Or TRGOVSKI L.' Časopis za trgovino, industrijo In obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. //0% Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, ^ 45 D. mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Lk LETO VL Telefon štev. 5325 LJUBLJANA, dne 11. oktobra 1923. ! Telefon štev. 552 ŠTEV. 120. RazmišSjania ob opustitvi ruhrske vojske. Osem mesecev je v največjem industrijskem kraju srednje Evrope počivalo produktivno delo in skoraj dvamilijonsko število ljudi brez dela je nudilo svetu kaj čudno sliko popolnoma novega značaja. Vsi vemo da ruhrska kriza ni povzročila samo v Nemčiji najglobljega gospodarskega prevrata, temveč so se pojavile njene posledice tudi pri večini drugih gospodarskih okrajev. Z izločenjem nemške konkurence je ustvarila kriza veliko novih eks-portnih možnosti, je poživila dosti spečih industrij in izpraznila napoj-njena skladišča. Ker je izostal največji producent, je nastala izjemna konjunktura in vsi bližnji in daljnji drugi producenti so se z vso vnemo oprijeli. Sedaj te konjunkture ne bo več, Nemčija je zopet začela delati. Dovoz s tujih trgov v Nemčijo bo prenehal, ker bo krila svoje potrebe z lastnim delom; povrh bo pa še začela konkurirati na inozemskih trgih. Nenadni konec ruhrske vojske mora seveda vse dosedanje uživalce konjunkture prisiliti, da se prilagodijo novim razmeram in se sčasoma v svoji produkciji omejjjo. Taki prehodi se ne izvršijo kar cez noč, treba bo tednov in mesecev. Na tisoče delavcev je bilo odšlo drugam, uradniki, inženerji, nadzi-ratelji so si poiskali delo drugod ali pa so jih Francozi zapodili; naprave so vsled osemmesečnega počivanja veliko trpele, zlasti plavži in strojne tovarne; marsikako veliko naročilo na Češkem in v Avstriji se še izvršuje in daje delo do konca leta; s prihodnjim letom bo pa vse spet tako, kakor je bilo in začela se bo normalna konkurenca. Potem se bo videlo, če je obdržala stara nemška industrija svojo konkurenčno zmožnost ali ne. Ruhrsko ozemlje je dalo še lansko leto osem milijonov ton premoga prej pa devet. Iz teh osem milijonov ton so napravili dva milijona ton koksa in so producirali z njim pol milijona ton surovega železa in jekla. Francija mora dobiti še 5 in pol milijona ton premoga; zato v bližnjem času Nemčija premoga še ne bo mogla eksportirati, lahko se bo pa v prejšnji izmeri odrekla dovozu gornješleskega in angleškega premoga, ki je znašal na mesec 1 oziroma 1 in pol milijona ton. Vsled oddaje ruhrskega premoga v Francijo, Belgijo in Italijo bo pa angleški eksport tudi v te dežele manjši; dosedaj je znašal na mesec skoraj pet milijonov ton. Iskati si bo moral novih trgov. Na svetu je danes povsod dosti premoga; zmanjkalo ga ni, ko je bil štrajk v Ameriki, ko je bil štrajk na Češkem in ko je bil štrajk v Poruhrju. Sedaj bo premoga preostajalo in cene bodo zaostajale. Vendar pa pravijo, da se konec ruhrske vojske na premogovnem trgu še ne bo tako poznal, pač pa na železnem. Nemci so za časa krize naročali železo in železne izdelke od drugod; od 600.000 ton češke produkcije surovega železa ste šli letos v surovi ali predelani obliki gotovo dve tretjini na Nemško; na Nemško so prodajali Avstrijci, Angleži, Poljaki i. dr. Vsi ti nakupi se bodo sedaj skrčili in bodo sčasoma popolnoma prenehali. Produkcija železa v Poruhrju je brezprimerno večja, kakor so bile vse te poši-Ijatve v času zapore; isto velja o jeklu in jeklenem blagu. Velikansko je bogastvo Poruhrja: tam dobivajo četrtino vsega evropskega surovega železa, šestino premoga, producirajo skoraj polovico evropskega koksa in tretjino jekla. Vrhutega je zaplenila Francija v zasedenem ozemlju ogromne množine premoga, železa in železnih izdelkov, po nemških poročilih okoli 600.000 ton. Le prav malenkostne odstotke so spravili na Francosko, francoski plavžarji so se branili tega blaga. Francija ima sedaj železne rude, železa in jekla v izobilju in noče s tujim blagom delati lastnemu trgu sitnosti. Posebne akcijske družbe bodo sedaj razpečale oni nakopičeni materijah Vsled nanovo započetega dela v Poruhrju bo marsikdo hitel prodajati kar ima. Z železom bodo začeli na tujih trgih Francozi in se Angleži že na to pripravljajo. Železni izdelki pa še ne bodo prišli na vrsto; morebiti po novem letu. Nasprotno bo pa zopet odprti ruhrski trg s svojo ogromno nakupno