Umrl je v petek, dne 11. junija 1971, v Lujanu, po daljši bolezni — previden z zakramenti za umirajoče odvetnik, gospod dr. Vinko Zorc, Pokopali smo ga na pokopališču Jauregui pri Lujanu. Njegov spomin in zgled naj nam bo v bodrilo! Za njim žalujejo v Argentini: soproga Olga roj. Rudež hčerke: Katja por. Kobi Miša por. Rus Olga por. Newland zet je: dr. Drago Kobi Srečko Rus Leonardo Newland vnuki: Marijanca Rus Karel, Anton, Andrej Newland Sorodniki v Evropi: rodbine: Zorc, Tavčar, Rudež, Kosler. Ob tej priliki se toplo zahvaljujemo vsem, ki so pokojnemu pomagali v bolezni in mu lajšali trpljenje. Posebna zahvala sestram Peternelovim: gospem Anici Marinič, Marici Golob, Cilki Hronsky ter g. Jožetu Peternelu in družini. Lep „Bog plačaj“ g. delegatu Antonu Oreharju za molitve ob grobu in za bodrilne in globoke besede tolažbe; g. Stankotu Skvarči za molitve v bazilliki in za vodstvo pogreba; č. gospodom Ivanu Jeretini, p. Cirilu Petelinu, P. Marcos de Jauregui in Hermanos Maristas de Luján za asistenco pri pogrebu. Ob odprtem grobu so se poslovili od pokojnega njegov osebni in družinski prijatelj g. Feliks Urankar, v imenu Slovenske demokratske stranke; g. Božo Stariha, predsednik društva Zedinjena Slovenija, v imenu slovenske skupnosti v Argentini, in pokojnikov prijatelj g. dr. Tine Debeljak, ki se je poslovil od njega v imenu Slovenske krščanske demokracije — SLS in Narodnega odbora. Vsem govornikom smo globoko hvaležni za njihove spodbudne in tolažilne besede. Zahvaljujemo se vsem, ki so se udeležili pogreba, pokojnega spremljali na zadnji poti in nam izkazali sočutje — posebno ribniškim rojakom. Ker želimo, da naj bo spomin na pokojnega počaščen z dobrimi deli, smo odklonili cvetje in vence. Zato se prav posebno toplo zahvaljujemo vsem, ki so v ta namen darovali za zavetišče škofa Rožmana. Olga, soproga in hčerke. Ob osmini smrti bo sv. maša zadušnica v soboto, dne 19. junija, v ¡Slovenski hiši na Ramón Falconu 4158 v Buenos Airesu ob 17 popoldne. Sv. maša kot „trideseti dan“ za pokojnega pa bo istotam dne 3. julija 1971 ob 19 popoldne. Predno vzamete posojilo, menjate ček ali menico, oglasite se pri nas. To vam svetuje Kreditna zadruga S. E. O. G. A. (Cooperativa de Crédito Ltda.) Bmé Mitre 97 T. E. 658-6574 Ramos Mejia Uradne ure: ob 'torkih, četrtkih in sobotah od 16—20. Posojila z osebno garancijo, menjava čekov in menic, pod zelo ugodnimi pogoji. Slovenski dom v San Martinu vabi vse rojake in rojakinje na domače KOLINE v nedeljo, 27. junija. Sodeluje orkester PLANIKA Krvavice in pečenice, ki jih bo pripravil naš priznani mojster g. Miklavec, bodo na razpolago za dom že v soboto, 26- jun, od 15 dalje. Naš dom San Justo 20. junija 1971 ZIMSKI VEČER šaljivi prizor: ČUDNA SNUBCA Začetek ob 16. Sodeluje orkester PLANIKA PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO! V Slovenskem lomu v Carapachayu bo v nedeljo, 20. junija ob 11.30 sv. maša za padle žrtve. Po maši spominska proslava nato kosilo za" člane in prijatelje. Lepo vabljeni!! UNIV. PROF. ■ DR. JEAN RLAZNIK [ ■ Specialist za ortopedijo in travmatologijo ■ ■ ■ Ordinira v torek, četrtek in soboto ■ od 17 do 20 ■ ■ C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed ■ Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 23 ESLOVENA UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 8824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173 Spominska proslava v Slomškovem domu bo v soboto, 26. junija, ob 18 s sv. mašo za vse žitve komunizma. Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanju po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanj« z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado« Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213 JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público ■ Cangallo 1642 Buenos Aires ! Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827 Nove plošče in knjige iz Slovenije SIMON RAJER Tucumán 1561, 7. nadstr. p. 49 T. E.46-9440 Uraduje od 9—12 in 15—19 Z žalostjo naznanjamo, da nas je dne 11. junija 1971 v 77. letu starosti za vedno zapustil naš dolgoletni član in prijatelj, gospod dr. Vinko Zorc podpredsednik Slovenske demokratske stranke Pokojnika smo istega dne spremili na zadnji poti iz Lujana v Jauregui ob navzočnosti sorodnikov, prijateljev ter zastopnikov strank in društev, katerim izrekamo svojo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo delegatu msgr. Antonu Oreharju, predstavniku Slovenske krščanske demokracije g. dr. Tinetu Debeljaku in predsedniku društva Zedinjene Slovenije g. Boži Starihu za njihove poslovilne besede. Vsem sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. Slovenska demokratska stranka Aleksander Solženicin ! 24 En dan Ivana Denisovica da je le mislil: „Enaka sva si“, vendar je čutil, da je tako.) Za brigadirjem, ki je s širokimi koraki zapuščal prvo nadstropje, je poslal še šalo: — Ali ni to svinjarija, da je delovni dan tako kratek? Komaj se lotiš dela, že moraš nehati! Z glušcem sa ostala sama. Z njim se ne naklepečeš, pa kaj bi govoril, ko je pametnejši od drugih, brez besede razume. Tlesk! zleti malta. Tlesk! se uleže zidak. Pritisnila sta, preverila. In tako je šlo: malta, zidak, malta, zidak... Seveda, brigadir je dovolil, da vrže-ta brez usmiljenja malto čez zid. Vendar je ustvarjen šuhov tako bedasto in osem let taborišča ga ni predrugačilo, da mu je žal vsakega predmeta in vsakega dela, če bi propadlo brez haska. Malta! Zidak! Malta! Zidak! Na vsak način mora skriti ometačo. Utegne se zgoditi, da šuhova jutri ne bo, da poženo brigado na socmestece, morda ga pol leta ne bo semkaj, vendar ne sme zgubiti. Skriti jo mora. V hali sta obe peči ugasnili. Temno je in strašno. Ni ga strah teme, strah ga je, ker so vsi odšli, in če na čuvajnici ne naštejejo njega, ga bodo stražarji tepli. Tipal je, tipal, našel v kotu dokajšnji kamen, ga odvalil, sunil v kot ometačo ter pokril. V' redu! Zdaj je treba dohiteti Senjko. No, ta se je ustavi kakšnih sto korakov pred njim in čaka. Klevšin nikoli ne bo zapustil tovariša v stiski, če že mora biti kdo kriv, naj bosta oba. Zapodila sta se, eden majhen, drugi orjak. Senika presega Šuhova za glavo in pol in še sama butica mu je zrasla velikanska. Spodaj so pravkar zamešali celo maltarko. Ne kaže nič drugega, zidajmo dalje. Če ne izpraznimo maltarke, jo lahko jutri pošljemo k vragu, v njej bo malta okamenela, z nobenim krampom je ne spraviš ven. — No, fantje, ne podajmo se! — poziva šuhov. Kilgas se je razjezil. Nima rad a-larma. Vendar hiti, ne gre drugače! Od spod ~ je pritekel Pavlo, vpregel se je v nosilke, ometačo ima v roki. Pomagal bo zidati. Zdaj jih bo pet. Glej stike, da ne bodo prazni! Že vnaprej meni šuhov, kam bo legla opeka ter sune Aljoši kladivo: — Na, odsekaj tukaj, postrugaj! Naglica ni nikoli nič prida. Zato Šuhov zdaj, ko vsi hite, noče hiteti, temveč preverja zid. Senjko je poslal na levo stran, sam pa je šel na desno, h glavnemu vogalu, če ne bo stena ravna ali če pokvarimo vogal, bo samo zguba in jutri bomo ves dopoldan samo popravljali. — Stoj! — vzame Pavlu opeko in jo popravlja. Ko je z vogala ošinil zid, ie pn Seniki zapazil odklon. Pognal se je tja in z dvema opekama odstranil napako. Kapitan je privlekel nosilke kot poslušen konj. — Še za dve nosilki je malte! — poroča glasno. Komaj se drži pokonci, pa le vleče. Nekdaj je imel Šuhov podobneera konja. Zelo ga je varoval, potem se mu je pretegnil. Odrli so ga. Tudi zgornji kraj sonca se je skril za zemljo. Brez Gopčika vemo, da so brigade ne le odnesle orodje v shrambo, ampak so se tudi že v trumah napotile k čuvajnici. (Takoj po signalu se nihče ne odpravi tja, ker ni tepcev, da bi tam zmrzovali. Najprej sede v ogrevalnicah. Potem pride trenutek, ko se brigadirji dogovore, in tedaj se vse brigade valij.o h glavnim vratom, če se ne bi domenili, bi arestanti kar naprej sedeli v ogrevalnicah, magari do polnoči — tako trdovratno je to ljudstvo!) Tudi brigadir se je zavedel položaja. Sam vidi, da zamujajo. Prav gotovo ga skladiščnik orodja na vse viže preklinja. — Eh! — kriči Tjurin. — Kdo bi se cmeril za prazen dr... Nosači! Dol, k maltarki! Postrgajte jo do dna, in kar zberete, odnesite v tistole jamo in nakidaje snega povrhu, da ne bi kdo opazil. Ti, Pavlo, vzemi dva fanta in poberi orodje ter ga oddaj v shrambo. Gopčik ti prinese še tri ometače, ko izpraznimo