DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi le ne vračajo. Nefrankirana pisma ss ne Uprava; Maribor, Ruška cesta 5, poštni Ljubljana VII, Zadružni dom.	sprejemajo, pr.dal 22.	■ Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS zaaša mesečno 10 Din. za ino-zemttvo mesečno 15 Din.	Matih oglasov, ki služijo y posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stan« 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stan« beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankiraio.
Štev. 106.		Sobota 28. decembra 1929.	Leto IV.
Kam s ženskam naraščajem?
(Vprašanje kontrole porodov.)
Zadnji čas izgleda, kot da bi se vračali v stare, davno minule čase, ko je bila ženska izločena iz javnega življenja.
Radi preobilice delovnih sil v vseh strokah' smatrajo merodajni faktorji kot1 prvi izdatni ukrep za odpravo brezposelnosti v tem, da izločijo iz raznih poklicev ženske moči. Tako je lani »Ljubljanski gre-mij trgovcev« sklenil, da se v bodoče ne bo sprejemalo vajenk za špecerijsko, manufakturno in železnin-sko stroko. Proti izločitvi ženske v železninski trgovini bi niti mnogo ne ugovarjale, akoravno je nešteto žensk zaposlenih v kovinski industriji in niso bile prenežne, da so med vojno celo’ smele nadomeščati moške pri izdelavi kovinskega mo-rilnega orožja. Smo pa mnenja, da ako se žensko tira nazaj v kuhinjo, da sme kot gospodinja kupovati špecerijo, je tudi za prodajo špecerije sposobna. Isto je z manufakturo.
Tudi v srednjih in višjih šolah se hoče propagirati odpor proti srednje- in višješolski naobrazbi ženske. Ne oporekamo trditvam, da nekateri poklici res niso posebno primerni ženskemu bistvu, tudi temu ne, da nekatere posečajo šole iz gole aiB’ bicijoznosti. To so, razume se, hčerke boljše situiranih staršev. Vendar smo min en ja, da to slednjim ni zameriti, ker je boljše, da si pridobivajo na znanju za kake neprijetne, položaje bodočega življenja,, kot da bi iz dolgočasja tratile čas v neči-mernosti.
Tembolj potrebna je vsestranska naobrazba onim dekletom, katerim je radi neimovitosti usojeno, da si bodo morale same čimprej služiti svoj vsakdanji kruh in morda vzdrževati še koga svojih najbližjih. Kakor zgoraj omenjeno, se hoče izriniti žensko tudi iz drugih poklicev. Nastane torej vprašanje:	»Kam z
njimi?«
Dnevno se čuje pritožbe: »Ženske beže iz gospodinjstva.« Dasi bi mati, ki je že izčrpana in z delom preobremenjena, nujno potrebovala pomočnico pri svojem delu v osebi hčerke, mora hčerka tudi kaj zaslužiti, ker očetovi dohodki ne zadostujejo za odgojo* mlajšega naraščaja. Pa tožijo: »Vse hočejo samo v tovarne in trgovine, služkinja noče biti nobena.«
Ako pogledarrto posredovalnice za službe, se lahko prepričamo, da tudi služb v gospodinjstvih primanjkuje. Nezasedene so same one službe, v katerih se s služkinjami skrajno nečloveško postopa.
Tudi poljedelstvu se baje ženske odtegujejo. Pa tudi tu ne pada kri da na ženske. Bajtarji in mali po sestniki kmalu obdelajo svoja polj.', a veleposestva delajo že s stroji. Tudi je poljedelsko delavstvo tako slabo plačano, da v poletnem času svoj zaslužek lahko povžije, a v zimi mora v mesto in industrijo, da se preživi. Iz dejstev, ki nam pričajo o tendenci, ki hoče potisniti ženo nazaj V brezpravnost, neznatnost in posiljeno zatajevanje same sebe, bi človek skoro pričakoval, da se nekega dne uveljavi tudi pri nas zakon nekaterih nekulturnih narodov, Ki dovoljuje, da smejo starši vsako novorojeno dete ženskega spola takoj usmrtiti, ako je smatrajo za od-višno.
Prepričane pa smo, da bo ves odpor proti ženskemu pohodu v javno življenje zaman, ker je raz-
Preprečeni bombni atentati.
Nameravan bombni atentat na vlak hrvaških poklonitvenih deputacij. — Aretirani zarotniki. Aretiran tudi vod ja bivše hrv. selj. stranke, dr. Maček.
Iz uradnega poročila agencije »Avala« izhaja, da je policija prišla na sled komplotu, ki je bil organiziran v svrho, da izvede več atentatov s peklenskimi stroji na poklo-nitveno deputacijo, ki se je peljala v Beograd. Zarotniki, ki so že vsi pod ključem, so imeli pripravljenih šest peklenskih strojev, od katerih so štirje najdeni, medtem ko se dveh dosedaj še ni moglo najti. Atentati bi se bili imeli izvršiti v katedrali, na vlak in v hotelu »Esplanade«. Glavni krivci, ki so že v rokah oblasti, sc ti-le: Cvetko Hadžija, odvetniški pripravnik, Anton Štefanec, občinski uradnik iz Karlovca, Ivan Bernardič, študent, Martin Franekič, trgovski potnik, Velimir Mocnaj, filozof, Ivan Prpič, študent, Ivan Ban, trg. pomočnik in Jurij Milkovič. Soudeleženci, ki so atentate organizirali ter financirali, so baje polkovnik v pokoju Vilko Begič in bivši poslanec hrvatske seljačke (Radičeve)
stranke I. Jelašič ter njen bivši predsednik dr. Vladimir Maček. Obdolženci so dejanja že pri policiji in pred preiskovalnim sodnikom! priznali in so bili izročeni sodišču.
Nekatere podrobnosti.
Bivši avstroogrski polkovnik Be-i gič, ki se smatra' za inicijatorja na-i meravanega atentata na hrvatsko poklcnitveno deputacijo, je vzdrže-| val zveze tudi z avstrijskimi Heim-; wehri. Begič je skušal izvršiti samomor. ko so ga v pondeljek vodili od : zaslišanja. Z bodalom, ki ga je imel skritega v obleki, si je zadal tri globoke rane v prsa. Prepeljali so ga v bolnico. V Beogradu vlada radi na-, meravanega atentata veliko razburjenje in obenem1 zadovoljstvo, da je bil še pravočasno odkrit. Preiskava je dognala, da je bil atentat inspi-! riran od zunaj in da so zaplenjeni peklenski stroji italijanskega izvora.
Konferenca o volni odškodnini
Haaška reparacijska konferenca 3. januarja 1930.
Predsednik Jaspar sklicuje haa-ško konferenco dne 3. januarja 1930.
Anglijo bosta zastopala na konferenci Snowden! in Graham1, Avstrijo pa kancler Schober.
Mala antanta je pripravljena glasovati na konferenci za črtanje avstrijskih reparacij, če Avstrija razoroži Heimwehr in Schutzbund’, ker
Avstrija ni zmožna plačevanja.
Madžarska se upira plačevati reparacije. Bethlen pa uvideva, da, če
ne bo sporazuma, bo pa diktat. Izgovarja se na malo antanto, Češ, da je od njene politike odvisno, če se ne bodo nadaljevali spori glede opcij in zahtev ogrskih državljanov, ki jih imajo do drugih: držav.