močjo vsestransko koristil. Glede Nemčije same sedaj splošno priznavajo, da se z lastno močjo ne bo mogla dvigniti; treba bo inozemskega kapitala, brez njega ne bo nič. To smo v našem listu že večkrat naglašali in smo kazali na zgled Avstrije, ki je tudi ubrala to sicer trnjevo, a edino rešilno pot. Največje varčevanje, odpust uradnikov, bolj intenzivno delo, velika posojila v tujini: to je Nemčiji potrebno. Pravijo, da ima 300.000 poštnih in 500.000 železniških uradnikov preveč; dobiti bodo morali delo v zasebnih podjetjih. Seveda, če zmagovalci ne bodo hoteli pomagati in bodo prepustili Nemčijo samo sebi, potem ostane samo eno — kaos. Prav zelo nerodno za zmagovalce bi bilo pa to, če bi kaos šel čez nemške meje. Usoda poštnih paketov. Sicer naša pošta ni monopolizirala prevažanja paketov, ali ob pomanjkanju drugih prometnih zavodov za to službo je občinstvo večji-del primorano posluževati se poštnega podjetja za prevažanje blaga v paketih. Seveda prevzame pošta odgovornost za sprejete pošiljke v obsegu, ki je omejena po veljavnih pravilnikih. Obširno razpravlja poštni red te določbe in nalaga osobito stranki točne pogoje za opremo, vsebino, označbo itd. ter so prav spretno prikrojena za vse primere, da se po možnosti zmanjša odgovornost pošte. V pravilniku pogrešamo obvezo pošte za pravočasno odpravo oziroma izročitev pošiljk pod pogojem rednih prometnih razmer, seveda takih razmer, ki so zopet odvisne od pravilnega in času ter potrebam primernega poslovanja poštne uprave. Pošta sicer prevzame nalogo odprave in izročitve naslovniku, obljublja tudi skrbeti za pravočasno izvršitev tega posla, ne prevzame pa nobenega jamstva, da doseže paket naslovno pošto v času, ki pride za dotično relacijo po rednih zvezah v poštev. Vzrokom, ki dajejo povod za neštetokrat grajano zanikernost celega ustrojstva v državni pošti, je v prvi vrsti prištevati pomanjkljivost prometnih sredstev za prevažanje paketov, oziroma neekonomična izraba razpoložljivih sredstev. Da navedemo par primerov iz prakse, priobčujemo poročilo slučajnega svedoka, ki je opazoval manipulacijo s poštnimi paketi na postajah. Preko mere natovorjen ročni voz se ustavi pri poštni ambulanci do-šlega vlaka; potujoča pošta na tej posebno živahni progi pa kratko-malo odkloni sprejem paketov, ker je ozki prostor majhnega voza že do skrajnosti napolnjen. Paketi se vozijo nazaj na pošto ter čakajo na prihodnji ali eden poznejših vlakov. Na prihodnjih postajah isti prizor. Ako domneva odpošiljatelj, da se bo pošiljka odpravila s prvim vlakom in ugotovi na ta način, kdaj bo pošiljka dospela v namembeni kraj, bo temeljito razočaran, ko dobi obvestilo, kdaj je pošiljka v resnici došla. Živahno opisuje naš svedok pre-tovorjenje paketov; pomečejo se v voz ali iz njega, ko bi šlo za polena, in je povsem razumljivo, da zahteva pošta kolikor mogoče močan ovitek pošiljk, da jim tako »rukovanje« ne škoduje. Pomanjkanju prometnih sredstev se pridužuje še pomanjkanje osobja, ki ravno sedaj na lastnem telesu živo občuti brezobzirno redukcijo gre namreč za podrejeno usluž-benstvo, katero najbolj občuti redukcijsko manijo,' ker mora opravljati službo po 40 ur nepretrgoma brez odmora v vozečem vlaku. Ozirati se moramo še na okolnost, da naša pošta ne razpolaga s sposobnimi močmi, kar je zopet umevno, ker inteligenca ne sili ravno v državno službo, posebno pa ne k pošti, ki torej nima izbire. Tu imate v glavnih potezah vzroke, da pada zaupanje do poštnega zavoda, ker ni dostopen za prometne in stvarne reforme. Ko so se zadnji čas tudi v območju nemške pošte pojavile tež-koče pri prevažanju paketov vsled naraščanja prometa, so ji takoj sledile odredbe, ki bi bile vredne, da jih pri nas posnemamo. Reorganizacija poštno-paketnega prometa nemške države je izvršena po načelih, da se odstrani vse formalitete, ki obremenjujejo obrat; prevažanje pa po strogo začrtanih smernicah poceni zasigura in olajša. — V prvi vrsti se je pri notranjem prometu opustila vsaka nepotrebna manipulacija, predaja in izročitev se vrši brez spremnic, poštnina se jMača po teži in vrednosti v gotovini; za prevažanje pa služijo med glavnimi trgovskimi središči in prometnimi križišči po točnem redu obratujoče paketne ambulance, za katere porablja poštna uprava lastne adaptirane tovorne vozove z obsežno prostornino in primerno opremo. V