tale nosila. Fantje so se zavrteli, šuhovu so iztrgali kladivo, odvezali zidarsko vrvico. Nosači in dostavljal« so se zapodili po stopnicah dol, tu ni več posla zanje. Ostali so samo trije zidarji: Kilgas, Klevšin in šuhov. Brigadir se sprehaja, ogleduje, koliko so storili. Zadovoljen je. — Dobro smo delali, kajne? Samo polovico dneva prazaprav. Brez dvigala in drugih ceremonij. Šuhov vidi, da je Kilgasu ostalo le malo malte, in žal mu je, če bi v shrambi zmerjali brigadirja zaradi ome-tač. — Poslušajte, fantje, — pravi šuhov, — oddajte kele Gopčiku. Ostane le moja, ki ni zabeležena, z njo bom dozidal ostanek. Brigadir se smeje: — Povej, kako naj te izpustijo na svobodo ? Saj se bo taborišče cmerilo po tebi! Tudi šuhov se smeje. Polaga opeko. Kilgas je izginil z ometačimi. Senj-ka podaja šuhovu zidake, Kilgasovo malto sta stresla v svoje korito. Gopčik že leti čez planoto k shrambi —• orodjarni, da bi dohitel Pavla. Čeznjo gre stočetrta, sama, brez brigadirja. Res ima brigadir veliko moč, toda spremna straža ima večjo. Zamudnike zapišejo in zapro čez noč. Pri čuvajnici je že vse črno. Množica se je zbrala. Zdi se, da je tudi straža na mestu in šteje jetnike. (Pri odhodu štejejo dvakrat, prvič pri zaprtih vratih, da bi vedeli, če jih sploh lahko odpro, drugič pri odprtih vratih, ko skoznje korakajo jetniki, če straži in čuvarjem zamiglja pred očmi. štejejo tudi onkraj vrat.) — Hudič naj vzame malto! — odmahne brigadir. — Vrzi io čez zid! — Pojdi, brigadir! Pojdi, tam si bolj potreben! ■— (šuhov mu navadno pravi Andrej Prokofjevič, toda zdaj ga je delo izenačilo z brigadirjem. Ne bi trdil — Na hudič, konec! — kriči Senjka. — Teciva! Zagrabil je nosilke in — že je izginil ! Toda šuhov si ni mogel kaj, pa če bi ga preganjala straža s psi, da ne bi hitro stopil nekaj korakov nazaj ter si ogledal zid. Od tod je videti v redu. Potem je stekel k zidu, se nagnil čezenj, pogledal na levo in na desno. Raven je, gladek! še so natančne njegove oči, še se roka ni postarala. Potem se je pognal. Senjka je medtem že izginil iz hale in teče po hribčku navzdol. — Daj, daj! — se obrača. — Teci, takoj pridem! — mu maha šuhov. So na svetu lenuhi, ki prostovoljno drug dragega v teku preganjajo po stadionu. Semkaj bi jih pripeljal, satane, da bi tekali, potem ko so cel dan delali, s hrbtom, ki se še ni zravnal, z mokrimi rokavicami in pošvedranimi škornji, pa še v mrazu. Zasopla sta se kot lovska psa, samo sopenje je slišati. Brigadir je seveda pri čuvajnici, bo že pojasnil. Tečeta naravnost k množici. 'Strahota! Iz sto grl je planilo zmerjanje. Preklinjam ju, njuno mater in očeta in tako dalje, če se petsto ljudi razjezi nate, kaj bi te ne bilo strah? (Dalje prihodnjič) /dflVñtmiowScc i» SIwgy>Sjc LJUBLJANA. — Izdelali so osnutek novega zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki bo nadomestil prejšnjega iz leta 1949. Osnutek bodo predložili slovenski skupščini v uzakonitev. Novi zakon o SAZU daje na prvem mestu večji pomen znanstve-no-raziskovalnemu delu. LITIJA. —■ Moški pevski zbor „Lipa“ je proslavil 85-letnico obstoja zbora z jubilejnim koncertom. Skupno z jubilantom so peli še basist Ladko Korošec ter zbora „Zvon“ iz Šmartnega in „Loški glas‘< iz Kisovca. Na slovesnosti sta govorila dr. Anton Slodnjak in dr. Ladislav Lajovic o čitalniški dobi in o Luki Svetcu, ustanovitelju litijskega bralnega in pevskega društva. LJUBLJANA. ■— Letošnjo sezono je Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev zaključil s koncertom pianista Acija Bertonclja. Pianist je izvajal Merkujevo Epistolo Lojzetu Lebiču, Massiacnovo La première communion de la Vierge, Matičičeve Tri etude za levo roko, Ramovševe Sarkazme, prvo izvedbo Limite Pavla Mihelčiča in Ravelove skladbe A la manière de Borodine et Emmanuel Chabrier in Ondine. V ateljeju pa je ob tej priliki razstavljala Miša Pengov slike zadnjih treh let. LJUBLJANA. — Akademski pevski zbor „Tone Tomšič“ je praznoval 25-letnico. V časopisju so sicer omenili, da je prejšnji APZ nastal že leta 1926 in da je pod vodstvom Franceta Marolta dosegel velike uspehe, ter pripomnili, da je obstojal do leta 1942, ko je OF zapovedal kulturni molk. DOLENJSKE TOPLICE. — Kmetijska zadruga Krka Novo mesto je takoj po vojni dobila v okolici Toplic precej zemlje, najbolj navdušeni kmetje pa so tudi sami vstopali v zadrugo in podarjali zadrugi svojo zemljo. Ker pa zadruga ni obdelovala vseh polj, jih je začela prodajati — prejšnjim lastnikom — ali pa jih daje v najem. 77-letna Marija Kolenc iz Kočevskih Poljan, ki je med prvimi podarila svojo zemljo zadrugi, je sedaj zvedela, da ji zadruga ponuia v odkup tudi zemljo, ki jo je — vsaj tako je Kolenčeva mislila — zadržala zase. Po pomoti pa je bilo kar vse prepisano za zadrugo. Breg pred h'šo so ocenili na 50 din kv. meter, za vinograd pa po 120. Strokovna komisija je nato znižala ceno na 10 din za breg in 20 din za vinograd, ki je po pomoti prepisan na zadrugo. Dopisnik Dela poudarja, da to ni edina krivica, ki so jo utrpele partizanske družine, — trije sinovi Kolenčeve so padli kot partizani — in da ljudje čudno gledajo postopanje zadruge. Težko se prijatelj in somišljenik Liče Urankar pretolče brez solza čez besede zahval ob spominih na osebne vezi, na sodelovanje v organizacijah, na skupno izvendomovinsko usodo. Z njim vred se ozrem na svojce. Zaboli me sočutje z njimi. Skrivoma skušajo zdrkati solze po licih žena, ki so mu otroci. Skrivoma, da ohrani bolečina svoje dostojanstvo in globino doživetja. Nema tuga se usiplje z obraza gospe Olge prav na dno ležišča. K njemu in k ne vem kolikim desetletjem sožitja in sodoživljanj. vedrih in trpkih, sreče in ne-sreče, a vse obema samolastno. Bogve, kako dojemajo ta trenutja njegovi vnuki. Mišina Marjanca je že dekle in ve, kako in kaj. Za troje fantov, za sinove najmlajše Olge, bo dedek v njihovem irsko-kreolskem svetu lep slovenski spomin. V obrazih, v kretnjah jim iščem sledove starega očeta. Vidiš, Vinko, ni res, da te ni več! Ostajaš v njih, v tehle fantičih, v temle dekletu in v njihovih rodovih. In z njimi tvoji vplivi in dediščina tvoje krvi. Tako naprimer dediščina strpnosti in širokosrčnosti. Pravkar jo poudarja g. Božo Stariha, predsednik Zedinjene Slovenije. Prisluhnem mu. Nič ni igrav-skega na njem. Ne drža, ne zvok, ne smisel besedi. Verjame, o čemer govori; res čuti, kar izraža. Čezenj zaveje vetrič šop rumenega listja in ga spusti v jamo. Za listjem se spuščajo Božove misli k Vinku. In z njimi naše solze. Nekatere zadržane, take, ki stiskajo v grlu in prsih; druge potočene. iSolze spominov, prijateljstva, ljubezni, čutenj. Še dobro, da je dan lep, sveže hladen in sončen. In tale Njiva — lep vrt. Koliko lažje je vse to! Lepo ti bo tod, Vinko. Saj veš, kako je naprimer na buenosaireški Chacariti. Osebno je le v toliko, v kolikor zna kdo tako razpoloženje ustvariti s svojo ljubeznijo okrog kake gomile. Sicer je vse tako stvarno, brezčutno. In še gomila je le za bežen čas. Mojemu fantu so jo že vzeli. Kot da bi mi v drugo odšel, takrat. Gomila njegovega očka pa je še sveža, čeznjo je končno le dovoljen. Tretjo občutno skrajšano inačico filma Boštjana Hladnika je komisija za pregled filmov odobrila soglasno. Navzočih pa je bilo le pet članov komisije, štirje si niso mogli ogledati filma iz „opravičenih razlogov“. Film je zbudil v Sloveniji veliko vznemirjenost in razburjenje zaradi prizorov, ki jih je celo komunistična komisija ocenila za nemoralne in je film prepovedala dvakrat, dokler niso črtali prizorov, s katerimi je prej komisija utemeljevala prepoved. MARIBOR. — 23. mednarodni espe-rantski železničarski kongres je zbral v Unionski dvorani v Mariboru 700 delegatov iz 18 držav. Kongres je bil od 16. do 21. maja. LJUBLJANA. — Na Gospodarskem razstavišču so 15. maja odprli že deseti sejem Alpe-Adria, na katerem razstavljajo poleg slovenskih podjetij še podjetniki s Koroške in iz Julijske krajine — Furlandije. Razstavljalo je več kot 860 razstavljalcev. V listih so zapisali, da slovenska prestolnica s temi sejmi ponovno dobiva ugled, ki ji ga je med obema vojnama ustvaril takratni ljubljanski velesejem. KOPER. — Slovensko zdravniško društvo je imelo sredi maja v tem obmorskem mestu občni zbor, ki je potekalo v znamenju 110-letnice obstoja društva ter 40-letnice izhajanja „Zdravstvenega vestnika“. V poročilu predsednika društva je bilo tudi povedano, da