PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto XXm. St. 283 (6867) TRST, četrtek, 30. novembra 1967, POHOD SE JE NA POBUDO DOLCI JA PRIČEL V MILANU IN NEAPLJU V Rimu pred Ardeatinskimi jamami zaključen pohod za mir in svobodo Vietnama Proglas Parrija za manifestacije za Grčijo - Sporazum med strankami levega centra o vrhovnem sodnem svetu - Razprava o obveznem zavarovanju motornih vozil - Sporazum med Intersindom in sindikati glede ladje-delske industrije - Prekinjena stavka uslužbencev finančnih ministrstev Arabski vrh 9. decembra , RIM, 29. — Dve koloni udeležencev pohoda za mir in svo-“°d° Vietnama sta se danes združili v Rimu, s čimer se je za- J^jučil pohod, ki se je pričel v nu in v NeapijU. Udeleženci so se združili pri Ar-Sjptaskih jamah, kjer so polo-5“ venec na grob žrtev nacizma. tu je kolona, ki je po poti “«lno naraščala, odšla do vrat San /oSm’ kjer je čakala delegacija piPl z zastavo in odlikovanjem. r™tna množica je nato odšla pred plansko zbornico, kjer je dele-SPJa v spremstvu posl. Lombar-?Ja izročila predsedniku poslanske “Porniče in nato raznim skupinam “Psedilo resolucije, in s tem se je p°o°d zaključil. , " resoluciji je rečeno, da se lah-5? spopad v Vietnamu razširi in j? zakonih verižne reakcije prera-ste v svetovni spopad. Zato pozi; I*j° italijansko vlado, da obsodi “Opravilno ameriško politiko v v-otnamu. Kasneje je posebna de-ogacija oddala resolucijo tudi predan senata Udeleženci pohoda so bili pred Poslopjem poslanske zbornice o-pet ur. Zvečer se je sprevod 5°novno razvil po rimskih ulicah "“ Trga republike, kjer je bilo "“Ključno zborovanje, na katerem jt,na kratko spregovorilo več zna-kulturnih delavcev. Se prej pa £ delegacija, ki jo je vodil Danilo ji°lci, izročila na ameriškemu ve- ^Poslaništ prvih dneh novembra v Mila- v katerem se zahteva konec bombardiranja Vietnama Pohoda za mir se je udeležil tudi jezuit pater Barbieri, ki je dejal novinarjem, da se je pohoda udeležil na svojo pobudo, ker je mnenja, da gre za pobudo, ki nima opredeljenega ideološko-po liričnega značaja, in da njegova udeležba ne obvezuje reda, kateremu pripada. . . ... Dosmrtni senator Parn je izdal proglas za ostrejši protest proti grškemu režimu, ki z obsodbami na dosmrtno ječo, mučenjem m preganjanjem zatira vse, ki se sklicujejo na svobodo. Italijani, ki so poznali fašistično zatiranje, morajo odločneje reagirati, pri čemer pravi Parri, da se je vlada v okviru svojih možnosti že izrekla, da pa je sedaj dolžnost celotnega političnega sveta: strank, mladinskih gibanj in sindikatov, da se jasno zavzamejo in izrazijo. Parri poudarja, da je treba v vseh večjih mestih prirediti manifestacije ob sodelovanju vseh strank in vseh sil, ki se sklicujejo na demokracij0- . ,, , V poslanski zbornici se nadaljuje dolgotrajna razprava o vrhovnem sodnem svetu, pri čemer je med njo prišlo do izraza celotno vpraša- nje sodstva od zavlačevanj pri sod- , V Karniji se je pričela splošna bah do drugih pomanjkljivosti, stavka, ki bo trajala 24 ur. Stav-Glede perečega vprašanja načina1 ko so proglasile vse sindikalne or- leveea "ŠStot EtaX Tmrazum ! Sanizacije v soglasju z vsemi poli- levesa centra sklenile sporazum., strankami, ker namerava- jo ukiniti železniško progo Karnija-Tolmeč-Villa Santina. Poleg tega . ,—„oCvu poziv, naslovljen a- “eriškemu predsedniku Johnsonu, POLEMIKA V WASHINGTONU McNamara ni odstopil temveč je bil premeščen? Imenovan je bil za predsednika svetovne banke baje zaradi nesoglasij z Johnsonom .^ASHINGTON, 29. — Svetovna in predstavnik Bele hiše sta potrdila, da je bil McNama-J* imenovan za predsednika sve-J?1® banke. j imenovanju McNamare za f*• Zatrjuje se, da je McNamara hiv r°t°val vključevanju »politični11 faktorjev v izključno vojaške ij~°titve. Baje je nasprotoval zgra-vi protiraketnega sistema in tu-‘ mzširitvi bombardiranja na no-" °bjekte v Severnem Vietnamu. *°tavlja se, da je bil McNamara ^hja, da je odveč izdajati o-Pjhuie vsoto ze graditev protira-»fhega sistema. Glede bombardi-bu^a Severnega Vietnama pa je J mnenja, da to ni bistveni ele-u*nt za izboljšanje ameriških po-7aiev v Vietnamu. Zagovarjal pa £ graditev elektronske pregrade . Severnim in Južnim Vietnamom, se začela takoj debata o Vietnamu v varnostnem svetu. * o razvrednotenju funta MOSKVA, 29. — Moskovska «Pravda» piše, da razvrednotenje funta pomeni odkrito priznanje gospodarske in finančne krize laburistične vlade. Vendar pa, ugotavlja list, nima London namena revidirati stebrov svoje politike. Ti so: vstop v skupno tržišče, in Wil-sonovi napori v tem smislu se na daljujejo, ter stalno podpiranje a-meriške politike. Razvrednotenje funta, nadaljuje list, ni rešilo nobenega problema Velike Britanije. Morebiten spre jem v evropsko gospodarsko skupnost ne bo imel boljših učinkov. Sicer pa se najbolj dalekovidni pe litiki skupnega tržišča, in ne samo Francozi, bojijo morebitne pridružitve Londona spričo zelo tesnih vezi, ki jih ima z Washingtonom. Na koncu ugotavlja list, da skupno tržišče nikakor ni jamstvo za gospodarsko stabilnost in varnost za kogar koli. Ti sta bolj odvisni od vseevropskega sodelovanja. Končno ugotavlja list, da se vse države zahodne Evrope skušajo osvoboditi ameriškega varuštva. London pa še vedno verjame v moč dolarja levega centra sklenile sporazum, da se zavrne predlog Breganze in da se obnovi prvotno vladno besedilo zakonskega predloga, ki daje večji vpliv sodnikom sodišč, kot ga imajo sedaj sodniki kasacije. V bistvu gre za spor med dvema organizacijama sodnikov, pri čemer je tudi znano, da so sodniki ka-sacijskega sodišča zelo zaprti in desničarsko usmerjeni, medtem ko je velika večina sodnikov vseh o-stalih vrst sodišč zelo odprta in napredna. Načelniki skupin poslanske zbornice so se danes dogovorili o nadaljnjem delu in sklenili, da bodo ta teden zaključili obravnavo o vrhovnem sodnem svetu, nato pa bodo pričeli obravnavo o reformi univerz do 22. decembra, ko Do zbornica odšla na počitnice. Zelo verjetno bodo do takrat morali odobriti tudi podaljšanje proračuna, saj do konca leta zbornica ne bo mogla odobriti proračun za prihodnje leto, o katerem sedaj razpravlja senat. Na zasedanju komisije za notranje zadeve senata so med razpravo o zakonskem predlogu glede volitev v deželah demokristjani u-radno sporočili, da bodo zahtevali strogo izvajanje člena 63 pravilnika senata, ki določa, da lahko nek: senator govori o vsakem vprašanju, vendar največ četrt ure. Tega določila se do sedaj niso nikoli držali in ga zahtevajo demokristjani, da bi preprečili obstrukcijo, ki jo napovedujejo liberalci in misini. Komisija za notranje zadeve poslanske zbornice je danes pričela obravnavati zakonski predlog, ki! predvideva ustanovitev obveznega 1 zavarovanja za voznike moformh' vozil in motornih čolnov. Poročevalec posl. Longoni je obrazložil osnovne značilnosti predloga, ki uvaja sicer obvezno zavarovanje, vendar ohranja sedanji sistejm zasebnih zavarovalnih družb in konkurence med njimi, pri čemer pa uvaja ostrejše nadzorstvo nad njimi in poseben garancijski fonu za oškodovance, katerim so povzročili škodo tisti, ki niso bili zavarovani, so neznani, ali je njih zavarovalna družba pod stečajem. Minister za promet Andreotti je dejal, da je ta zakonski predlog pomemben, saj se na organski način ureja zelo pereče vprašanje, ki je v skoro vseh državah Evrope že rešeno. Vendar zbornica ne bo mogla v sedanji poslovni dobi zakona odobriti, če bi bila potrebna razprava v dvorani, zaradi česar je predlagal, da se spremeni postopek in da komisija cdslej zaseda o tem vprašanju na zakonodajni ravni. Z njegovim predlogom so se strinjali socialisti in demokristjani, komunisti in liberalci pa so dejali, da bodo odgovorili čim-prej. Za spremembo postopka ni zadostna enostavna večina članov komisije temveč praktično njih soglasje Med Intersindom in vsedržavnimi sindikalnimi organizacijami kovinarjev je bila podpisana okvirna pogodba, ki ureja vsa sindikalna vprašanja, do katerih bo prišlo z izvajanjem reorganizacije ladjedel-ske industrije z državno udeležbo, kot je predvideno s sklepi medministrske komisije za gospodarsko načrtovanje (CIPE). Sporazum u-reja zelo zapletena vprašanja prejemkov, zaposlitve, premeščanja zaposlenih iz podjetja v podjetje pa so na vidiku razni ukrepi, ki bodo znižali pomen celotnega področja kot so: predvidena ukinitev sodišča, deklasifikacija splošne bolnišnice in ukinitev uradov ENEL. Danes so bile zaprte vse trgovine, vsa industrijska podjetja, uradi, šole in drugi obrati. Medsindikalni odbor uslužbencev finančnih ministrstev je sporočil, da so prekinili stavko, ker je komisija za proračun in zaklad poslanske zbornice danes osvojila dva ukrepa glede preureditve pla- RABAT, 29. — Maroški radio je javil, da bo prihodnji arabski vrh 9. decembra v Rabatu. Radio je dodal, da je 11 arabskih državnih poglavarjev sprejelo vabilo maroškega kralja Hasana za sestanek. Sirija je odgovorila negativno, Saudova Arabija pa ni še odgovorila.. Sirski predsednik Atasi je izjavil, da Sirija ne bo sprejela britanske resolucije o Srednjem vzhodu, ki je bila sprejeta v varnostnem svetu. Atasi je izjavil, da je oborožena borba, ali bolje »ljudska osvobodilna vojna* edina rešitev krize na Srednjem vzhodu. Uradni predstavnik egiptovske vlade pa je izjavil, da so egiptovski voditelji pripravljeni iti na a-rabsko konferenco na vrhu kamor koli in vsak trenutek. Predstavnik Zajat je poudaril, da je ZAR pozvala arabsko zvezo, naj organizira konferenco, in je pripomnil, da upa, da se bo konference udeležila še štirinajsta arabska država, to je Ljudska republika Južni Jemen. Dodal je, da bo egiptovska vlada priznala vlado Južnega Jemena. «ZAR in arabske države so srečne ker je ljudstvu tega področja uspelo osvoboditi se kolonializma s privolitvijo zasedbene uprave.* MOSKVA, 29. — Sirski ministrski predsednik Zuajen je prišel nocoj v Moskvo na vodstvu delegacije svoje vlade. Na letališču je delegate sprejel predsednik vlade Kosigin. Sirci bodo ostali v Moskvi tri dni. PO RAZVREDNOTENJU FUNTA ŠTERLINGA Angleški finančni minister odstopil Dolg VVilsonov odgovor de Gaullu V Bonnu pravijo, da se njihovo stališče ni menjalo ■ Lunsove izjave ■ Odobreno posojilo Mednarodnega denarnega sklada Londonu LONDON, 29. — Danes so sporočili, da je finančni minister James Callaghan postal notranji minister, mesto finančnega ministra pa je prevzel Roy Jenkins. , . , Sporočili so, da je Callaghan odstopil nekaj minut pred razvrednotenjem funta, toda Wilson ga je prosil, naj ostane na svojem mestu še nekaj dni, da lahko opravi še nekatere obvez- nosti. V poučenih krogih pravijo, da se Callaghan ni strinjal z razvrednotenjem funta in da je bil glede tega v sporu z Wil-sonom. V Parizu je skupina «desetih» (glavne zahodne države iri Japonska) odobrila danes pogoje, v katerih bo Velika Britanija lahko dvignila pri Mednarodnem denarnem skladu milijardo in 400 milijonov dolarjev. Predsednik britanske vlade Wil-son je danes odgovoril generalu de Gaullu v zvezi z njegovim vetom proti vstopu Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost. Izjavil je, da ni moč rešiti evropskih problemov z napadanjem plačilne bilance posameznih držav ali ZDA. Wilson je izjavil, da britanska vlada ne sprejema nobene oblike pridružitve, temveč želi vstopiti čilnega sistema teh uslužbencev. ...............................................•"'•■'■■■■i"'1""""1"'111""""...«ii|«ii""""",|,,"||n PO SREČNO ZAKLJUČENIH POGAJANJIH Opolnoči se je rodila nova država Ljudska republika Južni Jemen Včeraj so Aden zapustili še zadnji britanski vojaki - Sporazum o britanski vojaški in civilni pomoči novi državi in o navezavi diplomatskih odnosov LONDON, 29. — V spodnji zbornici je angleški zunanji minister Brown med burnim ploskanjem poslancev treh strank sporočil, da bo Južna Arabija opolnoči po krajevnem času postala neodvisna. V_ Ženevi so • ov“u SVOjega poslanika. Jemen ; publikanci in rojalisti, namreč danes po dolgih poga-1 ,ip Jri| iam«i varnosti . .. ski režim privolil v predlog troj-! nega odbora, da se skliče «jemen nacionalna konferenca spra-ki naj bi se je udeležili re- | sku ve*. janjih podpisali končni sporazum o prenosu oblasti. S ten sporazumom uradno nastaja nova država: Ljudska republika se obvezuje, da bo jamčil varnost tujih skupnosti na svojem ozemlju, i ““““»-j- 7 “ . . Južna Arabija bo postala neod-1 uradno ne — odzvala na odstavi- tev Salala in vzpostavitev umirje-republikanskega režima. V visna 40 dni pred prvotno določe , va arzava: rjjuasita repumiKa nim datumom. Nova država zate- j r.ega tciiuuiin.aiiBs.vqia »cmum. v Južnega Jemena. Za Veliko Bri- j ma z ozemljem Adena 17 emigra- ■ nasprotju s tem je te dni opaziti tanijo je podpisal lord Shac.kle- tov ™v*° JS,„ e '1 I Okrepljeno dejavnost jemenskih to Juž- i sestavljali Južnoarabsko zvezo. j £rhlstov Radao Sana je poro. El Ca- Nova država men 155.400 kva- • nega Jemena pa Gatan bi. Zadnji britanski vojak v Adenu dratnih kilometrov, od katere je j ria so PoskušaU pretihotapiti samo ena stotina obdelovalna. Celotno ozemlje šteje 1.250.000 prebi- se je vkrcal danes nekaj pred 15. ( vaicev, od katerih jih 220.000 živi uro po krajevnem času na leta- j na ozem]jU Adena, ki je najmanjši lonosilko «Albion». To je bil po- / jn najbogatejši v federaciji. To pod- veljnik angleških mornariških strelcev polkovnik Morgan, ki je imel nalogo varovati evakuacijo 6.000 Britancev, iz tega protektorata Zjutraj so britanske oblasti slovesno izročile letališče vojski Južnega Jemena. Uradno sporočilo, ki so ga objavili v Ženevi ob zaključku pogajanj, javlja, da je bil sklenjen tudi sporazum, o britanski gospodarski pomoči novi državi, toda samo z veljavnostjo 6 mesecev. Velika Britanija ni hotela prevzeti nadaljnjih obveznosti, dokler problema temeljito ne prouči. Zato so se sporazumeli, da bodo nadaljevali pogajanja s tem v zvezi. Velika Britanija se je obvezala, da bo dala vojaško pomoč 10 milijonov funtov in civilno pomoč za drugih 50 milijonov funtov, razdeljenih med tri leta po neodvisnosti. Poleg tega je Velika Britanija postavila pogoj, da se ohranijo prijateljski odnosi med novo državo in Veliko Britanijo. Voditelji Južnega Jemena so se skli- m i , t_____________cevali na razvrednotenje funta in itd~ Med drugim sporazum izrecno I so zahtevali dodaten znesek. O tem določa, da se bo zgradila na trža- Pa se 11180 m°gb sporazumeti, škem področju tovarna «Grandi' Uradno javljajo tudi, da bosta motori* v sodelovanju med IRI in I Velika Britanija in Južni Jemen * navezali diplomatske odnose in 1- Boji v Vietnamu H?AJGON, 29. — Sinoči je ame-(i7a oklepna kolona padla v zase-j.. Partizanskih sil 65 km sevemo-S?°dno od Sajgona. Nastopila sta 4Cer‘Sko topništvo in letalstvo. Več J|jeriških tankov je bilo uničenih Poškodovanih. vV bližini Bu Dop, 145 km sever-(L 0cl Sajgona so osvobodilne sile >w) streljale z minometalci na 0-JK**6e posebnih čet. Pozneje so vJObodiine Siie izvršile napad m to oporišče. Ameriška le-VjuT So zatem začela bombardirati h? Področje. Bu Dop Je plsftaža kjer so pred 3 tedni bili Sr''' čudodelno ...................-............................ NADALJUJEJO SE POGAJANJA V ATENAH IN ANKARI Napoveduje se bližnji sporazum med Grčijo, Turčijo in Ciprom Baje je Grčija privolila v umik svojih čet z otoka boji __ pred med ameriškimi in o- Rodilnimi četami. Po petih urah so osvobodilne sile zapustile t .1 . ___.UAn ca 1. Do° in vojaško oporišče saj-vlade v bližini. Bu Dop ima *°Uino 10.000 prebivalcev .®«iieral Westmoreland je ob polž Wasl 1, da «st i” obmejno vu«..———___ Washing’tona trdil časni- teem'da ................. ifftetn. da ..sovražne sile uporab-no področje Kambo-tu’ Kakor le znano, so ameriške k!®, Izvršile že več napadov na illJbbosko ozemlje in stalno gro-luv z In vazi (o z izgovorom, da se ^vietnamske osvobodilne sile 5. “Jtajo na to ozemlje. KamboSki SJjJsednik Je že večkrat opozoril la*, ha ta ameriška napadalna de- NeW Yorku je sovjetski dele-nS Khznlecov med razpravo o » napada obt.o'11 2D\ velikih kJpbiov v Vietnamu. Ameriški do Ooldberg Je odge.or'', naj bi ATENE, 29. — Grška vlada je objavila nocoj sporočilo, v katerem javlja da so »diplomatski stiki za rešitev ciprske krize v zadnjih urah dobro napredovali in omogočajo upanje v bližnjo dokončno rešitev*. Glavni tajnik NATO Manlio Bro-sio Johnsonov osebni odposlanec Cyrus Vanče in U Tantov odposlanec Bennett so ves dan nadaljevali posvetovanja. Brosio se je zvečer ponovno sestal z grškim zunanjim ministrom skupno z ameriškim poslanikom v Atenah Talbotom. Po tem sestanku je Brosio izjavil da so med pogajanji napredovali da pa se niso še dokončno sporazumeli. Vsekakor pa je on optimist. Brosio je tudi izjavil, da ne bo šel več v Ankaro in da upa, da bo Jutri odpotoval v Bruselj. V New Yorku se je ciprski stalni delegat v OZN Rosides pogovarjal eno uro * U Tantom. Izjavil j- da ni dobil še nobenega sporočila o kakršnem koli sporazumu. , ,'ashl' gion Post* pa piše, da so dosegli sporazum o Cipru in da je I čela davi pod predsedstvom Ma-Grčija baje privolila v umik svojih kariosa, je trajala do 20. ure pa rednih čet s Cipra. Johnsonov odposlanec Vanče se je danes - ponovno sestal v Nikoziji s ciprskim predsednikom Makario-som. Baje mu je predložil konkreten načrt, da bi premagali krizo. Isti načrt je baje Vanče predložil tudi voditelju turške manjšine na Cipru Kučuku. Vanče se je pogovarjal davi tudi s ciprskim zunanjim ministrom Kiprianom. Prav ko je bil v teku njun razgovor, so tri turška vojaška letala letela zelo nizko nad Nikozijo. Se prej je neko turško letalo letelo nad severnim področjem otoka. Zatrjuje se, da se sedaj posvetujejo o mehanizmu za objavo morebitnega sporazuma. Glavni tajnik OZN U Tant bi naslovil poslanico trem prestolnicam ter bi določil jasne pogoje, ki bi jih tri prestolnice sprejele O teh pogojih pa ni še nič znanega. Seja ciprske vlad0, ki se je za krajevnem času. Takoj je Maka-rios sprejel Vanceja, da mu sporoči odgovor ciprske vlade na predloge za rešitev krize. Njun pogovor je trajal pozno v noč. V Ankari je predsednik turške vlade Demirel izjavil, da bodo objavili uradno sporočilo, «takoj ko bo dosežen sporazum*. Naser obišče Francijo? PARIZ, 29. — V dobro poučenih krogih pravijo, da de Gaulle upa, da bo Naser lahko v bližnji prihodnosti obiskal Francijo. V istih krogih pravijo, da je de Gaulle še pred junijskim spopadom proučeval spremembo francoske politike na Srednjem vzhodu, ki je bila do sedaj naklonjena Izraelu. V Parizu se zatrjuje, da je de Gaulle dokončno prepovedal dobavo 50 letal »Mirage III* Izraelu. ročje so najprej zavzeli Portugalci, pozneje pa je pripadlo Otomanskemu imperiju. Velika Britanija je leta 1799 zasedla otok Perim, 16. januarja 1839 pa Je zavzela Aden. Z zgraditvijo Sueškega prekopa je vse to področje, posebno pa Aden, postalo važno trgovsko in strateško področje. Od leta 1882 do 1914 je nad 23 arabskih državic tega področja postalo protektorat Velike Britanije na podlagi sporazumov, ki so jih šejki sklenili z Veliko Britanijo. Leta 1959 je šest šejka-tov podpisalo z Veliko Britanijo sporazum, ki odobrava ustanovitev federacije arabskih emiratov na jugu. V naslednjih treh letih so pristopili v federacijo še drugi šej-kati. Aprila 1962 se je ime spremenilo v Južnoarabsko federacijo. Osvobodilno gibanje se je začelo leta 1962 med revolucionarno vojno v Jemenu. Na konferenci leta 1964 v Lonanou je Velika Britanija privolila v načelo priznanja neodvisnosti, s tem da bi obdržala tamkajšnje vojaško oporišče. Toda o-svobodilna gibanja so ta predlog zavrnila. Sklep Velike Britanije, da ukine oporišče v Adenu in njena obljuba, da bo z letom 1968 priznala neodvisnost, sta pospešila borbo za oblast med dvema glavnima skupinama: Flosy (osvobodilna fronta zasedenega Južnega Jemena) in Fronta narodne osvoboditve, ki ga je podpirala zvezna vojska Južne federacije. V začetku tega meseca so bila v Kairu pogajanja med obema organizacijama, ki pa so bila brezuspešna. Medtem je Fronti narodne o-svoboditve uspelo s pomočjo južno-arabske vojske prevzeti nadzorstvo nad ozemljem in Velika Britanija je to gibanje priznala ter se z njim pogajala in sklenila sporazum. orožje v severovzhodne jemenske kraje. Jemenska republikanska vlada je večkrat izrazila pripravljenost, da naveže normalne stike s Saudsko Arabijo. V Kairu so prepričani, da bo prenVer Mohsen El Aini prosil Sudan, Tunizijo, Libijo in Kuvajt, da bodo v ta namen vplivali na Saudsko Arabijo. V Kairu menijo, da bo težko doseči trajen mir, če Saudska Arabija ne bo hotela vzpostaviti normalnih odnosov republikanskim Jemenom. TRAPANI, 29. — Libijska motorna izvidniška ladja je ustavila neko italijansko ribiško ladjo ob obali Tripolija. Ladjo in mornarje so izpustili, pač pa so enega člana posadke pridržali. Izpustili ga bodo brž, ko bo lastnik ladje plačal globo. kot polnopravna članica v skupnost. Omenil je, da politika »ravnanja s sosedom kot s prosjakom* ne pelje daleč in da «se glas lahko dviga na drugi strani Atlantika in ne na tej*. Zatem je Wilson komentiral nekatere de Gaullove izjave in ga pozval, naj bi skupno z Veliko Britanijo gradili močno, neodvisno in tekmovalno evropsko industrijo, ki bi bila plod tehničnega znanja Velike Britanije in njenih evropskih družabnikov. Nihče ne more individualno kljubovati njegovi indu: striji, in zato je treba koalizirati sile v razširjeno gospodarsko skupnost, ki naj temelji na trdni tehnološki podlagi. «To je edini temelj za gospodarsko in politično neodvisnost in za pristno evropsko besedo v mednarodnih zadevah.