teh ambulancah se vrši prevažanje */3 vse paketne tvarine, ostali del pa odpade na stranske proge z občimi prevažnimi sredstvi. Ni treba ravno finančnega ženija, da pride do duhovitega zaključka, koliko doplačuje naša pošta v paketnem prometu vsled slabega ustrojstva te službe. Ako bi hoteli zasledovati usodo paketov na pošti do konečnih podrobnosti, razpravljati bi bilo treba še celo suhoparno birokratično, večinoma brezuspešno reklamacijsko postopane. Marsikoga bi utegnlo zanimati, kako se rešujejo taki akti; odigravajo se včasih prav prijetne šaloigre pri raznih zadevah. Vsakdo pa, ki je imel opravka s poštnimi paketi, je gotovo že opazil, da pošta pri predaji nekoliko drugače postopa, kakor pri izročitvi; v prvem primeru ji daje vsaka malenkost povod za odklonitev odgovornosti, v drugem pa skuša prijazno se znebiti pošiljke, tolaživši naslovnika, če je ovitek slučajno poškodovan. Za zamude, in če bi povzročale še tako občutno škodo za stranko, pa pošta nima opra-vičbe ter ne dopušča priziva. Kako se dela reklama? Glavni učinek reklame obstoji v opetovani ponovitvi enega in istega predmeta. Namenjena pa je reklama vsakemu, katerega dotični predmet zanima in ima zanj potrebo. Kako se pa dela reklama, je lažje vprašati nego odgovarjati in v tem oziru ima marsikdo bridko izkušnjo, da je pometal tisočake za reklamo brez pravega uspeha. lstina je, kdor ničesar ne rabi, kdor ne ponuja in ne kupuje, ta ne potrebuje reklame. A v tem srečnem položaju se nahaja pač malokdo in več ali manj je vsakdo navezan na prometno občevanje z drugimi. Bogataš ter ubožec imata svoje potrebe in zahteve in kjer se jima nudi natisnjeni oglas, ga tudi izkoristita. Potreba je dostikrat tolika, da se naravnost išče oglase in to naravno tam, kjer jih je najlažje doseči. Najbolj zapuščeno zakotje pa ima vsaj v gostilni kak časopis in kdor ga sam ne razume citati, si ga pusti pač brati in tolmačiti ter zapade tako tudi vplivu oglasov ter naznanil. Od te preproste reklame — pa do reklamnega postopanja veleindustri-jalca, ki porabi za svoje potnike in reklamna oglasila ogromne svote ali pa do načina velikih denarnih zavodov, kateri v namen svojega podjetja izdajajo lastne časopise — koliko raznih načinov in raznoličnosti nudi reklama. Splošno bi se dalo glavne, točke dobre reklame izraziti v nastopnem pravilu: 1. reklama mora biti izražena v taki obliki, da je vabljiva; 2. prirejena mora biti za splošno javnost; 3. ne sme biti kričava; 4. ne sme obljubljati več, kakor je možno nuditi; 5. reklama se mora izvajati sistematično po gotovem načrtu in naj se polagoma razvija; 6. imeti mora tako obliko, da se loči od konkurenčne reklame in naj ima gotove znake pristnosti. Javnost hoče imeti vedno kaj novega in ravno s tem se zbuja najbolj pozornost, da se podjetje razlikuje od konkurenčnega ne samo z novimi tržnimi predmeti, ampak tudi po načinu poslovanja. Reklama naj se ogiblje preveč splošne označbe tržnih predmetov ali podjetja in ravno tako je vsaka prevelika oblika, ki ne dopušča hitrega pregleda, proč vržen denar. Napačno je torej, v enem oglasu kar možno veliko povedati. Kdor ima denarna sredstva na razpolago in porablja celotno stran lista za reklamo, pač nekako prisili bralca, da mu nehote vzbudi pozornost na oglas. Ker so pa danes taki celostranski oglasi zelo dragi, si mora vecma podjetij pomagati z manjšimi in zato previdnejše sestavljenimi oglasi. Pri sestavi takih oglasov naj se na prvo mesto postavi s posebno izrazitimi vidnimi črkami tiskano be- sedo, kateri gre povdarek interesa in že pove vsebino, kakor n. pr. naslov kake knjige. Med posameznimi vrstami naj se pusea precej praznega prostora, ker je na ta način oglas preglednejši in pa bolj vzbuja pozornost. Na mestu je dostikrat tudi označba cene. Vsak cglas naj se v gotovih presledkih ponavlja. Naravno, da se mora reklama ravnati po posebnostih razmer in mora zato učinkovati na najrazličnejši način, sedaj na oko interesenta, potem na njegovo smisel za lepoto, enkrat na možkega, drugič na žensko in tako ne sme zanemarjati nobene prilike, s katero lahko vzbudi braičevo poželjivost. S tem postane učinek reklame lra-jen in pridobi tudi na trajni vrednosti. Glavno pravilo bi se dalo izreci v tem oziru: nc preveliki oglasi, ampak pogosti (n. pr. vsak 5. dan) ako tudi majhni in ti po možnosti na