primanjkuje v Sloveniji okrog 400 zdravnikov. Prav zaradi pomanjkanja zdravnikov se društvo zavzema za graditev medicinske fakultete, da bi mogla sprejeti več slušateljev. Strokovni del pa je obsegal razne teme pod naslovom „Morje in zdravje“. Umrli so od 13. do 16. maja: LJUBLJANA. Ana Carnelutti, vdova lekarnarja, Jože Čergan, up., Malči Pirc r. Nosan, Alojzija Gornik, Ivan Brunček, železničar (smrtna nesreča), Majda Černe, šef odseka Jugotekstil, Ivan Stančič ,čevlj. mojster, Avgust Marenčič, up., Frančiška Jakop r. Grm Albina Preželj r. Novak, up., Irma Tomšič, str. RAZNI KRAJI. Marija Gorkin, up., Bled; Jožef Šutar (71), Mengeš-Dom-žale; Alojzija Pivk r. Pintar (68), Sv. Duh; Rozalija širok, up. (84), Litija; Leopold Zorič, kol. m., Krško; Albin Kotar, elektromonter, Metlika; Franc Šinkovec, čevljar v p., Sela pri Šmarju; Franc Kavčnik, strojev, v p., Notranje gorice; Stane Strgulec, Škofja Loka; Slavka Štromajer r. šom, Kranj; p. Gabriel Planinšek OFM, zlatomašnik in dolgoletni župnik pri Materi usmiljeni v.Mariboru; prof. dr. Otmar Pirkmajer (83J, 'Celje; Ivan Demič, polkovnik v p., Koper; Terezija Kanduti, Ce-1 je, Viktor Preskar, Podsreda; Terezija Jarc r. Ancelj, Bled; Ivan Žibert, kret-nik, Borovnica. se šele razrašča bršljan, drobnolistnati bršljan, kakršen mu je_ bil všeč. Morda pa je vam vseeno, kje in kako,-Morda je le naši bolečini za vami lajže v lepem in prijetnem. Morda. 'Prav gotovo pa so vam prijetnejši vaših dragih vedri spomini nanje kot pozdravi žalosti in nesreče. Tako kot jaz, se nemara sleherni tvojih današnjih svatov poleg tebe spominja tudi svojih. Pomrlih in kakorkoli pobitih. Ne iz sebičnosti ali nepozornosti do tebe. Glej, vsi, ki se jih spominjamo, so z nami vred zdajle ob tebi, in skupaj z nami te pozdravljajo. Kot vselej na taki poti, čujem tudi danes molk zvonov. Ni jih, glasov zvonjenja, na tukajšnjih potih k počitku. Vsakokrat me ta molk tišči, kot da se nekaj ne more povsem sprostiti, čeprav sili na plan. Ta občutek obstaja vse dokler se ne oglasi naša pesem v pozdrav. Doma ali v cerkvi ali ob gomili. Tebi pa pravkar pripoveduje dr. Tine Debeljak, zastopnik Slovenske ljudske stranke, ko je prav zdajle po naključju zadonela bližnja tovarniška sirena, kako sta pred petdesetimi leti skupaj spremljala ‘tvojega velikega strica’ dr. Ivana Tavčarja in so mu v slovo trobili visoški lovski rogovi. Že sam spomin na daljno pesem rogov sega čez dalj in čas prav do semkaj. Ne sodobno rezek zvok bližnje sirene, temveč topli zven domačega roga z Visokega izza pol stoletja naj ti bo naša pesem v slovo. Ne bo mi žalosten spomin na Jau-regui. Po naše Hauregi. Zveni kakor npr. macesni, ali gabri. Zato rekam že danes bodočemu drevju, kj bo zraslo iz zda-niega vejevja — hauregi. Ne zaradi naselja Jauregui, ki ga ne poznam in ne vem zanj- Zaradi te Njive, ki se ji bolj prilega oznaka počivališče kakor pokopališče. Blagoslovljen pokoj tedaj in Bog s tabo tod v zatišju hauregov, dragi Vinko, pa srečno pot, do Njega. Če moreš, izprosi kake milosti svoiim in vsem, ki smo v narodu še ostali. Prej ali slej se bomo vsi sešli. Tedaj se ti zahvalim za tvojo priprošnjo. dp. J i O V i N C I V BUENOS AIRES Osebne novice Krsti. V nedeljo, 13. t. m., je bil krščen v Slovenski kapeli Janez Gabr:-jel Dobovšek, sin inž. Jerneja in ge. prof. Jane roj. Peternel. Botra sta bila ga. Pavlina Dobovšek in Jože Peternel. Krstil je g. Franc Urbanija. Krščena je bila v Transradiu Helena Magda Selan, hči Ivana in ge. Majde roj. Levar. Botrovala sta gdč. Kristina Gredar in Janko Levar. Krstni obred je opravil dr. Alojzij Starc. Zakrament isv. krsta je prejela Marija Olga Grošelj, hči Sebastijana in g. Rezke roj. Močnik. Botrovala sta ga. Rozka Kavčič in Franc Močnik. Krstil je v Slovenski kapeli g. dr. Alojzij Starc. Zvezni sestanek SDO in SFZ Vsako prvo nedeljo v mesecu se zbira naša mladina, dekleta in fantje, k mladinski maši v Slovenski kapeli. Po maši, pri kateri mladi z navdušenjem sodelujejo, so v mali dvorani sestanki. Junijski je bil posvečen našim junakom ob 26-letnici njihove mučeniške smrti. Sestanek je vodil Miha Stariha, predsednik SFZ. Dekliški zbor iz Castelarja je pod vodstvom ge. Anke Gaser zapel več pesmi. S pevsko točko je sodeloval tudi zbor iz Berazateguija, ki ga že vrsto let vodi g. Jože Omahna. Gdč. Zorka Grisova iz ¡Slovenske vasi, tajni- DRUŠTVENI OGLASNIK Fotografe, ki so posneli slike na junijskih spominskih proslavah, prosimo, da poklonijo po en izvod najvažnejših posnetkov Zedinjeni Sloveniji za njen arhiv. Seja upravnega sveta ZS bo 25. junija ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše. Seja učiteljskega odseka ZS bo 30. junija ob 19,30 v prostorih ZS. Vabljeno ^ vse učiteljstvo, zlasti tisti, ki poučujejo 1. m 2. razred, ker bo razgovor predvsem o pouku v teh dveh razredih. OBVESTILA PETEK, 18. junija 1971: V Slovenski hiši ob 20 predava na prosvetnem večeru Zedinjene Slovenije dr. Echazu: Mamila, vzroki in posledice. V Slovenskem domu v San Martinu bo ob 18.30 na sestanku Lige Žena Mati predaval g. Ivan Korošec „Iz obiska v Vetrinju“ s filmom. Vabljeni tudi možje. SOBOTA, 19. junija 1971: V Slovenskem domu v San Martinu ob 19.30 skioptično predavanje g. Lojzeta Erjavca o lepotah Slovenije (tretji del: štajerska), o ostalih delih Jugoslavije in Evrope ter povratek v A> I gentino. V Slovenski hiši ob'20 II. kulturni večer SKA. Debata na predavanje dr. Gogale o Problematiki politične emigracije v luči cerkvenega nauka. NEDELJA, 20. junija 1971: Na Pristavi po sv. maši praznovanje očetovskega dne, ki ga pripravljata mladinski organizaciji skupno s šolsko mladino. V Slovenski hiši tradicionalna Alojzijeva proslava slovenskih šolskih otrok. V cerkvi sv. Jožefa Pompejskega ob 17 slovenska služba božja ob obletnici smrti msgr. Janeza Hladnika. Molitve in položitev venca na grob. V Slovenskem domu v Carapachayu ob 11.30 maša in Spominska proslava. V Našem domu V San Justu ob 20 Zimski večer, šaljivi prizor čudna snubca. Sodeluje Planika. ČETRTEK, 24. junnija 1971: V Slovenski hiši ob 16-30 spominska proslava za padle domobrance, ki jo proslava za padle domobrance, ki jo priredi Zveza žena in mater. — Po proslavi seja širšega odbora Zveze, katere naj se vse odbornice gotovo udeleže. PETEK, 25. junija 1971: V Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 20 igra REKA. SOBOTA 26. junija 1971: V Slovenski hiši ob 18.30 praznovanje očetovskega dne otrok Jugličeve šole V Slomškovem domu Spominska proslava. Pričetek ob 18 s sv. mašo za vse padle žrtve komunizma. VSlovenskem domu v San Martinu točno ob 20 predavanje za mladino. NEDELJA, 27. junija 1971: V Slovenskem domu v San Martinu po maši ob 10 spominska proslava za žrtve vojne in revolucije. V Našem domu v San Justu ob 10 domobranska proslava. V Slovenski hiši ob 10.30 sv. maša, nato občni zbor Slovenskega zavetišča dr. Gregorija Rožmana. Na Pristavi ob 16 redni občni zbor društva Slovenska Pristava. V Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 16 igra REKA. SKAD priredi izlet na Ezeizo. Zbiranje na Rivadaviji v Liniersu pod mostom ob 9. V Slovenskem domu v San Martinu popoldne koline. NEDELJA, 4. julija 1971: V Slovenski hiši žegnanje. 