NOVEMBRSKI L IT E R A R N O - Z N A N S T V E NI SREČANJI V MAKEDONIJI
Po znanem mednarodnem pesniškem festivalu »Struški večeri poezije«, ki je bil letos konec avgusta desetič v Strugi kraj Ohridskega jezera, so v Makedoniji novembra priredili dve pomembni literarno-znanstve-ni manifestaciji: Osma Racinova srečanja v Titovem Velesu ter v Tetovu znanstven simpozij, posvečen dvestoletnici rojstva verskega pisatelja Kirila Pejčinoviča-Te-tovca.
Racinova srečanja, ki so bila letos od 9. do 12. novembra v Titovem Velesu in na Doj-ranu, niso le spominskega značaja, marveč predstavljajo tudi pomembno znanstveno prireditev. Na njih podeljujejo poglavitno književno nagrado za prozno delo ¦— »Ra-cinovo priznanje« —, ki ga je letos prejel prozaist Živko Cingo za roman »Velika voda«. Leto, ki je ravnokar minilo, pa je bilo sicer označeno kot najustvarjalnejše obdobje makedonske književne kritike in esejistike. — Posebno pozornost zasluži v okviru teh srečanj tematski simpozij »Razvojni procesi v sodobni makedonski literaturi«, na katerem so s svojimi strokovnimi in znanstvenimi poročili sodelovali pisatelji, profesorji in znanstveni delavci iz vseh jugoslovanskih republik. — Gostitelji so se
v svojih predavanjih največ ukvarjali s periodizacijo sodobne makedonske književnosti ter s tendencami njenega razvoja; v celoti ali delno so se temu problemu posvetili Aleksander Aleksiev, Miodrag Dru-govac, Dimitar Dimitrov, Gane Todorovski, Georgi Stardelov idr. Zagreb so zastopali Fran Petre z referatom o narodnem in koz-mopolitskem v makedonski književnosti, Krunoslav Panič, ki je govoril o legitimnosti jezikoslovnih pristopov v proučevanju sodobnih književnih procesov, ter Miroslav Vaupotić s poročilom o lastnostih novejše hrvatske in makedonske književne kritike. — Vojislav Ilić iz Novega Sada je razpravljal o konstituiranju motivov iz kulturnega areala v makedonski domovinski liriki, Tode Čolak iz Beograda o »enem izmed tokov sodobne makedonske književ-nosti<v pisatelj Safet Burina iz Mostarja pa o makedonski književnosti za otroke. — Vsa predavanja bodo objavljena v posebnem zborniku. Prejšnja leta so ob takšnih priložnostih že izšli podobno tematizirani zborniki: o makedonski prozi, makedonski drami, makedonski ljudski in umetni književnosti, o slovstvu malih narodov. — Na koncu so udeleženci »srečanj« obiskali hišo makedonskega pesnika Koče Racina.
170
v Tetovu pa je bila 24. in 25. novembra ob dvestoletnici rojstva verskega pisatelja Ki-rila Pejčinovića spominska slovesnost ter z njo združeno znanstveno zborovanje. — Pejčinović je skupaj z Joakimom Krčovskim izdal prve tiskane knjige v makedonskem jeziku. Rodil se je blizu Tetova, v večji in bogatejši vasi Tearce, postal menih in kot tak deloval v različnih makedonskih samostanih, najdlje pa je živel v sosednji vasi Lešok, kjer je tudi umrl. Napisal je več del — »Ogledalo«, Budimpešta 1816, »Tolažba grešnikov«, Solun 1840 —, v svojem epitafu pa je zapustil tudi prve stihe v sodobnem tetovskem narečju. — Na zborovanju so prebrali različne referate o Pejčinovičevem življenju in delu. Prvo skupino bi med njimi lahko predstavljala poročila o problemih literarno-kultumega značaja, posebej
še predavanje najboljšega poznavalca Pej-činovičevega dela akademika Haralampija Polenakoviča. V drugo skupino bi sodili referati, ki so osvetljevali Pejčinovićevo delo z jezikovne strani, v tretjo pa referati, ki so se s pisateljevim delom ukvarjali z zgodovinskih, kulturno-socioloških, vzgojnih in podobnih vidikov. Udeleženci so obiskali Pejčinovičev grob in rojstni kraj. — Prav za to priložnost so pripravili fototip-sko izdajo »Ogledala«, katerega tisk je tehnično dovršen, žal pa brez uvodne besede, komentarja in povrhu brez naslova na platnicah. Kakor na »srečanjih«, so tudi tu ob makedonskih znanstvenikih in strokovnjakih s prispevki sodelovali profesorji iz Novega Sada, Beograda, Prizrena in Ljubljane.
Dragi  S t e f a n i j a Filozofska fakulteta v Ljubljani
171