enem in istem gotovem mestu. Pravilnejše in bolj učinkovito je tudi sestaviti posebne (specialne) oglase in se izogibati splošnih navedb, ker te posebnosti vzbujajo pozornost same na sebi in pa na tvrdko, ki jih nudi. Ako oralec interesent pride oglašeno kupit, si ogleda gotovo tudi druge vrste zaloge in kupi tudi od teh. Pri oglasih v strokovnih listih, ki so večinoma natisnjeni na boljši papir kakor dnevniki, je priporočljivo porabljati tudi vidljive slike in okraske. Pozornost vzbujajoča slika je vedno učinkovita. Čim manj tiskanega besedila obsega tak oglas in cim bolj apartna je risba, tem lažje se utisne v bralcu spomin — torej tem bolj učinkuje. (Primerjaj oglase tvor-nice likerjev Arko v Zagrebu). Kako sodijo Amerikanci o reklami? Amerikanec pravi, ko bereš prvič oglas o kakem predmetu, greš mimo in si nanj že pozabil v naslednjem trenotku. Drugi dan pa bereš zopet inserat na istem mestu in postaneš nejevoljen. Ko bereš isto naznanilo v tretje vržeš list morda v kot, ker te nadleguje z eno in istim predmetom. Prihodnjič, ko naletiš na znani oglas, pa ti nehote pade v misel, da mora inserent vendar drago plačati svoje oglase, mora imeti torej denar in gotovo tudi dobiček od oznanil. Peti dan pa si podlegel reklami greš tja in kupišl Vsporedno z reklamo pa mora korakati tudi solidnost priporočanega predmeta. Samo solidnost zamo-re obdržati pridobljene odjemalce. Reklama jih pridobi, solidnost pa obdrži. Iz tega sleoi, da je reklama za slabo blago nepoštena in nemoralna, ki se pa kaj hitro maščuje, kajti človek se da samo enkrat opehariti. Gospodarska orijentacija Poljske v ruhrski krizi. Prvič odkar obstoji nova Poljska, je zmagalo gospodarstvo in ne politika. Dočim so bile prej vedno močne sile na delu, da vprežejo Poljsko k aktivnemu sodelovanju v prilog tradicijonalnega prijatelja — Francije — proti Nemčiji, je Poljska v ruhrsld krizi zamenjala svojo prejšnjo vlogo čuvstvenega politika z dosti bolj hvaležno trezno mislečega trgovca in je videla v ruhrskih ho-matijah najboljšo gospodarsko konjunkturo zase; to vlogo je kot ve-tedobavitelj železa in premoga za Nemčijo na vso moč izkoristila. Čisto gotovo je, da je bila Poljska zmeraj, da je in bo po svojih notranjih čuvsfvih na strani Francije; zato so se tembolj čudili, ko so Poljaki v pravilnem umevanju časa in njegovih zahtev takoj se obrnili in pustili politiko in čuvstva na strani. Kljub politični družbi s Francijo so vendar uvideli, da je 5erlin bližji kakor Pariz in da se gospodarsko morebiti z Nemčijo bolj okoristijo kakor s Francijo. Pomen tega poljskega preobrata je jasen: Ruhrska voj'ska je z gospodarskega vidika vojska za premog in železo, mi Poljaki smo po inkorporaciji vzhodnega dela Gornje Šlezije stopili v krog železnih in premogovnih eksporter-jev, zato moramo biti pametni in moramo konjunkturo hitro in dobro izrabiti. Gospodarske niti med obema državama so se po izbruhu ruhrske krize kaj hitro zgostile: pol milijona ton nakopičenega premoga je ležalo v Gornji Šleziji pripravljenega, v kratkem času so se zaloge skrčile na 100.000 ton; vse je pokupila Nem-sčija. Nasprotno je pa Nemčija poljsko rudarstvo na vso moč pospeševala, seveda v svojem interesu, ki je bil pa obenem tudi interes Poljske; zlasti je dala toliko železniškega materijala, da so tožbe o pomanjkanju vagonov kmalu utihnile. Pred zasedbo Poruhrja je manjkalo Poljakom okoli 30% potrebnih vagonov, kmalu nato samo še poldrugi odstotek, pa se je bil vrhutega medsebojni promet še podvojil. Nazadnje je po uradnih podatkih vsak teden šlo skoraj 200.000 ton premoga v Nemčijo; velikanska množina, če pomislimo, da so lani nakopali v vseh slovenskih rudnikih 1,552.000 ton premoga, na teden torej okoli 30.000 ton. Podoben je bil položaj na železnem trgu, tudi na tem je imela Poljska veliko naročil iz Nemčije. Nizka valuta v obeh državah in pa stari stiki nemških odjemalcev do poljsko-sleške rudar-sk industrije so razvoj seveda še posebno pospeševali. Nemci upajo, da bo ta nova gospodarska orijentacija Poljske vplivala na bodočo ustrojbo vsega nemško - poljskega gosjDodarskega razmerja in da bo zlasti pokrepila zavest gospodarske skupnosti. Oslabelost obeh valut je to zavest naravnost diktirala, in videli smo že v par člankih, da je poljska marka kot zvesta hči nemške marke prav pridno capljala za