3. kulturni večer Slovenske kulturne akcije bo v okviru glasbenega odseka v soboto 26. junija 1971 ob osmih zvečer v veliki dvorani Slovenske hiše s predvajanjem moderne kantate poljskega skladatelja Krištofa Pendereckija: Trpljenje in smrt našega Gospoda Jezusa Kristusa po Lukežu. Večer bo v slogu audiovizualnega koncerta s sočasnimi projekcijami diapozitivov najsloviteiših križevih potov; je pa hkrati tudi počastitev slovenskih domobranskih herojev iz junija 1945, ki jim bo v spomin spregovoril pesnik France Papež. — Vstopnina je 2 nova pesa. A S © i M T I N I ca SDO, je občuteno recitirala iz dr. Debeljakove „Črne maše“. Osrednja točka sestanka pa je bilo predavanje g. Miloša Stareta, predsednika NO. Z njemu lastno govorniško spretnostjo' je mladini prikazal dogodke in zglede pred 26 in več leti. Njegovim izvajanjem je mladina sledila z velikim zanimanjem. Lepo uspeli ssetanek, katerega se je udeležilo nad 100 deklet in fantov, je zaključila gdč. Pavla Andrejak, predsednica SDO. Socialno delo Zveze slovenskih mater in žena. Naša organizacija se je ustanovila s 1. občnim zborom junija leta 1969. Pol leta po ustanovitvi Zveze, ki je bil njen glavni namen kulturno in vzgojno delo med slovenskimi materami, _se je pokazala velika potreba po socialnem delu. Bolniki in osamljeni ljudje, ki nimajo svojcev, ter tudi starejši ljudje po različnih zavetiščih so postali osebe, ki jim je treba nuditi večjo pozornost. Te socialne naloge je že s požrtvovalnostjo vršila Vincencijeva konferenca, a v mnogih primerih je bila potrebna tudi ženska pomoč. Zato se^je z lanskim aprilom naša Zveza odločila, da bo imela odslej svoj novi —^socialni odsek. Doslej je imela 11 mesečnih sej, ki so vsako prvo sredo v mesecu. Na teh sejah se združimo zastopnice vseh krajevnih domov, da vsaka sporoči nujne primere iz svojega okraja in se jim po naših možnostih nudi pomoč; bodisi denarna, v obleki ali z obiski, kakor je potrebno. Nekajkrat je bila potreba po krvodajalcih. Zato vodi naša socialna referentka se- Vsak teden ena BORI Srečko Kosovel Bori, bori v tihi grozi, bori, bori v nemi grozi, lori, bori, bori, bori. Bori, bori, temni bori, kakor stražniki pod goro, preko kamenite gmajne težko, trudno šepetajo. znam oseb, ki so pripravljene dati kri y nujnih slučajih. — Naloga vse Zveze je, zbrati denarna sredstva za oskrbo potrebnih in tudi dobiti osebe, ki so pripravljene obiskovati kakega bolnika ali dati kri. Doslej je Zveza pomagala v 25 primerih. >— Denarna sredstva so nam prinesle tele akcije in prireditve: Velikodušen dar božičnih motivov za razglednice akad. slikarice Bare Remec; umetniške kartice s svetopisemskim motivom o čudežni pomnožitvi kruha in rib po dobroti umetnika g. Andreja Ma-keka; za oboje nam je tisk širokosrčno podarila tiskarna Talleres gráficos Vilko. — Dalje; dobrodelni sejem na letošnji čajanki, ki nam je dal tudi mnogo moralne opore. — V načrtu je koncert mladinskega pevskega zbora pod vodstvom ge. Marije Fink - Geržiničeve, ki je velikodušno ponudila izvajanje mladih grl v prid našemu socialnemu skladu. Vse rojake vabimo, da po svojih močeh podpro naše delo. Možnost imate tudi, da se pri naših zastopnicah prijavite kot redni podporni člani. Za razumevanje pri našem delu vsem že vnaprej: Bog plačaj! V Društva Slovenska pristava sklicuje REDNI LETNI DBČNI ZRDR v nedeljo, 27. junija 1971, ob 16 v društvenih prostorih, Monte 1851 Castelar. Dnevni red: 1. .Črtanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora 2. Poročili društvenega odbora in nadzorstva. S. Predlogi. 4. Slučajnosti. I o društvenih pravilih bo občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi eno uro pozneje, kot je bil sklican. Vljudno vabimo in prosimo vse rednee in ustanovne člane, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo. Društveni odbor V petek, 25. junija oh 20 v Hladnikovem m domu v v nedeljo, 27. junija ob 16 Slovenski vasi HALBE: REKA drama v treh dejanjih Režija in scena: S. Reven Cene zmerne ! Društvo Slovenska vas DNE 18. 7-1971 OB 17 KONCERT V DVORANI SLOVENSKE HIŠE IZVAJA ZBOR „SLOVENSKE MLADENKE“ §klie drugega rednega občnega zbora Odbor slovenskega zavetišča z uradnim naslovom „Asociación Doctor Gregorio Rožman“ sklicuje na osnovi členoov 30 in 33 pravil odobrenih po Secretaría de Estado de Justicia de la Nación z dekretom štev. 1680 z dne 12. septembra 1969. DRUGI REDNI OBČNI ZBOR ki se bo vršil dne 27. junija 1971 ob 10.30 v prostorih Slovenske hiše, Ramón Falcón 4158, Capital Federal, z naslednjim dnevnim redom: 1. Čitanje, razpravljanje in odobritev poročila odbora, računskega zaključka, poročilo preglednikov računov za poslovno dobo od 1. aprila 1970 do 1 marca 1971. 2. Volitev treh prisotnih članov za sestavo volilnega odbora, ki bo izvršil in potrdil volilni izid volitev po členu 38 pravil. 3. Volitev novih odbornikov in njihovih namestnikov in revizorjev po členih 18, 19, 26, 27, 28 in 17 pravil. 4. Sprememba člena 43 pravil. Opomba: 1. če ob napovedani uri ne bo prisotno nadpolovično število članov, se bo vršil pol ure kasneje občni zbor ob vsaki udeležbi članov. •— 2. 'Po členu 42 pravil se objavlja spisek članov na razglasni deski na sedežu društva. — 3. Po členu 35 pravil je treba predložiti kandidatne liste 10 dni pred začetkom občnega zbora predsedniku ali tajniku društva. LJUBLJANA. — Film „Maškarada“ OSTER NASTOP KARDINALA WYSZYNSKEGA MEDNARODNI TEDEN „BIL BI SRAHOPETEC, ČE BI MOLČAL“ Poljski kardinal Stefan Wyszynski je na praznik iSv. Rešnjega Telesa v Varšavi na prostem daroval sv. mašo ter je v nagovoru na ogromno množico vernikov pozval komunistično oblasti naj preneha preganjati vernike in že vendar pokaže pripravljenost izboljšati odnose s Cerkvijo. Kardinalov govor smatrajo za enega najudarnejših, kar jih je imel v zadnjih mesecih. Dobesedno se je pritoževal nad „nezdravimi in nepravilnimi poskusi“, da bi dali politični značaj procesu, ki se je bil na Poljskem začel na začetku letošnjega leta, o zboljšanju odnosov med Cerkvijo in državo. „Komunistično časopisje se trudi, da bi odtujilo prebivalstvu smisel normalizacije odnosov, namesto da bi priznalo zakonite pravice Cerkve“. Kardinal Wyszynski je pozval komunistične vladarje Pojske, naj „že vendar odpro svoja srca“' in prenehajo braniti graditve novih cerkva. Izjavil je, da komunisti še vedno odvračajo ljudi od Cerkve in sploh otežujejo versko življenje poljskim državljanom. „Zaslužil bi, da me imenujete strahopetca, če bi molčal“, je zaklical kardinal Wyszynski. „Zato sem glasen in izpovedujem, kar mi leži na srcu kot težak kamen.“ Kardinal Wyszynski je nato pope-jal nad eno uro dolgo procesijo vernikov skozi varšavske ulice in mimo oltarjev na štirih velikih trgih, z Najsvetejšim v monštranci in pod številnimi banderi in zastavami. Kardinalov govor proti komunistični oblasti smatrajo opazovalci kot opozorilo režimu, da je silno počasen kljub neprestanim izjavam o izboljšanju odnosov med Cerkvijo in državo. Prve korake v tej smeri je poljski pomunistič-ni režim napravil po velikih nemirih v baltskih pristaniščih lanskega decembra, ko se je policiji z velikimi težavami posrečilo ohraniti položaj pod partijsko kontrolo. ■■■■■•«■•■■■•■■■■■a Medtem ko v Vzhodnem Pakistanu še vedno prihaja do krajevnih spopadov med uporniki, ki se borijo, kakor trdijo, za neodvisnost Bengalije, in redno pakistansko vojsko, pa med milijoni pakistanskih beguncev, ki so se zatekli v varnost sosednje Indije divja kužna kolera, ki je zahtevala že nad 5000 smrtnih žrtev. Vsled hitrega širjenja te nalezljive bolezni so indijske oblasti resno zaskrbljene za itak rahlo zdravje svojih bednih 550 milijonov državljanov. Z vseh strani sveta prihaja v Indijo pomoč v zdravilih in živežu za pakistanske begunce. V bližnjem 'Vietnamu in Kambodži se vojna s komunisti nadaljuje, dasi svetovno časopisje o njej zadnje tednje skoro ne poroča. Tudi mirovni razgovori v 'Parizu med sevemovietnamsko delegacijo in Amerikanci še vedno trajajo, toda brez uspeha. Opazovalci ugotavljalo, da komunisti vztrajno čakajo na prihodnje ameriške predsedniške volitve, na katerih, upajo, bodo Amerikani izvolili v Belo hišo predsednika, ki bo definitivno zaključil vietnamsko vojno Hanoju v prid. ZDA so se dogovorile z Japonsko, da ji bodo vrnile tihomorski otok Oki-nawo do konca prihodnjega leta. ZDA si že gradijo novo nuklearno oporišče na otočju Marshall sredi Tihega oceana, na. 1 Kitajski komunistični vladni predsednik čuenlaj je pretekli teden vodil 'po Kitajski romunskega komunističnega diktatorja Ceaucescuja, minulo soboto pa je sprejel v avdijenci tudi Titovega zunanjega ministra Tepavca. Opazovalci se sprašujejo, če Romunija in Jugoslavija ne iščeta (vsaj moralne) zaslombe v Pekingu zoper Moskvo, ki vedno bolj upira oči na Balkan zlasti v pričakovanju Titovega odhoda z jugoslovanske politične pozornice in svo-’e angažiranosti na Bližnjem vzhodu in v vzhodnem Sredozemlju. Občinske volitve v Italiji Na italijanskih občinskih volitvah, ki so mirno potekle minulo nedeljo po vsej državi, je tkim. neofašistična stranka MSI več kot podvojila svoje glasove v primeri z lanskim letom. Na Siciliji je dobila nad 16% glasov (lansko leto nekaj nad 7%), v Rimu pa se je povzpela nad 17% v primeri z lanskim rezultatom nekaj nad 10% oddanih glasov. Najmočnejša italijanska stranka, krščanski demokrati, so nazadovali. Na Siciliji so padli od lanskih 40% na 33,7%, prav tako v Rimu, kjer so nazadovali od lanskih 33% na 27% oddanih glasov. Tudi komunisti so na teh volitvah nazadovali, dasi ne tako močno kakor krščanski demokrati. Vodja MSI, 56 letni Giorgio Almi-rante, je zmagovito izjavil: „Mi smo edini zmagovalci na teh volitvah. Italijanska komunistična partija je bila zaustavljena. Volilci so pokazali, da hočejo obrat na desno, da bi si zagotovili tiste garancije narodnega pomirjenja. reda in korporativnega socializma, ki predstavlja program našega gibanja.