* Wilson je nato omenil, l; nosti angleške plačilne bilance, ki naj bi bila dokaz neskladnosti z gospodarstvom skupnosti, se je Wil-son vorašal: «Ali ni morda Francija imela primanjkljaja na istem sektorju dve leti po podpisu rim ske pogodbe?* Na trgovinskem sektorju, in še posebej kar se tiče delovnih in kreditnih pogojev v Veliki Britaniji, se britanska vlada obvezuje spoštovati rimsko pogodbo in med drugim sbditi zgledu drugih držav članic skupnosti, ki svobodno trgujejo z državami v razvoju, s katerimi imajo že zdavnaj politične in trgovske sporazume. Glede bri lanskega kreditnega sistema je W;l-son odgovoril de Gaullu, da pravzaprav francoski sistem ni v skladu z rimsko pogodbo. Glede de odločena prilagoditi britansko kmetijsko Dolitiko politiki skupnosti. Skliceval se je na to, da Velika Britanija ne more sprejeti sistema carin, ki bremeni kmetijstvo skupnega tržišča, in je pripomnil, da so našli rešitev zaradi nemškega pritiska leta 1966 in da samo Francija trdi, da ni rešitve. Zatem je Wilson izjavil, da je britanska vlada večkrat jasno izjavila, da sprejema obveznosti rim- Harold VVilson ske pogodbe, kar se tiče gibanja ka-pitalov v tujini, in sicer v prehodni dobi, v kateri se bo britanska politika prilagodila politiki skupnosti. Dodal je, da je svobodno gibanje kapitalov v okviru razširjene skupnosti bistvene važnosti, da se lahko ustvari evropska Industrijska in tehnološka podlaga. Vprašal se je, «zakaj general ne sprejema ponudbe. da bi diskutirali na evropski podlagi o vseh plateh mednarodnega položaja funta in tudi o možnosti evropske valute?* Sklicujoč se nato na dejstvo, da se mora Evropa postavljati proti ogromni moči ZDA, je VVilson pozval de Gaulla, naj ima «malo besed temveč naj ima dejanja*, kakor je na primer ustvaritev evropske tehnologije. Ker se Velika Britanija pripravlja dati pobudo na tem sektorju še pred začetkom pogajanj, se ta. pobuda lahko spremeni v stvarnost v obliki evropske industrijske neodvisnosti, samo če so Evropejci pripravljeni storiti vse mogoče, da ustvarijo skupno evropsko industrijsko tržišče. Zahodnonemška vlada je na svoji današnji seji razpravljala o de lovnih pogojev je na podlagi urad-, Gaullovi tiskovni konferenci. Ugo-nih podatkov v petletju 1932-66 zgn- j tovila je, da je bonska vlada še bila Velika Britanija na vsakih! vedno prepričana, da se morajo tisoč delavcev 230' delovnih dni, do 1 začeti v najkrajšem času poga'anja čim jih je Francija zgubila 322. | med skupnim tržiščem in država- «Oboji moramo delati bolje,* je | mj_ & se želijo včlaniti, dejal VVilson in je glede kmetij- izjava, ki jo je prebral uradni stva omenil, da je Velika Britanija predstavnik vlade, ugotavlja, da se stališče ni menjalo in Jemen išče priznanje v arabskih državah KAIRO, 29. — Jemenska vlada si prizadeva, da bi našla v arabskih državah še več razumevanja za svojo politiko in da bi Saudska Arabija priznala obstoj jemenske republike ter imela z njo dobre sosedske odnose. Delegacija jemenske republikanske vlade se je o tem pod vodstvom Mohsena El Ainija pogovarjala v Kairu s predsednikom Naserjem. Po pogovorih je odpotovala v Kartum, obiskala pa bo tudi Libijo, Tunizijo, Alžirijo, Maroko, Libanon, Sirijo in Irak. Jemenski zunanji minister Hasan El Meki pa je obiskal Moskvo. Še zlasti pomemben Je obisk jemenskega premiera v Kartumu, saj je predsednik sudanske vlade Ahmed Mahgoub tudi predsednik trojnega odbora, ki naj uveljavi sporazum o Jemenu. Sporazum sta podpisala predsednik Naser in kralj Fejsal. Potem ko so strmoglavili predsednika Salala, je novi jemen- jasnej e vlad- ne Toda tudi le se ni me- francosko je postalo še stališče bonske njalo. Nizozemski zunanji minister Luns je v intervjuju francoskemu desničarskemu dnevniku «Aurore* med drugim izjavil: «Ce Francija vztraja pri svojem vetu, se je treba bati hude krize v skupnem tržišču. Vse je odvisno od enotnosti petih družabnikov Francije. Na vsak način je treba priznati, da ni več evropskega idealizma, kakršen je bil v prvih letih graditve Evrope, in zadan mu je bil nov udarec, tako da bo razvoj skupnega tržišča trpel.* Luns pravi, da na Holandskem ne razumejo dobro francoskega stališča do Velike Bri. tanije. Pripomnil je: «Menim, da če obstaja država, ki je lahko gotova, da bo z Veliko Britanijo ali brez nje ohranila zakonito prednost v ustvarjajoči se Evropi, je ta država prav Francija.* Po Lunsovem mnenju je Evropa šestih premajhna, da bi lahko imela pravo vlogo v današnjem svetu. V Haagu je po sestanku treh zunanjih ministrov Beneluxa Luns izjavil, da tiskovna konferenca ne more veljati kot sredstvo za pogajanja, zlasti v primerih, kjer gre za pogodbo, ki določa točen postopek glede vprašanj, kakor je britanska zahteva za sprejem. JERUZALEM, 29. - Po današnji seji je izraelska vlada objavila sporočilo, v katerem pravi, da »globoko obžaluje* de Gaullove izjave o Izraelu na ponedeljkovi tiskovni konferenci. Sporočilo dodaja, da te izjave pomenijo «hudo žalitev židovskega ljudstva in izraelske države*. S sprejema na jugoslovanskem konzulatu ob državnem prazniku. Zgoraj od leve proti desni: podpredsednik pokrajinskega odbora Apih, pokrajinski svetovalec Rudolf, jugoslovanski generalni konzul Tepina in predsednik pokrajinskega odbora Savona. Spodaj del udeležencev sprejema LONDON, 29. — Foreign Office je javil, da sta Velika Britanija in ZAR sklenili obnoviti diplomatske odnose 12. decembra. Kakor je znano, so bili ti odnosi prekinjeni decembra 1965 v zvezi z Rodezijo. KOPENHAGEN, 29. — Sporočili so, da se bosta danska princesa Benedikte, drugorojenka kralja Friderika, in nemški princ Casimir de Sayn-Wittgestein-Berl3gurg poročila 3. februarja 1968 v Hilleroedu. Poroka bo imela zgloj družinski značaj. Ali se «bela trdnjava na jugu afriškega kontinenta res utrjuje SOLISTI NA KONCERTU DANES ZVEČER ■ -- ”■...— Enajstega novembra sta minili dve leti, odkar je Smithov režim enostransko razglasil neodvisnost in je uporniška Rodezija, ki je še vedno ni priznala večina držav na svetu, stopila v tretje leto obstoja. Vzdržala je zunanji pritisk, kj pa le ni bil tako hud, kakor bi ga radi v Londonu naslikali. Sankcije so bile polovičarske in marsikatera država Je na skrivaj ali pa pol skrivaj s posredniki še naprej trgovala in trguje z lanom Smithom. Ta pa je postal še bolj nepopustljiv, kar je lahko pred nekaj dnevi ugotovil britanski minister za odnose s Commonweal-thom George Thomson, ki se je z njim v presledkih pogovarjal deset ur. Minister Thomson je moral v parlamentu po vrnitvi v London priznati, da se je prepad med najnovejšim stališčem lana Smitha in pogoji britanske vlade še poglo-b'l. Ta nesoglasja se ne nanašajo fino na načelo NIBMAR (nobene neodvisnosti pred priznanjem vladavine večine), ampak tudi na ustavne predloge, ki jih vsebuje P "vi del listine s križarke «Tiger». Na tel križarki sta se zadnjič se-šla Smith in premier Wilson in bi se bila skoraj sporazumela. V zadnjem hipu je Smith «izmaknil glavo iz zanke* in Wilson Se je moral vrniti v London praznih rok. Britansko stališče se odtlej ni spremenilo in Thomson ga je v parlamentu ponovil. Prvič: Britanija ne misli »prodati* črncev v Rodeziji. Drugič: Britanska vlada vztraja pri tem, da v Rodeziji ni mogoče uporabili sile za dosego «častne in mirne rešitve*. Tretjič: Britanija se zaradi Rodezije ne misli spustiti v ekonomski spopad z Južnoafriško republiko. Ko so Thomsona vprašali, katere nove pomisleke Je imel lan Smith poleg tistih, ki so že znani, je odgovoril, da jih ne more navesti, lahko pa pove, da so v nasprotju s tremi izmed šestih načel britanske vlade. (1. Neoviran razvoj do večinske vlade. 2. Jamstva proti naknadnim spremembam. 3. Takojšnje izboljšanje pilitičnega položaja afriškega prebivalstva 4. Postopno odpravljanj rasnega razlikovanja. 5. Osnova za neodvisnost mora biti sprejemljiva za rodezijsko ljudstvo kot celoto, gesto točko je dodal premier Wilson v spodnji zbornici 25. januarja 1966 in se glasi: Ne glede na raso je treba zagotoviti, da večina ne bo zatirala manjšine ne manjšina večine.) Thomsonov obisk v Salisburyju — obiskal je tudi Pretorio in nekatera druga afriška mesta — je pokazal celo britanskim konservativcem in določenim poslovnim krogom v Rodeziji, ki želijo sporazum z Britanijo, da je vse priza- 11111111 • 111 • 11111 ■ 1111 ■ 111111111111111111111111 • 111111111111111 |i Poseben poštni žig ob otvoritvi proge Prešnica-Koper KOPER, 29. — Pošta Koper bo 2 decembra na dan otvoritve železniške proge Prešnica-Koper uporabljala priložnostni poštni žig Ne žigu bo poleg spominskega besedila tudi znak koprskega pristanišča. Filatelistično društvo «PTT Slovenija* iz Ljubljane bo otvoritev proge počastilo s posebnim spominskim ovitkom, na katerem bo znak mesta Koper z lokomotivo in ladjo ter posvetilo. Na ovitku bo nalepljena znamka za 0,30 N din iz letošnje novoletne serije, žigosana pa bo s priložnostnim poštnim žigom, ki bo v uporabi ob otvoritvi koprske železnice. Ovitek bo v prodaji tudi na pošti Koper in na razstavnem prostoru v Kopru. Filatelistično društvo Koper je odprlo v prostorih galerije nad kavarno Loža na Titovem trgu v Kopru razstavo, ki jo prireja v počastitev otvoritve nove železniške proge. devanje zaman. Popolnoma jasno se je tudi očrtal nesporazum med Londonom in Salisburyjem: medtem ko je Wilson pred Thomso-novim obiskom še vedno mislil na možnost pogajanj o priznanju neodvisnosti Rodezije, se lan Smith zanima samo še za pogajanja o priznanju. Zanj neodvisnost ni več sporna in se o njej sploh noče pogajati. Sicer ne bi prihajal na dan z novimi pomisleki. Nekaj upanja so vzbudili diplomatski premiki pred Thomsono-vim prihodom v Afriko. lan Smith je obiskal Pretorio in dva dni pozneje — 23. oktobra — je premier Vorster izjavil, da je treba »rodezijsko vprašanje rešiti v interesu vse Južne Afrike.* Potem je južnoafriški zunanji minister Muller obiskal London in Thomson se je spet sestal z njim v Pretorii. Politični opazovalci so vsa ta srečanja povezali z južnoafriškim pritiskom na Britanijo, naj bi se pridružila Franciji in prekršila štiri leta star embargo OZN na prodajo orožja Južnoafriški republiki. Za plačilo naj bi Pretoria nekoliko «pritisnila» na Rodezijo. Toda to so samo domneve in v bistvu utvare. Smithova vlada z vso naglico rine skozi parlament čedalje bolj rasistično zakonodajo. Namen teh prizadevanj je pregnati vse Afričane iz belih naselbin in uzakoniti segregacijo na javnih mestih, kjer je bila doslej po «običaju». Po dveh letih »neodvisne* Rodezije se vsiljuje tole glavno vprašanje: ali se «bela trdnjava* na jugu afriške celine res tako utrjuje, kakor je videti na prvi pogled? Vsa površna znamenja, kažejo, da se je afriški osvobodilni val ustavil na Zambeziju in da so zdaj Južnoafriška republika, Rodezija, portugalski koloniji Angola in Mozambik postale nepremagljiva o-vira. Toda pod površino in navidezno enotnostjo belih interesov so vendarle usodne razpoke. Od avgusta letos je postala gverila dosti bolj nevarna za Smitha kot kdajkoli poprej. In ne samo za Smitha. Nekaj desetin gverilcev v Rodeziji je tako prestrašilo Pretorio, da je naglo poslala svoje policijske in vojaške oddelke s helikopterji, da bi jih prestregli še na rodezijskem ozemlju. Nekaj sto, morda nekaj tisoč gverilcev v Angoli in Mozambiku priklepa v Afriki 150. 000 portugalskih vojakov. Izkoriščanje se nadaljuje, toda Portugalsko velja to izkoriščanje kolonij danes neprimerno več kakor še pred leti. Beli najemniki so morali neslavno pobegniti iz Konga in podpisati listino, da ne bodo nikoli več vtikali nosu v Afriko. Kar pa zadeva solidarriost med Pretorio in Salisburyjem, tudi ni vse tako rožnato. Premier Vorster se obotavlja, da bi za stalno vzel Smitha pod svojo zaščito. Odnos črncev do belcev v Rodeziji je že skoraj dvajset proti ena, petkrat slabši za belce, kakor odnos v Južnoafriški republiki. Ugleden južnoafriški ekonomist je opozoril Smitha, da bo čez dvajset let ta odnos v Rodeziji trideset proti ena na škodo belcev. In gospod Vorster dobro ve, da precej belcev v Rodeziji ne bo vztrajalo na položajih, če bi prišla in kadar bo prišla ura resničnega spopada. Zato je dvomljivo, za koga dela čas na jugu Afrike in če je bela trdnjava res tako močna in nepremagljiva, kakor bi bilo mogoče sklepati iz orokavičene britanske politike do rodezijskih upornikov. Afričani ne bodo delali v rokavicah, ko pride njihov čas. ADELAIDE, 29. V eksperimentalnem taborišču Woomera so danes izstrelili prvi avstralski umetni satelit. Težak je 49 kg in ima instrumente za merjenje sončnih žarkov v vesolju. Od leve na desno: Žarko Hrvatič, prof. Emesto Amstici in Aleksander Župančič, solisti pri Corellijevem ♦Concerto grosso v d-duru», ki ga bo izvajal orkester Glasbene matice pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra danes zvečer ob 20.30 v Kulturnem domu liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii «DAN NASILNE AKCIJE* Ostre oblike protesta francoskih vinogradnikov Kljub teinu, da ima Francija vina več kot dovolj, se je vlada sporazumela z alžirsko vlado za uvoz velikih količin vina iz Alžirije PARIZ, 29. — Blokiran železniški promet na progah Nlihes-Norbon-ne, Toulouse-Marseille in Mont-peilier-Marseille, pretrgane telefonske zveze v raznih občinah o-krožja Gironde ter pokrajine Be-ziers, promet preusmerjen po raznih državnih cestah okrožij Gard, Tam, Aude, vzhodnih Pirenejev in Gironde: takšna je bila danes ob 10. uri dopoldne prva bilanca ((dneva nasilne akcije*, ki so ga za danes napovedovale sindikalne organizacije vinogradov Juga v protest proti novim sporazumom med pariško in alžirsko vlado glede uvoza velike količine alžirskega vina v Francijo. Odločitev za »prehod k nasilni akciji od Pirenejev do Alp* je sprejel v soboto deželni odbor vinogradnikov okrožja Aude, ki se je zbral y Narbonni. Poleg tega je odbor napovedal represalije ((pro- ti uvoznikom vina v vsej južni deželi*. Spored današnjih protestnih demonstracij določa zlasti, da se postavi kar največ ovir na Železnike proee in glavne ces*e. Ceorav so sindikalni voditelji vinogradnike pozvali, naj se izogibajo vsakih oblik sabotaže, so vendar ti ponoči v okrožju G:ronde ter okrog Be-ziersa odžagali, podrli in se'gali na desetine telefonskih drogov. Danes zjutraj se je več sto vinogradnikov okrožja Bouches de Rho-ne zbralo na Trgu Republike v Arlesu. kjer so ljudem razdeljevali letak, na katerem je med drugim napisano: »Vinogradniki demonstrirajo danes za svojo pravico do življenja, proti kršitvi dane besede, proti uvažanju vin, proti nezakonitemu rezanju. Danes se dviga kmetijski Jug. Jutri se bo dvignil ves kmetijski svet.