njo. Sedaj čisto nazadnje ji je seveda nemška marka ušla; so bile pač posebne razmere. Sicer je pa med njima velika interesna skupnost. Začelo se je prvo približanje po dolgoletni odtujitvi in začasnem medsebojnem bojkotiranju, morebiti bo prišlo tudi sicer do zbližanja, kar je pač v korist obeh sosedov. Prvi pogoj bi bila seveda opustitev vsake agresivne politike Nemčije na-pram Poljski. To zbližanje bi predstavljalo velik kamen v stavbi medsebojnega evropskega političnega in še bolj gospodarskega sporazuma. V gospodarstvu naj ne veljajo srčna čuvstva, temveč pamet. Revizijsko sodišče je izreklo, da je poslovni prostor po zakonu o stanovanjih in pravilniku po naravnem pomenu besede prostor, ki služi najemnikovemu poslovanju, oziroma je z njegovim poslovanjem v potrebni gospodarski zvezi in je bil kot tak v najemu. Potemtakem tudi hlevu načelno ni odreči svojstva poslovnega prostora, niti ne more biti me- rodajno, ali je hlev v isti zgradbi, kakor so glavni poslovni prostori, ali je v drugi. Ako torej ima trgovec ali obrtnik v najemu hlev, n. pr. za konje, ki jih rabi za prevažanje blaga, odnosno svojih obrtnih izdelkov, se hlevski prostor smatra v smislu pravkar navedene revizijske razsodbe za poslovni prostor. M. Savič: Naša industrija in obrt. ^^10 Iz enega tovora lesa se izdela osem do deset čebrov po 10 litrov vsebine. Teh deset komadov izdelujejo tri dni in se lahko sedaj prodajo po ceni 60 do 80 para en komad. Ravno tako se iz enega tovora lesa lahko izdela 10 škafov in sicer v štirih dneh, ki se jih prodaja komad po 60 do 70 para. Na tri škafe gre en kilogram železnih obročev in en kilogram obroča stane pol dinarja. Po tem bi se v treh dneh lahko zaslužilo pri čebrih 6 do 8 Din in če se od tega odračuna tri dinarje za les, bi ostalo tri do pet dinarjev, kar pa še ne predstavlja čistega dobička, ker se mora izdelke še na konjih tovoriti in donašati na trg v Užice, Čačak itd., s čemur se izgubi mnogo časa. Toda kmet ne prihaja z blagom vsako soboto na trg, marveč pripelje enkrat večje množine, tako da znaša njegova dnevnica in izdatki za konje le polovico, kar je treba računati za tri in pol dni 2.50 do 2.90 ter 4.50 dinarjev. V štirih in pol dneh zasluži, ako izdeluje škafe, 6 do 8 dinarjev, od tega pripade 3 dinarje za nabavo lesa, pol dinarja za železne obroče, dalje izdatek za konja in za lastno uporabo pri prodaji, tako da mu ostane za delo tri dinarje. Takih čebrov in škafov lahko izdela tedensko 20 komadov. Pri dobri letini, posebno v dobi sezone trganja češpelj in dobrega pridelka zasluži lahko po en mojster,v ki izdeluje hladilne kadi, čebre in pokrove, dnevno 2.50 dinarjev, včasih tudi po 5 do 6 dinarjev. Poleg teh se najbolje plača perilnike, ki se uporabljajo po mestih in ki se bolje plačajo kot kmečko blago. Dokler je gozdarska uprava dovoljevala sekanje lesa v državnih gozdih in sicer po 1 do 4 drevesa, tako dolgo je bil les pri privatnikih poceni. Toda ker sedaj ne dovoljujejo sekanja iz državnih gozdov, je postal les drag. Preje je stal 1.80 do 2.40, sedaj pa jih stane, kakor poročajo, 3 dinarje, to je ako gre kmet sam ponj in zaračuna zase in za konja pol dinarja. Delajo navadno pozimi v izbi ali pa pri ognju v hiši, poleti pa v hiši ali pa v delavnici. Kdor nima delavnice, napravi si streho in dela pod to. Siromašnejši ljudje, ki imajo malo premoženja, delajo celo leto, bogatejši pa samo tedaj, kadar jim poljsko delo to dopušča. Pozimi je nemogoče dovažati les in zato se največ dela v jeseni. Nekateri hodijo tudi na mezdo in sicer po navadi, kadar hoče kdo iti na vašar in ne utegne iti sam, tedaj plača pozimi pol dinarja do 60 para,, poleti pa 80 para do enega dinarja poleg dobre hrane. Med producenti nekateri zelo slabo delajo, dajo slab materijal in slabo delo samo, da lahko ceneje prodajo ter na ta način kvarijo cene. (Dalje sledi.) Dve važni razsodbi glede odpovedi poslovnih lokalov. V zadnjem času sta izšli dve značilni razsodbi glede odpovedi poslovnih lokalov, ki jih je priobčil tudi »Slovenski Pravnik« in ki bosta gotovo zanimali naše trgovske kroge. 