HeimweHr se krha — kmetje proti fašizmu.
Kmetje oroti Heimvvehru — deželni glavar v Salzburgu za razpust bojnih organizacij ter/ uvedbo milice po švicarskem vzorcu.
»Neues Wiener Extrablatt«, glasilo Landbunda, poroča, da se je ! pred1 kratkim vršil velik shod zaup- j nikov južnoštajerske kmečke zveze, na katerem se je hudo napadalo po- j litiko hcimiwehrovcev, ki da je za- j plotna in ima temne cilje ter stremi ; po diktaturi, ki bi jo izvajale moči- j željne osebe. Kmetje pa stoje na sta- J lišču: moč vsemu ljudstvu in nobene diktature! Zaupniki so sc izrekli za izstop iz Heirmvehra ter za ustanovitev lastne organizacije: »Bauern-wehr« — kmečka bramba, ki se naj razširi na celo državo. Kmetje hočejo mir.
Minister Schumy, ki je bil, kot že znano, iz Heiimvehra izključen, je imel v Celovcu shod Landbunda, na katerem se je branil1 proti očitkom Heimvvehra, da bi bil on izdajalec; Schumy je rekel, da je Heimwehr postala politična stranka, ki se bavi I tudi z zunanjo politiko, za kar ima on striktne dokaze v rokah in ne želi, da bi se ga sililo, da bi moral s temi dokazi na dan! Schumy da ni nič drugega zakrivil kot samo to, da j je nasprotoval protizakonitim' akci-I jam, Iieimwehra (puču, op. prev.).
Dr. Rehrl za razpust obrambnih organizacij.
Dež. glavar Salzburga, dr. Rehrl, je napisal članek, v katerem se zavzema za razpust Heiimvehra in Schiutzbunda ter uvedbo milice po vzgledu Švice.
Dr. Rehrl je mnenja, da bi malo koristilo razpustiti soCijalistični Schutzbund, češ, ta organizacija bi mogla pod' spretnim vodstvom' še nadalje postojati v obliki strokovnih organizacij, kar pa bi pri Heitmvehru bilo nemogoče. Zato predlaga razpust Heimvvehra in Schutzbunda ter uvedbo rekrutacije (ki pa po mirovnem ugovoru ni dovoljena. Op. ur.) vseh 20 letnih mladeničev, ki bi naj opravili šestmesečno vežbo. To naj bi bila milica, iz katere bi bil izključen vsak političen vpliv.
Avstrijski fašizem v franc, zbornici.
Prošli teden je francoski socija-listični poslanec Bračke predložil zbornici interpelacijo glede fašizma v srednji in jugoistočni Evropi, zlasti tudi v Avstriji. Pozival je francosko vlado, naj posveti temu gibanju, ki ogroža evropski mir, vso pozornost.
Sovjeti se odrekajo boljševiški propagandi
Ruski poslanik v Londonu obljubuje.
Novi sovjetski poslanik v Lon- I vse obveznosti in tudi urediti finan-donu je Sokolnikov. Kralj ga ni ho- I čne terjatve ter upa, da se prihodnje tel sprejeti. Sokolnikov je obljubil j leto obnove odnošaji med Anglijo in Hendersonu, da hloče Rusija izpolniti Rusijo.
voj nujno potreben. Upajmo, da bodo merodajni faktorji skoro uvideli, da je za uravnovešen je narodnega gospodarstva tudi zahteva o kon-
troli porodov utemeljena in da bodo tudi pri nas nadomestili že zastarele tozadevne zakone z novimi, času primernimi.	K. J.
Orlovski kongres v LjubUani.
»Orel« se ne priključi Sokolu kraljevine Jugoslavije.
V nedeljo, 22. dec., se je vršil v Ljubljani kongres Orlov, da zavzame stališče k novonastali situaciji v telesni vzgoji. Kongres je trajal komaj pol' ure. Poslana je bila pozdravna brzojavka kralju, ministrskemu predsedniku, čehoslovaškim Orlom, predsedništvu Katoliške telovadne zveze v Parizu in ljubljanskemu kne-zoškofu. Po kratkem nagovoru predsednika Žitka, je bilo sklenjeno, da se Orel ne priključi državnemu Sokolu, razen, če ta spremeni svoje ime in če’ se zakon o telesni vzgoji preuredi na način, ki bo zadovoljeval religijozne in demokratične principe orlovstva.
Trbovlje na — Dunaju
Božično obdarovanje premogovnih kapitalistov.
Neki avstrijski dnevnik prinaša v svoji božični številki poročilo o razdelitvi dividend — to spada seveda v božično številko — pri raznihi avstrijskih delniških družbah. Med temi je največ takih, ki ali sploh ne bodo v položaju kaj izplačati, ali pa le malenkostne dobičke. Z začudenjem opazi čitatelj med navedenimi podjetji eno, ki vendar ni v Avstriji, a v poročilu stoji: »Die Trifi -fer wird mindestens 35 Dinar verteilen.« Torej ta »Trifailer«. je zelo svetla točka za avstrijske krščene in nekrščene Žide, ker jim »Christkindl« tudi letos prinaša »najmanj« 17 in pol odstotno dividendo kot lani, četudi se je letos »reguliralo« mezde trboveljskih rudarjev.
Toliko dobička ne da nobeno avstrijsko delniško podjetje, zato so lahko nemškoavstrijski kapitalisti prav zadovoljni z »nacionaliziranim« rudnikom v — Jugoslaviji. — Vse v znamenju carinske zaščite.
Na Poljskem še živi parlamentarizem.
Bartel zopet predsednik poljske vlade. — Generali izločeni iz vlade. —
Vpliv socijalnih demokratov.
Poljska politična kriza je končana. Na krmilo pride Barteljeva vlada, ki je letos v aprilu odstopila.
Iz sedanje vlade izstopijo trije generali-ministri, in sicer: notranji minister general Slavoj-Skladkovski, finančni minister polkovnik Matusze-novski in minister za javno skrb. bivši adjutant Piisudskega, polkovnik Prystor. Na ista mesta pridejo: bivši vojvoda poznanjski Dunin, krakovski narodni ekonom Krzyzomovski in Jurkivicz. Iz tega se vidi, da je moral diktator Pilsudski mnogo popustiti in to ni majhna zasluga predsednika parlamenta Daszinskega.
 	i "	'"
Ljudsko glasovanje — poraz nemških na-cionalcev.
Fiasko Hugenbergovega plebiscita v Nemčiji.
Pri ljudsketn glasovanju, ki se je vršilo v Nemčiji v nedeljo, dne 22. decembra, proti Youngovemu načrtu, so doživeli nemški nacijonalci hud poraz, ker se je od> 41 milijonov vo-lilcev udeležilo glasovanja samo 6.293.109, in od1 teh je glasovalo za »Befreiuugsgesetz« 5,825.082, torej komaj 13 odstotkov, namesto 51. Sam Hugenberg pa je med tenu že politično odžagan.
Krvava internacionala
Patriotizem tvorničarjev orožja in municije.