“ Na Siciliji so neofašisti tretja najmočnejša stranka za krščanskimi demokrati. Komunisti so drugi. V sicilski provincijski skupščini bodo imeli od 90 sedežev 15 mest, krščanski demokrati 29 in komunisti s svojimi zavezniki 24. Sovjetska volilna farsa V ZSSR so bile minulo nedeljo „volitve“ partijskih edinih kandidatov v sovjetski parlament. Volilno farso so morali odigrati tudi trije sovjetski kozmonavti, ki v Saljutu krožijo okoli Zemlje. Dobrovolsky, Volkov in Pacajev so takole volili: „Pošiljamo naše glasove kandidatom neuničljivega bloka komunističnih in nepartijskih kandidatov. Glasujemo za modro notranjo in zunanjo politiko našega velikega novega petletnega plana“. Tass poroča, da so bili tako sovjeti „spet prvi, ki so volili iz vesolja“. Res, kako veličastna je sovjetska demokracija! „Avgust 1914“ Nov Solženicinov roman „Avgust 1914“ je začel v razmnoženim krožiti med izobraženci v Moskvi. Roman popisuje razmere na ruskem bojišču ob začetku prve svetovne vojne. Solženicin, 52 let star, je bil 1969 izgnan iz sovjetske pisateljske zveze in od takrat naprej ni več priznan kot pisatelj v ZSSR. Lansko leto je dobil Nobelovo literarno nagrado, toda ni prišel ponjo v Stockholm, ker se je bal, da mu ne bi dovolili vrnitve v domovino. Solženicinova zadnja romana „Prvi krog“ in „Rakov oddelek“, ki popisujeta zapore v stalinistični dobi v ZSSR, sta bila natisnjena in izdana v tujini. STAVKA Uslužbenci železniške sekcije Ljubljana—Moste so 21. aprila začeli stavkati, ker so zvedeli, da bo aprilska plača le 80 odstotkov lanskega povprečja. 650 železničarjev v Mostah je s tovor-n jaki zaprlo dostop na tovorno želez-nško postajo. Po dveh dneh stavke so železničarji pristali na sestanek predstavnikov osnovnih organizacij sindikata in komunistov moščanske enote s predstavniki mestnega sindikalnega sveta in s predstavniki železniškega podjetja. Na sestanku so ugotovili, da so morali znižati osebne prejemke zaradi zakona, ki prepoveduje zvišanje plač za več kot 11%, uslužbenci pa so dobili precej več v januarju in februarju. Toda delavci so izjavili, da ne gre, da bi LJUBLJANA V SPOMIN DR. CIGANA (Nad. s 1. str.) šenih mož v sedanji Sloveniji, ki so začeli pokojnika ceniti in njegovo požrtvovalno delo upoštevati. Posebno ga je vzljubil prof. Luka Kramolc, sam Korošec iz bližine Prevalj in profesor glasbe, ki je več koroških narodnih pesmi zapisal in priredil za zborovsko petje. Ko je dr. Cigan zbolel, se je prof. Kramolc zavzel, da mu je Komisija za zamejska vprašanja pri odboru SZDL Slovenije v Ljubljani omogočila večmesečno brezplačno zdravljenje v Onkološkem inštitutu v Ljubljani in v zdravilišču v Dobrni. To pa nekaterim zagrizenim komunistom ni šlo v račun. Neko popoldne je prihrumela pred državno bolnico skupina žensk in vpila: „Kje je tisti belogardist, ki v tej bolnici žre na račun našega ljudstva?“ Hotele so dr. Cigana, ta pa je prav tisto jutro odpotoval v Dobrno. Zdi se, da za ta pripetljaj sploh zvedel ni. Na pogreb je sicer prišlo tudi nekaj pokojnikovih prijateljev iz Ljubljane, a se nobeden ni upal kaj izpostaviti. le akademski pevski zbor Tone Tomšič mu je zapel Gallusovo „Ecce, quomodo moritur iustus“. Ne časopisje, ne televizija in ne radio se ga niso spomnili in veličastnega pogreba ne o-menili. Neki Korošec je vprašal časnikarja, zakaj o pokojniku tako trdovratno molčijo, ko je bil vendar tak kulturni delavec, pa je dobil odgovor: „Bil ie izdajalec in vedno je delal proti nam.“ Po pravici je celovški „Naš tednik“ zapisal, da se je ob pogrebu videlo. kako je- pokojnik „ostal tujec med svojimi, pa ne po svoji krivdi.“ Morali so priti Korošci v tako o-gromnem številu — menda jih je bilo kar blizu tisoč — da so Ljubljančanom pokazali, kako je treba kulturne delavce spoštovati in jim skazovati hvaležnost za požrtvovalno delo. Niso prišli le Ciganovi pevski zbori in dijaki slovenske gimnazije, kjer je pokojnik poučeval, tudi zastopniki koroških prosvetnih ustanov in na stotine preprostih liudi iz vseh treh dolin, Rčža, Podjune in Žile. Koroško deželno šolsko oblast s+a zastopala dvorni svetnik dr. Karel Schmdt in nadzornik dr. Valentin Inzko. Na Žalah in na pokopališču so tekmovali, kdo se bo lepše poslovil od dragega pokojnika. G. prof. Miško Brunec, ki ga begunci poznate iz špittala na Dravi, mi piše v tej zvezi: „Ta narod ne more umreti, preveč je v njem plemenite hvaležnosti in razumevanja za nesebično delo, ki ga kdo vrši zanj.“ Ljubljančani so na pogrebu po dolgih letih zopet slišali govoriti o „katoliški vzgoji“, o „katoliških prosvetnih društvih“, pa zahvalo Mohorjeve družbe salezijancem „za veliko vzgojno delo v Dijaškem domu v Celovcu in za njih skrb za zapuščeno mladino,“ med tem ko v Ljubljani gledajo, kako se komunisti -šopirijo v nekdanjem salezijanskem zavodu na Rakovniku in Mladinskem domu na Kodeljevem. Po-, kojnik je moral na tuje, da je salezi-i iansko vzgojno delo med mladino lah-j ko nadaljeval. Po pravici pravijo ista-i reiši ljudje iz Slovenije, ki so bili na ! pogrebu, da je bil !ta pogreb „še po ta i starem.“ Velik vtis je ta pogreb naredil tudi na ljubljansko mladino. Ne smemo ji zameriti, če tudi verna mladina doma gleda na nas begunce kot na strahopetce. ki smo se ustrašili „osvoboditeljev“ in „zaradi sodelovanja z okupatorjem“ odšli na tuje. 26 let berejo in slišijo le to, ne smemo jim šteti v zlo, čs jim je šlo v možgane. Zdaj pa na mah vidijo, da pride na pogreb takega „izdajalca“ skoro tisoč ljudi iz sosednje države, potovanje, za katero je treba- imeti potni list in vizum, da ne o-menjamo velike razdalje in stroškov. Slišijo, kako je ta „izdajalec“ ljubil slovenski narod, in kaj vse je storil, da bi v koroški mladini ohranil ljubezen do slovenskih kulturnih vrednot. Vse to je v njih vsaj načelo dvom nad tem, kar so jim ves čas vtepali v glavo, češ da smo begunci strahopetci in izdajalci slovenskega naroda. Celovški „Naš tednik“ je pogrebu pokojnega prof. dr. Cigana posvetil skoraj celo prvo stran in vsi drugi koroški slovenski listi so veliko pisali o njem. Vse to je pokojnikove prijatelje iz vrst članov Glasbene Matice v Ljubljani in strokovnjakov za Koroško opogumilo, da so odločno nastopili in zahtevali spominsko oddajo v Ljubljanskem radiu za 30. dan pogreba. Uspeli so. Oddaja je bila v sredo, 31. marca. Pripravila jo je dr. Zmaga Kumer. Več-ii del posnetkov pesmi, ki so jih oddajali kot dopolnilo k tekstu, ie rajni še sam napravil. Takole so oddajo začeli: „Bil je med nami mož, kot zrno klen in zdrav. Trd in neomajen, kadar je šlo za slovenstvo, mehak in dober do sočloveka. Skromen in zadržan, kadar je bil deležen pohvale. Neizprosen in bojevit, če je bilo treba braniti, koroško pesem. Goreč od navdušenja, kadar je lahko prisluhnil ubranem petju, in presrečen, če je mogel zapisati lepo .melodijo.“ Človek kar težko verjame, da tako govori komunistični radio o slovenskem duhovniku in še beguncu povrhu. Kolikor vem, je to prvi slučaj, da so se doma begunca dostojno spomnili. Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB Socialni nered je nastal v prvi vrsti zato, ker se je jela izgubljati pravičnost in ne le zato, ker se je izgubljala ljubezen. Zato je pa socialni boj boj za pravičnost. Pravicoljubje je vsakemu človeku takorekoč vrojeno, ker mu je vrojena zavest, da ima človeško naravo, ki je pri vseh ljudeh enaka. Zato pa tudi vsak v živo čuti, če se mu godi krivica. Težko sicer večkrat pogreša ljubezni, toda to ga še ne dvigne k tistemu odporu, kakor če čuti, da se mu godi krivica. Janez Evangelist Krek, Socializem, 33. Iz življenja in dogajanja v Argentini ZAKONSKI OSNUTEK POLITIČNIH STRANK V torek, 15. junija, se je v vsej Argentini začel postopek aktualizacije stanovanjskih naslovov državljanov, pod geslom „Narod naj se pripravi na volitve“. Zunanji bombastičnosti seveda ne smemo preveč zaupati. Je to normalen postopek, ki ga zahtevajo okoliščine, kajti od leta 1966, ko so bile vse stranke in seveda tudi volilna komisija. in volilno sodišče razpuščene (to je dobrih pet let), je precejšnje število Argentincev menjalo svoja bivališča. Ta postopek skuša nadomestiti sicer bolj hitro, a precej dražje popisovanje, ki je vsekakor potrebno, če računamo s tem, da bodo v doglednem času (slaba tri leta) splošne volitve. Z istim namenom je tudi posebna komisija -sestavila zakonski osnutek o obstoju in delovanju političnih strank, ter ga predstavila v analizo predsedniku gen. Lanusseju pretekli petek, 11. junija. Okoli tega osnutka so se vrstila razna ugibanja. Sedaj ga javnost pozna in se o njem in proti njem precej debatira. Svoboda strank je zajamčena; uzakonjen je popolen politični pluralizem. Obstaja pa v osnutku člen, ki postavlja zahtevo, da mora stranka za zakonit obstoj šteti v svojih vrstah vsaj 6 tisočink volilcev svojega volilnega okrožja (naj bo to občinsko, provincijsko ali državno). Po 'tem predpisu bi odpadle nekatere majhne strančice. A to ni po mnenju večine nič hudega. Vsem je še dobro v spominu politična atomizacija, ki je vladala pred letom 1966, ko je na zadnjih volitvah na različnih ravneh nastopilo nad 200 samostojnih strank. Namen vlade pa je, da se volilci ne atomizirajo, in zato zakonski osnutek predvideva vse možnosti širših povezav. Samostojne stranke (pa tudi tiste frakcije, ki ne bi dosegle zahtevanega števila članov) se lahko povežejo v široke volilne zveze. Vlada računa z dejstvom, da se bodo na teh, tako pričakovanih volitvah čez tri leta, predstavile tri velike zveze, ki bodo tako zagotovile ustavno kontinuiteto in sploh možnost političnega dela, ki ga pred začetkom Revolucionarne dobe Argentina ni imela. S tem bi seveda bil izpolnjen tudi eden izmed namenov, ki si ga je Revolucija leta 1966 zadala. Ostali nameni, zlasti ekonomska stabilizacija, večja ¡socialna pravičnost in gospodarska narodna neodvisnost, pa še vedno delajo vladi silne preglavice. Nič manjše kot nepočakane politične stranke. Zastave brez rdeče zvezde na Hrvaiskeni KDAJ V SLOVENIJI? V Podravski Slatini v tkim. Socialistični republiki Hrvatski je imela Zveza borcev NOV prve dni maja t. 1. zborovanje, ki se ga je udeležilo po pisanju komunističnega poročevalca „nad 600 borcev“. Na zborovanju so „v celoti podprli sklepe brionske seje, govore tovariša Tita in predlagana ustavna dopolnila“ (ko je Tito rohnel, da bo vrgel iz partije vse, kar ne spada vanjo, da ni prazna pištola, ampak, da ima še dosti municije, itd — op. ur.), doživeli pa so nemajhno presenečenje, ko se je. „pred njihovim dvoriščem, ne- vse posledice predčasnega in previsokega povišanja osebnih dohodkov nosili samo delavci. Ustrezna rešitev, kako to izpeljati, pa je stvar vodilnih oseb v železniškem podjetju. Delavci so po večurnem pogajanju sprejeli pojasnilo in se 23. aprila vrnili na delo. Iz nejasnega poročila v časopisju moremo sklepati, da povišek ni bil za vse enak, izravnavo oz. znižanje dohodkov pa naj bi nosili vsi enako. kaj minut po deveti uri zjutraj, prav takrat, ko je bilo napovedano zborovanje“ ustavila „avtomobilska kolona članov Matice hrvatske iz Našic in Slavonske Orahovice, ki je potovala proti Virovitici, okrašena (o, groza! — op-ur.) z nacionalnimi simboli brez socialističnih oznak (zastavami in grbi brez rdeče zvezde — op. ur.).“ Med partizanskimi borci je nastal velik hrup, začele so leteti psovke na vse strani, slišali so se klici „petokolo-naši!“, komunistično časopisje od zagrebškega Vjesnika do beograjske Politike in ljubljanskega Dela pa se je razpisalo o dogodku po svoje. Politika je zadirčno poročala o dogodku, Vjesnik je napadel Politiko, ta mu je spet odgovorila, Delo pa hladnokrvno omenja polemiko med Beogradom in Zagrebom. V Ljubljani in drugod po Sloveniji pa se bralci Dela sprašujejo: kdaj bo tudi v ¡'Sloveniji zavihrala zastava brez rdeče zvezde ? Dr. Zorčeva pot k počitku Veder zgodnjezimski dan v okolici Buenos Airesa. Takale je doma jesen. Senčni žarki rahlo naslanjajo svojo obzirno toplino na zakasnelo cvetje. In rože se hvaležno smehljajo zvedavemu pogledu utrujenega meščana. Ne tiste z vencev. Onele v gredah, ki vsej žalosti nakljub brste svoje življenje otrpli naravi v pogum in užaloščenemu človeku v tolažbo. S svojimi toplimi barvami se še jesensko listje vključuje v kompozicijo pričevanja o nenehnem sosledju v obstajanju, čeprav se vsa rast pripravlja k negibnosti — ali nemara prav zaradi tega. Omrtvelost ni smrt. Je le počitek. Spočivanje pa je zagon v tvornost, v nova nastajanja in dejavnosti. Gospod, obudi ga v novo življenje! Božja njiva. Tejle bi lahko rekli vrt. Vrt v pampi. Ali travnik v polju. Za to naravo so drugačna merila, kot jih poznamo za našo domačo. Njeno veliko-dušje se tod kaže v razsežjih, manj pa v aglomeraciji raznolikosti in množe-stvenostj na utesnjenem prostoru. Zadovoljuje se z bolj na redko posejanimi dekoracijami. Mi že tudi. Zato pa jih postavlja bolj na vidik in so bolj opazne. Iz nekakega razsežnega preddvorja in — mogli bj reči — z gostoljubnim videzom, se na sredi odpirajo vrata v domačijo rajnih. Nenavadno oblikovani spomeniki se skladno urejajo v ambien-tacijo njih počivališča. Sem pa tja kak nizek križ med višjimi čokatimi oblikami stožčasto zožuiočih se kamnitih •gmot. Kot da res silijo v novo življenje s svojimi ošiljenimi vršiči. Tja nekam proti nebu. človek bi sodil, da jih gne^o kaka otroška roka. še vsa nedolžna, tudi še neuka, a pristna. Druga polovica ograjenega prostora je še prazna trata. Le nekaj vejastega drevja je vzniklo iz tal. Kot da ga je kak slikar včrtal s par potezami v svojo skicirko, da bi dal risbi liričen pridih. Vendar vidim: samozavestno- se to vejevje maje in ozira krog sebe v lahnem vetriču; ve. da je nastavek mogočnemu deblu. Res, vse klije k novemu življenju na tej pristavi. Kot da tukaj ni smrti. Bolj je bila občutna prejle v luhan-ski baziliki. Morda zaradi hladne mračnosti v njej v tej letni in dnevni dobi? Morda zaradi obrednih molitev, ki jih je gospod Stanko obzirno zmolil v tuji govorici? Nekaj pretresljivo bornega me je tamkaj objemalo okrog srca. šele, ko nas je duhovnik ob zaključku obreda vpeljal v molitev za rajnega z Oče naš ... se je zazdelo, da gredo naše prošnje vse tja čez glavni oltar do Brezjanske Matere, da je le-ta stopila med nas in da slovo v tujini le ni tako brezupno trpko. Kot da smo premagali zlovestje smrti in iz nje same zdramili klico trajanja preko nje. •Prav je tako. V božjem Hramu intimno soočenje s ¡smrtjo ob slovesu od prijatelja; na Njegovi Njivi prepričljiv vznik k tolažbi, pogumu in veri v Njegovo modrost. Zdi se, da prehaja tukaj turobnost psalmov v veličastje zmage. Saj ne utegnem razmisliti kakšne. Vendar zmage. Celo glas gospoda Skvarče je zdaj vedrejši, spodbudnejši, ko odgovarja monsenjorju. Narahlo odiože prijatelji in dva zeta truplo v krsti ob izgrebeno jamo. Prav-tako narahlo zdrkne z vrvi — in se vleže k počitku. Napeti trenutki molka. Odlomki časa, stisnjenega v nebogljeno pričakovanje, česa? Spet ne vem.' Ni časa za premislek in definicijo. Vem pa, da je vsem enako. Prenagljeni grobar odvrže lopato nrsti. Votlo nam useka po duši odjek s krste. To boli. V tem spusti Katja prgišče zemlje. Nežno se usuje nad truplo ilo iz njenih rok. Kot poljub v slovo, morda v zahvalo, ali nemara hčerina prošnja v oproščenje za otroške pre-šemosti. Iz duš se bolečina umika spominom, ko ustavi monsenjor Orehar grobarjevo roko in prosi v imenu verskega občestva nebeške gostoljubnosti za rajnega. AÑO (EETO) XXX (24) No. (štev.) 24 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIKlw» 17. junija 1971 Kot odmev nekdanjih dni „UNIVERZA JE ZASEDENA“ „ZA PROCES DEMOKRATIZACIJE JAVNEGA ŽIVLJENJA...“ Atentat, ki so ga v torek, 8. t. m., v Čilu izvedli na bivšega podpredsednika in notranjega ministra Feieve vlade, Edmunda Pereza Zujoviča, o čemer smo le na kratko pisali v zadnji številki, je razburil ameriško in svetovno javnost. Padla je nova smrtna žrtev bratske nestrpnosti, Slepote, mržnje, fanatizma. Padel je mož, ki mu je bila močno pri srcu usoda čila, njegova svoboda in bodočnost. Ozadje tega, na videz brezsmiselnega atentata, ostaja še vedno skrito, in najbrže nikdar ne bo dokončno razjasnjeno. Saj sta glavna storilca, brata Calderón, padla pod streli policije; eden smrtno zadet, drugi pa, lahko ranjen, si je sam vzel življenje, kot je bilo objavljeno. A nas trenutno zanima bolj drug vidik dogodka. Vzrok, da je ravno v tem času, ko se Čile nahaja na razpotju, padel strel in prinesel smrt enemu vodilnih mož čilske krščanske demokracije. Brali smo zlonamerne izjave čilskih levičarskih skupin, ki so skušale krivdo vreči na desničarske ekstremiste. Brali prazne vladne izjave o kaznovanju, ki bo doletelo storilca. A zasledili smo tudi v čilskem in svetovnem časopisju dvoumna ugibanja, če ni morda to le maščevanje za nek dogodek, ki se je odigral v času, ko je bil Zujovič notranji minister, pri čemer je zgubilo življenie nekaj ljudi. Dogodek, pri katerem ubiti Zujevič ni imel nobenega osebnega neposrednega, niti posrednega stika. Tako pisanje nas le.pre-več spominja na komunistično krilatico, ki jo je OF pri nas v Sloveniji obešala svojim žrtvam: „Brez krivde gotovo ni bil.