1. V enem primeru je tožnik odpovedal tožencu trgovske lokale, češ da hoče otvoriti trgovino ondi sam. Po členu 5. zakona o stanovanjih odnosno po čl. 11. pravilnika ima namreč pravico do odpovedi lastnik trgovskih lokalov, ki jih je oddal pred ali med vojno, ako so ti lokali potrebni njemu ali njegovim otrokom za delo v njih. Toženec se je tej odpovedi uprl, češ da ni dobil odpovedanega lokala v najem od tožnika, temveč od njegovega prednika, ki je tožniku prodal hišo, v kateri so odpovedani lokali, šele po vojni. Revizijska instanca (Stol sedmori-ce v Zagrebu) je dala prav toženi stranki (najemniku) iz razloga, ker imajo po drugem odstavku člena 5. zak. o stan. in po členu 11. pravilnika pravico odpovedi le oni lastniki lokalov za opravljanje trgovine in obrti, ki so oddali te lokale pred ali med vojno, ne pa tudi taki lastniki hiš, ki — kakor v tem primeru — niso sami dali lokalov v najem, nego so kupili hišo sploh šele po vojni. 2. V drugem primeru je šlo za vprašanje, ali je smatrati hlev za poslovni prostor. Preskrba vojske z živino, sredstvi po zakonu Kadar popisana živina pogine ali poslane za vojaške namene nesposobna odnosno kadar se jo odproda, je dolžan lastnik lo sporočiti občinskemu oblastvu in si v roku dveh mesecev nabaviti drugo, katero mora v svrho popisa prignati na pregled občinskemu oblastvu in pozneje vojaškemu oblastvu, da jo popiše. Ako tega ne stori, in ako nadomestka ne moic ali ne namerava več kupiti, mora lo naznaniti občinskemu oblastvu, a to vojaškemu, da ga uvrsti v drugo kategorijo vojske, in davčnemu oblastvu, da začne pobirati od njega remontsko - vožarski pribitek. Tudi konjeniki so upravičeni prodajati ali zamenjavati konje, vendar so dolžni v vsakem primeru tudi ako jim konj pogine ali postane za vojaške namene nesposoben, si v roku dveh mesecev nabaviti drugega, razen ako se vsled nastalega siromaštva te dolžnosti opro-ste. Konjenik, ki si v tem roku brez zadostnega opravičila ne nabavi drugega konja, zapade globi od 3000 do 5000 dinarjev, v ponovnem primeru pa od 800 do 1000 Din, katero mu naloži divizijski komandant v prid remontsko-vožarskega fonda. To velja tudi za druge obveznike, ki vrše službo na konjih. Občinska oblastva so odgovorna za točno izpolnitev te dolžnosti, osobito pa, da se nihče ne oprosti remontsko-vožarskega pribitka, ki nima popisane živine ali popisanih prevoznih sredstev. Cim se odredi pregled ali vežbanje jedinice, h kateri lastnik živine spada, ali čim se odredi mobilizacija, nihče več ne sme popisane živine prodajati. Vsa nepopisana živina ;n vsa nepopisana prevozna sred ;tva sc vodijo v evidenci za rezervo le po številu. Lastniki smejo tako živino in taka sredstva prodajati poljubno, le ako si ne nabavijo nadomestila tekom treh mesecev, so dolžni to naznaniti občinskemu oblastvu, da se izbrišejo iz evidence. V mirnem času plačuje odškodnino za delo z živino, prevoznimi in prenosnimi sredstvi država, upoštevaje število dni zaposlenosti, čas uporabe in prevoznimi in prenosnimi o ustrojstvu vojske. lKonec.V redno zaposlenost. Višino odškodnine določa po predlogu vojnega ministrstva ministrski svet. Kadar se odvzemajo živina in prevozna ter prenosna sredstva, se preje ocenijo po komisiji, v kateri je zastopana tudi občina, v kateri se odvzemanje vrši. Ako se povodom uporabe po vojski živina, voz ali kaj drugega pokvari odnosno ni več po-rabno za nadaljno porabo, se škoda oceni in povrne. V primeru mobilizacije ali vojne plača odškodnino za živino in prevozna ter prenosna sredstva lastnikom država iz remontno-vožarskega fonda po komisijski oceni in sicer najpreje siromašnim lastnikom in onim, katerim je bila živina predmet preživljanja. Ako bi fond ne zadostoval za vsa plačila, se krijejo neizplačane vsote z izvan-rednimi krediti, katere odobri Narodna skupščina, eventuelno po končani vojni. Kakor smo obveščeni, je ministrstvo trgovine in industrije že pozvalo trgovsko in obrtno zbornico, da navede, katera podjetja in glede katerih prevoznih sredstev ter glede katerega števila živine naj bi bila industrija oproščena v mirnem in v vojnem času. Ker je bD prvi termin določen za dan 15. oktobra 1. L, je zbornica zaprosila za podaljšanje, da more izvršiti zahtevani popis in poizvedbe.