Češki časopisi poročajo, da je Udržalova vlad!a v priznanje zaslug, dekorirala šefa francoske tovarne orožja, Schneider-Creuzot, s češkim redom Belega orla. Morda ni vsakomur znano, da je Schneider-Creu-zot istočasno glavna delničarka prejšnje avstrijske in sedaj češke tovarne za municijo in orožje, Škoda-Werke. In tako smo doživeli neverjetno groteskno razmerje, da je francoski kapital med svetovno vojno produciral v Avstriji orožje, s katerim so se pobijali Francozje, in da je na drugi strani nemški kapital pod firmo Krupp, bil soudeležen pri podjetju Schneider-Creuzot, ki je v francoskih tovarnah izdeloval topove za uničevanje nemških vojakov, in da je pri tem' podjetju bil tihi delničar sam nemški cesar Viljemi II. Kdor vse to preštudira, bo razumel, zakaj se svet ne more pomiriti in zakaj vse razorožitvene konference dožive fiasko. (Pri zadnji razorožit-veni konferenci je orožna industrija najela posebnega agenta, da je konferenco razbil.) Ker je kapital, če se še tako narodnostno deklarira, inter-nacijonalen. In ljudstva?	,
Finančne skrbi nemške vlade.
Dr. Moldenhauer, državni finančni minister. — Socijalist Rob. Schmidt, minister za narodno gospodarstvo.
Ker se je proti dosedanjemu državnemu finančnemu ministru s. dr. Hilferdingu uprizorila silna gonja od strani reakcijonarjev vseh. vrst v in izven parlamenta, je demisijoniral. Na njegovo mesto bi imel priti socijalist dr. Hertz. Za to mesto se je bil med parlamentarnimi strankami večine hud boj. Ker pa z ozirom na današnje finančne prilike v‘Nemčiji ne bo mogel noben finančni minister biti zavidanja vreden, so se socijali-sti temu portfelju odrekli, kot nadomestek so dobili ministrstvo za narodno gospodarstvo', ki ga je prevzel član socijalnodemokratične parlamentarne frakcije Robert Schmidt, ki je bil doslej že petkrat minister
v	raznih vladah.
Velika je razlika med
čevlji in čevlji
priporočamo Vam najboljše
3(aro ievijc
jttaribor, 3(oroška cesta št. 19
Štiridesetletnica socialnega zavarovanja.
Proslava v Ljubljani.
Socijalno zavarovanje je važen pojav v človeški družbi. Socijalno zavarovanje delavcev ima namen dati ob neprilikah bolezni in nezgode nekaj pomoči in zaščite. To zavarovanje pa bi se moralo izpopolniti in raztegniti na vse sloje, ki žive »iz rok v usta«, torej na vse delavstvo in male stanove, obrtnike in posestnike ter uvesti zavarovanje za starost in onemoglost ter nezaposlenost. Zgradba bi bila šele tedaj dovršena.
Proslava štiridesetletnice socijal-nega zavarovanja je bila prav v tem trenutku na mestu, ko se namerava revidirati socijalno zakonodajo in je del podjetniške javnosti zaradi ne-pojmovanja pomena socijalnega zavarovanja — za poslabšanje. Seveda je taka zahteva nezmiselna.
Socijalno zavarovanje je med prvimi priporočal brutalni nemški kancler Bismarck, ker je uvidel, da teror ne zaleže, ker ne more, ampak da je treba olajšati socijalne razmere. Iz istega razloga je pristopila tej misli leta 1888 Avstrija.
Proslavo štiridesetletnice je organiziral okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani z namenom, da se socijalno zavarovanje popularizira. V ta namen so bila slavnostna zborovanja v Ljubljani v dvorani okrožnega urada, dalje v Celju, Mariboru in drugod.
Ljubljansko slavnostno zborovanje se je vršilo v soboto, dne 21. t. m. ob 9. uri dopoldne. K zborovanju so bili povabljeni zastopniki raznih korporacij in organizacij. Slavnostna dvorana je bila svečano in lepo opremljena ter obenem prirejena razstava statističnega materijala v prikupni grafični izvedbi. V soboto popoldan in v nedeljo dopoldan so bile .gostom na ogled vse opreme am-bulatorijev, zdravilišča, zobnega ateljeja in kopališča.
Glavni dnevni red so tvorila tri poročila, in sicer komisarja M. Kreka, ravnatelja dr. J. Bohinjca in zdravnika šefa dr. J. Zajca ter končno pozdravi.
Komisar Krek je po pozdravu navzočih in prečitanju brzojavk podal nekaj statističnih podatkov, ki najbolj zgovorno dokazujejo, kako potrebno in koristno je socijalno zavarovanje. Prenehanje ali poslabšanje socijalnega zavarovanja bi oškodovalo kruto 100.000 članov in do 300.000 njih svojcev, kar pomeni eno tretjino prebivalstva naše banovine. Potrebna je tudi uvedba zavarovanja za starost in onemoglost.
V	daljšem govoru je ravnatelj dr. J. Bohinjec orisal razvoj socijalnega zavarovanja, ki so ga nujno zahtevale družabne razmere. Socijalno zavarovanje je bistveno družabno življenje, zato ga cenimo. Končno je izrekel
ravnatelj najtoplejšo zahvalo vsem tihim sodelavcem.
Zdravnik šef je govoril o zdravniški službi in pomoči, ki zahteva mnogo nesebične požrtvovalnosti in vestnosti obenem. Zdravniška veda je napredovala in socijalno zavarovanje mora članstvu nuditi po možnosti vse, kar daje znanost v ohranitev zdravja. Nasprotja med zdravnikom in bolnikom ise bodo ublaže-vala, čimbolj bo zdravnik razumel bolnika in bolnik zdravnika. Predsodki in domišljevanja so največ krivi, da se 'V javnosti ne umeva prav dobrohotne pomoči zdravnikove in socijalnega zavarovanja.
Slavnostno zborovanje so na to pozdravili: predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina pismeno; komisar osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ing. Carne-lutti, ki je rekel, da o poslabšanju soc. zavarovanja ne more biti govora, pač pai se utegne zavarovanje za starost in onemoglost uvesti le, če država prispeva del v ta namen; v imenu ministra soc. politike je pozdravil proslavo v lepih besedah inšpektor dr. Tujkovič iz Beograda, v imenu ljubljanskega župana pa nadsvetnik dr. Rupnik.
V	imenu Delavske zbornice je pozdravil slavnost predsednik M. Čohal, ki je poudaril, da so znale ceniti socijalno zavarovanje prejšnje generacije, ki so ga izvojevale in ga negovale. Socijalno zavarovanje se je uvedlo pod pritiskom delavstva in njega socijalnih razmer. Nezgodno zavarovanje .se je uvedlo bolj na pritisk delodajalcev, ki so se hoteli otresti, zlasti mali obrtniki, zakonite obveznosti, da jamčijo za nezgode v obratih. Napredek socijalnega zavarovanja delavstvo pozdravlja; mnogo se je pridobilo, a izgubilo je delavstvo dvetretjinsko zastopstvo v upra-
vi	in nima danes skoro nič vpliva na svoj lastni zavod. Preti pa nevarnost, da se še sedanje zastopstvo delavstva poslabša. Bolniške blagajne, ki so bile v delavskih rokah, so uspevale, to dokazujeta ljubljanska in zagorska bolniška blagajna, kolikor je bilo po zakonu mogoče; ti dve sta uvedli prvi rodbinske podpore in s tem pokazali interes za izpopolnitev. Ob prevratu sta imeli samo ti dve nekaj imetja. Povsem je torej upravičena zahteva, da dobe delavci, to je pravi interesenti, zadosten vpliv pri upravah. Če je pa delavstvo že moralo žrtvovati dvetretjinsko zastopstvo, pa bi Delavska zbornica kakor tudi njej priključene strokovne organizacije v zmislu čl. 35 zakona o zaščiti delavcev, svoje interese branile in storile vse, da vsakršno poslabšanje odbijejo. V interesu zemlje in države kakor tudi industrije je, da navežejo delavstvo in da mu
Mir na Daljnem iztoku zopet ¥ postavljen.