“ A sedaj poglejmo dejstva. Najprej osebnost Pereza Zujoviča. Bil je vodilna oseba čilske krščanske demokracije, pa eden njenih najbolj protikomunističnih veljakov. Na tej točki je bil diametralno nasproti Tomiču. Bil je tudi ostro proti brezsmiselnemu sodelovanju s sedanjo vlado socialista Allendeja. Poleg tega pa je bil načelno popolnoma zvest bivšemu predsedniku Freiu. Še drugo dejstvo. Brata Calderón in njuna skupina pripadajo organizaciji VOP (Vanguardia Organizada del Pueblo — Ljudska organizirana avantgarda). Naj Allendeju vdani MIR še tako govori o skrajnem ekstremizmu one organizacije, se metode obeh za časa de-mokrscanske vlade niso bistveno razlikovale. Sploh so levičarske prevratne skupine še vedno trdno povezane med seboj. Še en činitelj. Krščansko demokratski senator Osvaldo Olguin je v petek, 11-, v čilskem parlamentu obtožil šefa civilne policije Eduarda Paredesa, da je bil in je še vedno v zvezi z levičarskimi prevratnimi gibanji. Dotični funkcionar ni mogel utemeljeno ovreči Olgui-novih obtožb. Zujovič, kljub opozorilu, sploh ni bil varovan, kot bi sicer spričo svojega položaja moral biti. Lahko bi še naštevali razna dejstva: krščansko demokratska zmaga v južnih provincah pri zadnjih volitvah, čedalje večja opozocija proti brezsmiselni Alleu-dejevi politiki, nevarnost, da vlada propade s svojimi predlogi v kongresu, prav zaradi odpora krščanske demokracije. . . Vse to pa vodi k zaključku: Nujnost čilskih levičarjev je bila, da protikomunist Zujovič izgine iz politične pozornice, pa čeprav mora izginiti tudi s sveta. „Revolucija zahteva žrtve...“, se najlepše prilega temu dogodku. Kot nekoč v Sloveniji, tako se danes v Čilu odigravajo usodna dejanja. Morda so okoliščine nekoliko spremenjene. Drugi ljudje, drugačna možnost komunistične zmage. A metode so skrajno podobne. Kadar se nasprotnika ne da pridobiti, prepričati ali ustrahovati, tedaj ga je treba za vsako ceno spraviti s poti. Čilski dogodki tvorijo svojevrstno simfonijo. Njeni zvoki nam kot v odmevu privabljajo spomin na tiste že oddaljene, težke čase... Pred kratkim smo v našem tedniku povzeli poročilo tuje tiskovne agencije o študentovski zasedbi Filozofske fakultete v Ljubljani. Sedaj je uredništvo dobilo podrobno poročilo, ki ga tu objavljamo: Protestno študentovsko gibanje proti obstoječim družbenim razmeram v Socialistični republiki Sloveniji in proti razmeram na ljubljanski univerzi posebej je javno nastopilo že v ponedeljek, 24. maja t. 1. V avli fakultete se je ta dan dopoldne zbralo okrog 150 študentov, ki so javno izrazili, da se ne strinjajo s kazenskim postopkom, ki je bil uveden proti trem njihovim tovarišem. Izvršni odbor odbor študentovske skupnosti na fakulteti je tudi izdal letak, v katerem je pozval na izredno skupščino ter v njem med drugim pravi: „Sodne oblasti zavlačujejo obravnavo in čakaio na počitnice.“ Dalje v letaku pravijo, da sodišče „še do danes“ ni odgovorilo na vprašanje o nadaljnjem postopku zoper omenjene študente, hkrati pa oblasti označujejo proces za političen, kar „sovpada z današnjo represijo proti študentom.“ Letak ob koncu pravi, da se štu- I dentje „ne smejo pustiti izigrati“ in da bodo „morali, če ne bo drugega izhoda, preiti na zasedbo fakultet in začeti z gladovno stavko.“ Ozadie teh sklenov študentovske skupnosti na Filozofski fakulteti (vod-ie so člani partije, dasi mnogi samo po izkaznici, ne no prepričanju) so bili naslednji dogodki: “TA DRUŽBA JE SPET RAZREDNA” 14. aprila t. 1. so imeli študentje na Aškerčevi cesti, pred Filozofsko fakulteto javno protestno zborovanje. Na tem zborovanju, ki je bilo prenašano z zvočniki, je študent J. M. iz Ljubljane, „hujskal“, kakor pravo komunistični o-krožni javni tožilec dr. Anton Skobir, zbrane š-tudente z besedami: „Shod prav gotovo še ni končan, ker še ni dosegel svojega namena... Vedeti moramo, da ta družba ni družba, ni enotna družba, da smo vendar mi in drugi. Ta družba je spet razredna družba. Zato vas v svojem imenu s svojimi iniciativami pozivam, da ostanete vsi tukaj, škoda, da nismo naredili španskih jezdecev z žico, zadaj pa bi morali stati naši ostrostrelci, ki bi streljali policaje naravnost med oči.“ študent Filozofske fakultete A. F. je 5. in 6. maja t. 1. izobesil v avli fakultete dva plakata z naslovom „Policijski teror“ kjer med drugim stoji: „Dogodilo se je v Ljubljani 24. aprila 1971. Študentje — nastopil je čas gverile, uprimo ise avtoritarizmu“ in „študentje — nastopil je čas gverile — strnimo se v boju proti avtoritarizmu in porajajočemu se kapitalizmu!“ Študent L. M. z Elektrotehniške fakultete pa je 7. maja t. 1. v gostinskem ' lokalu „Mrak“ v Ljubljani zabavljal čez dikatorja Tita in družbene razmere ter je med drugim govoril: „To ni socializem, proč z rdečo buržoazijo, dol s komunisti... Rdeče knjižice (partijske legitimacije — op. ur.) bi zažgal s-edi Trga revolucije v Ljubljani... Glei komunistične svinje, kaj počenjajo. to ni socializem...“ Komunistični okrožni javni tožilec' dr. Anton 'Skobir obtožuje omenjene tri študente, da so „storili kaznivo deianie žalitve predsednika države... kaznivo d“ian;e sovražne propagande... ker so ščuvali k nasilni spremembi družbene :n državne ureditve... kaznivo dejanje hujskanja k upiranju.“ “SOGLAŠAMO Z AKCIJAMI ŠTUDENTOV” Pedagoško-znanstveni svet univerze v Ljubljani je nato na svoji 5. redni seji 25. maja t. 1. (kljub „prazniku“ Titovega 79. rojstnega dne) poslušal poročilo dekana filozofske fakultete in študentskega akcijskega odbora o „inter-venciii organov javne varnosti“ (poli-ciie) v zvezi s študentovskimi akcijami. Na podlagi teh poročil in razprav je pedagoško-znanstveni svet pod predsedstvom prof. dr. ing. Mirjana Grudna kot rektorja univerze potegnil s študenti in med drugim javno pribil, da „soglaša z akcijami študentov“ za dosego „utemeljenih in upravičenih zahtev,“ med katere šteje „zlasti tiste zahteve, ki merijo na ureditev položaja in vloge univerze v družbi, na ureditev položaja študentov in seveda tudi tiste zahteve, ki so v zvezi s pospešitvijo procesa demokratizacije javnega življenja.“ Pedagoško - znanstveni univerzitetni svet nadalje protestira proti poseganju policije na univerzo brez „predhodnega dogovora z rektorjem oziroma pristojnim dekanom, po potrebi pa tudi s predstavniki študentov“ in zahteva, da je treba „kazenski postopek“ zoper nekatere študente v skladu z veljavnimi predpisi pospešiti.“ Isti svet tudi s protestom ugotavlja, da „sredstva javnega obveščanja včasih enostransko in pomanjkljivo obveščajo javnost o dogodkih in o stanju na univerzi ter o stališčih študentskega gibanja. Spričo +ega pedagoško-znanstveni svet univerze poziva odgovorne dejavnike pri sred-I stvih javnega obveščanja, naj poskrbijo za objektivnost in odprtost poročanja tudi o teh vprašanjih.“ Ker na svoje proteste ne študentje ne pedagoško-znanstveni svet ljubljanske univerze niso dobili od komunističnih oblasti zadovoljivega odgovora, kljub zadevni „interpelaciji“ v slovenskem komunističnem parlamentu „poslanca-študenta Toneta Remca“, so študentje r,ato 26. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne „za nedoločen čas“ zasedli poslopje Filozofske fakultete na Aškerčevi cesti. Izobesili so transparent: „Univerza je zasedena!