___________ Trgovina. Cena češkoslovaškega sladkorja, češkoslovaška vlada in sladkorne tovarne so se te dni dogovorile, da ostane v prvih treh mesecih kampanje 1923/1924 dosedanja cena 480 čeških kron neiz-premenjena. Trgovski koledar. Slovensko trgovsko društvo »Merkur«, katero si je steklo že veliko zaslug za naš trgovski stan, letos zopet izda žepni koledar, kakor ga je izdalo skoz leta pred vojno. Koledar je bil vsled stvoje praktične vsebine jako priljubljen med našim trgovstvom, saj je bil dober svetovalec in prijatelj tako samostojnemu trgovcu kakor tudi trgovskemu nastavljenem Svetovna vojna je onemogočila izdajanje koledarja skoz več let. Zato pozdrav- 3jomo zopetno izdajanje koledarja. Uredništvo koledarja je prevzel našim -gospodarskim krogom dobro znani gospod Fr. Zelenik, kateri bode skrbel za to, da bo vsebina tudi letošnjega koledarja primerna in koristna pridobitnim krogom. — Opozarjamo vse naše pridobitne kroge na ta koledar. S svojimi željami in nasveti glede koledarja se obračajte na Slov. trg. društvo »Merkur«, pri katerem sc koledar tudi naroča. Industrija. Avstrijska papirna industrija. Avstrija je v prvem polletju 1923 producirala 7420 vagonov papirja, 2143 vagonov lepenke, 5927 vagonov celuloznega papirja in 4232 vagonov lesovine. Od celotne produkcije je izvozila v našo državo 448 vagonov. ^OBNA PASTA sigur-" no odstranjuje močni tobačni duh iz ust. »IT0< Denarstvo. Proračun za leto 1923/1924. Minister iinanc je dne 9. t. m. razdelil članom fin. odbora definitivno sestavljeni proračun za leto 1923/24. Po tem proračunu znašajo redni izdatki 6.330,270.275 Din 50 para, redni doliodki pa znašajo 8.737 milijonov 694.905 Din. Med izrednimi izdatki znaša celokupna svota 4.310 milijonov 729.762 Din 40 para, izredni dogodki pa 1.606,305.095 Din. Obrestovanje. Nekateri časopisi so Zadnje dni poročali, da se je uprava novosadske borze postavila na stališče, da sme borzno sodišče prisoditi upniku ludi višje nego 8% obresti. Ta poročila miso točna, ker so borzne odločbe vezane na zakon, zakon pa določa, da obresti ne smejo presegati 8% (na Hr-Voiskem). Na poročilih je le toliko resnice, da se v borznih krogih proučava vprašanje, kako bi se mogel upnik odškodovati v višji izmeri nego mu to "dovoljuje zakon. Išče se izhod, kako 'bi se moglo bolje zaščititi interese upnikov. Dvig zapore inozemskih denarnih do-hroimetij v Rumuniji. Inozemski lastnici lejskih dobroimetij v Rumuniji smejo izza dne 9. septembra t. 1. s temi prosto razpolagati, izvzemši onih dobro-irneiij, ki so se dejale pod zaporo s posebno odredbo. Rumunski izvozniki izza tega časa niso več dolžni naznanjali svojih deviznih zalog deviznemu kontrolnemu uradu v Bukarešti, ampak ' le krajevnim deviznim komisijam. Angleška banka je določila dividen-'Jdo za prvo polletje 1923 na 6%. Avstrijski državni proračun izkazuje -5976.6 milijard dohodkov in 7990 milijard izdatkov. Dohodki se razdele v milijardah nastopno: direktni davki 679.3, pristojbine 662.3, davki na alkohol 398.2, tobačni monopol 819, carina 1132.5, izvozne in ‘uvozne pristojbine 112, trošarina 51.3, monopol soli 86.7, železniški prometni davki 885, davek na poslovni promet 449.8 in druge dajatve 700.5. Med izdatki so največje postavke: za varnostno službo 1281, za so- 't;ijalno skrbstvo 576 in za narodnogospodarske namene 3271.5 milijard. Zlata pariteta srednjeevropskih držav. Za oktober znaša zlata pariteta v Nemčiji: 1 zlata marka = 66,900.000 papirnatih mark, v Avstriji: 1 zlata krona = 14.400 pap. kron, na Češkoslovaškem: 1 zlata krona = 6.90 pap. 'krone, v Jugoslaviji: l napoleondor — "*S35 pap. dinarjev, na Poljskem: 1 polj-Ski goldinar = 48.000 poljskih papirn. mark, na Ogrskem: 1 zlata krona = '3800 pap. kron, v Rumuniji: 1 zlati lej — 43 pap. lejev, v Italiji: i zlata lira — 4-38 pap. lire. Dividende delniških družb v Avstriji. Delniške družbe v Avstriji izplačujejo ogromne dividende. Tako je izplačala * d. d. »Fritz — Petzold & Siiss« (veletr— ' Sovina z drogami) 200%, njenemu koncernu pripadajoče d. d. »Roder« 100% Tesno ind. d- d. »Hofler« 40%, lesna ind! tl. d. »Home« 100%, industrija z usnjem »Delka« za 27 mesecev 500%, papirna industrija »Ausfria« 500%, fotografično d. d. »Herlango« 150%, d. d. »Julius Meinl« 500% in stavbena d. d. »Univer-sale« 200% dividendo. Schapirogr. maso Mi REX CO., LJUBLJANA. Carina. Carinski nadavek v Avstriji se ni iz-premenil in znaša še naprej 14.400 K. Carinski nadavek v Italiji je bil za čas od 24. do 30. septembra t. 1. določen na 338%. Izvozna carina v Romuniji. Izza dne 25. avgusta t. 1. se pobira v Romuniji izvozna carina brez razlike, kam se blago izvaža, izključno le