Odpoklic čet. — Uvedba Status qua.
Dne 22. dec. je bil v Habarovsku podpisan sporazum med sovjetsko in kitajsko vlado glede vzhodno-si-birske železnice. Protokol pomeni popolno kapitulacijo kitajske vlade napram sovjetskim zahtevam. Mand-žurska železnica se bo v bodoče upravljala po enakem številu ruskih in kitajskih ravnateljev, ki bodo mogli odločati samo sporazumno. Vsi odpuščeni ruski nameščenci železnice se morajo sprejeti zopet v službo, ujetniki se obojestransko osvobodijo. Belogardijci, ki jih je kitajska uprava sprejela v službo, se imajo takoj odpustiti. Vse ruske be-logardijske organizacije na mand-žurskem-ozemlju se imajo razpustiti in izgnati. Diplomatski in konzularni promet se na rusko-kitajski meji zopet vpostavi. Čete se obojestransko takoj odpokličejo. Dne 25. dec. se vrši v Moskvi rusko-kitajska konferenca, ki bo uredila še vse ostale zadeve. Kakor govore poročila iz Mandžurije, je tam- močno gibanje za ustanovitev samostojne mandžurske sovjetske države in priključitve iste sovjetski Uniji.
dajo tudi, kar jim nudijo v 'sosednih držaivah, to je, starostno in onemoglostjo zavarovanje ter zavarovanje za nezaposlenost. Šele tedaj bodo delavci navezani na domačo grudio, in kvalificirani delavci ne bodo uhajali industriji v inozemstvo. Če v tem zmislu praznujemo štiridesetletnico in če si obljubimo med sabo delavci in delodajalci, da bomo za tem stremeli, sirno s tem koristili najbolj splošnim interesom naše države.
V	imenu trgovske, obrtne in industrijske zbornice je pozdravil slavnost podpredsednik I. Ogrin in predsednik pokojninskega zavarovanja L. Vrtovec.
Za Strokovno komisijo je govoril Stanko. Povdlaril je, da ima svoj izvir zavarovanje v nekdanjih obratnih blagajnah ter da naj bi se v soci-jailnem zavarovanju že vendar izvedle volitve v samoupravo, ker komi-sarjati ne odgovarjajo duhu institucije, Povdaril je potrebo zavarovanja za nezaposlene, za stare in onemogle. Predvsem je tudi potrebno, da dobe zavarovanci več vpliva v socijalno z a var ov a lnih zavodih.
Nato sta slavnost še pozdravila predsednik Jugoslovanske 'strokovne zveze Žumer in predsednik Zveze blagajniških zdravnikov dr. E. De-reaini.
Končno je poročal ravnatelj dr. Bohinjec, da se je ustanovil »Proti-tuberkulozni fond« z zneskom 50.000 Din, ki se bo vsako leto dopolnjeval.
IS tem je bila manifestacija za izpopolnitev socijalnega zavarovanja, zaključena.
Aleksander Neverov:
Taškent — kruha bogato mesto.
(Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel I. V.)	14
Ako treba z zvijačo, tedaj z zvijačo. Brez zvijače ne gre. Nikoli še ni bilo v Mišku takšnega glasu kakor sedaj. Tako ljubeznivo je govoril:
— Tetka, ali si buzuluška?*)
— Proč od vreče.
— Ne dotakneva se ije.
Zraven sedeči mužik je rekel, ne da bi dvignil glavo:
— Za fese ga potegni, da bo vedel.
— Mater sva izgubila, a oče je umrl za lakoto.
Zopet je rekel mužik, ne da bi dvignil glavo:
— Tudi jaz sem sirota in hodim brez očeta.
Miška se je segrel ipri vrečah in malone zadremal. Že je hotel prav zaspati, kar zakriči Serjoška kakor brez uma:
— Kirgiz!
Otrok pri kmetici je zajokal. Jezno je rekla:
— Ne kriči. Otroka mi prestrašiš.. .
A Serjoška je zopet zakričal:
Gori!
Zavedel se je in si zaželel »na stran«. Potem je tiho zastokal in nagnil glavo na kolena.
Miška je ves obupan zaprli oči.
Mislil je o nevidnem Taškentu. Po glavi mu je neprestano krožilo petnajst funtov pšenice in dve vreči, polni kosov kruha. V mislih je visel na, od-
na
*) Buzuhiik — kraj in vas med' Samara in Orenburgom ob reki Samari, ki se pri mestu Samara izliva v Volgo.
bijačih, plezal na strehe vagonov, skrival se lokomotivah in noben vojak, noben načelnik ga ni mogel izslediti. Gledali so na streho — on skoči s strehe. Pogledajo na lokomotivo — on skoči z lokomotive. Povsod 'so govorili:
— Kakšen razbojnik?!
— Kdo?
— Tisti dečko buzuluški iz Lopatinske volo-sti*). Brez karte potuje in brez dovoljenja. Ali ni ga mogoče zapreti v orta — čeko.
A poleg je vztrepeta val Serjoška, cvilil kakor ščene in bledel.
Miška je gledal nanj z namršenimi, nejevoljnimi očmi in mislil:
— Zakaj sem se zvezal z njim? Bolje bi bilo, če bi se ne vezal. Ali sedaj nič ne pomaga: pogodba. Če ga pustim — propade. Voziti se z njim — dolgo ne prideva v Taškent. Eh, durak! Samemu se ni hotelo na pot. Tako pa,: nabereš šest koščkov kruha, jesta dva.
Postajalo mu je zadušljivo vsled težkih, perečih misli in mu mučilo glavo. Preril se je iz čakalnice in stopil na progo.
Pod vagonom je zagledal Vanjko s krivimi nogami, kateremu je jemal koščke kruha. Zraven je bil drugi fantek, Petjka po imenu. Sedela sta pri kolesu na suhem prostoru. Nista ne spala ne mislila.
Tudi Vanjka je spoznal nasprotnika in rekel miroljubno:
— Prisedi!
— Kaj imata?
‘) srez, okraj.
— Segreješ se nekoliko. ^
Miška se je usedel h kolesu in povedal o Ser-
d, da ima grižo, in kako 'sta se dogovorila, da ne zapustita drug drugega, Serjoška je mlajši, ne zna se obrniti kakor treba, a Miška mora skrbeti sam za oba. Prej je nalovil pet koščkov kruha in. če bi hotel, 'bi vse sam obdržal.
Vanjka ga je pogledal izpod čefe.
— Se zanašaš na moč?
— Zakaj bi se zanašal? Nahrani me in takoj se dveh ne bojim.
