom 1919/20 v realno gimnazijo. 2. V šolskem letu 1919/20 se poučuje v L, 2. in 3. razredu ž« po načrtu za realno gimnazijo. 3. 4.—8. razred dosedanje humanistične gimnazije ostanejo ob zadostnem številu učencev tudi nadalje, dokler se stopnjema ne preurede v realno gimnazijo. 4. Učni jezik v vseh 8 razredih in v vseh predmetih je razen nemščine počenši s šolskim letom 1919/20 slovenski. — S tem je rešeno vprašanje ptujske gimnazije. Zadostno številu učencev je zagotovljeno. Tudi novi profesorji so deloma že določeni. Učenci, ki se hnčejo učiti grščine, bodo tudi dobili priliko za učenje tega jezika, tako da bodo dijakom ptujske realne gimnazije odprto vse vrste visokih šol. — Sprejem v 1. razred in sprejemni izpit se vrši dne 16. septembra, sprejem v ostale razrede pa dne 17. septembra. — Prijave za stanovanje v dijaškem domu naj se pošljejo na vodstvo dijaškega doma, ki preskrbi tudi vse potrebno za sprejem v gimnazijo in druge šole. Realna gimnazija v Ptuju. Sprejem v 1. razred se vrši dne 16. septembra od 8. do 10. ure v ravnateljski pisarni. Predloži se krstni ali rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Starost najmanj 10 let dovršenih do konca leta 1919. Sprejemni izpit je istega dne pismeno od 10. do 12. ure, ustno popoldne po potrebi. Zahteva se: iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letih ljudsko šole; iz slovenščine spretnost v čitanju in pisanju, poznavanje pravopisnih pravil, po-Četni nauki iz oblikoslovja, analiza prosto razširjenega stavka; iz računstva izvežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili. Nemščina se ne zahteva. Učenci, ki so že bili na zavodu, se sprejemajo dne 17. septembra od 9. do 11. ure vsak v tistem razredu, v katerega pride. Učenci, ki pridejo iz drugih srednjih šol, se javijo dne 17. septembra od 9. do 11. ure v ravnateljski pisarni. Priporoča se da dijaki razen zadnjega izpričevala in krstnega ali rojstnega lista predložijo tudi izpričevalo o cepljenih kozah. Ravnateljstvo. Mestna godba v Ptuju priredi v nedeljo 31. avgusta t. 1. v mestnem parku promenadni koncert na lok v korist vojnim invalidom. Začetek ob pol enajstih predpoldnem. Vstopnina za osebo 60 vinarjev. — Dragi someščani in okoličani, udeležite se vsi koncerta, žrtvujte mali znesek in pomagajte našim trpinom, — bratom, ki so se borili in trpeli za nas in tisočero podporo zaslužili. Oddaja tobačnih trafik. Od invalidov se slišijo pritožbe, da so se nekatere trafike oddale drugim manj potrebnim prosilcem in da se niso vpoštevali prosilci invalidi. Zabavljanje po gostilnah in časnikih nič ne pomaga. Kdor je prepričan, da se mu je zgodila krivica, naj vloži pritožbo na dotično oblast, ki je zakrivila krivico, ali naravnost na predsedstvo deželne vlade v Ljubljani. Izsledba. Franc P e t o v a r, pos. sin ali morda že posestnik v Ljutomeru ali v Ljutomerskem okraju, ki je bil meseca avgusta 1916 v klavnici št. 175 v Štanijelu na Krasu zaposljen kot mesar naj se blagovoli javiti pismeno ali ustno pri uredništvu ptujsicega lista. Tovariš, ki je takrat z njim tukaj delal, j bi mu rad sporočil važno vest, pa ne ve pravilnega, natančnega naslova. Javni politični shod J. D. S. pri sv Urbanu v ptujskem okraju v nedeljo dne 2i. t. m. ob 8. uri zjutraj v šolskih prostorih se je vršil ob udeležbi prilično 150 posestnikov. G. nadučitelj Kocmut pozdravi prisotne. Za predsednika izvoljeni posestnik Hameršak podeli besedo g. dr. Tonetu Gosak-u. Le ta razpravlja v celournem govoru o vseh aktualnih vprašanjih. Proti koncu navaja, da je J. D. S. prevzela sedaj vlado, da uresniči obširen gospodarski program, ki ga je govornik naslikal. Prvo delo nove vlade se že vidi. Načela je vprašanje carin, ki se bode rešilo v korist najširših ljudskih slojev. Naš rojak j minister dr. Kramer je že stopil z raznimi j državami v zvezo, da sklen ž njimi ugodne j trgovske pogodbe. Smo gotovo na potu zbolj- j sanja dosedanjih gospodarskih razmer. Po- j sestnik Hameršak je po končanem govoru dr. j Gosaka izrazil željo, da bi tudi druge stranke ! sodelovale v vladi in pomagale pri delu. ! Razpisale bi se naj občinske volitve, ker ; mnoge občine vladajo nezanesljivi elementi. Dr, Gosak je pritrdil izvajanjem predsednika ) ter izjavil, da je bilo to ves čas stališče J. i D. S. in je še sedaj. V dokaz je prečital od- j lomek članka iz „Slov. Naroda" z dne 22. | avgusta 1919, ki se glasi: ,,Gospoda mi ne j prosimo, mi zahtevamo, da so združijo v delu vsi, ki jim je ljudstvo in domovina res- ' no mar. Mi ponavljamo: Nimamo pravice ' žrtvovati stranki narodni interes. Zato poživljamo k skupnemu delu vsled tega svo- j jega prepričanja in ne zato, ker se čutimo ' slabe. Če bomo sami, bomo delali sami. Po- \ skusiti pa hočemo vse, da delamo vsi, vsaj j ona dela, kjer in dokler »e strinjamo. In na- | glašamo, da nima nikdo pravice, nas pri tem ovirati. Prisotni kmetje so glasno odobravali , to pravilno stališče J. D. S. Konečno se je sprejela naslednja resolucija : „ Javni shod J. D. S. pri Sv. Urbanu pri Ptuju pozdravlja novo vlado v nadi, da kmalu in dobro reši važna gospodarska vprašanja. Želi, da se I razpišejo občinske volitve, ker mnogo občin j vodijo nezanesljivi elementi. Na to se je zaklju- ' čil shod z željo, da se vresničijo perspektive, ki jih je nudil poslušalcem govornik.