v francoskih frankih, funt sterlingih in dolarjih. Promet. Prometne omejitve. Inšpektorijat državnih železnic nas naproša, da objavimo: Razun malih lokalnih omejitev ne obstojajo ne na državnih železnicah ne na progah državne uprave južne železnice nikake prometne omejitve. Le za slučaj nastale potrebe se bo sprejem omejil na blago, navedeno v skupinah 1. in II. Danes pa, kakor omenjeno, te potrebe ni in se sprejema vsako blago brez izjeme. Le reekspedicije so ukinjene na vseh postajah od 1. oktobra 1923. do 1. marca 1924. Odkazovanje vagonov. Generalna direkcija železnic je odredila, da prošnje izvoznikov za doslavo vagonov overujejo trgovske zbornice. Oziralo se bo le na tako overovljene prošnje. Na ta način se hoče preprečiti, da bi se vagoni odkazovali vsted boljših zvez osebam, ki eventuelno niso uvozniki, dočim bi jih najpotrebnejši ne dobivali. Avtomobilski poštno - potniški promet. Ministrstvo pošt je naročilo za potniški promet 80 novi avtomobilov. Ko dospo ti avtomobili, se otvori več novih prog, med drugimi tudi v Sloveniji proga Maribor—Radgona. Plovitev na Dravi. Drava je izza političnega preobrata za plovitev izgubila precej pomena, ker njen največji plovni del znači obmejno črto. Trgovsko središče za dravsko plovitev je Osijek. Promet na Dravi je znašal 1. 1922 v tonah: les 39.000, kamenje 7900, opeka 800, oglje 400, razni materijal 3700, skupno 51.800. Donavska plovba. V razmerju s številom prevoženih ton blaga je bila v 1. 1922 na donavski plovbi udeležena naša država z 29.69%, Rumunija z 33.35%, Avstrija z 17.3%, Cehoslovaška s 5.32%, Nemčija z 3.65%. V letu 1921 je bila na prvem mestu naša država, v letu 1922. pa jo je presegla Rumunija. Izdatno se je v 1. 1922. dvignila tudi udeležba Avstrije. Zvišanje ruskih železniških tarifov. Izza dne 16. septembra t. 1. so se ruski železniški tarifi zvišali pri osebnem prometu za 75%% in pri blagovnem prometu za 55K%. Izvoz in uvoz. Avstrijski uvoz in izvoz. V prvi polovici leta 1923 je Avstrija uvozila za 700.6, izvozila pa za 425.1 mil. zlatih kron blaga. V Jugoslavijo je uvozila za 36.5 mil., izvozila pa za 50.5 mil. zlatih kron blaga. Rumunski izvoz lesa. Rumunija ima 24.4% cele površine gozdov, to je 7 milijonov 195.930 ha. Od tega je 23% državnih, 27% občinskih in 50% zasebnih gozdov. Vsako leto se razreže okoli 200.000 vagonov lesa in porabi doma eno petino, ostale štiri petine pa izvozi. Izvoz na Poljskem je znašal prvo polletje t. I. 606.2 milijona zlatih frankov, uvoz pa 579.9 milijonov. Razno. Odmev naših bančnih afer v inozemstvu. Kako neugoden vtis delajo naše finančne in bančne afere v uglednih gospodarskih krajih inozemstva, nam kaže nadvse značilno poročilo češkoslovaškega generalnega konzulata v Zagrebu, priobčeno v zadnji številki »Poročil centrale češkoslovaških trgovskih in obrtniških zbornic«, kjer se govori o ureditvi bankarstva v Jugoslaviji. Poročilo pravi doslovno: »Zadnji do-godljaji Balkanske banke, končani proces ravn. g. Praprotnika, ki je vzbudil reminiscence na razne njegove afere iz prejšnjih časov, so povzročile v trgovskem svetu in časopisju diskusije o mentaliteti vodilnih mož velikih podjetij, tako v bankarstvu, kakor tudi v industriji, in o nujnosti, da se zajezi nagnenje ustvarjati različne afere. Kajti ti dogodljaji, pri katerih se javnosti nudijo bodisi resnični, bodisi le dozdevni prekršaji vodečih faktorjev finančnega sveta, neprestani klici po kazenski preiskavi, ki običajno ne poda ničesar, so zmanjšali zaupanje javnosti do denarnih zavodov sploh.« — Nato razpravlja o problemu ureditve jugo-slovenskega bankarstva in končuje: »Široke mase in tudi inozemska javnost bi bile s tem (t. j. z ureditvijo) on-dotnemu trgu mnogo bolj naklonjene.« — Naš list se je principijelno izogibal vsake kritike, vsakega komentarja in razširjanja naših bančnih »afer«, kajti prepričani smo bili, da hajdejo taki glasovi največji odjek v inozemstvu, kar nam v prav drastični luči dokazuje tudi gornji izvleček iz poročila zagrebškega češkoslovaškega konzula. Delež Jugoslavije na zlati zalogi av-sfro-ogrske banke. V Beograd so v soboto po Donavi pripeljali pet in pol milijona zlatih kron iz zaloge avstro-ogrske banke. Doslej je naša država prejela skupaj 29 in pol milijona zlatih kron. Dobiti jih ima še pet milijonov. Te zlate krone se bodo porabile |