* Stojnicam Ponterošu včeraj ni manjkalo obiskovalcev ODKRIT SE NEPOJASNJEN ZLOČIN Izredna prijetnost potovanja s transatlan tikom Potovanje po morju si lahko danes vsakdo privošči bodisi zaradi pristopnih tarif bodisi zaradi splošnega izboljšanja raznih služb (bolj moderne ladje, večje število prog, privlačnost potovanj), ki so naredile tak način potovanja za simbol naše dobe. Nekoč je vkrcanje na ladjo pomenilo privilegij redkih ali pa nujnost emigrantov, danes pa Je vedno večje število oseb, ki se vkrcajo zaradi svojih poslovnih poti ali pa zato, da prebijejo na vedrem in prijetnem križarjenju svoje počitnice. Uspeh počitnic na morju Je treba pripisati tudi dejstvu, da se lahko križarjenje programira v katerem koli časti leta. Sedaj ni več omejitve »primerne sezone*: dovolj je, da izbereš med številnimi potovanji najbolj primemo. Ko sl izbral potovanje, ki ga nameravaš opraviti, ti ni treba nič več drugega, kot da se predaš izkušenosti uradov, ki Jih imajo plovne družbe v večjih centrih v državi in v tujini, ali potniških agencij, ki so povezane s plovnimi družbami. Poglejmo na primer, kako postrežejo potniku pri veliki plovni družbi, kot je na primer družba »Italia* Prvi stik potnika m družbe nastane, kot smo dejali, v kaki potovalni agenciji ali v kakem ura du družbe; ti uradi so v pomembnejših mestih vsega sveta. Tu dobiš prve informacije o da- tumih odhodov ladij raznih prog, o cenah kabin, o morebitnih tarifah nizke sezone, o ladji, izbrani za potovanje. Ko se je potnik odločil, potrdi naročilo s tem, da plača nekaj na račun. Potem se izpolni vprašalna pola s podatki o potniku ter seznam potrebnih dokumentov, za katere poskrbi kar sam urad. Tu se potnik že «čuti» na ladji in želi še druga obvestila: o hrani, o službah na ladji, o tipu oblek, o izletih na kopno Pozneje, ko je plačal vozovnico, potnik pretrga stik s potovalnim uradom ali z uradom družbe ter se pripravlja za stik z ladjo. Na ladji bo našel v svoji kabini knjižico, v kateri so podrobna obvestila ali navodila, ter razne tarife za razne usluge, ki jih je treba plačati: pranje in likanje, brivec in frizerka, izposojnina za ležalne stole in blazine .mesaže itd. Kdor potrebuje posebno dieto, se lahko zmeni z ladijskim »che-fom»; kdor potuje z otroki, mu jih bo lahko, kadar bo hotel, varovala »nurse#, ki Ji lahko zaupa. In kako se oblečemo na ladji? Vzeli smo za primer poto vanje na ladjah družbe «ltalie»: milo podnebje Je karakteristično za sončne atlantske proge in težko, da bi potniki teh ladij potre bovali zelo težka ali pa zelo lahka oblačila med časom plovbe. V prvem razred” (e večerna obleka običajna za večerjo ut seveoa za večerne plesne prireditve. To da potniki, ki iz tega ali drugega razloga potujejo z malo prtljage (kot na primer tisti, ki opravijo del poti z letalom), naj se ne počutijo neugodno, če imajo le temno obleko. Tu bi bilo morda zanimivo narediti nekakšno legitimacijo raznih tipov potnikov velike ladje. Na ladji se srečajo osebe raznih narodnosti. In čeprav skupno življenje nekako sili k izenačenju obnašanja vseh, pridejo vendar do izraza značilnosti in navade posameznih Tako so velike razlike med Američani in Italijani, Angleži in Francozi, Spanci in Nemci, in to od prvega trenutka, ko se programira križarjenje ali potovanje po morju Nemci ter državljani ZDA, kot v ostalem Anglo-saksoncl nasploh, začno misliti na potovanje že leto prej: že danes vedo, kje bodo prebili počitnice prihodnje poletje, naredili so sl že spored, določili datum, naročili vozovnico. To spada k njihovi mentaliteti in k njihovemu sistemu življenja Ne marajo nobenega tveron ia Italijani in deloma tudi Francozi, zvesti svoii značilnosti Improvizatorjev, so manj metodični ,bolj dovzetni za nenadne odločitve, ne delajo programov in raje naročijo potova nje skoraj v zadnjem času Na ladjah so Italijani zahtevni m se z lenobnostjo predajajo prijetnostim potovanja Drugi pa, zlasti Nemci in Američani so bolj temeljiti, metodično izkoristijo razne usluge, ki se nudijo potnikom, telovadijo in se masirajo, cenijo dobro kuhinjo ,ne opuste nobenega izleta. Vendar pa ni treba kdove kaj, pa človek lahko tudi razne karakterje pomeša. Številne priložnosti, ki jih nudi življenje na ladji za srečanja in zabave, ustvarijo kmalu splošno ozračje prisrčnosti. Potovanje na modemi in luksuzni ladji je res počitek, obnovi moči in daje veselje in brezskrbnost. Vse je praznik. Praznik oči za slike, mozaike, umetnine, ladijsko dekoracijo: praznik za ušesa ob odlični godbi v salonih; in potem praznik za častilce gastronomskih sladkosti, ki Jih ponuja ladijska kuhinja Veselje duha ob prijetnih pogovorih, igrah predstavah, praznovanjih. Prava obnovitev za organizem in ponovni razcvet energij za življenje na odprtem, telesna vaja, mimo spanje. Neki modrijan je dejal, da človeku ni nikoli žal za čas in denar, ki ga uporabi za ((opremo* duha z lepimi spomini Prav gotovo pa Je potovanje po morju zakladnica neizbrisnih spominov, ki lahko vedno obnovijo — ka dar človek to hoče — vse prijetne užitke kot še povsem sveža doži vetja. PAOLO DE DOMEN ICO Našli so truplo zakopano blizu hiše Preiskovalci so mislili najprej na ugrabitev, potem na nesrečo PARMA, 29. — Truplo Giusep-pa Scaramuzze, 58-letnega kmeta, ki je izginil 14 novembra, so danes karabinjerji našli zakopano meltr globoko na sosedovem posestvu kakih sto metrov od pokojnikovo hiše v Beneeetu. Karabinjeru so že več dni vneto iskali truplo Scaramuzze. Bili so namreč trdno prepričani, da je izginuli ubit. čeprav ni še nobenih uradmh izjav, se je vendar izvedelo, da je na truplu precejšnja rana, in sicer na glavi. Truplo so prepeljali na inštitut za sodno medicino v Padovi Verjetno bodo obdukcijo opravil jutri. Zvedelo s-> je tudi, da so karabinjerji pred nekaj dnevi začeli natančno pregledovati zemljišča vseh sosednih posestev. Skupine karabinjerjev so s priostre. nlml palicami sistematično preiskovali tla ter prav jaz ip na to, ali so tla trdna ali pa oi bila morda nakopana. Prav to sistematično iskanje je privedlo do uspeha, kaj-t na mestu, kjer je bil pokopan Scaramuzza, ni bilo nikakih sledov, ki bi opozarjali, da so bila tla še sveže prekopana. Zadnja oseba, ki je videla Sca-ramuzzo še živega, je njegov kravar Giuseppe Silvi, star 53 let. Silvi je preiskovalcem dejal, da sta se 14. novembra okrog štirih dve osebi z avtom pripeljali do Scara-muzzove hre ter začeli na ves glas klicati gospodarja. Neznanca sta rekla Scaramuzzi, naj gre z njima v Busseto, češ da je tam njegov sin močno bolan. Scaramuzza se je odpeljal z njima, ne da bi se prej niti preoblekel. Od tedaj ni o njem nič znano. Kravar je sicer vedno zatrjeval, da tisto jutro ni videl ne avtomobila ne tistih dveh oseb, ki so klicale Scaramuzzo, ker je ostal v hlevu pri svojem delu; zunaj je bila namreč še tema. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, je Silvi sedaj priprt v vojašnici karabinjerjev v Parmi. V prvem trenutku se Je ob izgi- i le notju kmeta mislilo na ugrabitev. Svojci Scaramuzze — kot v potrdilo te domneve — so prejeli neko pismo, ki jih je vabilo na sestanek na nekem travniku. Toda tja ni šel nihče. Pozneje so mislili na nesrečo in preiskali so vse tekoče vode in kanale na področju, toda brez uspeha. Tako se je vedno bolj utrjevala domneva, da gre za zločin, kar je končno današnja najdba trupla potrdila. padke ob cestnih hodnikih. Ko so po cestah vozili avtomobili s prižganimi lučmi, so podgane, ki so bile na sredi cest, zbežale v pritlične prostore, večinoma v trgovine. Po nekod so se ljudje, ki stanujejo v omenjenih ulicah, bali iti domov ter so se zatekli »> lokale, ki so bili še odprti. Podgane so pregnale tud; mačke, ki so zbežal . na strehe avtomobilov. Učenci kaznovani ker se niso dali cepiti GROSSETO. 29 - V osnovnih šolah v Grossetu so prepovedali obisk šole 134 učencem, in sicer kot kazen, ker niso opravili obveznih cepljenj (proti kozam, proti da-vici in proti poliomielitisu). Ta strogi ukrep je sprejela občinska uprava. Cepljenih otrok v osnovnih šolah Grosseta je okrog 4000. Od otrok, ki so bili sedaj ((kaznovani* s prepovedjo vstopa v šolo, pa so mnogi te šli k cepljenju. Spet zastrupljeni« v Kolumbiji? BOGOTA , 29. - Vesti, ki pa še niso potrjene, govore o novem kolektivnem zastrupljenju v Kolumbiji. V okrožju Cauca je neki deček umrl, kakih trideset oseb pa je v bolnišnicah v Popayanu ln Tlmbiu. Na področje so poslali sanitarno 1 pomoč. Niso znani vzroki tega za-| strupljenja komaj nekaj dni po j onem tragičnem zastrupljenju v Chlquinquiri, ki Je povzročilo smrt okrog osemdeset oseb.. V Pordenonu vlom v bančno podružnico PORDENON, 29. — V Monterea-Valcellina so tatovi iz neke plesne dvorane napravili skozi zid luknjo v podružnico Furlanske banke iz Maniaga ter odnesli več kot 1.800.000 Ur. Megla MILAN, 29. - Danes Je zopet po vsej Lombardiji gosta megla. 2e od zjutraj je vidljivost po cestah 30 do največ 60 metrov Letališči Li-nate ln Malpensa sta za promet zaprti. Letalo Alitalie, ki bi moralo prispeti lz New Yorka ob 7.50, je moralo pristati v Turinu. Vsa druga letala so usmerili ali v Rim ali v Genovo Letališče Unate so okrog 13. ure odprli, toda ob 15.30 so ga morali spet zapreti. Pač pa redno dela Malpensa, kamor so pozneje usmerili ves letalski promet. S tem, ko mnogo ljudi ne mara na pot z letalom, pa je nastal večji naval na vlake, ki vozijo natrpani, tako da so morali sestaviti še poseben vlak za Zttrich in okrepiti «Settebello» za Rim. Cestna policija je sporočila, da je na cestah lz Milana vidljivost vedno slabša, Z Juga države poročajo o močnih nevihtah. Tako je divjalo neurje nad Neapljem in okolico. Vzhodno Sicilijo so zajele hude nevihte in zračni vrtinci. Podgan« v Neaplju NEAPELJ, 29. — Podgane so preteklo noč napadle nekatere ceste v bližini neapeljskega pristanišča. Trume velikih sestradanih podgan, ki so prišle iz kanalov, so se usmerile v Ulice Marchese Campodiso-la, Rua Catalana, Oronzio, Masse in Flavio Gioia. Nekaj jih Je prišlo vse do Borznega trga in Trga Santa Maria dl Porto, kjer so se skrile pod stoječe avtomobile ali med od- ROVIGO, 29. — Po ukazu preiskovalnega sodnika lz Padove so aretirali 45-letnega zdravnika dr. Danila Perandina, ki je obtožen nedovoljene nabave ln posesti mamil. Zdravnik je od 31. oktobra v bolnišnici v Trecenti zaradi neke cestne nesreče; sedaj ga karabinjerji stražijo. B lo je prav med preiskavo o nesreči — zdravnik se je s svojim avtomobilom zaletel v neko drevo ob cesti — ko so preiskovalci ugotovili, da Je zdravnik nabavljal ln hranil mamila Zdi se, da je Pe-randln Jemal mamila zgolj zaradi tega, ker ni maral na operacijo: ima pa želodčni čir. M* gln&bu V «Borcu» pomembna razprava Milice Kacin-Wohinz Revija «Borec» objavlja v svoji enajsti številki razpravo Milice Kacin - Wohinz Revolucionarna preusmeritev socialistov v Julijski krajini po prvi svetovni vojni (1918 do 1921). Mimo te razprave sedaj ne bo mogel nihče, ki se kakor koli ukvarja s politično zgodovino našega področja. Zanimiv je tudi prispevek I-vana Krejta Opredeljevanje za levico v «Triglamv> (Odlomek iz rokopisa za drugo izdajo Spominov ljudskega agitatorja). Dr. Mirko Stiplovšek je napisal Pregled stavkovnega gibanja na Slovenskem 1917-1920. V številki je še mnogo drugih prispevkov, med revijami pa je navedena Rina-scita, pravzaprav Alda D’Alessi-ja analiza o delovanju organizaci je NATO nekoč in danes, objavljena v eni izmed številk te revije. , * » Matica, list izseljencev s Hrvat-ske, ki ga izdaja glavni odbor Matice izseljencev Hrvatske, objavlja v U. številki poleg raznih drugih člankov, ki naj izseljencem čim bolj približajo nekdanjo domovino, tudi prikaz hrvatske-ga slikarja Juraja Plančiča (1899-1930). Nadalje sta v tej številki predstavljena Drago Kovačevič, mojster keramike, ter pesnik Tin Ujevič. V Parizu je nenadoma umrl ravnatelj baleta gledališča «Bolšoj» PARIZ, 29. — V starosti 62 let je v Parizu umrl Leonid Lavro-sky, umetniški ravnatelj baleta moskovskega gledališča «Bolšoj». Njegovo truplo so našli v hotelski sobi; smrt je gotovo nastopila zaradi srčne kapi. Lavro-sky je bil v Parizu kot spremljevalec mladih solistov gledališča «Bolšoj», ki bi morali nastopiti na nekem mednarodnem ples-snem festivalu. Včeraj zvečer je Lavrosky še prisostvoval neki predstavi modernih baletov, potem pa se je vrnil v hotel. Zjutraj so ga našli mrtvega. Njegovo truplo bodo prepeljali v Moskvo. Lavrosky se je rodil v Leningradu. Vodil je najprej balet gledališča «Maky», potem je bil koreograf v gledališču «Kirov», leta 1945 pa so ga poklicali v «Bolšoj». Z »Normo* otvoritev v Firencah FIRENCE, 29. — Da bi se so- blUUnbbtvr* pranistka Elena Suliotis . ma opomogla (pod stalno trolo zaupnih zdravnikov 9‘eaa' lišča v Firencah) so preložili 0 voritveno predstavo operne sez ne, ki bi morala biti 30. novetlk bra, na 1. december. Omenjenu sopranistka bo pela nas^°^Z. vlogo v Bellinijevi operi <<"° ma». (Zanimivo, da bi P* 10™ Elena Suliotis tudi v tržoš**® gledališču Verdi v lanski sezon' nastopiti v tej vlogi. Zaradi o lelosti pa ni mogla peti m mesto nje je prišla v Trst o grajska pevka Radmila Bafcočev* • Doživela je zelo lep uspeh, 'a da so jo povabili tudi za ieto njo sezono. Nastopila bo. znano, v operi «Deklica iz Fs, kva (Ivan Grozni)«. Primietu opere bo 13. januarja. Tino Buazzelli je dobil medaljo MILAN, 29. — V «Societd giardino» v Milanu so igralcu J nu Buazzelliju podelili zlato _ daljo v priznanje njegove g'eatt liške dejavnosti in za vlogo Millerjevi drami «Smrt trffd**': ga potnika«. Navzočih je 5 mnogo igralcev, kritikov in ° činstva. Tino Buazzelli in Maltagliati sta potem naMP®* govorila o svojih gledaliških Jcušnjah. * * * Založba Carroccio iz Bologne izdala knjigo Dischi Volanti: hen venuti. Uvod h knjigi bosta nuP sala Inisero Cremaschi in t"® seppe Pederiali. Kardinal Tragik včeraj operiran VATIKAN, 29. — Vikar Rima dinal Luigi Traglia je moral zjutraj nemudoma pod operacij nož. Operiran je bil na žo1® a mehurju. Kardinal se že dlje c ni v redu počutil, vendar se ^ sprva mislilo, da gre za kako ° ko influence. Ko pa se mu je nje včeraj zvečer nenadoma. P slabšalo, so zdravniki ugotovili de motnje v žolčnem mehurju, j radi česar je moral kardinal ta* v neko kliniko v EUR. Danes « traj je bil operiran in obiavlJ je bilo, da je operacijo prestal. Kardinal Traglia ima sejrjj 72 let; kardinalski klobuk je “ leta 1960. Srajca PANCALDI iz lahkega bombažnega organdija z navpd." j( črtami v nevihtno modri, svinčeno sivi in zeleni barvi. Hlač® ^ bombažnega gabardina slonokoščene barve z zadrgo, obrobljeno vahnimi barvami, na žepu. Model ELLE ESSE. (Foto ENTE ^ - TURIN, Italija) NOVEMBER NEDEUA 26 on 7.30 do 11.30 ure Konrad PONEDELJEK 27 D<> 19.30 URE Bernard TOREK 28 u<> 19.30 ure Jakob SREDA 29 Višnja ZAPRTO DAN REPUBLIKE ČETRTEK 30 od 7.30 do 11.30 URE Andraž PETEK DECEMBER 1 NORMALEN DELOVNI ČAS Marjan h- Ul K < 2 I Qe O V9 oc Ul o. o Sc n ki Ul K" < a o < oe o V9 < K »/» Z < ec ~ O, Mirabelle, kako lepo je od l'as. da ste me povabili! — Ne bodite smešni, Amy, saj je , že čas, celo skrajni čas, da se Sednjič enkrat sestaneva. Navsezadnje sva imeli tudi nekaj skup-ne0“••• Johna. Ali ne? ~~ Oa, zato je precej čudno, da le nisva že davno poprej srečali. ,s svojimi eseji o umetnosti, a žohn in jaz... " Ah, videti je, kot da je bila Poprej potrebna Johnova smrt, VpH- Obe sva ga tako ljubili, da 01 bili gotovo druga drugo zaso-Fr°«K, če bi se bili srečali v času, . i* še živel, mar ne? A jaz sem 81 zares želela, da bi vas vzljubila. Zunaj je deževalo. Mirabelle je 8l,oji gostji ponudila skodelico vro-Ce0a čaja. " Oprostite mi samo za hip... Odšla je iz sobe in se kmalu jjrmla s pladnjem, na katerem so , 1 obloženi kruhki in keksi. Rek-la je. ," Kakšna gostiteljica sem ven-■or/ Saj sem vam pozabila ponu-bonbone. Tam za vami so, aroga Amy, ali jih morete doseči? Ko se je Amy obrnila, je Mira-Jlle napravila veščo in hitro kret-»]0. ..." Da, zares sem slaba gostite-Pca... _ je nadaljevala. — Čaj se an je gotovo že shladil. ."Ne, ne, še je vroč — je dejala my. _ s(e dobri, Ijubez-in lepi — kakor ta kitajski Porcelan pred nama. Mirabelle se je nasmehnila in se sama oddolžila svoji gostji z e|caj pokloni. Nato sta pričeli za-°ooljno srebati čaj. Draga Amy, koliko let imate? este, da se približujem že petin-*derndesetim. Toda marsikdo mi da jih sploh ne kažem to- *o... da ' Da, tako je, — je odgovorila '■V nekoliko zamišljeno. — Seve-sem nekoliko mlajša, imam jih *demdeset. A od vseh teh let so J najdražja tista, ki sem jih pre-***» z Johnom. Pa tudi meni, — je dejala Mi-^elle. — Ali ni to čudno? Živela pn z njim v zakonu dvajset let, ste ga vi spoznali. Ali se JPpPiinjate? Ali ni zares čudno, da ■j0 cenim ta leta. Bil je čudovit opefc, kajne? Tako dober, pleme-11 in ljubezniv! " In razen tega izreden umet-«. Njegovi pejsaži iz prve dobe naravnost nenadkriljivi... Mirabelle je pritrdilno prikimala 1 Olavo. " Toda, draga Amy. kako je z5 zdravjem? Mislim, da žen-vaših let... j." Zakaj vprašate? — je zaskrb-fn° povzela Amy in se prijela za ?R°- — Ali sem videti bolna? Mirabelle je vila čaj in zadovolj-motrila svojo gostjo. Ne, še ne, draga Amy. Toda D 1 Se mi, da ne boste tako zlahka ^niagali te bolezni. ujJJse je čvrsto oprijela naslo- 8|. Menda nočete reči... Vi mi-- ‘e -. Oh! — se je nasmehnila. — nn' - ■ . nie f . sen prejela vaše povabilo na . * v to vašo osamljeno hišo. In j. sem zamenjala skodelici, ko °dšli po obložene kruhke j, Predvidela sem, da boste to rr?rdi, — je mirno odgovorila Mi-p„el,e- - Zato sem skodelici zo-gf1 zamenjala. In tako ste vi, dra-s Ptaja, vendarle popili čaj, ki ^ vam ga namenila. C Dobro je tako. ker sva sedaj ,e ' ~~ je rekla Amy — Tudi jaz p’!1 prišla k vam pripravljena. 8(r'nesio sem nekaj strupa in ga j. v skodelico, ki ste jo pola L^' Predme in jo pozneje vzeli „8Se- Veste, hotela sem biti po-gotova. Toda zelo me zani- naj bi torej pomenilo, da ste zastrupili? Tega sem se bala, — Ah, to je moja specialiteta... — je rekla Mirabelle. — Mora biti podoben mojemu, tako se mi vsaj zdi. — Dobro, zdaj ko sva si storili to, kar sva že davno želeli, bi mogli biti odkriti druga proti drugi. Ali ste resnično ljubili Johna? — Ne. A vi? — Ne. Postal je čisto navaden lenuh, ali ne? .4 razen tega je ljubil razkošje. Ko se je poročil z vami, je pil kot žolna ali ne? — Da. Postajal je celo nevaren. Pa tudi kvartati je začel za denar, — je dodala besno. — Prav imate, — je dejala Mirabelle, — hazardiral ni samo s svojim talentom, ampak z vsem, kar je imel. Da ga nisem o pravem času zavarovala, bi bila danes v ubožnici. — Toda dejansko nisva imeli nikoli problemov z ženskami. — Kar se mene tiče, draga Amy, samo z vami... — To ni točno! — Je! — A zakaj? Nikoli pred njegovo ločitvijo se nisem shajala z njim. — Toda, draga Amy, zdaj se pogovarjava kot ženski in lahko ste iskreni. Nikoli vam ni uspelo, da bi me prevarali. Saj ste dalj časa pisali Johnu največje neumnosti, čeprav je bil vedno pripravljen vnovčiti vaše čeke. A njegove slike? Pah, lahko jih vzamete. Amy je bila videti osramočena. — Da, zares niso bile veliko vredne. Soglašam z vami. Vendar takrat nisem vedela za to. Sicer pa so mi bile njegove slike všeč, Mirabelle, pa me zaradi tega ne smete obsojati. Saj ste tudi vi... — In zdaj naina je obema žal, kajne, Amy? — Glava Amy Smith je klonila. Mirabelle Steivart se je zgrbila v fotelju. Kazalo je, da se bosta obe hkrati poslovili od življenja. Ko je Amy prenehala dihati, je Mirabelle počasi odprla najprej eno oko nato še drugo. — Ej, ti neumnica! — je rekla. — Čaj, ki sem ga popila, je bil zares hladen. Nalila sem si ga eno uro, preden si prišla. Zamenjava — kolikrat sem to vadila! — se mi je posrečila brez napake. V trenutku, ko si se obrnila in iskala bonbone, je bilo vse opravljeno. Z majhne police pod mizo je vzela tretjo skodelico čaja Obe skodelici z zastrupljenim čajem je dala na podstavek in pazila, da ničesar ne razlije. Nato si je skuhala nov čaj. Sedla je nasproti svoji mrtvi gostji in jo dolgo gledala. — Obe sva ga ljubili in obe sva ga sovražili. Toda ti nikoli nisi mogla razumeti njegovega «dru-gega jaza*. Samo meni se je to posrečilo. Prodrla sem v svet, ki ga je ustvaril samo zase. Pomagala sem mu, kolikor sem mogla. A tebi je uspelo ga prepričati, da ga bo tvoj denar reši' vseh nevšečnosti. Da se bo rešil stalnega strahu in negotovosti, da mu bo to omogočilo poln umetniški polet... O, danes bi uredila povsem drugače. če bi se razmere ponovile. Toda takrat... Da uspelo ti je, da si me sčasoma popolnoma izrinila... Ti si uničila mojega Johna, ti... neumna, slepa, sebična ženska! Bila si navaden črv... črv... smrt... Ali obstaja življenje po smrti? In če obstaja, ga tudi zdaj nekje loviš! Tekaš za njim' Iščeš mojega Johna! — Joj! — je vzkliknila tako glasno, da se je razlegalo po vsej hiši. — Pa ti si morda zdaj že z njim! Trenutek strahu in obupa je minil. Popolnoma mirno si je primaknila podstavek, na katerega je bila malo poprej postavila skodelico z zastrupljenim čajem. Brez najmanj- — Posluši Jakec, jest sm se odloču, de denem tudi jest gor ano betego od zlata-nine. Z atu ke tu j ema zdej u Trsti, ku be reč, konjuk-turo. Samo ano me skrbi — soudov nimam. Jest be tou dent gor tu reč na kredit. De be se ki usodu dnar, magari pruti garanciji. — Ma Mihec moj, kej si ne znaš neč pomagat! Sej jemamo našo Kreditno banko tam v vija Filzi. Bejži se če kej informirat. Sej tudi tebe pozna ceu Trst jn jest mislem, da ti bojo dali kej kredita. — Prou praveš. Bom prou šou. Me je žou, de se nisem vre prej odloču jn be lahko glih te dni naredu dobre afarje. Ke zdej, ke so jugoslovanski prazniki, je tle u Trsti koker ana velika operacija ku, denmo reč, u cajti vojske, kadar so se prpraulali za kašen žbarko dl napad na kašno državo. Jn so temi dajali tudi posebna jemena .Denmo reč Hitler je napade na R ušjo dau jeme «operacija Barbarossa» j n tudi vsi ta drugi so glih taku vsakmi žbarki v Severni Afriki, u Sicilji, na Francoskem dajali posebna jemena. Tudi zdej te dni be lahko dali posebno jeme. Jest be reku, de be se klicalo «opera- cija hladilnik*. Kaj rečeš ti? — Jest ne rečem neč, zatu ke se me zdi brez potrebe. Mene se samo dobro zdi, ke je zdej pršlo do tega, de so začeli nekej šacat jugoslovanske kupce jn začeli bet pruti njem bol prjazni. — Ma si vidu, kako lep pozdrav so jem pr-prauli? So nardili ane cegelce, ki piše gor po slovensko jn je napisano «spoštovani» jn «pro-semo vas, če be šli tod jn tod» jn 21.6.) Priporočljiva je opreznost za vse delavce na trgovinskem sektorju. Spremenili boste svoje mnenje o neki osebi, ki jo šele kratek čas poznate. RAK (od 22.6. do 22.7.) Vzpostavite nove stike s starimi sodelavci. Ugled, do katerega imate pravico, ne more biti ustvarjen na silo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zadovoljivi uspehi so zagotovljeni onim, ki se ukvarjajo s filmom in teatrom. Najostreje zavrnite neko nespoštljivo kritiko. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne dvigajte prahu okrog vprašanja, ki zanj niste strokovno pripravljeni. Obžalovali boste besede, ki ste jih izrazili na račun drage osebe. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nadaljujte z začetim delom in kmalu boste imeli dobre plodove. Bodite bolj strpni do svojih sosedov. ŠKORPIJON od 23.10. do 21.11.) Utegnili bi doseči velik osebni uspeh, če ne boste izgubili poguma. V čustvenem pogledu se skušajte zadovoljiti s tem, kar sto dosegli. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne kažite svoje nezaupljivosti tudi v primeru, ko bi bila upravičena. V novem okolju je potrebna večja previdnost. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne obračajte se do najvišjih osebnosti, če ni nujno. Prejeli boste zasluženo priznanje od družine VODNAR (od 21. i. do 19.2.) Glejte, da boste ohranili to, kar ste s trudom dosegli. Bodite bolj ljubeznivi z nekim svojim gostom. RIBI (od £0.2. do 20.3.) Prišlo bo do večjega spora v ustanovi, kjer delate, toda vi se ga ne udeležite. Brzdajte svoj jezik. nem kirurgu pravi, da je na neki pacientki izvršil hkrati kar tri operacije, ki jih organizem pacientke seveda ni mogel prenesti in je zato ženska umrla v strašnih mukah. Po dveh plastičnih operacijah, ki da jih je izvedel isti kirurg, pa sta dve pacientki ostali brez prsi. Nadalje v tem delu beremo, kako da je neki kirurg na isti kliniki z enim samim kirurškim prerezom nekemu pacientu prerezal trebušne mišice, črevesje in tudi mehur. Seveda -je objava tega dvignila škandal, kakršnega že dolgo ni bilo. To je še posebej razumljivo, če upoštevamo, da ni bilo ugotoviti, katere kirurge odnosno «kdiege» je avtor tega dela v svojem ((poročilu« opisal. Med prvimi, ki so jih v tem «poročilu» takoj spoznali, je bil hamburški kirurg dr. Goerg Grueber. To je tisti dr. Grueber, ki je kot svetnik revije «Der Štern« dobil tekst, ko ga je založnik ponudil uredništvu te hamburške revije, da bi ga objavljala v nadaljevanjih. Kirurg dr. Baeker pa se ni ukvarjal le s plastičnimi operacijami, preden se je lotil pisanja te škandalistične knjige. Svojo srečo je preizkušal na razne načine. Najprej je odprl svoj lepotilni salon, ki naj bi bil nekakšna klinika za medicinsko kozmetiko. Ko mu to ni uspelo, je dr. Baeker odpotoval na Portugalsko, kjer pa se ni lotil medicine, pač pa je ustanovil farmo kokoši ter veliko plantažo citron. Nasadil je kar 30.000 drevesc. Kokošja farma ni dajala dobička in tudi citrone niso dozorele. Tedaj se je dr. Baeker lotil drugega posla. Odprl je kopališče. Toda tudi kopališče je kmalu prišlo na boben. Poskušal je tudi z majhnim hotelom, v katerem naj bi gosti imeli tudi zdravniško pomoč. Kakor vidimo, je imel dr. Baeker veliko idej, toda nobene ni izpeljal. Tudi njegov hotelček je propadel. Tedaj se je spomnil ((zdravstvenih natikačev«, ki Jih je prodal neki tovarni čevljev. Ni mu uspelo.. In tedaj je klrurg-podjetnik pobegnil v Argentino, za seboj pa je pustil nad milijon 200 tisoč mark dolgov. Omenili smo, da Je ta svojevrsten »pisec« obdelal v svojem »poročilu« tudi nekega jugoslovanskega zdravnika, ki ga je imenoval dr. Zagreb. Temu avtor YZ pripisuje ((nemoralno tikanje deklet«. Dr. Zagreb Je zadevo prijavil odvetniku. In vendar založnik ne računa, da bi kakršna koli tožba uspela. Nenehno vztraja pri anonimnosti avtorja in trdi, da rokopisa sploh ni dobil neposredno od avtorja, pač od nekega drugega založni- j ka. ki da ga je kupil 1965. leta. Hkrati pa se širijo vesti, da bo dr. YZ s svojim ((poročilom« nadaljeval in da bo razkrinkal velik del hamburške gospode. Ko Je dr. Baeker pobegnil v Argentino, je pooblastil svojega pravnega zastopnika, da izjavi, da bi se on vrnil v Nemčijo, če bi ga ne aretirali že na letališču. Odvetnik je tudi dodal, da je dr. Baeker «zelo občutljiv, kar zadeva njegovo osebno čast«. In vendar pri vsem tem tožl-telji ne morejo dr. Baekerja spraviti pred sodišče, če se ta ne vrne iz Argentine. In zelo malo Je verjetno, da bo avtor dr. YZ zares prišel z onstran Atlantika. Sarda postala glavno in škofijsko mesto. Bogat material, ki so ga bili našli med izkopavanji, priča o kulturnem in gospodarskem razvoju mesteca. Pretežni del materiala predstav1,iajo fragmenti keramike, posod, kosi oziroma deli nožev, železnih Škarij, poleg tega pa še razni bronasti okraski in večje količine najrazličnejših železnih, predmetov. Izkopavanja so omogočila tudi odkritje obrambnih zidov, ki so obkrožali Šurdak, kakor tudi stolpov trikotne, kvadratne in okrogle oblike. prav takega kričavega rodoljubar-stva in nasilnega obračunavanja s strani fašizma, kot je bilo ravnanje begunske frakcije med vojno. Naša dežela Furlanija - Julijska krajina je doživela v dveh svetovnih vojnah razne vrste begunstva, nekatere prostovoljne, nekatere pa nasilne in po oblasteh določene. Ustavimo se pri tem, kar smo doživeli pri nas prostovoljnega begunstva po zadnji vojni in pri tistem prav tako prostovoljnem begunstvu, ki se je samo vdrlo kot plaz 1917. leta in ki ga je vzel pod svojo kritično analizo senator Tessitori, ker si je nadelo avreolo junaštva s tem, da je pokazalo pete svoji domačiji, a tiste, ki so ostali doma, obsulo z žalitvami, psovkami in procesi. Zaradi prve svetovne vojne, predvsem zaradi nesrečnega «Ca-poretta«, je preplavilo notranjost Italije kar 632.000 beguncev. Skoro točno pol milijona je bilo beguncev iz beneških pokrajin, 86.000 pa iz krajev, ki so poprej spadali pod bivše avstro-ogrsko cesarstvo. (Med 86 tisoč teh beguncev so bili Brici in ljudje iz zahodnega dela Tolminske, ki ga je italijanska vojska zasedla že maja 1915.) Italijanska vlada je po »Capo rettu« brž ustanovila poseben komisariat za begunce, ki je delil begunsko podporo in v naglici sestavil tudi statistike beguncev. Naštel je 128.605 beguncev iz Furlanije. Vodilni begunski krogi, ki so v Firencah nadaljevali z izdajanjem predvojnega videmskega lista ((Giomale di Udine«, so ogorčeni zavračali to številko, češ da je zbežalo najmanj še enkrat toliko ljudi iz Furlanije, ker so hoteli dati plebiscitarni značaj bezanju pred vojskami in soglasni volji furlanskega ljudstva, da se «umakne sramoti najbolj nečastnega in ponižujočega jarma«, kot je sedaj točno ponovil Tessitori takratne patetične izlive. «Zato se je zdelo furlanskim beguncem v Toskani, da bo še v večjem sijaju zablestel patriotizem beguncev, če bi -bilo število beguncev še večje.« Toda na žalost, vsem tem pretiravanjem nakljub, se je po vojni lotil sistematičnega preštevanja beguncev visoki komisariat za begunce, ki se je kasneje preimenoval v za Slovence zloglasno ministrstvo za osvobojene kraje. Pod vodstvom znamenitega statistika prof. Corrada Ginija, ki je bil strah in trepet visoko-šolcev med njimi tudi slovenskih na padovski univerzi, je bilo vseh beguncev iz Furlanije točno 134 tisoč 816, torej le malo več kot so jih med vojno ugotovili in daleč kot 350.000 kolikor so jih hoteli imeti in se z njimi ponašati voditelji begunskega gibanja. Doma v Furlaniji je ostalo 493.215 ljudi, ali večina furlanskega ljudstva. Kot je ugotovil Gaetano Pietra v svoji knjigi o bezanjih ljudi v Italiji med prvo svetovno vojno, je večina furlanskih beguncev pripadala bogatejšim mestnim krogom, družinam z malo otrok. Kmetov je bilo med begunci le malo. Zbežali so večinoma občinski, pokrajinski in drugi upravni uradniki, župani in občinski uradniki, zdravniki, profesorji, učitelji in trgovci. Velikanska večina duhovnikov je ostala pri svoji čredi, pač pa se ni čuditi, da je zbežal videmski nadškof Rossi, ki je že takrat slovel po svojd lahko vnetljivi nravi, ki ga je pod fašizmom in v zadnjih letih pastirovanja pripeljala v slepo ulico. Begunce je italijanska vlada razdelila po vsej Italiji brez pravega načrta. Največ jih je bilo v firenški pokrajini. V Firencah je bil sedež videmske prefekture, nadalje uradi pokrajinskega komisarja, komisarji in vicekomisar-ji občin, komisarji lokalnih ustanov in še razni drugi komisariati. Okoli teh so se ustanavljali krožki birokratov in političnih krogov. V teh krogih je vzklilo čudno in po svojih posledicah nesrečno tolmačenje izselitve, «eksoda», ezul-stva, begunstva. Ni to naš opis, ampak se ves čas zvesto držimo realnega Tessi-torijevega opisa. Glavni glasnik tega izkrivljenega begunskega gibanja je bil list «Giornale di Udine«, star liberalni list, ki mu je dajal smer Isidoro Furlani, istrski begunec, nepopustljiv in nezaupen direktor lista, zagrnjen in zaničljiv v svoji ostri polemiki. S svojega uredniškega mesta je ostro in krivično sodil ljudi, svoje rojake iz Furlanije, že v prvi številki svojega begunskega lista v Firencah si je postavil za nalogo, z vso strogostjo pobijati «disfati-zem» in «imboškate», to je defetizem in skrivače, ki bi jih morala zadeti neizprosna roka pravice. Vrli možje, tako se ogreva zanje Tessitori, ki so v prvih šestih mesecih avstrijsko-nemške okupacije, ustanovili začasni mestni odbor v Vidmu in ki so se, kolikor so se pač mogli, zavzemali za zaščito tistih, ki so ostali in za splošne javne koristi, nadalje 'tisti, ki so v maju 1918 prišli na njih mesto in sprejeli nase odgovornost župana in mestnih odbornikov ter, končno, vsi tisti, ki so ali pa ukazu okupatorja ali pa po lastni odgovornosti sprejeli take naloge, vsi ti so bili v listu zasmehovani, zmerjani in obtoženi hlapčevstva sovražniku in veleizdaje. Zapretili so jim, da jih po vojni čakajo sodišča in kazni. «Mi begunci,« je dvignil glas Furlani, «imamo sveto pravico, proglašati svoje višje stališče v domoljubnih zadevah in zahtevati moralno karanteno za člane mestnih odborov.« Ker ni duhovščina zbežala, so jo dolžili avstrijakantstva. A. R. (Konec jutri) Ob pnliki svečanosti, ki so jo priredili člani nekdanjih mladinskih društev je pd »Slavko Škamperle* pripravilo v svojih prostorih razstavo slovenske knjige in razstavo Bambičevih ilustracij ARHEOLOŠKA ODKRITJA V ALBANIJI Najnovejša arheološka raziskovanja v Albaniji so omogočila odkritje mesteca Šurdak, ki je bilo zgrajeno v poznem srednjem veku na eni od strateških točk v dolini reke Drim. Prvič je bilo to mestece omenjeno v VI. stoletju, ko ga je Štefan Bizantinski v nekem svojem delu imenoval »mesto Sarda*. V XII. in XVL stoletju je ČETRTEK, 30. NOVEMBRA 1967 Radio Trst A 7.15, 8. la, 13. r5, 14.15, 20.15 Poročila 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 12.00 Tri in ena - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah 17.00 Ansambe' Pacchiori - 17.20 Zgodovina ital. slovstva -17.30 Zaploskajmo jim - 18.00 Zbor «Ermes Grion» - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Viozzi: Koncert za trio - 18.55 Beltramov orkester - 19.10 Pisani balončki -19.40 Zabavni ansambli - 20.00 šport - 20.35 «Tast po sili«, veseloigra - 21.55 Motivi dveh Amerik - 22.30 Skladbe davnih dob - 22.45 Romantične melodije. 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13 15 Mali ansambli -13.30 Beneški solisti - 13.55 Knjižne novosti - 14.25 Orkester Pac chiori. Koper 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 19.15 Poročila 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.20 Nove plošče -11.00 Polke in valčki 11.30 Današnji pevci - 12.00, 13.00 in 14.00 Glasba po željah 13.40 Orkester Berlipp - 15.00 Prenos RL - 19.00 Ansambel M. Sepeta 19.30 Pre nos RL - 22.10 Jazz. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.07 Zvočni trak - 10.05 sola - 10.35 Ura glasbe - 11.30 Glasbena anto- logija - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Poje Rita Pavone - 14.40 «Canta-europa* - 16.00 Program za mladino - 16.30 Ameriške plošče - 17.20 Radijska priredba - 18.15 Veliki variete 19.30 Luna park - 20.20 Recital - 21.15 Mezzosopranistka S. Ludwig - 22.00 Politična tribuna. //. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Jazz - 1145 Pesmi desetletja - 13.00 Ne streljaj na pevca - 14.00 Juke box -14.45 Nove plošče - 15.15 Sopranistka L. Priče - 16.05 Rapsodija - 16.38 Popoldanski spored - 18.35 Enotni razred - 20.00 Kronike -21.50 Plesna glasba. ///. program 10.00 Brahmsove skladbe - 10.35 Na sporedu je B. Smetana - 13.00 Antologija interpretov - 14.30 Ire-lana in Barber - 15.15 Dvorakova komorna glasba - 16.15 William-sova simfonija št. 6 - 17.20 Francoščina - 17.45 Hindemithova simfonija - 18.30 Izredna lahka glasba - 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Koncert - 20.15 Janačkova opera »Lisica zvitorepka^. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 8.05 Radijska igra -9.05 Jug. pevci - 10.00 S. Matelič: Človek in stroji - 10.20 Glasbeno popotovanje - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Komorni zbor - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Za razve- drilo - 13.15 Z operetnih odrov - 14.00 M. Šober: Med Debelim rtičem in Sečo - 14.25 Baletni inter-mezzo - 15.05 Lahka glasba - 16.00 V. Konjar: Očetje in sinovi - 16.30 Glasbene poezije - 17.05 Ples ob petih - 18.00 Operni pevci - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Plesni orkester - 20.00 Domače pesmi - 21.00 Meša Selimovič: Derviš in smrt - 21.30 Praznični nokturno -22.10 Od Szymanowskega do Lu-toslavskega - 23.05 Iz sodobne jugoslovanske lirike. Ital. televizija 10.30-12.30 sola - 17.00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino -18.45 Kmetijska oddaja - 19.15 Te-lefilm - 19.45 Šport in kronike -20.30 Dnevnik 21.00 Musič Rama - 22.00 Politična tribuna - 23.00 Dnevnik. //. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 »Mi in drugi« - 22.05 Filmske in gledališke kronike. Jug. televizija 16.20, 20.00 in 23 20 Poročila — 1625 Tiktak - 16.40 Slike sveta otroški žumal - 17.10 Samac -Sarajevo, reportaža - 17.40 Letos nove šole, reportaža . 17.55 Simoniti: Partizanka Ana, opera . 19.00 Dežurna ulica, humor, oddaja -20.30 Podelitev plaket Branka Ziherla - 20.40 S. Vuga: Balada o temi, TV drama . 22.10 Poezija Vaška Pope . 22 25 Koncert: nastopa van Clibum - 23.40 Hokejsko srečanje Jugoslavija - Avstrija. Vreme včeraj: najvišja temperatura 10.4, najnižja 5.6, ob 19. uri 9.5 stopinje, vlaga 52 odst., zračni tlak 1011.9 pada, veter 10 km vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 30. novembra Andraž Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.24. Dolžina dneva 9.01. Luna vade ob 5,46 in zatone ob 15,17. Jutri, PETEK, 1. decembra Marijan KLJUB DOKAJ NEUGODNEMU VREMENU V SLOVENIJI Včeraj z avti, avtobusi in vlaki nad 35.000 jugoslovanskih turistov Z motornimi vozili je bilo okrog 26 odst. manj prihodov kot lani, z vlaki pa 50 odst. več - Nobene gneče v mestu zaradi upoštevanja navodil županstva Kakor je bilo pričakovati je bil včeraj na jugoslovanski praznik 29. novembra izreden obisk jugoslovanskih turistov, vendar ni bilo takega navala kot lansko leto, niti zastoja v mestnem prometu, kakor smo ga videli lani. Eden izmed vzrokov skrčenja števila jugoslovanskih gostov je prav gotovo slabo vreme, ki je v torek zajelo zlasti Slovenijo, saj je snežilo do Senožeč in je bila poledica po vseh cestah. Drugi vzrok Je manjše število prazničnih dni. Lani so imeli 3 ali 4 praznične dneve skupaj, letos pa samo 2. Razen tega je treba upoštevati, da letos prihaja vsak dan precejšnje število gostov iz raznih predelov Jugoslavije, ker so pač bili ukinjeni vizumi, medtem ko pred enim letom tega še ni bilo. Kljub vsemu temu pa lahko trdimo, da je bil včeraj izreden dotok jugoslovanskih gostov. Po podatkih italijanskih obmejnih organov je včeraj prišlo v Trst s potnim listom skupno 35.571 jugoslovanskih državljanov (gostje s prepustnicami niso všteti) in sicer 28.808 z avtomobili in avtobusi ter 6763 z vlaki. V primerjavi z lanskih 29. novembrom je bilo približno 26 odst. manj prihodov z avtobusi in avtomobili ter 50 odst. več prihodov z vlaki. Včeraj je prišlo skupno 187 avtobusov in 8456 avtomobilov. Največ prihodov je bilo preko bloka pri Fernetičih. Zastojev in motenj pri prometu ni bilo, ker so šoferji upoštevali nasvete, oziroma priporočilo župana, po katerih ulicah naj vozijo, da bodo laže dobili parkirni prostor. Kakor smo že poročali, so na blokih delili šoferjem letake v slovenščini in srbo-hrvaščini z dobrodošlico tržaškega župana in žrtežem itine-rarija za prihod od posameznih mejnih blokov. Razen tega pa so ojačali službo mestnih stražarjev in prometne policije ter rezervirali parkirne prostore za jugoslovanske goste. To je bila lepa in koristna pobuda. Za avtobuse in avtomobile, ki so prišli čez blok pri Fernetičih so bili parkirni prostori ob okrožju. In res tam smo lahko videli vče- raj največ evidenčnih tablic iz raznih krajev Jugoslavije, od Ljubljane do Zagreba, Splita, Subotice, Zenice, Bitola, itd. Kakor smo že omenili, je bil največji promet preko bloka pri Fernetičih. Avtomobili in avtobusi so začeli prihajati že okrog 2. ure po polnoči. V prvih jutranjih urah je bilo največ prihodov tja do 10.