“ 13 TOČK IN PARTIJSKA SKLEROZA Vzrok za zasedbo so študentje izrazili v 13 točkah, od kazenskih postopkov zoper tri študente, preko zahtev za suverenost sodišč in reforme univerze in študija na njej do problemov socialne diferenciacije. Sklenili so, da ne bodo šli na cesto, za mirno zasedbo fakultete pa so dobili privoljenje tako dekana filozofske fakultete, kakor njenega pedagoško-znanstvenega sveta. Popoldne istega dne so imeli na fakulteti zborovanje, na katerem je med drugim govoril tudi dekan fakultete prof. dr. Dragotin Cvetko. Ta je podprl stališče znanstveno-pedagoškega sveta fakultete in soglašal s študentskimi akcijami. Tajnik univerzitetnega partijskega komiteja Gojko Stanič pa je skušal miriti študente, da ne bi svodih vprašanj „reševali fizično. Voditi je treba predvsem intelektualno bitko,“ je skušal dialogirati Stanič. Zasedba Filozofske fakultete je potekala tudi še v petek, 28. maja. štu-dentie so takoj začeli izdajati tudi svo-ie fakultetno glasilo, ki so mu dali naslov “SF” (Slovenski poročevalec? — op. ur.), s profesorji, ki so kljub zasedbi prišli na fakulteto, pa so „razpravljali“ o „dilemah, ki danes ne pretresajo samo naše univerze, temveč univerze povsod po svetu“, kakor je zapisal neki D. Ž. v ljubljanskem Delu. Pred fakultetnim poslopjem so se vse dni zasedbe zbirale gruče Ljubljančanov in komentirale razvoj. Študentje so uživali simpatije pebivalstva, dasi ie padla marsikatera pikra opazka tudi na niihov račun. Odgovornost za se-danie brezupne družbene in gospodarske razmere, ki zadevajo tudi najvišje slovenske učne ustanove, kakor je ljubljanska univerza, nosijo namreč partijski izobraženi sloji, ki krojijo vso usodo slovenskemu narodu. Ta pa nikakor ni rožnata, tudi za uporniške študente ne, dokler se ne bodo vsi otresli partijske ideologije in vodstva. MOTORNI VLAKI V SLOVENIJI Velika mariborska tovarna žlezniških vozil je sklenila pogodbo o kooperacijski proizvodnji štiriosnih dieselskih motornih vlakov s Fiatom. Proizvodnja naj bi stekla že prihodnje leto. Frei acerca fie América latina El ex-presidente de Chile, Eduardo Freí, formuló durante su estada en España importantes declaraciones al matutino madrileño “ABC”. Dijo Frei: Si el humanismo cristiano y los valores personales cristianos perdieron la batalla en América latina, me parece difícil, que pudieran prevalecer en Asia y el sudeste asiático.” Agregó que si América latina se hiciera comunista, “sería un acontecimiento histórico de tremendo impacto mundial. Europa, el denominado occidente cristiano, no sería después nada más que una isla.” Frei dibujó un cuadro sobre las tensiones que vive América latina, “que no tienden a disminuir, sino a intensificarse violentamente en los próximos tiempos. Aparecen allí contradicciones,” dijo Frei y aseveró que ellas surgen entre los modernos centros urbanos y la inmensa masa agraria, generalmente misérrima; la divergencia derivada de la existencia de altos niveles culturales y la gran masa de analfabetismo; la difusión veloz de las comunicaciones y las comparaciones subsiguientes. Frei o latinski Ameriki Bivši čilski predsednik Eduardo Frei je dal med svojim bivanje v Španiji madridskemu listu ABC nekaj važnih izjav. Dejal je: Če bi krščanski humanizem in krščanske vrednosti osebe zgubili bitko v Latinski Ameriki, se mi zdi težko, da bi lahko prevladali v Aziji.“ Dodal je še, da če bi Latinska Amerika postala komunstična, „bi bilo to zgodovinski dogodek, ki bi pretresel ves svet. Evropa kot krščanski zahod ne bi bila nič drugega kot le otok.“ Frei je orisal napetosti, v katerih živi danes Latinska Amerika, „ki se ne manjšajo, ampak težijo nasilno k povečanju. Tam je preveč nasprotstev, je rekel Frei in še izjavil, da nastajajo med modernimi mestnmi centri in ogromno kmečko maso, večinorpa v veliki revščini; v razhajanju med sloji z visokim kutumim nivojem in množično nepismenostjo; v hitrem prodoru občil in njim sledečimi primerjavami. Ob 10-letnici smrti ravnatelja Marka Bajuka S slovensko politično emigracijo so šle v svet ugledne osebnosti slovenskega javnega življenja: kulturni in prosvetni delavci, umetniki, pesniki, pisatelji, znanstveniki. Ena najmarkantnejših osebnosti je bil pokojni ravnatelj Marko Bajuk, katerega desetletnico smrti bomo obhajali 20. junija. Ni naš namen podajati njegovega življenjepisa, niti ne njegovega poklicnega dela, ko je kot profesor klasičnih jezikov napisal več odličnih učbenikov. Poudariti hočemo le na njegovo najbolj bogato življenjsko delo, kot skladatelja in pevovodja. Marko Bajuk je bil od Boga nadarjen glasbenik. V svojih pesmih bo živel, dokler bo živel slovenski narod. Že kot dijak se je začel glasbeno udejstvovati. Tako je bil že na Dunaju 4 leta pevovodja v „Dunajski Straži“. V profesorskih letih je leta 1919 organiziral v ljubljani pevsko društvo Ljubljana in bil pevovodja v njem 5 let. Organiziral je dalje „Društvo učiteljev glasbe“ (1922) in mu bil predsednik do leta 1938, ustanovil znani „Učiteljski pevski zbor“ (1923) in ga kot predsednik vodil 4 leta. Že leta 1920 je ustanovil tudi „Pevsko zvezo“ in bil njen pevovodja do leta 1941 ter vodil tudi vse njeno notranje delo. Ustanovil je glasilo Pevske zveze „Pevec“ ter je bil njegov sotrud-nik polnih 15 let. Že v dunajskih vseučiliških letih je j organiziral močan tamburaški zbor 32 članov. Pri pevskem društvu Ljubljana je naštudiral in vodil 23 javnih koncertov. Med drugim je izvajal Sattnerjev oratorij „Vnebovzetje“. V Pevski zvezi je organiziral več večjih pevskih nastopov v Ljubljani in no deželi, pri katerih je pelo 400 do 500 pevcev. Omenjamo samo Foersterjev koncert ob 100-letnici njegove smrti, ko ie pelo 80 pevovodij iz vse Slovenije in množični koncert ob Evharističnem kongresu v Ljubljani, ko je pod Bajukovo taktirko izvajalo koncertni spored 2.400 pevcev iz vse Slovenije. To je bil najmogočnejši slovenski pevski zbor, ki je sploh kdaj nastopil v zgodovini Slovencev. Na prostem je izvajal Tomcev oratorij „Sedem besed Kristusovih“. Kot glasbenik in skladatelj je pa napisal in izdal naslednja dela: Slovensko pevsko šolo, Prvo slovensko tamburaško šolo, v založbi Pevske zveze je izšla Bajukova knjiga „Mera v slovenski narodni pesmi“. Kot neumoren zbiratelj in zapisovatelj slovenskih narodnih pesmi je ravnatelj Bajuk opravil izredno delo, kajti na stotine in stotine slovenskih narodnih pesmi je rešil pozabe in jih ohranil poznejšim slovenskim rodovom. Tako je izdal 5 zvezkov Slovenskih narodnih pesmi in knjigo „Odmevi naših gajev“ (2 zvezka). Število pesmi, ki jih je uglasbil, gre v stotine in stotine ter skoro ni koncerta slovenskih pesmi, na katerem ne bi bila kaka Bajukova pesem. Slovenski pesmi je ostal zvest tudi v izseljenstvu ter je njeno lepoto s svojim zborom širil po vsej prostrani men-doški provinci ter z njo seznanjal domačine. Slovencem v Buenos Airesu je ostal v nejlepšem spominu koncert mendo-škega zbora v Buenos Airesu pod njegovim vodstvom 22. maja 1960 v proslavo praznika argentinske svobode. Nepozaben je ostal nastop združenih pevskih zborov Velikega Buenos Airesa — skupno nad 200 pevcev, ki je pod vodstvom ravn. Bajuka zapel 4 slovenske pesmi tako lepo in mogočno, kakor nismo ne prej in ne pozneje slišali v Buenos Airesu. Slovenci v Buenos Airesu so se spominu pokojnika oddolžili s tem, da so srednješolski tečaj imenovali po njem. Kakor je pokojni ravnatelj Bajuk vse svoje po delih tako bogato življenje daroval slovenskemu narodu in je s slovensko pesmijo utrjeval in širil slovensko zavest, tako je naš srednješolski tečaj ustanova, v kateri se mladi slovenski rod v izseljenstvu utrjuje v slovenstvu, 'tako da spoznava slovensko zgodovino, slovenski jezik in slovensko kulturo. Naj bodo požrtvovalnost, delavnost, idealizem in ljubezen do slovenstva pok. ravnatelja Marka Bajuka našemu mlademu rodu kažipot v življenju. S tem se bodo najlepše oddolžili njegovemu spominu. Ljubljanski radio v spomin dr. Ciganu Rev. dr. Blatnik, ki živi in deluje v Severni Ameriki, nam je poslal sledeče poročilo o pogrebu velikega koroškega kulturnega delavca dr. 'Cigana. Pismo je datirano še aprila, a smo ga zaradi stavke poštnega uslužbenstva v Argentini prejeli šele zadnje dni. Vendar ga zaradi zanimivosti kljub zakasnelosti objavljamo. Takole ur.'"1“ Paterson, N. J. — Bolezen in smrt prof. dr. Franceta Cigana, še prav posebno pa njegov veličastni pogreb v Ljubljani, je bil za slovenske komuniste neprijetna zadeva. Pokojnikovo nesebično delo za vzgojo koroške slovenske mladine, njegovi uspehi na glasbenem področju in posebno še skrb za ohranitev slovenskih ljudskih popevčic na skrajni narodni meji, kjer hoče tujec vsako sled slovenstva izbrisati, ni moglo iti neopaženo mimo narodno zavednih in za glasbo navdu-(Nad. na 2. sr.)