— Eh, s čim se baha! Nahrani ti mene, pa se tudi 'dveh ne bojim.
Petjka' je vprašal, ogledujoč Miška, z razvnetimi očmi:
— Naišegai Joška se lotiš?
— Koliko je star?
— V trinajstem letu.
— Kakšen človek? Lotim se še večjega.
Petjka se je razvnel. Sunil je z laktom — kakor slučajno — Miška naravnost v obraz.
Miška je popravil vrečo.
— Kaj suješ?
— A ti?
— Pazi, brcnem te samo enkrat — prekopicneš se.
Sunil ga je z nogo.
—. Ne šali se!
Petjka je pripravil pesti.
— Daj ga, Vanjka, za prejšnje koščke kruha.
Zgrabili so se pod vagonom vsi trije, mleli dolgo drug drugega v težki, razdraženi zlobi.
Doma in
Dr. Vladimir Breskvar, ki je bil
nekaj časa zdravnik bivše okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, je minuli teden umrl.
Indispozicija. V naravi človeški je, da podlega vplivom. Niso samo duhovni in ne samo materijalni vzroki, da je komu ta ali ona stvar, ta ali ona zadeva simpatična ali nesimpatična. Človek pogostoma ne presoja ne po stvarnih razlogih ne po razumu svojega udejstvovanja v javnem življenju. Človeška glava, človeški razum je dostikrat podoben gramofonski plošči, ki mehanično sprejema glasove in jih potem ponavlja in tuli v svet enako avtomatično, kakor jih je sprejela. Nič več ne more reagirati na nove glasove, nove pojave. Nedostopna je za okolico, nedostopna za razloge, ker nima razuma. In ti si človek? Ali mar hočeš biti gramofon; ali nočeš biti živ individij, ki misliš in delaš z razumom? — Na ta primer sem se spomnil obl štiridesetletnici socijal-nega zavarovanja. Predsodki. Zabavljanje na socijalno zavarovanje je hreščeča melodija, zato od strani delodajalcev nobene tople besede zanje. Ni časa, ni misli, tako poje gramofon, pa amen. Zato se delavstvo tembolj opravičeno bori za njega izpopolnitev in za svoje zastopstvo v njem, ker bo šele tedaj v rokah pozitivnih interesentov. Ljubezen do stvari, srčna nega je mogoča le od pravih interesentov, ki vedo, da je človek človeku brat in da je v splošnih dolžnostih človek človeku enak.
*
Zaroka med italijanskim prestolonaslednikom in belgijsko princeso ogrožena. Medtem ko se vrše priprave za poročne svečanosti v Rimu, so aretirali v Bruslju nekega dr. Ber-nerij#, italijanskega anarhista, ki je prispel v Belgijo po naročilu svoje organizacije, da pripravi atentate na belgijsko kraljevo rodbino in italijanskega justičnega ministra Rocc, ki bi imel 27. dec. dospeti v Bruselj. Pri aretiranem Berneriju so našli podroben načrt za atentat, ki bi se imel izvršiti na kraljevski vlak v Milanu potom bomb. Pri njem so našli tudi grozilna pisma na člane belgijske vlade, za slučaj, da bi dovolili poroko med princezinjo Marijo Jose in prestolonaslednikom Umbertom.
Papež je zapustil Vatikan. Dne 20. t. m. je papež prvič zapustil Vatikan. Proslavljal je petdesetletnico duhovništva in je to slovesnost opravil v lateranski baziliki. Prihodnji mesec napravi potovanje po Italiji.
V	vatikanskih krogih nameravajo izvesti v kratkem diplomatično - politične izpremembe. Sedanji tajnik kardinal Gasparri se umakne in utegne priti na njegovo mesto ali berlinski kardinal Pacelli ali pa madžarski primas dr. Szeredi. S to iz-premembo bo vatikanska aktivnost zopet pospešena.
Stalin praznuje 50. rojstni dan. V Rusiji praznujejo njegov 50. rojstni dan z velikimii svečanostmi. Tisk prinaša o njegovem življenju obširne članke.
Zarota proti Callesu. Bivši mehiški predsednik Calles se je mudil na turneji po Evropi in se vrača preko Zedinjenih držav v domovino. Oblasti so prišle na sled obširni zaroti, ki namerava: izvršiti ob vrnitvi nanj atentat. Aretirali so 50 zarotnikov.
Poskušeni atentat na predsednika argentinske republike. Iz Buenos Airesa poročajo, da je bil 24. t. m. izvršen revolverski atentat na predsednika lrigoyena, ki se ni posrečil. Nepoznana oseba je oddala na predsednika tri strele iz revolverja, od katerih ni nobeden predsednika zadel, pač pa je bil ubit šef policije, ki ie predsednika spremljal, medtem ko ie bil šofer težko ranjen. Atentatorja ba je potem nek v bližini stoječi stražnik ustrelil.
Atentat na indijskega podkralja. Na indijskega podkralja lorda Irwin-Ka so izvršili indijski nacijonalisti atentat, ko se je vozil z vlakom v svojo rezidenco New Delhi. Na prosi je bil položen peklenski stroj, ki
po svetu.
je bil iz daljše razdalje potom električnega toka doveden do eksplozije v trenutku, ko je vlak pasiral dotič-no mesto. En vagon je bil raztrgan, več oseb ranjenih. Slučajno se podkralju ni ničesar zgodilo, ker je bil v drugem vagonu.
Prelatu dr. Seiplu je že dolgčas! Poročajo, da se je bivši avstrijski zvezni kancler prelat dr. Seipel že popolnoma »ozdravil« ter da se hoče zopet vrniti v aktivno politiko. Dr. Seipel je ob veliki noči demisijoniral, ker je bil avstrijsko notranjo kot tudi zunanjo politiko, popolnoma »za-fural«. Sedaj pa gre avstrijski državni voz naprej tudi brez Seipla in gre tako, da se oni boji za svoje volilne ovčice, da jih ne bi politični volkovi, v odsotnosti njih pastirja, popolnoma požrli. Sedanji kancler Schober namreč ni klerikalec, medtem ko je sedanja parlamentarna večina absolutno klerikalna. Seipel je tudi pokrovitelj Heirmvehra, medtem ko kmetje žvižgajo na Heimwehr. Vse to da g. Seiplu misliti!
Emil Loubet umrl. V Montelima-ru na Francoskem, je umrl dne 21. t. m. bivši predsednik francoske republike Emil Loubet v 91. letu starosti. Loubet je bil odločen republikanec in eden najodličnejših politikov in predsednikov tretje republike. Za pomirjenje duhov je bil zlasti zaslužen ob velikem, panamskem škandalu. ki je močno pretresel Francijo. Loubet je sodeloval tudi pri ločitvi cerkve od države.
Nov polom na newyorški borzi. Dne 21. t. m. so industrijski papirji na ameriških borzah; zopet strahovito padli. Prizadeti so v glavnemi industrijski papirji. Izguba v dveh treh dneh znaša 5 milijard dolarjev (280 milijard dinarjev).
Po 44. letih. V bližini Newyorka so našli ob morskem obrežju zaprto steklenico, v nji pa na kos platna napisano poročilo: »Marry G. Farr. — (Tgenj na ladji se razširja. Viharju se ne moremo več zoperstavljati. Gremo v rešilne čolne. Bog nam pomagaj.« Dognali so, da se je ladja »Marry G. Farr« podala na morje 1. jan. 1886. leta. Od tedaj ni bilo več sledu o nji.