-11. ure. Formalnosti na meji so bile zelo kratke in tako ni bilo dolgih kolon. Odhodi so se začeli že popoldne, največ pa proti večeru. šoferji so bili namreč nekoliko v skrbeh, da se ne bi vreme spet poslabšalo in da ne bi imeli take težave, kot so jih imeli lansko leto, ko so kolone obtičale v snegu. Tudi v trgovinah ni bilo take gneče kot lani. Očitno je bilo, aa kupci že vedo, kam naj gredo nakupovat blago. Na Ponterošu je bilo seveda vse polno kupcev zlasti iz bolj oddaljenih in kmečkih krajev, večji del kupcev pa je sel v srednje in boljše trgovine. Letos ni bilo opaziti takega nakupovanja gospodinjskih strojev kot lani, precej dela, in seveda zaslužka, pa so imele še vedno zlatarne, trgovine z nadomestnimi deli za avtomobile, z žensko konfekcijo in igračami. Ker imajo praznični dan tudi danes, lahko pričakujemo, da bodo mnogi zlasti iz bližnjih krajev, prišli danes, ker so se včeraj bali gneče. OB PRAZNIKU SFRJ Zakuska obmejnih organov pri Škofijah Včeraj dopoldne, na državni praznik SFRJ so predstavniki jugoslovanskih oblasti povabili italijanske obmejne organe na zakusko v poslovalnici Kompasa na mejnem bloku pri škofijah. Z italijanske strani so bili prisotni dr. Patarino, šef obmejne policije finančni poročnik iz Milj Rudatis, šef carine dr. Cinti, šef blokov in drugi, z jugoslovanske strani pa Včeraj je deželni svet odobril zakonski osnutek o ureditvi uradov deželne uprave in deželnega sveta. Skupno z zakonskim osnutkom o osebju tvori ta osnutek pravo ogrodje avtonomne dežele. Za osnutek so glasovali demokristjani, socialisti in republikanec Cumbat, proti misovci in liberalci, komunisti in Bettoli (PSIUP) pa so se vzdržali. V začetku seje so začeli razpravo o posameznih členih. Kakor k zakonu o osebju so tudi k temu zakonu predlagali svetovalci številne popravke. Skoraj vse popravke opozicije je večina zavrnila, medtem ko je sprejela popravke poročevalca večine Dulcija in odbora. K členu 3 so komunista šiškovič in Calabria ter psiupovec Bettoli predlagali popravek, po katerem naj bi se ustanovil v neposredni odvisnosti od predsedstva deželnega odbora oddelek za zadeve narodnih manjšin. V besedilu zakonskega osnutka, ki ga je predložil deželni odbor, sploh ni bil omenjen urad za narodne manjšine. Ko pa so komunisti in Bettoli v komisiji predlagali ustanovitev takšnega oddelka, je odbornik Stopper predlagal pri 5. členu, ki govori o glavnem j tajništvu predsedstva, ustanovitev j odseka, ki naj bi se ukvarjal z ' manjšinskimi vprašanji, pri čemer IMIIIIIIIIIIIimillinllllllHIOlinHIIIIUUONUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIlllllllllimMmilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllinilllllllimimillllllllllllllllHIIIIIIllllllIHmilll načelnik Primožič, šef obmejne policije Fabjančič, upravnik carine' v Kopru Čehovin, šefi blokov in drugi. Goste je sprejel šef poslovalnice Kompasa Markežič. Italijanske goste je pozdravil Anton Fabjančič, ki je na kratko omenil pomen državnega praznika in poudaril dobre medsebojne odnose. Odgovoril mu je dr. Patarino, ki je ob državnem prazniku čestital jugoslovanskim predstavnikom ter izrazil prepričanje, da se bodo dobri medsebojni odnosi še nadaljevali in utrdili. Seja odbora za deželno načrtovanje Včeraj so pod predsedstvom odbornika Stopperja nadaljevali raz- pravo v deželnem posvetovalnem odboru za načrtovanje. Končali so splošno razpravo o predloženem dokumentu in po kratkem nagovoru predsednika Stopperja so se lotili teritorialne ureditve. V razpravo so posegli predsednik tržaške pokrajinske uprave dr. Savona, predstavnik videmske pokrajinske uprave prof. Burtulo, videmski župan prof. Cadetto, predsednik videmske trgovinske zbornice grof di Maniago, predstavnik tržaške trgovinske zbornice dr. Novelli, predstavnik zveze trgovcev v Trstu Geppi, predstavnik kmetovalcev Trevisan in predstavnik pordenon-ske občine dr. Musolla. Jutri bodo nadaljevali proučevanje spreminje-valnih predlogov glede teritorialne ureditve. Zatem bodo začeli razpravljati o spreminjevalnih predlogih glede proizvodnih sektorjev. Pričakujejo se nadaljnji sestanki prihodnji teden. NA POBUDO DEŽELNEGA ODBORA Ustanovitev komisije za vojaške služnosti Komisija bo predlagala deželnemu odboru razne rešitve Da bi bolj poglobili proučevanje zapletenih vprašanj, povezanih z vojaškimi služnostmi v naši deželi, je deželni odbor pred kratkim sklenil, da ustanovi posebno tehnično-pravno komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov za pravna, gospodarska in urbanistična vprašanja ter iz deželnih funkcionarjev. V komisiji so profesor ustavnega prava tržaške univerze prof. Paladin, profesor gospodarstva na pravni fakulteti v Trstu Bazo, videmski arhitekt Di Sopra kakor tudi voditelji deželnih uradov za načrtovanje, za urbanistiko, predsedstva deželnega odbora ter zakonodajnega in legalnega urada. Deželni odbor je poveril komisiji tri bistvene naloge. Predvsem mora komisija nakazati novosti na pravni ravni, ki bi lahko čimbolj zajamčile uresničenje potreb na področju naše dežele, ki je podvrženo vojaškim služnostim; poleg tega mora tudi s stiki z odgovornimi oblastmi proučiti možne oblike preureditve teh služnosti, da se niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui SEJA DEŽELNEGA SVETA Večina zavrnila predlog za ustanovitev posebnega oddelka za manjšinske zadeve Za predlog so glasovali samo komunisti in psiupovec Bettoli, ki so ga postavili Večina je izglasovala zakonski osnutek o ureditvi deželnih uradov pa ni neposredno omenil slovenske lež, namesto da bi določal dva sta-manjšine, ampak se skliceval na leža: enega za deželni odbor in zakon št. 4 od 4. aprila 1966, ki enega za deželni svet. S tem pa tudi sam ne imenuje izrecno manj-, se podcenjuje deželni svet in se Jugoslovanski avtobusi vzdolž obale SEJA TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Soglasno odobrena enotna resolucija o protosinhrotronu pri Doberdobu Zavrnjena resolucija liberalca Jone, ki je zahteval ostavko pokrajinskega odbora zaradi odstopa odbornika Rudolfa (SS) šine, namreč se sklicuje na člen 3 deželnega statuta, kateri govori o pravicah slovenske manjšine. Kot smo že pisali v zvezi s splošno razpravo, je svetovalec šiškovič zahteval, da se ustanovi oddelek za manjšine. Pri včerajšnji obrazložitvi popravka je šiškovič v glavnem ponovil takratne argumente in ponovno podkrepil svojo zahtevo s temeljitimi argumenti. Rekel je, da je treba že v začetku predvidevati, da bo ta oddelek važen, seveda če mu hoče deželni odbor to važnost pripisati. Če pa" hoče odbor’ vprašanja slovenske manjšine podcenjevati, tedaj ne more pomagati niti odsek niti oddelek in niti direkcija. Nobene pomoči namreč ni, če ni politične volje za reševanje določenih vprašanj, šiškovič je zatem dejal: «Mi zahtevamo, da se ta popravek vključi, kamor spada, to je med člen 3, kjer se izrecno govori o nalogah predsedstva deželnega odbora. Drugič zahtevamo, naj se ustanovi oddelek ki naj usklaja delo vseh odborništev za zadeve slovenske manjšine. Pri tem ne gre le za etnične zahteve in jezik, marveč tudi za šolska, gospodarska in - . , _ . socialna vprašanja. Smo pa odločno yec ,«generalov» ter da se preveč proti temu, da bi pri členu 5 v upravni^ aparat. mu dejansko jemlje avtonomija, ki mu pristaja, saj je zakonodajni organ in bi moral imeti prednost pred odborom. Rekel je nadalje, da se komunisti ne strinjajo s tezo, da ne bi mogli še bolj skrčiti števila deželnega osebja. Pri tem ima seveda zopet levji delež odbor, medtem ko so še skrčili število uslužbencev deželnega sveta, ki jih je samo 83. Rekel je, da imajo nekatera odbomištva preveč osebja. Pri tem so zlasti zelo malo skrčili vodstveno osebje, medtem ko so krepko rezali pri izvršilnem in pomožnem osebju. Končno se bo skupina vzdržala, ker niso sprejeli njenega predloga glede u-stanovitve oddelka za manjšine. Odboru namreč noče iti v glavo, da_ je bila ustanovljena avtonomna dežela s posebnim statutom zato, ker so tu Slovenci. Liberalec Morpurgo je napovedal nasprotni glas svoje skupine zlasti zato, ker je zakonski osnutek v nasprotju z določbami deželnega statuta, ki predvideva veliko decentralizacijo, to je, da opravlja dežela mnogo svojih funkcij preko pokrajin in občin. Rekel je, da je v staležu deželnega osebja pre- skrbijo nebistvene obveznosti. Nadalje naj bi komisija priporočala deželi razne ukrepe v korist področjem, ki so oškodovana zaradi vojaških služnosti, pri čemer bi morali upoštevati naravno gospodarsko poslanstvo teh področij in njihov zastoj. Končno naj bi komisija nakazala oblike odškodnine, spodbud in posegov države v prid Furlaniji Julijski krajini, ki je kot obmejna dežela obremenjena z vojaškimi služnostmi in mora zato prispevati velike žrtve v prid vsej nacionalni skupnosti. Ustanovitev te komisije spada v okvir akcij, ki jih je začela dežela za rešitev tega vprašanja že od vsega začetka. Marca 1965 so v deželnem svetu obširno razpravljali o tem vprašanju in soglasno odobrili resolucijo, s katero so zahtevali reformo služnosti ter posege, ki naj bi nadomestili gospodarsko škodo, katero trpi dežela zaradi njih. Poleg tega so predsednik Berzanti in številni odborniki večkrat predočili vladi in vladnim oblastem to resno vprašanje ter zahtevali odškodnino, štirinajstega novembra je Berzanti predsedniku vlade ob njegovem obisku v Furlaniji podrobno poročal o služnostih, pri čemer so bili navzoči številni upravljavci, parlamentarci in predstavniki največjih krajevnih ustanov v deželi. Takrat je Berzanti naglasil, da je položaj zelo resen in zahteval takojšnje u-krepe. Sedaj bo treba dati stvarne predloge in ravno naloga ko misije je, da jih pripravi. Na vsak način je očitno, da vojaške služnosti močno zavirajo vso gospodarsko dejavnost na področjih, kjer so v veljavi. Zato niso dovolj krajevni napori, marveč mora izkazati solidarnost vsa država. Prosvetno društvo IGO GRUDEN iz Nabrežine priredi v nedeljo, 3. decembra, ob 16.30 v društvenih prostorih miklavževanje za otroke. Darila sprejemamo v soboto zvečer in v nedeljo na sedežu društva. Vljudno vabljeni! točki 3 ostalo besedilo kot so ga predlagali v Komisiji, potem ko smo mi predlagali svoj popravek.® šiškovič je še enkrat poudaril, da se popravek večine ne sklicuje „ u ulau,u^v n. na manjšino, marveč se skriva pod narjev, pa bi delo dežele zavirali. Socialist Volpe je rekel, da ima dežela mnogo nalog ter da je nujno, da razpolaga z zadostnim številom osebja, da lahko te naloge opravlja, če ne bi stalež predvideval dovolj uradnikov in funkcio- Na sinočnjem zasedanju tržaškega pokrajmskega sveta so svetovalci obravnavali vrsto vprašanj, ki so bistvenega pomena za nadaljnji gospodarski in socialni razvoj celotnega tržaškega ozemlja. Sem spadajo predvsem vprašanje Izgradnje protosinhrotrona v Doberdobu in druga, ki zadevajo razvoj tržaškega pristanišča, pomorskih in kopnih povezav Trsta z zaledjem, oziroma z raznimi pristanišči na Sredozemskem morju in v svetu. Na začetku seje je predsednik Savona izjavil, da je pokrajinski odbor sklenil, da se ne vnese resolucije liberalnega predstavnika Jone v dnevni red zasedanja. Gre za predlog resolucije, ki zahteva ostavko pokrajinskega odbora spričo ostavke odbornika Slovenske skupnosti Rudolfa. Predsednik Savona je izjavil, da je predstavnik KE sprejel vabilo pokrajinskega odbora ter začasno ostal na svojem mestu. Naj večjo pozornost pa so svetovalci posvetili dvema predlogoma resolucij, ki zadevajo gradnjo protosinhrotrona pri Doberdobu. Resoluciji so predlagali komunistična skupina In svetovalca Miani iPSU) in Coslovich (KD). Obe resoluciji sta si podobni in se razlikujeta samo glede ostrine postavljanja vprašanja. Komunistična resolucija pravi, da je treba odločno zahtevati, da se napravi konec zavlačevanju, ki ga povzročajo vojaški krogi v okviru vojaških služnosti na vzhodni meji države. Prav te zahteve so naletele na določen odpor posebno pri desničarskih svetovalcih. Predsednik Savona je rešil vprašanje tako, da je prekinil sejo ter sklical predstavnike raznih skupin, da bj se pogovorili o sestavi enotne resolucije. To se je tudi zgodilo. Po več kot četrturni prekinitvi je bil dosežen sporazum in predložena resolucija je bila soglasno sprejeta. V resoluciji se najprej ugotavlja negotovost glede izbire mesta za gradnjo protosinhrotrona ter se poudarja, da bi ta pobuda ustanove CERN bila zelo pomemhna za deželno gospodarstvo. Zato se pokrajinski odbor in predsednik obvezujeta, da bosta sporazumno z deželno oblastjo, z goriško pokrajino in drugimi krajevnimi ustano- vami posredovala pri vladi in pri parlamentu, da bi Italija predlagala naj se protosinhrotron zgradi v Doberdobu ter da se čimprej premostijo vse ovire vojaškega značaja. Izgradnja sinhrotrona v Dober dobu bi bila zelo pomembna, kot je izjavila komunistična svetovalka Laura Weiss, ker bi šlo za investicije za okoli 250 milijard lir in kjer bi bilo zaposlenih v doglednem času okoli 10.000 oseb. V nadaljevanju seje so predsednik Savona In razni odborniki odgovorili na številna vprašanja svetovalcev. Posebno zanimiva so bila vprašanja, ki so zadevala tržaško gospodarstvo, brodarstvo, železniške tarife itd. Komunisti so tudi zahtevali, naj pokrajinska uprava poskrbi za učinkovito akcijo proti fašističnemu nasilju v Grčiji. Dr. Savona je obljubil, da se bo že danes posvetoval z deželnimi predstavniki in raznimi političnimi skupinami. Seja miljskega občinskega sveta icmsKin upraviteljev v viu-o posredovanju v Rimu gle-reditve problema vojaških sti. Dejal je, da je ob tej Ob začetku sinočnje seje miljske-ga občinskega sveta je župan na kratko omenil procese in obsodbe grških demokratov, nato pa je občinski svet sklenil poslati protestno brzojavko grškemu konzulu. Župan je potem poročal o sestanku občinskih upraviteljev v mu in de ureditve služnosti. Dejal je, da je priliki še posebej posredoval ministru Tremelloniju, da bi vojska zapustila Lazaret. Minister Tremelloni mu je obljubil, da bo posredoval za sestanek med vojaškim poveljstvom v Padovi in predstavniki miljske občinske uprave za rešitev te zadeve. Glede krize v ladjedelnici Fel- szegy je župan povedal, da je dobil zagotovila od predsednika de- želne uprave dr. Berzantija in da je vladni komisar posredoval, da so delavci dobili plače, vendar ni na vidiku še nobena rešitev, zaradi česar bodo jutri delavci stav- kali in demonstrirali v Trstu. Občinski svet je nato odobril nekatere sklepe občinskega odbora ter z večino glasov odobril protestno resolucijo, ki jo je predlagal psiupovski svetovalec Gašperini proti obsodbi Debreya v Boliviji. Prav tako je občinski svet, tokrat soglasno, odobril resolucijo, ki izraža solidarnost s prodajalci bencina in zahteva dodelitev kontingenta bencina po znižani ceni na Tržaškem. Uradni akti o zasedanju o kavi V teh dneh je izšla zbirka «Urad-ni akti« (Atti ufficiali) III. mednarodnega dneva kave v okviru letošnjega tržaškega velesejma. Na zasedanju so obravnavali pomembno vprašanje kvalitete in propagande kot instrumentov za povečanje potrošnje kave. Zbirka vsebuje zanimiva poročila svetovnih strokovnjakov s področja kave. Izdala jo je Avtonomna ustanova tržaškega vzorčnega velesejma. citatom določenega deželnega zakona, ki tudi sam ne omenja manjšine. V zvezi s tem popravkom je spregovoril tudi komunist Pellegrini, ki je med drugim rekel: «Zavedati se moramo, da če imamo danes deželo s posebnim statutom, jo imamo samo zaradi obstoja Slovencev. Če se tega ne zavedate, se pravzaprav niti ne zavedate, da delujemo kot dežela s posebnim statutom. Če se statut spoštuje, moramo imeti tudi upravni organ, ki se za zadeve Slovencev zanima.® Poročevalec Dulci je v odgovoru na to naglasil, Kar je že rekel zadnjič med splošno razpravo o tem predmetu. Dulci je rekel, da razume ši.škoviča in Pellegrinija, toda je dejal, da bo lahko urad za splošne zadeve obravnaval in izvajal za sedaj te funkcije. Če bo v prihodnosti ta problem zahteval nadaljnje razširitve, ne more odbor izključiti a priori te možnosti. Če bo torej oddelek potreben, ga bo ustanovil. Približno iste misli je izrekel tudi odbornik Stopper. Sledilo je glasovanje o popravkih in zanj so dali svoj glas samo komunisti in Bettoli (PSIUP), proti pa ostali. Ko se je Končala razprava o posameznih členih, so prišle na vrsto glasovalne izjave. Komunist šiškovič je takoj v začetku povedal, da se bo njegova skupina vzdržala glasovanja iz raznih razlogov. Predvsem je zakonski osnutek pomanjkljiv, ker določa samo en sta- Tudi misovec Wondrich je kritiziral deželni upravni aparat ter rekel, da je mnogo «generalov®, »častnikov® in »podčastnikov® zelo malo pa «navadnih vojakov®. Dejal je, da predvideva zakonski o-snutek za vodilne funkcionarje kar 315 mest. Zadnji je spregovoril demokristjan Cociarmi, ki je zagovarjal zakonski osnutek in rekel, da ima naša dežela v primerjavi z drugimi deželami s posebnim statut-tom manjši upravni aparat. Sledilo je glasovanje z že omenjenim rezultatom. Deželni svet se bo zopet sestal v ponedeljek in začel razpravljati o obračunu za leto 1966 in proračunu za leto 1968. Pričakuje se, da bo razprava trajala vse do konca leta. Prometni ukrepi na Ul. Rossetti Župan je s posebnim odlokom uvedel stalno prepoved postajanja na Ul. Rossetti vzdolž ograje, ki jo bodo postavili ob delovišču, kjer bodo gradili telovadnico na vogalu z Ul. Ginnastica. Ta ukrep je bil potreben zato, ker bo ograja zasegla pločnik in znaten del ceste. Za varnost pešcev in voznikov pa bodo primemo uredili tudi semafor v skladu s potrebami, ki bodo nastale v prometu, ter odstranili štiri prehode za pešce, od katerih enega na Ul. Ginnastica, ostale pa na Ul. Rossetti. 