#
Živi angelček zgorel. V Altenbur-
gu v Avstriji so imeli božično slavnost in iso pri tej priliki prižgali tudi božično drevesce. Neka desetletna učenka je bila oblečena kot angelček ter je klečala zraven drevesca, pri čemur se jii je vnela obleka od gorečih sveč. Dobila je tako hude opekline, da jim je podlegla.
Dedščina v Svetem pismu. V Londonu je pred meseci umrl neki dr. Forster. Bil je znan čudak, ki se je izogibal vsakih stikov s svetom. Zadnji čas sploh ni več šel iz stanovanja, kjer se je pečal z raznimi fizikalnimi eksperimenti; baje je skušal na umeten način proizvajati zlato. Neka ženska1 mu je podajala hrano skozi lino v vratih. Ker je nekaj dni zaporedoma ostala hrana nedotaknjena, jie^ šla po policijo, ki je vdrla v stanovanja in našla starca, ležečega na kupu starih hebrejskih knjig, mrtvega. Svoje instrumente in retorte je pred smrtjo vse razbil. Oporoke niso našli nobene, tudi premoženja ne, razen množice starih knjig. Te je njegov nečak, kot edini dedič, prodal za malenkostno vsotico nekemu starinarju. Ta starinar je pa pri pregledovanju knjig našel pozneje v starem Svetem pismu med skupaj zlepljenimi listi bankovce v skupni vrednosti 50.000 funtov šterlingov. Sedaj pa se nečak in starinar tožarita, komu pripada to bogastvo.
Zopet pobuna kaznjencev v Ameriki. V zloglasni kaznilnici Auburn, v 'državi Newyork, so kaznjenci napadli paznike, jih premagali ter jih z ravnateljem vred zaprli kot talce, ter skušali pobegniti. Ostalemu osobju se je is pomočjo policije, požarne brambe in pozneje vojaštva, posrečilo kaznjence, ki so se v posebnem traktu zabarikadirali, premagati in talce osvoboditi. V teh bojih je bil velik del kaznilnice porušen in sežgan, devet kaznjencev in en paznik
j ubitih, veliko pa ranjenih. Te ponov-
I	ne revolte mečejo jako slabo luč na j ameriški kaznilniški sistem. Tako srednjeveških in strašnih kaznilnic, kakor so v Ameriki, v Evropi že davno več ne poznajo. Sicer imajo tudi
E ar modernih kazenskih zavodov, ka-or Sing-Sing v Newyorku, s katerimi tujcem brišejo oči, ia svojih starinskih mučilnic pa tujcem ne pokažejo. Dobro jih je opisal E. E. Kisch v svoji knjigi »Paradies Amerika«. Pod težo javne obsodbe se je baje sedaj imenovala komisija, ki naj pregleda in prouči nedostatke v ameriških kaznilnicah.
Madžarske zastrupljevalke pred sodiščem. Dne 13. in 14. decembra se je vršil pred sodnim dvorom v Szol-noku na Madžarskem proces proti štirim kmečkim ženam. Obtožene so bile večjega števila umorov z za-strupljenjem. Zastrupljevanju, ki je zavzelo v okoliških vaseh mesta Szolnoka ob reki Tisi silno velik obseg, so prišli lanskega leta na sledi Za sedaj imajo oblasti pod ključem 36 kmečkih žensk, ki so obdolžene, da so umorile 50 oseb z arzenikom. Od teh so se sedaj zagovarjale štiri. Ena od teh je bila obsojena na smrt radi treh umorov in radi nagovarjanja k umoru, ostale tri pa na dosmrtno ječo in sicer dve, ker sta zastrupili svoje može in ena radi nagovarjanja k umoru. Smoter zastrupljanju je bil v glavnem: pohlep po zemlji, oziroma dedščini, potem odstranitev starih oseb, da jih ne bi bilo treba vzdrževati in končno so kmečke žene pogosto izmenjale svoje može. Tako je n. pr. eni bilo dokazano, da je tekom petih let poslala dva svoja moža na orni svet. Strup so dobavile nekatere stare ženske, katerim je to bila pravcata obrt in so prejemale lepe nagrade v denarju — po 800 D. Državno pravdništvo je sicer bilo anonimno že davno preje obveščeno, pa ni hotelo nastopiti, temveč še le potem, ko je nek zdravnik prijavil en slučaj, ker mu je pacijent prenaglo umrl. Pripomniti je treba, da je szol-moška okolica, iz katere je prosluli Horthy doma, sila krščanska (klerikalna) in je tedaj zelo čudno, da vladajo tamkaj takšne kulturne razmere.
Marmornat kip s predpasnikom.
Neka znana češka operna pevka je sedela kot model priznanemu kiparju v Pragi, da modelira njeno glavo. Pred kratkim je pa vsa zaprepašče-na spoznala na neki javni razstavi v golem ženskem kipu samo sebe. Takoj je zahtevala, da se naj kipu opaše predpasnik in da krog vratu ruta. Kiparja je tožila, čeprav ta trdi, da jo je razstavil tako, kakor mu je bila model.
Če si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. —
Maribor.
Sprememba voznega reda mestnih avtobusnih prog. V pondeljek, dne 16. decembra, je stopil v veljavo nov vozni red za vse mestne proge. Bistvene spremembe se izvršijo predvsem na glavni progi od Glavnega trga do Glavnega kolodvora, za katero progo je določen posebni avtobus štev. Ia, ki bo vozil na tem delu proge sem in tja v 15 minutnih intervalih. Proga štev. 5 se ukine. Zato pa vozi avtobus štev. 1 v smeri Nova vas in obratno zjutraj in opoldne dvakrat ter zvečer trikrat. Istotako se podaljša proga štev. 1 do Laj-teršberga, kamor vozi avtobus zjutraj enkrat ter opoldne in zvečer dvakrat. Dosedanji vozni red proge Maribor - Pesnica ostane še nadalje v veljavi. Na progi Studenci bo vozil avtobus samo do Glavnega trga in sicer vsake pol ure z zvezo na Glavni kolodvor. Proga Tezno štev. 4 ima zjutraj dve vožnji, eno dopoldne, štiri opoldne in zvečer zopet štiri. Nadalje se otvo-ri zopet proga Melje - Glavni trg št. 5, kjer vozi avtobus zjutraj štirikrat, opoldne petkrat in zvečer petkrat v obeh smereh. Natančni vozni redi posameznih prog so razvidni na deski avtobusne čakalnice na Glavnem trgu. nadalje na Glavnem kolodvoru in na vseh končnih postajah posameznih prog.
Vsi obvezniki, ki so se v katerikoli voj. dolžnosti udeležili umika preko Albanije, pa nimajo do danes albanskih spomenic, naj
Vsak rabi dobrega
URARJA
Strokovnjaška postrežba podaljša točno delovanje ustroja ure. — To Vam nudi pa samo dobri urar
MJlsersin
Maribor. Gosposka ulica it. 15
Popravila se izvršijo kmalu — dobro in po ceni.