6. DECEMBRA Ne bom izgubil priložnosti ki mi jo nudi MIKLAVŽ DVE MUHI SEJEM KNJIGE NA v EN * tuaila hnfigai*U MAH... UL. SV. FRANČIŠKA, 20 Knjižna razstava v Ljudski knjižnici Razstava vsedržavne ustanove knjižnic, ki je urejena v dvorani za bibliografske razstave na glav nem sedežu Ljudske knjižnice v Ul. del Teatre Romano 7/4, vključuje med drugim tudi okrog 100 mladinskih knjig, ki so bile izdane v raznih državah sveta, kot vzgled Mednarodne mladinske knjižnice, ki je edina te vrste ustanovljena v Rimu. Ta knjižna panorama tolikšne privlačnosti je na razpolago malim in velikim obiskovalcem prav sedaj v tednu okrog Miklavža. Vsakemu odraslemu obiskovalcu podarijo tudi knjigo ali zvezek po izbiri, ki jih je ustanova podarila za tržaško razstavo, kateri je hotelo dati svoj prispevek tudi italijansko združenje avtorjev in založnikov s tem, da je v posebni sobi razstavilo dela za konsultacijo italijanskih izdaj. Razstava bo odprta do petka 15. dec. vsak dan od 9. do 13.30 ter od 15. do 19.45. Opozorilo konzorcija pridelovalcev vin v tržaški občini V zadnjem času obiskujejo naše vinogradnike ljudje, tuji naši skupnosti, ki skušajo z bleščečimi obljubami pritegniti tržaške pridelovalce vina v neko, našemu ljudstvu tujo organizacijo. V svojih prepričevalnih nastopih — obiskih pri posameznikih in na vaških sestankih — se ti ljudje hvalijo kot pobudniki določenih ukrepov, katere je tržaška občina sprejela med mesecem dni v kriškem in kontovel-skem bregu, čeprav je javnosti dobro znano, da sta se za te ukrepe zanimali in se še zanimata Kmečka zveza in Konzorcij. Nadalje ti ljudje zasmehujejo kot »nacionalistično prireditev letošnjo razstavo vina v Križu, blatijo naše kmečke ustanove in govoričijo, da bo le njim uspelo zadovoljivo rešiti kmečka vprašanja v vinorodnem pasu naše občine. Konzorcij pridelovalcev vina tržaške občine opozarja vinogradnike naj ne nasedajo tem ljudem, naj vino prodajajo najboljšemu kupcu in brez nobenih pogojev kot so vstop v kako organizacijo ali dajanje svojega imena za kakšno prireditev; naj enotno sledijo domačim kmečkim ustanovam, katerih smoter je le gospodarski dvig našega podeželskega življa, in naj se složno pripravljajo na prihodnjo vinsko razstavo, ki bo imela občinski značaj. C Vladni komisar dr. Cappellini je včeraj ob 17.30 sprejel na vljudnostni obisk novega predsednika Italijansko - ameriškega združenja inž. Di Mondo in na poslovilni obisk bivšega predsednika istega združenja odv. Cavalierija. GLASBENA MATICA TRST DANES, 30. t. m., ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma koncert orkestra Glasbene matice Dirigent: OSKAR KJUDER Solisti: Vojko Cesar (fagot) in Beograjčan Lazar Marjanovič (violina) Izvajana bodo dela skladateljev: Corellija, Vitalija, J. Chr. Bacha Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Marija Holkova «PEPELKA» (Pravljična igra v štirih dejanjih) Prevedel: Južko Lukeš Scenograf: Demetrij Cej Koreograf: Adrijan Viles Režiser: JOŽKO LUKEŠ PREMIERA: V nedeljo, 3. dec. ob 16. uri PONOVITVE: V ponedeljek, 4. dec. ob 16. uri V torek, 5. dec. ob 16. uri V petek, 8. dec. ob 16. uri V soboto, 9. dec. ob 16. uri V torek, 12. dec. ob 16. uri V sredo, 13. dec. ob 16. uri V četrtek, 14. dec. ob 16. uri V nedeljo, 17. dec. ob 16. uri Gledališča Verdi Danes zvečer ob 20.30 za re<^ C , parterju in ložah ter za red A galerijah in balkonih tretja Prea va Massenetove opere «Werther» istimi nastopajočimi kot pri Pr'J. njih predstavah. Dirigent De Fao ti is. Režija Lamberto Puggelh. r blagajni gledališča se nadaljuje V'* daja vstopnic. Nazionale 16.00 «Assassination» T*^‘ nicolor. Peter Dane, Bill Wand > Fred Beyr, Eveline Stewact. . Excelsior 16.00 «Lo straniero« Tec. nicolor iz Camusovega romana, na Karina, Marcello Mastroia ' George Wilson, Bernard Blier, J ques Herlin. Režija Luchino sconti. « Fenice 16.00 «11 quinto cavaMere la paura» Rank film predvaja reden kinematografski dogodek, rečno prepovedano mladini P°“ letom. nzJ Eden 16.00 «Vietnam: guerra se fronte« Crnobelo. Prepovedano m dini pod 14. letom. .c. Grattacielo 16.00 «Riftessl in , ohio d’oro» Technicolor. sion. Prepovedano mladini P0** letom. .g) Ritz (Ulica San Francesco štev. Zaprto. cOI Alabarda 16.00 «Carovana di Čudovit vvestern. Technicolorscw ■ John Wayne, Kirk Douglas. Filodrammatico 16.00 «Racconti * piazze« Crnobelo. Sylva Kos- Dominique Bosehero, Nino nuovo. Prepovedano mladini v 18. letom. Moderno Zaprto. ,,ai Cristallo 16.00 «C’era una v°‘ t Technicolor. Sophia Loren, u Capitol 16.00 «Nata libera« Techtii^ lor posnet v Afriki. Virginia Kenna, Bill Travers. MS| Aurora 16.30 «Stasera ml butto* & mancolor. Franco Franchi, C1 Ingrassta, Rocky Roberts. , Impero 16.30 «Avventure nella tasta« Technicolor. L. Harway. Astoria 16.00 «OSS 77... operazi° tior di lotto« Technicolor. R- K ^ G. German, D. Bosehero, Joko Astra 16.30 «Una vergine per il cipe« Technicolor. Vittorio “ man, Vima Lisi. cr. Vittorio Veneto 16.00 «Marianna» nobelo. Amders Hemrikssom. . 'j Dahlbech. Prepovedano mladim r 18. letom. Ideale 16.00 «Sangue sul fiume« ‘j nicolor. Lory Kalroum, K. M>£n Karin Kalvet. , Abbazia 16.00 «Matrimonio »ua* f( cese« Crnobelo. Michel M*" Robert Hosseln. Razna obvestila / 2>' V nedeljo, 10. decembra v Prosvetni dvorani, Korzo Verdi 13, v GORICI ob 16. uri in ob 20.30 Ivo Brnčič «Mcd štirimi stenami» (Drama v treh dejanjih) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. * Danes zvečer ob 20.15 bo v mali dvorani Ljudskega doma v U-lici Madonnina 19, mestni krožek FGCI «D. Pescatori® začel z recenzijo knjige «Hanoj pod bombami« vrsto predavanj z diskusijo, ki bodo vsak četrtek. Recenzijo knjige «Hanoj pod bombami® bo podal inž. Giorgio Marši. Vstop prost. SPDT naproša vse udeležence ^ movanja v Kranjski gori, .naJhr0) 1. decembra poravnajo prvi po v znesku 10.000 lir in celotni sek najkasneje do 15. decembra Obvestilo Sindikata slovenske ^ V petek 1. decembra ob 17. uri , na sedežu sindikata redna seja S nega odbora. — Tajništvo. Alpinistični odsek SPDT nedeljo, 3. decembra od 17. “reKOv Ije v Prosvetni dvorani v ®artofli Ijah (Ul. Cerreto), veselico s kri f, novih članov alpinistov in srn« ^ jev. Dobro založen bife. srcčolo^j glasba za prijetno zabavo! "1JU vabljeni vsi prijatelji društva. * * * _ojU-Predavanje prof. Pavletiča *" p| Čanje med tržaškimi Slovenci«. K |j moralo biti danes v Ul. GepP3 tehničnih razlogov odpade. Ljudska prosveta Koncert pevskega zbora *Gjl & Prihodnjo soboto, 2. decembra 20.30 bo zbor «GaIlus» Imel na činah v Finžgarjevem domu konc' Na programu so polifonske, Uh1*111 ln narodne pesmi. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine Je v razdobju od 20. do 26. nov. zabeležil naslednje primere nalezljivih obolenj: škrlatinka 7, norice 13, oslovski kašelj 1, vnetje priušes-ne slinavke 2 (1 izven občine), srbečica 3 (2 izven občine), vnetje Jeter 6 (2 izven oblčne), akutni sklepni revmatizem 3. Dragi MIKLA V/J OTROŠKE KNJIGE, PRAVLJICE IN SLIKANICE DOBIŠ TUDI: tobakarna BUKOVEC tobakarna ŠVAB trgovina MIKA papirnica TAGLIAFERRO papirnica BERNARDI tobakarna KRIŽMANČIČ trgovina KOS na PROSEKU: v KRIŽU: v NABREŽINI v SESLJANU: na OPČINAH: v BAZOVICI: v DOLINI: m KASTA sporoča, da sta tečaj za plače in redna seja v petek, 1. decembra v Kulturnem domu. KRZNA SUPER ELEGANTNI MOD®^ VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERV° TRST . Vialc XX Settembre Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. novembra se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa Je 6 oseb. UMRLI SO: 79-letna Amalia Ghez-zo vd. Turre, 71-letni Carlo Giova-nelta, 80-letna Mattea Fabič vd. Cia-dro, 73-letnl Giovanni Terdina, 79-letni Angelo Calln, 81-letni Domcni-co Tence. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto, Ul. Roma 10: Davanzo Ul. Bernlnl 4; Benussl, Ul. Cavana u; Sponza Ul. Montorsmo 9 (Ro Jan) NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 1.30) Vlelmettt, Trg della Borsa 12; Cantuaro, Ul. Rossetti 33; Alla Ma-donna del Mare, Largo Plave 2: Sant Anna. ErU di S. Anna 10. Darovi in prispevki V spomin Mirka Dovšaka Marko Tence 10.000 lir za matico. j*- Ob tretji obletnici smrti dr^j(iK* stre Frančiške 2ltko daruje * Žitko 3000 lir za Dijaško Ob obletnici smrti Franca o daruje družina 2000 lir za matico. + . premi Marija Pertot vd.Ve^ Pogreb bo Jutri, 1. deCtfnfT°' ob 16. url iz stanovanja t** seku 315. yf, žalostno vest sporočajo: zetje, vnuki in drugo sorod* ITF Ul. Zonta 3, tel. 38-006 29. t. m. Je preminila iz TRŽAŠKIH SODNIH D. OS AN 4 leta in 8 mesecev bo sedel Napolitanec zaradi poskusa umora mlade Jugoslovanke Na odločitev sednikov porotnega sodišča so očitno vplivali tudi ubodi, ki so jih ugotovili na dekletovi torbici Na 4 leta in 8 mesecev zapora ter tri mesece pripora je včeraj tržaško porotno sodišče obsodilo 21-jetnega Giosueja Garofala iz Neaplja, ki je bil obtožen, da je skušal unaoriti 23-letno Jugoslovanko Ru-ao Blaževič z Reke, Poleg tega so Porotniki prepovedali obsdjencu dostop do javnih služb za pet let po Prestani kazni. Kot smo poročali v4eraj, je javni tožilec dr. Franzot Zahteval, naj Garofala kaznujejo s ” leti zapora in manjšimi kaznimi •aradi nošenja orožja in prodajanja hožev brez predpisane branjarske licence. Včerajšnja obravnava pred postnim sodiščem (predsednik Rossi, Prisedrn sodnik Ligabue, tožilec Franzot, zapisnikar Ciccarelli, o-Pramba Bagnulo iz Neaplja in Stereo) je potekla razmeroma zelo hitro, da ni šlo za poskus umora, temveč samo za telesne poškodbe (Blažičeva je ozdravela v 10 dneh). Obtožencev zagovornik ni seveda Pozabil na nobeno možnost ter je računal v najslabšem primeru, da |e Garofalu priznajo splošne olajševalne okoliščine, ter da se ga obsodi na najnižjo kazen. Poleg tega je zahteval, da se na podlagi el. 100 k.z, izključi obtežilno okoliščino, ki jo pogaja dejstvo, da je bil mladenič že koznovan. Glede Prekrškov nošenja orožja in nedovoljenega prodajanja nožev pa le zagovornik menil, da bi morali Porotniki obsoditi Garofala na naj-blžjo kazen, oziroma ga oprostiti Vsake krivde. Po skoraj tričetrtumem govoru ?dv. Sferca je ponovno spregovoril lavni tožilec, ki je pobijal teze o-brambe ter skušal dokazati, da ni Slo v tem primeru le za telesne Poškodbe, temveč za pravcat poskus umora. Dr. Franzot je zato sahteval, naj porotniki sprejmejo njegove zahteve. Odgovoril mu je 9dv. Sferco, ki je še enkrat poskusa! olajšati položaj svojega varo-vanca. Dvajset minut pred 12. uro so Porotniki odšli v posvetovalno dvo-rano. okoli 13. ure, ko se je že sdelo, da je razsodba že blizu, so se vrnill v dvorano ter sporočili, da so Pri pregledu torbice, ki jo je žrtev 'Blažičeva) imela pri sebi v trenutku napada, ugotovili na njej dva uboda z nožem, ki sta bila tako globoka, da sta preluknjala tudi notranjo podlogo iz tkanine. Spričo te ugotovitve je predsednik sodišča vPrašal javnega tožilca ln zagovornika, če hočeta še kaj pripomniti. Dr. Franzot je dejal, da vztraja PH svojih zahtevah, a odv. Sferco je menil, da so luknjice v tkanini jako malenkostne, da jih sploh ni tfeba upoštevati. Vprašanje teh dveh ubodov je -slo važno. Upoštevajoč, da je torijca napravljena Iz precej debele Plastike in da Je zato potreben “blo močan zamah z nožem, da se jP Preluknja, se lahko sklepa o nameri storilca, se pravi, če je ho-umoriti žensko, ali pa io le raniti. Kazno je, da so porotniki sprejeli prvo tezo. Po dobrih desetih minutah Je so-dikče izreklo razsodbo. Z včerajšnjim procesom se Je zaključilo jelensko zasedanje porotnega sodišča. " Prihodnjih dneh se bo začelo za- sedanje prizivnega porotnega sodišča. Na ulici ga je zadela srčna kap Ko je včeraj zjutraj 64-letni Gio-vanni Canziani iz Ul. Navali 29 hodil po Ul. Valmaura, se je nenadoma počutil slabo in se blizu stavbe štev. 13 zgrudil na tla. Nekateri mimoidoči so hitro poklicali pomoč, toda ob prihodu bolničarjev je bil nesrečni Canziani že mrtev. Zdravnik RK dr. Verga je ugotovil, da je izdihnil zaradi srčne kapi. Njegovo truplo so kasneje odpeljali v mrtvašnico. naslednjega jutra zavedel 58-letni gradbinec Natale Ermacora iz Ul. Besenghi 34 in jo prijavil na komisariatu v Barkovljah. Povedal je, da so bili ukradeni kabli vredni 80.000 lir. V teku je preiskava. Na komisariatu Kolonje se je predvčerajšnjim zglasil 29-letni u-radnik Livio Forti iz Ul. delle Lin-fe 2 in povedal, da so mu ponoči neznanci odpeljali 50.000 lir vredno lambreto TS 31122, ki jo je bil pustil blizu doma. V Ul. Molino a Vento se je sinoči blizu stavbe štev. 72 pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postala 48-letna gospodinja Olga Gregorich iz Ul. Pagano 3. ženska je izven zebrastega prehoda neprevidno prečkala cesto, ne da bi se prej prepričala, če prihajajo avtomobili. To je bilo zanjo usodno. Ko se je znašla sredi cestišča, je navzgor po omenjeni ulici z avtom fiat 850 TŠ 89031 pripeljal 46-letni Bruno Oio iz Ul. Ponziana 21. Oio je žensko opazil v zadnjem trenutku in čeprav je hitro zavrl, se ni mogel izogniti trčenju. Tatvina na gradbišču Neznani vlomilci so predvčerajšnjim ponoči razbili žabico na vratih lesene barake na gradbišču v Ul. Commerciale 90 in iz notranjosti shrambe odnesli 50 metrov trifaznega električnega kabla, 15 metrov kabla za električno varjenje in še toliko kabla s kleščami za priklop na maso. Tatvine se je HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuuimiiiiiiiiMii GNUSEN ZLOČIN PRI ANKARANSKEM KRIŽIŠČU Za sedaj še neznani zločinec z nožem umoril 16-Ietno dekle Truplo so včeraj zjutraj našli lovci - Deklico so zadnjikrat videli na plesu v italijanskem mladinskem krožku v Kopru Včeraj zjutraj so lovci našli ob cesti nedaleč od ankaranskega križišča v smeri proti Ankaranu truplo neznane ženske. Komisija, ki je prišla na kraj, je ugotovila, da gre za gnusen zločin, katerega žrtev je postala Iris Seminič, 16-let-na deklica iz Ankarana. Neznani storilec je žrtev večkrat sleditvi morilca. Preiskava je seveda v polnem teku in organi notranje uprave v Kopru skušajo narediti vse potrebno, da bi čimprej prišli na sled neznancu, ki je na tak gnusen način umoril dekle. Možno je tudi, da je zločinec s te strani meje. Organi so vzeli v pretres tudi to možnost, zato so zabodel z nožem. Po dosedanjih u-1 stopili v stik s tukajšnjim letečim gotovitvah je do umora prišlo med oddelkom policije, kateremu so po polnočjo in četrto uro zjutraj. Pokojno Iris so nazadnje videli v mladinskem klubu (Circolo Italia no) v Kopru. Organi javne varno slali vse potrebne podatke o umorjenem dekletu. Agenti letečega oddelka so v tej zvezi odredili vse potrebne ukrepe. Na Koprskem in se trudijo, da bi našli storilca I seveda tudi na Tržaškem je poli- tega gnusnega zločina in naprošajo vse občane, da brez odlašanja javijo najbližji postaji milice ali upravi javne varnosti v Kopru, kakršnekoli morebitne informacije, zlasti pa, če je umorjeno kdo videl še potem, ko se je končal ples v mladinskem klubu (Circolo Ita-liano). Po zagotovilih, ki smo jih dobili pri notranji upravi v Kopru, do sinoči 'ni bilo še nobenega sledu o neznanem zločincu, ki je ponoči zverinsko napadel in zabodel nesrečno dekle. Nihče se ni javil, da bi vsaj z nekaj, morda tudi nepopolnimi podatki pripomogel k iz- wmm' predvaja danes, 30. t. m., s pričetkom ob 18. uri Wamer Bros Technicolor film po kriminalnem romanu Edgarja Wallacea: LA COSTA DEI BARBARI (OBALA BARBAROV) Igrajo: RICHARD TODD, DALE ROBERTSON, MARIANNE KOCH in ELGA ANDERSON I41NO «1 K1S» PBONEK predvaja danes, 30. t. m. Technicolor film: s pričetkom ob 19.30 Cinemascope LE SABBJE DEL KALAHARI ŠtaNLEV VORK STANLEY BAK , prcpovedan vstop mladini pod 18, letom! cija v pripravnem stanju in upamo, da bodo kmalu prišli na sled morilcu. S prijetjem zločinca bi prišli na dan tudi pravi vzroki zločinskega dejanja. NA OBČINSKI SEJI V STEVERJANU Razširiti cestišče in omiliti ovinke na cesti Bukovje-Valerišče-Jazbine V tem smislu sta predložila interpelacijo svetovalca Klanjšček in Stekar Proračun za 1968 predvideva skoro 13,8 milijona lir primanjkljaja Na začetku seje občinskega sveta v Števerjanu, ki je bila v torek zvečer, sta svetovalca občinske e-notnosti Ciril Klanjšček in Slavko Štekar predložila županu Stanislavu Klanjščku pismeno interpelacijo glede ceste Bukovje-Valerišče-Jazbine, ter zahtevala v najkrajšem času nanjo pismen odgovor. Podpisnika ugotavljata, da bo ta cesta, ki je turističnega značaja, asfaltirana z obilnim deželnim pri- spevkom; pa bo morala tudi občina prispevati k temu znaten delež, bi bilo treba sedanjo traso ceste ponekod popraviti in izboljšati. V tem pogledu ima občina že izkušnje s cesto Sovenca-Bukovje, ki niso prav pozitivne. Zato se mora občinska uprava zavzeti pri pokrajinski upravi, kjer sedaj pripravljajo zadevne načrte, da bi pri tem upoštevali naslednje: omiljen je ovinkov od Bukovja do šole na Valerišču, razširitev ceste na odseku od bloka na Valerišču do šole, isto na odseku od bloka na Valerišču do šole na Jazbinah, razširitev ceste in omiljenje ovinkov tudi drugod vse do vipolškega bloka. Še pred ureditvijo ceste je treba dokončno urediti tudi vodne prehode pod cesto, da te ne bi ponovno kvarili v prihodnosti. O tej zadevi so potem indirektno razpravljali na seji, vendar niso prišb do kakega pozitivnega zaključka. Ko so prešli k dnevnemu redu, so najprej obravnavali občinski proračun za leto 1968, ki predvideva 51.374.037 lir dohodkov in prav toliko tudi izdatkov. V dohodkih je vključeno tudi 13.795.114 lir primanjkljaja, ki ga bo treba kriti z državnim posojilom. Po krajši debati so proračun krili soglasno. Prav tako so soglasno odobrili predlog, da bi zaprosili državno jamstvo za najem posojila 11.8 milijona lir pri državni blagajni za kritje občinskega primanjkljaja za leto 1966. Še vedno se niso mogli dokonč- no sporazumeti za kolavdacijo del pri novem pokopališču na Jazbinah, čeprav to že precej mesecev služi svojemu namenu. Kar se nagrade županu za leto 1968 tiče, so se sporazumeli, da bo ostala enaka kot lani, ker zakon ne dopušča njenega povišanja. I-menovali so tudi tri preglednike računov za 1967; ponovno so potrdili trojico od lani in sicer Slavka Šte-karja, Emila Terpina in Bogomira Mužiča. Pri točki razno so obravnavali še nekatere druge probleme in pri tej priliki se je ponovno razvila debata v zvezi s polaganjem občinskega in drugih vencev pred spomenik padlim: Ciril Klanjšček je pri tej priliki očital večini ,da se lani ni držala dogovorjenega sporazuma. Izvolitev notranje komisije pri ATI Pri podjetju ATI (Državno tobačno podjetje) v Gorici so imeli volitve nove notranje komisije, ki so dale naslednje rezultate: CISL 60 glasov, CGIL 37 glasov; vsaka je dobila po enega zastopnika, UIL z 18 glasovi pa nobenega. Izvoljena sta bila Sante Ghiotto in GOSTOVANJE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA DANES «ANARHIST» V PROSVETNI DVORANI To je prva predstava v letošnji gledališki sezoni Z današnjo predstavo komedije «Anarhist» začenja Slovensko gledališče iz Trsta svojo goriško gledališko sezono v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu. Izjemoma je ta predstava med tednom, ker gledališče ni dobilo drugega prostega dne, vse ostale prireditve pa bodo ob nedeljah, ko imajo obiskovalci gledaliških predstav več prostega časa. Slovensko gledališče iz Trsta bo nastopilo v Prosvetni dvorani v Gorici s svojimi domala vsemi deli, ki jih je pripravilo za letošnjo sezono. Zato bo moralo nekatere svoje scene delno spremeniti, zlasti zmanjšati, da bi jih lahko postavilo na oder naše dvorane, morebiti pa jo bo postavilo tudi v samo dvorano, kot je to v preteklosti večkrat zelo uspešno naredilo in s tem doseglo izredno dober učinek. Stanislav Bastiani. iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiifiiiHiiiiiHiiiiiTmiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiriiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiii|iiiii"iiii"Mii|i,|iiiii"|""iii"M BLIŽA SE ANDREJEV SEJEM Še preden se je dobro začel sejem že kaže svoje slabosti Letos na pokritem trgu ne bo vinske razstave - Morda jo bodo priredili v okviru kluba 3 P ■ Danes odločitev na trgovinski zbornici Ker je današnja predstava «A-narhista» ob delavniku, je Prosvetna zveza sodila, da ne bi kazalo najeti avtobusa za prevoz občinstva iz okolice, pač pa bodo urejeni prevozi na ostale predstave, ki bodo ob nedeljah popoldne. Tako so predlagali predstavniki prosvetnih društev na sestanku glavnega odbora Slovenske prosvetne zveze, da bi okoličani mogli prisostvovati gledališkim predstavam ter spremljati razvoj in rast našega gledališča. Ob tej prvi predstavi gledališča v Prosvetni dvorani v tej sezoni izrekamo igralcem dobrodošlico, Slovence pa vabimo, da bi v kar največjem možnem številu prišli gledat današnjo komedijo. iniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiintiiiiiiiiiiii V PETEK* 8. DECEMBRA, OB 10. VRI Otvoritev županstva in šole v Doberdobu Obe zgradbi sla docela prenovljeni V Doberdobu so zaključili s po-1 Iz teh podatkov je razvidno, da pravilom in modernizacijo občin-1 imajo v bolnišnici na razpolago skega sedeža ter osnovne šole. Svečana otvoritev obeh zgradb bo na praznik v petek, 8. decembra ob 10. uri. Svečanosti, ki se bo začela na občini, se bodo poleg predstavnikov občinske uprave udeležili tudi visoki predstavniki oblasti iz naše pokrajine in dežele. Kakor smo v našem listu že poročali, so preuredili notranjost in zunanjost občinskega sedeža, da bi bil prikupnejši in da bi dostojneje predstavljal to kraško občino, šolsko poslopje pa niso le modernizirali, ampak tudi razširili, tako da se je predvsem povečalo število razredov. Gre za dve pomembni deli, ki bosta vasi tudi v okras. Bolnišnica v Tržiču ima 500 postelj Predsednik upravnega odbora bolnišnice v Tržiču, inž. Romano Luša je pred kratkim objavil posebno brošuro, v kateri navaja zanimive podatke o razvoju in delovanju posameznih oddelkov bolnišnice v Tržiču. 500 bolniških postelj, ki so takole razdeljene po posameznih oddelkih: splošna medicina 150 postelj; kirurški oddelek 140; ortopedski oddelek 90; okulistični in oddelek za ušesne in bolezni za grlo vsak po 30 postelj; porodnišnica 45 in oddelek prvega razreda 15 postelj. V bolnišnici imajo tudi urejeno službo za anestezijo in poživljenje pacientov, kardiološko službo ter še vrsto drugih oddelkov in specializacij. Z M < Z NOVA UBIRA USNJENE KONFEKCIJE IZ KOZJEGA . SVINJSKEGA VELURJA 3 O* DAMSKI KRZNENI PLAŠČI IZ PLEMENITIH KRZEN l\ovi kroji plaščev suknjičev kostimov Za ženske plašče ovrulniki in Itovic iz plemenitega krzna Krznena podloga za zimske dni ^ 10% POPUST pri plačilu « konvertibilno valuto Prepreden poskus kraje Agenti javne varnosti so aretirali in prijavili sodišču 26-letnega Livia Geia iz Trsta, Lonjerska cesta, ker so ga zalotili pri poskusu kraje. Gei je prejšnjo noč skušal vdreti v prostore Vinicia Grattona v Ul. Canziani 16 v Tržiču. Ko je skušal dvigniti navojnico, ga je presenetil stanovalec v prvem nadstropju, Gei je zbežal, vendar je po dolgem zasledovanju prišel v roke pravice. Najprej mu je bil za petami mestni stražnik, potem so ga začeli zasledovati trije agenti javne varnosti. Mladenič je preskakoval vrtne ograje in se končno skril v kletne prostore gradbe, ki Jo gradijo pri Anconetti. Ob aretaciji so ugotovili, da so prijeli Človeka, ki mora odsedeti štiri leta zapora, ker so ga zalotili pri vožnji avtomobila brez vozniškega dovoljenja. Na povratku z dela v Moši dekleta padla s traktorja V goriško civilno bolnišnico so pripeljali včeraj okrog 17.15 19-let no Liviano Vecchiatti iz Morara, 19-lebno Sonjo Vecchietti prav tako iz Morara ter 23-letno Ivano Koršič iz Jazbin št. 21. Vse tri so zaposlene pri cvetličarskem podjetju Voigtlaender v Moši. Ko so se vračale z dela pri podjetju na traktorju, so padle z vozila ter se pri tem poškodovale. Zdravniki so prvi ugotovili izgubo zavesti, udarec na lobanji in poškodbo na obrazu ter so jo pridržali za 5 dni na zdravljenju. Sonji so ugotovili podobne poškodbe ter so jo pridržali za 7 dni, Kor-šičevi pa udarec na lobanji s poškodbo na nosu ln ustnici ter bo prav tako ostala 7 dni v bolnišnici. Smrtna nesreča v Vlllessah V Vlllessah je včeraj neki inženir iz Trsta z avtomobilom podrl kolesarja 56-letnega Giordana Fa-brisina, ki je podlegel poškodbam zadobljenim pri padcu. Vinske razstave na pokritem trgu letos ne bo, ker so se prodajalke rib uprle, da bi za dva dneva prenesle sklepanje svojih kupčij na drug kraj. Takšna vsaj je uradna verzija, ki jo je občinska uprava vzela na znanje ter se temu prilagodila. Letos torej ne bomo pili dobre briške kapljice v stojnicah na pokritem trgu. S tem ne bodo oškodovani sami obiskovalci Andrejevega sejma, ki so pogostoma prišb v Gorico prav zaradi dobrega vina, ampak tudi sami vinogradniki, 15 po številu, ki so najavili svojo udeležbo v prepričanju, da bodo s prodajo kaj zaslužili. Obstajajo pa še možnosti, da se vinska razstava priredi v okviru kluba 3 P iz Steverjana, ki bo pripravil v prostorih v Ul. Boc-cacdo pokušnjo vina in razstavo sadja. Danes se bodo namreč na trgoyinski zbornici pogovorib, če bi mogb vinsko razstavo prirediti v prostorih, kjer je bila nekdaj trgovina kmetijskega konzorcija. Iz tega, kar smo navedb, je razvidno, da je Andrejev sejem kljub svoji dolgoletni tradiciji zelo improvizirana stvar, ki ne bo nikoli docela uspela ter zadovoljila prirediteljev in obiskovalcev, če se njegove strukture ne postavijo na trdne temelje. Pogostoma se je že govorilo, da bi ustanovili posebno ustanovo za sejem (Ente Fiera), ki bi se dela lotila resno in temeljito, vendar smo doslej vedno ostab le pri besedah ter dalje od njih nismo šb. Bib smo tudi priče najrazbčnejšim poskusom, da bi sejmu dab gospodarski in kulturni videz, toda zaradi pogoste menjave značaja našega sejma ter večkratne nezdružljivosti nekaterih pobud, še danes nimamo pred seboj točne sbke, kako naj bi izgle-dal in kakšne koristi naj bi od njega imeb. Minister Restivo v soboto v Gorici Otvoril bo namakalne objekte V soboto, 2. decembra bo minister za kmetijstvo prof. Franco Restivo svečano izročil namenu obsežna gradbena dela, ki jih je opravil konzorcij za namakanje krmin-sko-gradiškega polja. Svečanost bo ob 16. uri na sedežu konzorcija pri ločniškem mostu. Dogodek bi se moral izvršiti že pred dvema tednoma, vendar so ga morab odgo-diti zaradi nepredvidenih ministrovih zadržkov. Izplačevanje pokojnin INPS v Ronkah Poštni urad v Ronkah bo plačeval pokojnine INPS za december po naslednjem redu: dne 6. in 7. decembra pokojnine in «trinajsto* za naslednje kategorije upokojencev: IO (invalidi), SO (vdove), IR, SR, IO (Art„ VO) trgovci, VO obrtniki in PM; dne 9. 11. in 12. decembra za kategorije VO (starostna), VR (kmetje). Prizadeti naj upoštevajo ta vrstni red, da ne bo nepotreb nega čakanja. Pes je spodnesel kolesarja Včeraj popoldne okrog 13.30 se je peljal 19-letni Teodoro Pezzetta doma iz Gorice, Drevored 20. septembra 118 s kolesom po Ul. Loni proti Ul. Lunghisonzo. Naenkrat je neki pes skočil pod kolo, zaradi česar je Pezzetta izgubil ravnotežje in padel. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom levega gležnja in udarec v trebuh ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Prispevajte ,u DIJAŠKO MATICO 1 H X)l V soboto popoldne bodo v Gorici odprli tradicionalni Andrejev sejem. Za marsikoga pa se je že začel, saj so nekatera zabavišča takoj po svojem prihodu že imela svoje prve obiskovalce, zlasti šolsko mladino. Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimni ELASTIČNOST V PARKIRANJU VOZIL Včeraj in danes naval jugoslovanskih turistov Zabavišč ni bilo mogoče zadržati za dva dneva, ker so lastniki že plačali pristojbino za prostor Včeraj se je pripeljalo v Gorico lepo število jugoslovanskih turistov. Promet po mestnih ulicah je bil za spoznanje živahnejši. K temu niso prispevali le turisti, ampak tudi lastniki zabavišč, ki že nekaj dni prihajajo k nam s svojimi vozovi. Zasedb so vsa razpoložljiva mesta na Travniku in na Trgu Ce-sare Battisti, prav tako pa se razmeščajo tudi po ubcah, ki jim jih je odkazala občina. Pred dnevi smo predlagali, naj bi mestni stražniki skušali za nekaj dni zadržati zabavišča, da bi imeb na voljo dovolj parkirnega prostora. Tega niso mogb storiti, ker so lastniki zabavišč in potujočih prodajaln že pred časom plačali pristojbino za zasedbo javnega prostora. Vendar pa so mestni stražniki te dni okrepili svojo službo na teh dveh trgih ter imajo navodila, da lahko dovolijo parkiranje jugoslovanskih vozil tudi v krajih, za katere ponavadi velja prepoved. Zlasti velja to za sam Travnik ter njegovo okobco in tudi Trg Battisti. Danes in jutri bo izjemoma dovoljeno ustavljanje v galeriji Bombig. Oddaja poslopij Tr« Venezic v Pcvmi Ustanova Tre Venezie v Pevmi je oddala stanovanjska in gospodarska poslopja, ki jih je zgradila na pevmskem polju. Zaradi po- manjkanja prostora bomo o dogodku poročali v naslednji številki. Zaščititi vodne števca Ker se bbžamo zimskemu mrazu opozarjajo občinska podjetja vse porabnike mestnega vodovoda, naj zaščitijo svoje vodne števce proti mrazu. Po pravilniku je vsak posamezen potrošnik odgovoren za povzročeno škodo na svojem Odbor PSU je proti spremembi sedanjega volilnega okrožja Pred dnevi je bila na sedežu PSU v Gorici seja pokrajinskega izvršnega odbora te stranke. Ob tej pri. bki so proučib tudi kandidature za državnozborovske in deželne vobt-ve prihodnjo pomlad. Obširno so razpravljali tudi o predlogu demokristjanov za odcep pokrajine Belluno od našega volilnega okrožja, v katerem bi potem ostale samo pokrajine Gorica, Videm in Pordenone, toda brez Trsta. Taka sprememba tik pred volitvami bi bila preuranjena in v škodo goriške pokrajine. Zato je vodstvo PSU zavzelo do nje odklonilno sta. lišče. GLASBENA MATICA Gorica V nedeljo, 3. decembra 1967 v prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13, ob 16. uri koncert orkestra Glasbene matice Dirigent: OSKAR KJUDER Solista; Erminij Ambrozet (klavir), Vojko Cesar (fagot) Izvajana bodo dela skladateljev: Corellija, J. Chr. Bacha, Haydna, Debussyja. Vstopnina 300 br Zažgali so najdeno razstrelivo Inženirski oddelek je včeraj na kraški planoti zažgal 30 kg razstre-bva, ki so ga našli v zidu utrdbe Rocca nad Tržičem. Razstrelivo (15 kg tritola in 15 kg dinamita) je tamkaj nekdo skril, očitno z namenom, da bi ga porabil za gradbene namene. Ogenj, ki je nar stal pri zažigu, je bil skupno z dimom viden daleč naokob, saj je segal nekaj stotin metrov visoko. Avto podr! kolesarja V Ul. Colombo v Stražicah je včeraj dopoldne 19-letna Marina Coceani iz Gorice Ul. Giustiniani podrla z avtom mini moriš 65-let-nega kolesarja Alojzija Bizjaka iz Gorice, Ul. Lunga 22. Pri padcu je Bizjak dobil poškodbe in z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi rane nad desnim očesom in drugih manjših poškodb. Okreval bo v 6 dneh. SLOVENSKO GLEDALIŠČE lz Trsta bo uprizorilo v okviru proslav 100-letnice slovenskega gleda-bšča burko v dveh dejanjih Jaka Stoke «ANARHIST» Predstava bo danes, 30: novembra ob 20.30 v PROSVETNI DVORANI na Verdijevem korzu 13 v Gorici. Sedeži po 400 in 300 br, dijaki sedeži 150 br. Rezervacija sedežev pri Slovenski prosvetni zvezi v Gorici, Ulica Ascob 1, tel 24-95 — Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni. ti ort ca VERDI. 17.30: «Nevada Smith«, S. Mc Queen, ameriški kinemaskop v barvah. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CORSO. 16.30—22: »Privilegi«, P. Jones in J. Hrimpton. Angleški barvni film. MODERNISSIMO 17.15—22: «Un mondo nuovo«, Chr. Delaroche in N. Castelnuovo Italijanski film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15-21.30: «Tutti paz-zi meno io», A Bates in P. Bras-seur. Francoski barvni film. VITTORIA. 17—21.30: «Lajton... bambole e karate«. Kinemaskop-skl film v barvah. S. Koscina in R. Hamin. 7 riič AZZURRO. 17.30-21: «Pelle dl don-na», M Marie in J Nat EXCELSIOR. 16- 22: «Le dolci si-gnore«, Vima Lisi, Uršula An-dress in C. Auger, v kinemasko-pu in barvah. PRINCIPE. 17.30—22: «Per un rtol-laro di gloria«, E Montes in M. Valdemarin. Kinemaskope v barvah S. MICHELE. 17.30-22: «La spia che venne dalPOvest«, S. Flynt in H Messeners. 7ton h<‘ RIO. 21—21.30: «1 comanc^ros«. J. Wayne in L. Marvin. Kinema-skopski film v barvah. DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna ALESANI, Ul Carduc. ci 38, telefon 22-68 V TR21CU Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna »Centrale« dr. Fitz in Enneri — Trg repubb-ke 23 - tel. 72341. V RONKAH Danes ves dan in ponoči Je odprta v Ronkah lekarna «Alla sta-zione« dr. Matitti — Vermegliano — tel. 75-0-46. V NEDELJO V BARKOVLJAH Krst pri SPDT Sneg je že tu! Saj so ga smučarji že težko pričakovali in to ne samo izurjeni, temveč tudi tisti, ki si bodo letos pripeli smučke prvič na noge. Naši smučarji pa ne pričakujejo samo snega, ampak tudi nedelje, ko jih bo smučarski odsek SPDT krstil, jim podaril značko in sprejel v svoj ožji krog. Prijatelje naših smučarjev :n vse, ki ljubijo ta vabljiv šport, vabimo v nedeljo, 3. decembra v P.d. Barkovlje (Ul. Cerreto) na prijeten večer, kjer bodo gotovo preživeli med nami vesele urice. Smučarski odsek SPDT ki je že lani odigral povsem dobro prvenstvo, jo je prisilil na dolgo borbo na razdalji petih setov. CSI je celo vodi! z 2:1. Velika novost letošnjega prvenstva so tako imenovani «tujci», ki jih lahko od letos dalje uvrščajo v svoje šesterke italijanska moštva. To dovoljenje sta «izkoristili» le dve društvi, in sicer Baby Brum-mel in Salvarani, ki sta si privoščili dveh Cehov. Prav v srečanju Ruini - Baby Brummel je prišlo do izraza, kaj pomeni Ceh v vrstah Ankončanov. Gostje so namreč o-svojili celo set, ki bi si ga na lanskem prvenstvu samo sanjali. Izidi prvega kola: ‘Olimpija . CSI 3:2 (15:6, 7:15, 7:15, 15:10, 15:7) ‘Termoschell - Esercito 3:2 (15:11, 12:15, 15:1, 11:15, 15:9) ‘Salvarani - CIAM (15:4, 15:2, 15:13) Casadio - Paglieri (Alessandria) 3:2 (3:15, 15:3, 6:15, 15:9, 15:12) ‘Ruini - Baby Brummel 3:1 (9:15, 17:15, 15:2, 15:3) Virtus ‘Italia Nav. 3:0 (15:12, 15:10, 15:7) * * * V ženski A ligi sta nastopili to- •IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllItllllllllllllllllllllllllllllllUlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIimilllllllllHIHIIIII ITALIJANSKA PRVENSTVA Dve ekipi gasilcev na vrhu A lige Poraz, vendar častni. Bora v Padovi Prejšnjo soboto so oživela igrišča prve italijanske moške, kakor tudi ženske lige. Med moškimi šesterkami so takoj stopile na plan «velesile» italijanske odbojke. Državni prvak Virtus Minganti, Ruini, Salvarani in Olimpia so v prvi tekmi dokazali, da bo letošnja borba za naslov le njihova stvar. Olimpiji je šlo nekoliko težje, kot je bilo pričakovati. Milanski CSI, Smučarski odsek SPDT končno v FISI Te dni je v smučarskem odseku SPDT kar živahno. Popolnoma upravičeno, saj je končno, kljub oviram s strani določenih Slovencem nenaklonjenih krogov, omogočena našim članom udeležba na tekmovanjih Italijanske zveze zimskih športov (FISI). Včlanitev SPDT v FISI je bil osnovni pogoj, da smučarski odsek začne opravljati svojo bistveno nalogo — ukvarjati se s tekmovalnim smučanjem. Vidnih sadov svojega delovanja se odsek letos sicer ne nadeja, saj mora šele vzgojiti smučarje v tekmovalce. se nekaj besed o koristi vpisa v FISI. Vpiše se lahko vsakdo, tudi ne-tekmovalec, saj izkaznica FISI nudi poleg pravice do nastopa na uradnih tekmovanjih tudi popust na vlečnicah in žičnicah, abonma na revijo «Sport invernali* ter z doplačilom 1.000 lir, zavarovalnino za nezgode pri rekreativnem smučanju. Vse tiste, ki so se že vpisati v FISI vabimo, da pridejo v nedeljo, 3. decembra, ob 17. uri v dvorano P.d. Barkovlje na «krst» smučarjev in plezalcev, kjer jim bodo razdelili izkaznice. Ne pozabiti prinesti s seboj sliko. MOSKVA, 29. — Sovjetska zveza, Kanada, Poljska In dve češkoslovaški ekipi se bodo udeležili mednarodnega turnirja v hokeju na ledu, ki bo od jutri do 6. decembra v Moskvi, Leningradu in Voskre-senski. MEDNARODNI Juventus-Rapid 1:0 Cagliari-Banik 6:0 JUVENTUS: Anzolin; Salvadore, Leoncini; Bercellino I, Castano, Sacco; Magnusson, Del Sol, Žigoni, Cinesinho, Menichelli. RAPID: Raducanu; Lupescu, Motroc; Greavu, Dinu, Dan; Na-sturescu, Dumitriu, Jonescu, Jamaischi, Codreanu. SODNIK: Emseberger (Madžarska). TURIN, 29. — Samo 1:0 za Ju-- ventus v prvi tekmi osmine finala turnirja za pokal evropskih prvakov. Bo to zadostovalo za pvvrat-no tekmo 13. decembra v Bukarešti? Glede na igro Rapida dvomimo. Turinčani so v prvem delu igre le s težavo prodirali skozi močno obrambo gostov, po golu, ki ga je v 13’ drugega polčasa dosegel Šved Magnusson, pa so se nekoliko opomogli in zaigrali bolje. Vseeno pa rezultata niso mogli spremeniti. Prvi polčas je potekel sicer v rahli premoči domačinov, ki pa niso znali prelisičiti obrambe Romunov. Ti so le redkokdaj poskušali s prodori. Tudi po golu je niso odkrili, ker so bili pač zadovoljni tudi z minimalnim porazom. * * * CAGLIARI, 29. — Domača enajsterica je danes premagala v prvi tekmi turnirja za Mitropa Cup s 6:0 (10) moštvo Banik iz Ostrave. Igralci Cagliarija so razpolagali s češkimi tekmeci kakor so hoteli. Prvi gol je v 37’ p.p . dosegel Riva, ki je bil uspešen tudi v 29' d.p. Ostale gole so dosegli v 11’ d.p. Ne-nč, v 14’ in 22’ Boninsegna in v 39’ Martiradonna. * * * POKAL EVROPSKIH PRVAKOV PRAGA, 29. — V prvi tekmi osmine finala je Spartak premagal belgijski Anderlecht s 3:2 (2:1). * * * CHORZOW, 29. — Gornik Zabrze je danes igral povratno tekmo z Dinamom iz Kijeva neodločeno 1:1 (1:1). Ker je poljska enajsterica zmagala v prvi tekmi z 2:1, se je uvrstila v četrtfinale. * * * BRANNSCHWEIG, 29. — Ein tracht je danes premagal z 2:0 (2:0) dunajski Rapid. Ker so Dunajčani zmagali v prvi tekmi samo z 1:0, se je nemška enajsterica uvrstila v nadaljnji del tekmovanja. MADRID, 29. — Real Madrid ie danes s 4:1 (3:1) odpravil dansko enajsterico Hvidovra. Ker so Španci v prvi tekmi igrali neodločeno 2:2, so se uvrstili v četrtfinale turnirja za pokal evropskih prvakov. MANCHESTER, 29. — Enajste rica Manchester United je danes največ s pomočjo pristranskega sodnika premagala Sarajevo z 2:1. Prva tekma se je zaključila neodločeno 0:0, zaradi česar so bili jugoslovanski nogometaši izločeni. krat dve novi ekipi, lanskih kvalifikacijah ki sta si na osvojili pravico do prve lige. To sta Confit iz Reggio Emilie in Cogne iz Aoste. V prvem kolu sta obe ((novinki« doživeli poraz. Presenetile pa so predstavnice Aoste, ki so bile na domačem terenu enakovreden nasprotnik bolj znanim igralkam mo-denske Fini. Tekma je bila zelo napeta in odbojkarice Finija so si osvojile obe točki le zaradi večje izkušenosti. Tudi letos bo po vsej verjetnosti trobarvna značka italijanskih prvakinj ostala v Reggiu Emiliji. Max Mara je v Ravenni namreč gladko dokazala, da so ji mednarodni nastopi dobro koristili in da bo po sobotnih nastopih imela glavnega konkurenta le v šesterki Cabassi. Izidi prvega kola: Fini - ‘Cogne 3:2 (9:15, 15:11, 16:14, 12:15, 15:7) ‘FARI Palermo _ Confit 3:1 (13:15, 15:8, 15:5, 15:7) ‘Forni Cabassi - Sestese 3:0 (15:5, 15:2 15-4) Max Mara - »Virtus 3:0 (15:6, 15:12, 15:3) ‘Ediz. Panini - Pall. Bergamo 3:2 (13:15, 11:15, 15:5, 15:12, 16:14) ♦ * * V drugi moški ligi so v soboto odigrali tretje kolo. Po dveh zaporednih