Prodaja tudi na obroke.
se zglase med uradnimi urami pri mestnem vojaškem UTadu, Slomškov trg št. 11, soba št. 2, kjer se sestavlja tozadevni seznam. Pripominja se, da je čas priglasitve le do 25. januarja 1930 ter se na poznejše prijave ne bo moglo ozirati.
Stanje nalezljivih bolezni v mestnem okolišu v času od 8. decembra doi 14. decembra 1929. Na škrlatinki so obolele 4 osebe, na davici pa je umrla ena oseba.
Silvestrov večer priredi delavsko pevsko društvo »Frohsmn« dne 31. decembra v prostorih dvorane »Union« z zelo pestrim programom. Vsi prijatelji dobre zabave se vljudno vabijo na to prireditev.
*
DTE »Svoboda« Studenci priredi dne 31. dec. 1929 v telovadnem domu Silvestrov večer s telovadnimi igrami in petjem naraščaja. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi odbor.
Celje.
Občinske zadeve. Mestni proračun občine je bil že sprejet. Vendar nismo našli ,v njem nič kaj posebnega, kar bi nas zanimalo. Zanima nas pa vseeno to, da so izpuščene marsikatere postavke, ki bi še spadale vanj. Pri dotični seji je s. Čepin predlagal, da bi se n. pr. delavstvu in na-meščenstvu mestnih obratov dale za božične praznike doklade v obliki enotedenske plače, kakor jih ima n. pr. delavstvo v Ptuju. Dalje je stavil predlog, da bi občina ziasigurala zidavo večje stanovanjske hiše, ker ravno malih stanovanj v Celju najbolj primanjkuje. Velikih stanovanj je v novih mestnih in zasebnih palačah dovolj, le enosobna stanovanja bi se še najbolj potrebovala. Seveda so enaki predlogi šli mirno ušes vladajoče gospode. K proračunu se še povrnemo.
Pri Javni borzi dela je iskalo dela: 422 moških, 157 žensk, vseh 579. Koncem tedna je ostalo v evidenci: 360 moških, 154 žensk, skupaj 514. — Od 1. januarja 1929 do 21. decembra 1929 je iskalo dela: 4071 moških, 1203 ženske, vseh 5274. — 21. decembra 1929 je ostalo v evidenci: 360 moških. 154 žensk, skupaj 514. — Ponujena je bilo delo: moškim; 1 oskrbniku, 4 konjskim hlapcem, 3 hlapcem za govejo živino, 30 gozdnim delavcem, 1 hotelskemu slugi, 2 kleparjema, 1 gateristu, 2 lesostrugarjeina, 3 sodarjem, 3 čevljarjem, 1 prirezovalcu gornjih delov, 4 krojačem za mešano delo,
1 krojaču šablonerju, 1 mlinarju, 1 mesarju,
2 pekoma, 12 vajencem. — Ženskam; 12 kmečkim deklam, 3 natakaricam, 1 računski natakarici, 6 služkinjam, 2 sobaricama, 1 vzgojiteljici, 1 gospodinji, 3 perfektnim kuharicam, 2 kuh. deklama, 1 varuški, 1 hotelski kuharici, l hotelski sobarici, 3 služkinjam za mešana dela.
ŠoStanj.
Smrt uglednega zdravnika. V nedeljo, dne 22, t. m. ob 16. uri se je vršil pogreb umrlega zdravnika dr, Lichteneggerja. Preminul je v 80. I.
svoje starosti. Pokojnik je bil visoko spioštovan in priljubljen pri vseh slojih v Šoštanju in daleč na okrog. Bil je nad 30 let izdtavnik bolniških blagajn, bratovskih skladnic in do leta 1927 tudi zdravnik ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Njegovega pogreba se je malone udeležil ves Šoštanj ter bližnje in dialnje okolice, iz Celja in drugih krajev. Ob 'grobu so se pred zbranimi v lepih nagovorih poslovili od pokojnika mestni žu n dr. Majer, Volk in župnik Gril.
Proslava štiridesetletnice socijal-nega zavarovanja se je vršila v nedeljo, dne 22. t. m. v Zadružnem domu. Proslavo je priredila strokovna zveza usnjar;	Pred otvoritvijo se
je v kratkih	sedali spomnil upra-
vitelj eksp G UZD Ivan Štraus pokojnega dr. Licbtenegigerja, 'godba pa je zaigrala žalostinko. Nato je otvoril proslavo predsednik strokovne organizacije Vinko Zajc, Poročilo o postankih bolniških in nezgodnih zavarovalnic od leta 1889 dalje do današnjega dne je izčrpno podal Ivah Štraus. Predložil je resolucijo za uvedbo invalidnosti, starosti in smrti, iki je bila enoglasno siprejeta. Po končanem poročilu 'so bila razdeljena božična darila vsem revnim otrokom. Iskrena hvali® darovalcem, godbi, pevcem in vsem prirediteljem.
Ruše.
Božičnica Splošne delavske zveze je dobro uspela. Obdarovanih je bilo 157 otrok revnih staršev. Razdelilo se je različnega bla^a v vrednosti Din 3659.40. Poleg tega so dobili malčki čaj, darovan od se. Magdič in pecivo od' Delavske pekarne
iz Maribora. Predvsem iskrena za- ; hvala ravnateljstvu tovarne za du- I šik za izdaten prispevek, vsem nabiralcem in darovalcem na nabiralne pole, g. Magdičevi, Delavski pekarni v Mariboru in prav vsem, ki so kakorkoli darovali za naše malčke, še enkrat iskrena hvala. Po obdarovanju se je vršilo skioptično predavanje za mladino.
Bistrica pri Limbušu.
Kap ga je zadela. V nedeljo, dne 22. t. m„ je naglo preminul, od kapi zadet, Tomaž Glajncer, na poti. ko je šel na delo v ruško tovarno za dušik. Glajncer je bil zaveden delavec. Zapušča vdovo in dvoje otrok. Preostalim naše sožalje.
Jesenice.
Zborovanje delavstva KLD je v
nedeljo, 'dne 22. t. m. priredil Savez metalskih radnika Jugoslavije. Na J zborovanju, ki je bilo s strani delav- j stva 'zadovoljivo obiskano, je referi-ral tajnik Del. zbornice v Ljubljani, F. Uratnik, o nameravani preuredi- j tvi socijalne zakonodaje. Njegova stvarna izvajanja so bila pazljivo zasledovala. Delavstvo se 'zaveda, da je v dobro urejeni socijalni zakonodaji ter njenem izvrševanju zajamčen vsaj kos tega, kar delavstvu pripada.
—	Na zborovanju 'se je razpravljalo tudi o uvedbi zobozdravljenja. Sklenilo se je, da delavstvo KID plačuje po 5 Din mesečno za osnovni fond. Sklep pa še ni polnoveljaven in so do 10, januarja možni ugovori, in sicer pismenim potom. Sklep se razveljavi, če se 30% delavstva do tega roka izjavi iprotivno, kar se pa go-
Kulturni pregled.
Noblovo nagrado za književnost je dobil letos nemški pisatelj Thomas Mann. Po sedemnajstih letih je prvič, da dobi nagrado
Nemec.