zmagah je moral tokrat Bor kloniti Pagnini iz Padove. Tekma je bila zelo napeta in časovno dolga. Borovci so dali iz sebe vse, a domačini so bili v soboto nepremagljivi. Lovili so vse tolčene žoge in jih vračali z učinkovitimi napadi. Plavi so morali tako prvič poraženi z igrišča. Odšli pa so z dvignjeno glavo, kajti pokazali so, tudi oni ekipo, ki ima veliko tehnično sposobnost in bo na letošnjem prvenstvu imela še besedo. Drugi tržaški predstavniki so si osvojili obe točki. Gasilci so na domačem terenu odpravili Celano, Crda je prav tako doma odpravil po petih napornih setih Robur. Glavno vlogo v tem srečanju je imel sodnik Guolo, ki je žvižgal vse, nošene ali ne, žoge. S tem ravnanjem je praktično pokvaril tekmo, ki bi bila morala biti precej pri- iiiiiiiiiiniiiifiiimiiiiiiiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiimiiimii Pokal sejemskih mest HIBERNIAN — NAPOLI 5:0 EDIMBURG, 29. — škotska enajsterica Hibemiana, ki je v prvi tekmi drugega kola turnirja sejemskih mest v Neaplju izgubila z Na-poli jem 4:1, se je danes pošteno oddolžila, in je odpravila italijanske tekmece s 5:0 (2:0). Škotje so se tako uvrstili v tretje kolo turnirja. iimiiiiiiiiiifiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiii VČERAJ V PRIJATELJSKI TEKMI V KOPRU Koper-Ponziana 3:2 Nenadič (Kraljič), Filipovič (Klecin), Prašnikar, Sof-Milinkovič, Salikovič, Samec, Backovič, Milič, Malkuč, KOPER — tič (Furlanič), Visintin. PONZIANA — Dambrosi, Suard (Maranzana), Verzegnassi, Mar-žari, Covacich, Kirchmayr, Barnaba (Milcelich) Ravalico, Furlani, Curci, Catania. Ponziana, pa čeprav je nastopila brez nekaterih stebrov, se je včeraj zadovoljivo upirala močnejši in predvsem hitrejši enajsterici Kopra, ki je prijateljsko srečanje na domačih tleh zaključila s 3:2 (2:1) v svojo korist. Tekma je bila lepa in hitra z odličnimi prodori z obeh strani in polna razburljivih trenutkov Koprčani so sicer zamudili ne. kaj priložnosti, še več pa so si zapravili Tržačani. Prvi gol je padel že v 3’ po zaslugi Miliča, ki je uspešno zaključil izredno akcijo Koprčanov. Pet minut kasneje ize- načenje zaradi avtogola v trenutku ko je bil Furlani na tem, da spravi žogo v mrežo. V 40’ izredno močan strel Backoviča je obramba odbila do Miliča, ki pa ni prizanesel sicer odličnemu Dambrosiju. V 10’ d.p. tretji gol Koprčanov po zaslugi Furlaniča, ki je presenetil Dambrosija v trenutku ko je zapustil vrata. V 41’ prodor Marza-rija v kazenski prostor gostiteljev s predložkom Curciju, ki je z močnim neubranljivim strelom premagal Kraljiča. vlačna, saj sta ekipi enako močni. Libertas je gostoval v Brescii in odnesel celotni izkupiček. Beli so se dobro držali in zasluženo zmagali. Po treh kolih sta na vrhu lestvice le dve ekipi. Tržaški in bolonjski gasilci. Ti so se morali močno potruditi, da so ukrotili Intre-pido, ki jim bi kmalu zmešala račune. Izidi tretjega kola: ‘Pagnin . Bor 3:1 ‘Ravalico - Čelana 3:0 ‘CRDA - Robur 3:2 Libertas - ‘Artigiani 3:1 Bovoli - ‘Intrepida 3:2 LESTVICA Ravalico (Trst) 3 3 0 9 0 6 Bovoli (Bologna) 3 3 0 9 3 6 Bor (Trst) 3 2 1 7 5 4 Pagnin (Padova) 3 2 1 7 6 4 Libertas (Trst) 3 2 1 6 5 4 Čelana (Bergamo) 3 1 2 4 6 2 Artigiani (Brescia) 3 1 2 4 6 2 CRDA (Trst) 3 1 2 5 8 2 Robur (Ravenna) 3 0 3 3 9 0 Intrepida (Forli) 3 0 3 2 9 0 Prihodnje kolo (2.12.1967) Libertas . CRDA, BOR - Intrepida, Bovoli - Ravalico, Robur - Pagnin, Artigiani - Čelana. f. v. NOGOMET PRVENSTVO III. AMATERSKE KATEGORIJE Podvig bazoviške Zarje z nepremagljivim Babudrom Slovenska derbija za Brežane in Prosečane Medtem ko je bilo prejšnje kolo prvenstva HI. amaterske katego- | Unionom pa se je zaključil pr»v_ rije v Skupini L ugodno za gostujoče enajsterice, se je nedeljski_ za- Itako v korist gostiteljev. Pr _ )n vrtljaj zaključil v znak premoči gostiteljev, ki so od šestih srečanj končali kar pet v svojo korist. Edina izjema je bila Roianese, ki je klonila proseški Libertas. Poleg te- ga pa naj omenimo, da smo biii priča v nedeljskem kolu 18 golom, kar predstavlja nov rekord (prejšnji 17). Iz teh podatkov je razvidno, da postaja prvenstvo vedno zanimivejše, lestvica pa dobiva postopoma pravo lice, čeprav mnogi v začetku prvenstva današnjega položaja v razpredelnici ne bi niti najmanj predvidevali. Bazoviška Zarja nam je v nedeljo pripravila presenečenje dneva. Bazovci so na domačih tleh z 1:0 odpravili enajsterico Aurisine. Prav gotovo ne bi niti največji optimisti pričakovali kaj podobnega, saj so bili Nabrežine! št. 1 za končno zmago in so resno mislili na prestop v višjo ligo. Bazovci, ki letos prvič nastopajo uradno na prvenstvu, so izrabili prvo ugodno priložnost in so že v 5’ prešli v vodstvo. Nasprotniki so sicer ostro odgovorili in skušali izenačiti, vendar zaman. Odlični bazoviški vratar Babuder je bi, vedno na mestu in je med drugim ubranil tudi enajstmetrovko. Obe točki sta tako šli Zariji, ki je še enkrat pokazala, da se postopoma izboljšuje. Derby med Bregom in Primorcem se je zaključil v korist Brežanov. Tekma je bila nap; ta in od začetka do konca agoni,stično na visoki stopnji. Ker se Trebenci niso takoj znašli, so izkušeni Brežani izkoristili svojo premoč in dvakrat prišli do cilja. V nadaije-vanju pa so se Trebenci opomogli in so z enajstmetrovko zmanjšali rezultat, kar jim je vlilo novega poguma. Več pa vseeno niso mogli doseči in Brežani so si s celotnim izkupičkom še utrdili položaj lea-derja. Drugi derby med Primorcem in NniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii KOŠARKA ITALIJANSKO PRVENSTVO MOŠKE IN ŽENSKE A LIGE Za velikane težje življenje kot v prejšnjih sezonah Poraz Tržačank na domačih tleh nj so začeli s hitrim tempom prisilili Podlonjerce v obrambo- Kljub temu pa je Union s Pr0®*’ padom prvi prišel v vodstvo. Pro' “■ ptč ki m sečane je to nekoliko zmedlo, K®.1 se je poznalo posebno v obraroD-. kjer so igrali brez prostega, nerodna tehnična napaka, k kmalu drago stala Prosečane. ■**" pred zaključkom prvega polčasa v* je Boico izenačil stanje in ker Je Primorje v drugem nekoliko spremenilo sistem igre (živec se je premaknil z desnega krila na mesw stopperja, Hrvatič pa je igral Pr0' stega), se je bolje znašlo ter jej" goloma Verginelle in Miliča pnS' lilo Podlonjerce, ki so tokrat zaigrali pod svojo sposobnostjo, i predaji. LESTVICA SKUPINE L Breg Primorje Tecnoferr. Rupingrande Lib. Prosek Union Roianese Zarja Aurisina Primorec Alabarda B Gretta LESTVICA Flaminio S. Anna Campanelle Virtus Don Bosco Lib. Barcolana Coop. Esperia Zaule Lib. Opčine S. Sergio Edera B 5 0 0 3 1 0 3 0 0 2 1 1 2 1 1 2 1 2 2 1 2 2 0 2 1 0 2 0 14 0 0 4 0 0 4 SKUPINE 4 4 0 0 3 1 1 3 1 1 2 2 0 2 2 1 1 2 1 2 0 2 1 1 1 1 0 4 1 0 1 0 0 4 0 1 4 12:3 7:3 6:1 4:3 7:6 9:8 7:7 5:6 3:2 2:7 3:9 1:11 0 M 17:1 11:3 13:4 6:4 7:6 5:3 7:7 5:7 4:12 2:8 4:14 1:13 0 Večletni košarkarski prvak Simmenthal se je moral letos že v nedeljo prepričati, da ne bo lahka predla v tem prvenstvu niti najmočnejšim ekipam. Osvojiti celotni izkupiček na tujih tleh je izredno težko in skoro nemogoče je to storiti v Bologni, kjer je Candv s prepričljivo igro odpravil Rubinijeve ase. Sip, trener Candyja, je torej dosegel svoj namen: ublažil je «njegovo veličanstvo« Lombardija in osredotočil igro na centra Svvager-tyja, ki je v nedeljo dobil na celi črti dvoboj z neposrednim nasprotnikom Raymondom, članom Sim-menthala in za katerega se je potegovala slavna profesionalna ameriška ekipa Philadelphia 76, v kateri nastopa še slavnejši Chamberlain. Z nedeljskim nastopom je Swa-gerty dokazal, da je trenutno med tujci, ki nastopajo v italijanskem prvenstvu, v najboljši formi. Nedeljska elou tekma se je torej zaključila v korist Candyja, ki je tako ohranil prvo mesto v lestvici s solidno Oransodo in s presenetljivo peterko Ignisa Sud, ki je v nedeljo pred 8.000 gledalci (!) odpravila Djuričevo Noalex. Nadalje: predvideni zmagi Ignisa Varese in All’Onesta, ki sta na domačih tleh odpravili Becchi oz. Eldorado. Povsem je presenetil Becchi, ki je z Gennarijem v sijajni formi do zadnjega kljuboval močnejšim nasprotnikom. Ignis pa je s svojim dvo-metrašem Bovonejem le spravil požrtvovalne goste na kolena, čeprav samo z dvema točkama razlike (62:60). Lestvica najboljših strelcev ni tudi po 4. kolu utrpela bistvenih sprememb. Med tujce pa se je na prva mesta vrinit tudi Italijan Via-nello, ki je izpodrinil svojega soigralca Djuriča. Rajkovič, član Far-gasa, je še vedno ohranil prvo mesto. Lestvica najboljših strelcev: 1. Rajkovič (Fargas) 86 točk v 4 tekmah, 2. Vianello (Reyer Noalex) 85, 3. Sullivan (Ignis Varese) 83, 4. Djurič (Reyer Noalex) 82, 5. Swagerty (Candy) in AVUliams (I-gnis Sud), 7. Raymond cSimmen- thal), 8. Isaac (AlTOnesta), 9. Re-calcati (Oransoda), 10. Burgess (O-ransoda). * * * V drugem kolu ženske košarkarske A lige je tržaška peterka Gin-nastica Triestina doživela ponoven poraz. Tokrat so tržaške predstavnice klonile celo na domačih tleh proti skromni peterki Ultravoxa iz Brescie. Končni rezultat Ultravox-Ginnastica 32:28 (14:28). Tržačanke so popolnoma razočarale in vse kaže, če bodo nadaljevale po tej poti, da se bodo morale že po tem prvenstvu posloviti od A lige. Poraz tudi za Hausbrandt, ki je v nedeljo odigral drugo kolo C lige. Po prvem uspešnem nastopu proti Century so morali tokrat tržaški košarkarji kloniti na tujih tleh proti Vicenzi z rezultatom 63:54 (34-27). V vrstah Hausbrandta je nastopil tudi bivši borovec Ambrožič, ki je dosegel 2 točki. NEW YORK, 29. — Goodyear bo predstavljal Ameriko na turnirju za medcelinski košarkarski pokal, ki bo od 4. do 6. januarja prihodnjega leta v Filadelfiji. Goddyear bo prvo tekmo odigral proti brazilskemu Botafogu, medtem ko se bosta v drugi spoprijela milanski Simmenthal in Real Madrid. RIM, 29. — Simmenthal bo odigral 7. decembra v Milanu prvo tekmo za košarkarski pokal evropskih prvakov s peterko dunajskega Eissport Kluba Engelmann. Povratna tekma bo 13. istega meseca na Dunaju. Dekleta Recoara pa bodo za ženski pokal nastopila 7. decembra na Dunaju proti Union Firestone-Eghartner. Povratna tekma bo 14. decembra v Vicenzi. Borova peterka, ki nastopa v košarkarskem promocijskem prven stvu, je morala tudi v nedeljo poražena z igrišča v Skednju. sliki med tekmo Servolana • Bor HJA EU EMUJU G i...... SREČANJA S SODOBNIKI (Oti luni ki is knjige f ljudje, leta, življenje») Pasem Spominjam se prav tega ateljeja na bulvaru Clichy nekega navadnega dne: divani in zofe, prašnati in umazani. Na njih so sedela Pascinova dekleta-modeli. Nered, prazne steklenice, uvelo cvetje, knjige, ženske rokavice, palete s posušeno barvo. Na slikarskem stojalu pa začeta slika, dve nagi ženski. Barve pri Pascinu so bile vedno v temnih niansah — zdelo se je, da je celo nedokončana slika potemnela. Na podlagi česa se je začelo širiti mnenje o Pascinovi strastnosti in erotiki? Morda je ljudi čudilo to, da je vedno risal ali siikal ženske, telo. Morda je ljudi spravljal v zablodo način Pascinovega življenja — nepričakovano se je pojavljal obkrožen od ducata žensk in deklet. Pascin je bil romantik, zaljubljal se je na starinski način, brez moči pred svojo ljubeznijo Ce se človek zamisli nad njegovimi risbami, le-te ne govorijo o sladostrastju, temveč prej o obupu: vse te debe-luškasta dekleta kratkih nog in užaljenega pogleda so podobne polomljenim lutkam, atelje pa čudni bolnišnici lutk, kakršno sem videl v Neaplju Čudna stvar — Pascin je bil vedno v središču umetniških polemik, šol, smeri in kot da ni ničesar opažal: niti «Plavega konjenika« niti kubizma niti bučnih nadrealistov. Ko je v reviji prebral članek, v katerem so ga nazivali vodjo ((Pariške šole« in opozarjali, da pariške šole niso ustvarili niti Parižani niti Francozi, se je Pascin smejal in predlagal kritikom, naj ustvarijo novo smer «pentoortoxenofagizmus» — petkratno direktno požiranje tujcev. Proučeva. je knjige s področja ekonomije, zvečer pa je cdhajal v bar «Coupole». Tjakaj je Pascin pogosto zahajal. Bil je čedalje bolj nevesel. Pripovedovali so o neprijetnostih v njegovem osebnem življenju. Pil je veliko, toda nenadoma se je zaprl v atelje in strastno delal. Pascin je vedel, da so mi všeč njegove slike in neke noči mi je rekel: ((Potrebno mi je, da se pogovorim z vami. Skupaj bi morala narediti knjigo. Vi mi boste pisali pisma, jaz pa vam bom odgovarjal z risbami. Jaz ne znam odgovarjati kot vi ,. jedkimi stavki, nisem pisatelj. To bo čudovita knjiga! Bralcem bova povedala vso resnico — odkrito in brez kakršnihkoli olajšav. Zakaj moram ilustrirati tuje knjige? To je neumnost! Risal sem ilustracije za novele Paula Moranda, čeprav me ne zanimajo. Ilustriral sem Biblijo. Zakaj? Osebno se ne poznam s kraljico od Sabe... Vi mi boste pisali o čemer boste hoteli, jaz pa vam bom odgovarjal. Ali veste, zakaj morava skupaj ustvariti to knjigo? To bo knjiga o ljudeh, kajti zdaj govorijo o vsem drugem, na ljudi pa so pozabili. Samo glejte in ne odlašajte. Prepozno bo...« Strinjal sem se, toda neprestano sem odlagal, odlagal — hotei sem končati roman o Kreugerju. (To je bilo v začetku 1330. leta.) Vedrega pomladnega jutra sem odprl časnik in naletel na kratko brzojavno vest: «Pesnik Majakovski je storil samomor.« Takrat še nismo bili vajeni izgub in obmrl sem. Nisem se vprašal zakaj, nisem ugibal, preprosto sem videl pred seboj ogromnega, živega Vladimira Vladimiroviča in nikakor si nisem mogel predstavljati, da ga ni več med živimi. Teden ali dva kasneje, ne spominjam se natančno, sem vide. v Coupole Pascina. Nekaj je vpil, potem me je zagledal in se takoj pomiril, molče me je pozdravil in me ni nič vprašal. Pripovedovali so mi, da veliko dela, da pripravlja veliko razstavo. Minilo je nekaj tednov in nekega večera je v Coupole pridrvel Fotinski in komaj spregovoril: «Pascin... Nihče ni vedel... šele četrtega dne so vlomili vrata..« Pascin si je poskušal kot Jesenjin z britvijo prerezati žile Tudi on je napisal s krvjo, toda ne na papir, temveč na steno: «Zbogom, Lucie!« Kasneje pa se je, kot Jesenjin, obesil. Na mizi so našli skrbno napisano oporoko. Pascin je storil samomor prav tistega dne, ko bi morali odpreti njegovo razstavo. Pokopali so ga daleč — na pokopališču Saint-Ouen. Za krsto so stopali znameniti slikarji, pisatelji, dekleta-modeli, potujoči muzikantje, prostitutke in t. ..či. Potem so posamično v koloni šli mimo groba in sleherni je vrgel na krsto čudovit poletni cvet. In spet si nisem mogel zamisliti, da nikoli ne bo več tega otožnega človeka v zapuščenem ateljeju ruti sivorumenkastih, užaljenih žensk na nedokončanih slikah niti pijanega kričanja v Coupole niti trdega klobuka niti najine knjige — ostale bodo samo mrzle dvorane muzejev... Jeseni 1945. leta sem bil v Bukarešti. Vratar mi je rekel, da bi me rad videl gospod Pincas. Spomnil sem se, da je imel Pascin bogatega brata, ki se je bil nastanil v Romuniji. Brata se nista videvala in mislim, da niti si nista pisala drur drugemu. Gospod Pincas je prišel k meni v jvoji kočiji z dvema konjema in me odpeljal v restavracijo «Kapša». To je bil prehodni čas: na dvoru je še sedel kralj Mihael, v restavraciji «Kapša» so še hranili prašnate steklenice kotnarja za stare goste in še se je gospod Pincas lahko vozil s svojo kočijo. Povedal mi je zgodbo svojega življenja: ((Mislil sem, da je moj brat norec, začel se je ukvarjati s slikarstvom, pa se je potem obesil. Jaz pa sem bil bogat, žal mi je, da vam ne morem pokazati, kakšno drevje je raslo v mojem parku in kakšni ptiči so bili v njem. Oženil sem se z romunsko aristokratinjo. Prišel je fašizem... Hotel sem rešiti svoje imetje in sem vse prepisal na ime svoje žene — ni bila samo čista arijevka, temveč je bila tudi iz znane plemiške družine. Toda brž ko je dobila vse dokumente o prenosu imetja na njeno ime, me je takoj zapustila. Nimam več niti denarja. Imam stanovanje, pohištvo in kočijo. Vem, da mi bodo kmalu tudi to vzeli. Včeraj so me hoteli uničiti kot Žida, jutri pa me bodo uničili kot izkoriščevalca. Da, šele zdaj vidim, da je bil moj brat mnogo pametnejši. Bral sem v francoskih časnikih, da prodajajo njegove risbe na licitaciji — s svinčnikom je ustvarjal denar. V mojih rokah pa se je denar izkazal za lažnega. Razen tega se je pravočasno obesil. Ne, ni bil norec on, temveč jaz.« , Pincas je vedel, da sem bil Pascinov prijatelj, spom>n^j se je daljnega detinstva in ganjen od spominov mi je pod»r dve njegovi risbi, iilmam precej njegovih stvari. In nin*8” namena prodajati jih. Rad bi jih podaril muzeju.« . Omenjena zgodba o dveh bratih zveni kot poučna zgod** za poslovno mladino. Toda zdaj mislim na nekaj druge?a' zakaj se je toliko mojih znancev, mojih prijateljev, Pisa<0 ljev in slikarjev, prostovoljno poslovilo od življenja? Bili ® različni ljudje in živeli v različnih svetovih. Njihove usod si niso bile podobne, ni mogoče niti primerjati globok* vzrokov, ki so jih pripeljali do razpleta niti neposredni po')00 — sleherni je imel svojo «kapljo», «ki je prepolnila ča$°^ kakor pravijo prazni ljudje. Pa vendar, v čem je ugank*' (Nočem jih zdaj naštevati — preveč težko mi je to.) Zadnja leta Pascin ni poznal pomanjkanja. Hodili s° ® mu klanjat kritiki, založniki in trgovci s slikami. Samorb0 je storil v 45. letu, lahko pa bi še dolgo živel. Verjetno s na njegove odporne sile vplivale stare nesreče in žalitvij' Toda vendar ne gre samo za to. Pasternak je nekoč refc0^ da «verzi potečejo iz pesnikovega srca s krvjo in ga zaduše Težko je verjeti, da je mislil na fatalni obračun resnih*1* umetnikov, temveč je preprosto na sebi občutil, da je te"" ustvarjati poezijo. Brez nenavadne občutljivosti ni umetnikj pa čeprav bi bil član desetine zvez in književnih društev V bi navadne reči vznemirjale, da bi kamen ali platno ožive1^ sta potrebna vroč dih in strast. Zato umetnik hitreje izgore,L — živi za dva, ker ima poleg ustvarjanja tudi zares svoJ kodrasto zamršeno življenje kot vsi ljudje. Imamo pravni pojem «delo, zdravju škodljivo«. D0*® cem, ki se ukvarjajo s takšnim delom, dajejo posebno obl'e" ’ mleko in skrajšan delovni čas. Umetnost je prav tako «de ' zdravju škodljivo«, toda nihče niti ne poskuša, da bi umetnike ali pesnike in ljudje pogosto pozabljajo, da * zaradi narave njihovega poklica lahko za nje celo odrg1*1® smrtonosna. Potem pa hodiš v dolgi povorki mimo groba in češ cvetje. (KONEC) (jKhl)N ISI vc>: TRSI - UL MONTEOGHl 6, II, TELEFON 93-808 tn 94 638 - Poštni preda) 559 - CODHfllŽNK A: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna H00 Ur - *0*Pf« Četrtletna 2.250 ur polletna 4 400 Ur celoletna 7.700 lir - SFRJ posamezna Številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - ^ SFRJ: Al) T. užs. Ljubljana Stan trg 3/1, telefon 22 207. tekoči račun pri Nirorini nunni » nuhijanl - 5013-j/ii/1 - oglasi- f ena oelasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 15u Ur. — Mali ng'iur 40 Ur boseda - Oglasi tr/aš** gortske pokrajne se naročajo pri upravi - Is vseh drugih »okraji Italije pri »Soctetti Pubbllcltk Ita liana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst ___,