Božičnica »Detoljuba«. Naše agilno društvo »Detoljub« je tudi letos priredilo proslavo solnčnega obrata s kolektivnim obdarovanjem otrok. Proslava se je vršila 22. t. m. v zeleno okrašeni mali Gotzovi dvorani in je potekla v prisrčnem razpoloženju. Železničarski orkester je uvodoma zaigral koračnico »Detoljuba«, ki so ji pozneje sledile še druge izrazito podane skladbe. Otroci so priredili ljubko igrico »Božični darovi pravljičnih otrok« ter nekaj rajalnih nastopov, ki so v njih nastopili dečki in deklice skupno, kar je treba posebej pohvaliti; prav to namreč dokazuje, da se vodstvo dobro zaveda, kakšna mora biti prava proletarska vzgoja. Prav tako je treba pohvaliti tudi mladinski orkester, ki je odigra! prav dobro nekaj lažjih skladb na tamburicah. Pomen praznika sta raztolmačila v slovenskem in nemškem govoru Grčar in Pelikan. Dasi je proslava trajala dve dobri uri, so vendar vsi prisotni z zanimanjem sledili programu. Bil je prav lep popoldan, ki je moral tudi odraslim vliti upanje v bodočnost in jih potrditi v veri vanjo.
tovo ne zgodi. Enaka akcija se je po-krenila že pred leti, pa ni našla razumevanja. Upamo, da zdaj uspe.
Občni zbor »Svobode« v nedeljo, dne 22. t. m. je potekel jako zadovoljivo, kar dokazuje smiselnost članstva za kulturno delovanje med prcletarijatom. Novoizvoljeni predsednik je Kralj. — V novem društvenem il e tu je želeti še vztrajnejšega delovanja!
Komedija »Velika repatica«, ki jo je vprizorii dramatični odsek »Svobode« je privabila mnogo občinstva.
V	igri je nastopilo nekaj novih moči, kar moramo samo pozdraviti. Publika je vsekakor prišla na svoj račun in se zabavala. — A zdaj kaj resnejšega.
»Detoljub« vzgaja otroke delavskih? staršev popolnoma po modernih načelih — v smislu skupnosti, medsebojne strpnosti in miroljubnosti. Ker more le na podlagi take vzgoje vzrasti dober proletarski naraščaj, zato priporočamo vsem delavskim staršem, da zaupajo svojo deco »Detoljubu«.-
Talpa.
Radio.
Radio-delavske ure se bodo od sedaj naprej vršile vsako' soboto od 8.—9. ure zvečer. Torej ne v petek, kot dosedaj.
Radio razširjen najbolj na Švedskem, Vobče mislimo, da jte Anglija dežela, ki ima največ naročnikov radia. In v resnici jih ima okrog 3,000.000. Nekako toliko jih ima tudi Nemčija. In v teh dveh državah pride na tisoč prebivalcev približno 45 naročnikov. Švedska, ki je po prebivalstvu seveda mnogo manjša, nima absolutno tako ogromnega števila naročnikov in ga tudi ne more imeti. In vendar prvači v Evropi. Zakaj na tisoč prebivalcev pride na Švedskem 68 naročnikov, torej za tretjino več kot v Angliji in v Nemčiji. Vseh naročnikov ima Švedska 417 'tisoč. Razumljivo je seveda, da Švedi pii svoji visoki kulturi ‘in spričo dolgih in pustih zimskih večerov na severu radio pravilno cenijo in radi poslušajo. Naj nam bodo za vzgled in zavedajmo se, da pride pri mas na 2000 prebivalcev šele 5 naročnikov, torej 27 krat manj kot na Švedskem.	T.	R.	L.
Hah za smeh.
Pri verouku. Župnik vpraša Janezka: »Kako idoligo sta bila Adam in Eva v raju?« Janezek: »Do je:seni.« Župnik: »Kako to?« Janezek: »Zato, ker so jabolka šele v jeseni zr^la.«	4	>
Klosetri papir. Neko vedi'ko trgovsko ipodjetie v Ameriki razpošilja vse, kar človek rabi v življenju: Kitne pasove in poročne prstane, svete podolbe in avtomobile. Milijon ilustriranih katalogov razpošlje vsako leto po državi. Nekdo je naročil po pošti klosetni papir. Pisali so mu naziaj, kakšnega hoče: ali katalogov štev. 5160 ali 5161. Odgovoril je: »Če bi imel jaz vaš katalog, ne bi rabil klosetneiga papirja.«
Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka i. t. d. od tvrdke „Patria“, Zagreb.
JAKOB PERHAVEC MARIBOR. GOSPOSKA UL. 9
 iiiiiiiiiiiiiiiiIiiniiiih,uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiIiiiiiiiiiiiiiiihih^
Na drobno! TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV. Na debelo!
umu situli n umnan
ME! NEL
&
HEROLD
Gramofoni.............................od	Din	298*—	dalje
Mandoline.................................  136*	—	*
Violine..................................  „	95-—	„
Gitare	*	»	207’—	„
Trombe  .............................  »	„	505*—	,
Ročne harmonike	»	.	85‘—
Prodajalna:Xr* svobode
(Nova Scherbaumova zgradba).
Ali ste že krili f
svoje potrebe v tiskovinah n
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
Zbirajte za tiskovni sklad
PRODUKTA"
TOVARNA KISA — JEŽICA PRI LJUBLJANI
nudi najfinejši špiritov in vinski kis.
Otvoritveno naznanilo!
Dovoljujem si cenj. občinstvu vljudno naznaniti, da sem otvoril v prejšnjih prostorih J. Košar, Maribor, Ketiejeva ulica 22, novo renovirano
PEKARNO
ter se bom potrudil, cenjene odjemalce vedno s svežim in prvovrstnim pecivom kar najbolje postreči.
V	prijetni nadi, da me bo cenjeno občinstvo razveselilo z obilnim obiskom,
se priporočam z velespoštovanjem
Mikec Mihael, lastnik.
BaKBSK
Dr. SCHAEFER-JEV EPILEPSAN
proti
boijosti, Krčem in padovlcl
se že 15 let z uspehom uporablja. Dnevno prihajajo nova priznalna pisma. Pojasnila daje in razpošilja Lekarna Sv Štefana. Mr. M. Fister, Osijek lil.
Vino opolo
zajamčeno pristno, za praznike oziroma ves december, čez ulico po Din 10*-, v hotelu .Bellevue". Ne zamudite ugodne prilike! i
Pristni
Altvater
(zeliščni liker)
Najprimernejšo novoletna darila
kakor ročne, šolske in spisne torbice, listnice, denarnice, tobačnice, potne torbice in kovčke v veliki izbiri po najnižjih cenah priporoča
IVAN KiAVOS, MARIBOR
Aleksandrova cesta lj. — Oglejte sl izložbo.
Varstvena znamka
Gessler Jagerndori
se dobi zopet povsod
Kolesarji pozor!	Zima je tu!
Sedaj prihaja čas, ko bo treba oddati kolo v popolno oskrbo in shrambo čez zimo in generalno popravilo. Emajliranje z električno pečjo s 180° vročine, prvovrstno ponl-kljanje vseh krogljičtilh ležajev ter očiščenje in na novo nabrušenje, tako da postane kolo z malim denarjem zopet novo. — Priporoča se mehanična delavnica in trgovina
JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR
Tattenbachova ulica 14, nasproti Narodnega doma.
Tiska: Ljudska tiskat la i d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja In urejuje Viktor Eržen v Mariboru,