Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
48. ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 1. NOVEMBRA 1912	LETNIK XXI.
KDO JE ZMAGAL V ODLOČILNI BITKI?
150,000	Bolgarov in Turkov dva dni v trdem boju, in baje prvi zmagali.
TURČIN TEPEN VSEPOVSOD
Balkanski zavezniki prodirajo ter zasedajo mesto za mestom.
Atene, 30. okt. — Po zanesljivi poizvedbi imajo balkanski zavezniki na bojiščih 166,000 mož več nego se je splošno mislilo.
London, 31. okt., 1:30 zj. — Velika bitka med Bolgari in Turki, katere se je udeležilo 150,000 mož, se je vršila dva dni ob meji.
Glede izida bitke si dospela poročila nasprotujejo.
Brzojavka iz Sofije od danes zjutraj pravi, da so Bolgari dobili popolno zmago nad glavno turško armado. Turki so se baje umaknili v neredu in Bolgari so zasedli mesto Lule Burgas.
Poročilo iz Carigrada, baje uradno, je snoči prejelo turško poslaništvo tukaj, po katerem so turške čete prema-' gale Bolgare pri Visi, Remilu in Sera-ju v torek. Osemsto Turkov je bilo usmrčenih in ranjenih.
Poznejša brzojavka iz Sofije pravi, da so bili Turki tepeni, ali vsled nasprotnih si poročil ni mogoče dognati resnice.
Turki ujete Bolgare baje trpinčijo, in tudi koljejo prebivavce v krajih, iz katerih se umikajo.
Sofija, 30. okt. — Drenopolje je zdaj popolnoma obkoljeno po Bolgarih, ki srečno naskakujejo trdnjavo, kakor poroča “Mir”? Turški položaj je kritičen.
Carigrad, 30. okt. — Tristo turških častnikov in mož je bilo ustreljenih v zvezi s paniko med turškimi četami ob zavzetju mesta Kirk-Kiliseh po Bolgarih. Ustreljen je bil tudi princ Aziz paša na begu.
50,000	Turkov ujetih?
Sofija, Bolgarsko, 24.'okt. — Turška posadka v Kirk-Kiliseh, obstoječa iz
50,000	mož, se je vdala Bolgarom. Dva turška generala sta med ujetniki.
Turške čete so se umaknile v neredu proti Bunarhisaru na jugozapadu, zapustivši baterijo brzostrelnih topov, šestnajst vozov streliva in veliko zalogo drugih vojnih potrebščin.
Ko je novica dospela v Sofijo, so se zbrale ogromne množice ljudstva in noseč zastave zvezanih držav, so navdušeni tisoči korakali v paradi pred grško, srbsko, rusko in britansko poslaništvo, pojoč narodne pesmi ob zvo-nenju vseh zvonov.
Maše se bodo brale jutri po vsem kraljestvu za Bolgare, padle v bojih, in v zahvalo za uspeh bolgarskega o-rožja.
Carigrad, 24. okt. — Turški poraz vzhodno od Tundje, v okraju Kirk-Kiliseh, se tu priznava.
London, 24. okt. — Črnogorske čete so zavzele višino Čirki nad Skadrom.
Belgrad, 24. okt. — Uradno se naznanja tu nocoj, da so srbske čete zavzele Novipazar, Prištino, Kumanovo, Kratovo in Kočano.
Washington, D. C., 24. okt. — Sedemdeset kristjanov in enega duhovnika so poklali Turki, prcdno so se u-maknili iz mesta Servia, katero so vzeli Grki.
“Balkan za Balkance”.
London, 25. okt. — Kakor poroča “Outlook”, se je ustanovila Zveza balkanskih držav, stalna organizacija, ki izključuje vse vnanje oblasti z balkanskega polotoka.
Tajna pogodba določa vplivne pasove odnosnih dežel v Albaniji in Ma-
cedoniji ter skupno tarifo in poštno zvezo med balkanskimi narodi.
Zveza balkanskih kraljev daleko nadkriljuje vojaško združitev za sedanji boj proti Turčiji, pravi “Outlook”. Grški kralj postane predsednik balkanske zveze, po predlogu črnogorskega kralja Nikite. Verski spori med balkanskimi kristjani bodo končani po združitvi pravoslavnih cerkva na Grškem, Bolgarskem, Srbskem in Črnogorskem, kakor v starodavnih časih, pod carigrajskim patriarhom, ki je glavar grške cerkve. Cerkve obdrže svoje narodne obredne knjige in jezike.
Razširjava Srbije skozi Bosno do Jadranskega morja bo tvorila del načrta, ki se mu bo Avstrija prejkone močno protivila, pravi “Outlook”. Velevlasti se pridno posvetujejo v vseh evropskih glavnih mestih glede politike in zadržanja, ko pride čas za sklenitev miru ali za posredovanje.
V skrbeh so mnogo bolj za ohranitev miru med seboj samimi, nego za razvoj balkanske vojne, ki je prav maj hna v primeri s splošno evropsko vojno, katere se je bati.
“Outlook” pravi, da je balkanskih diplomatov namen: Balkan Balkancem! Sedeli ne bodo v predsobi, ko bodo velevlasti vadljale za plen, niti
ne bodo sprejeli nobene polovične rešitve balkanskih vprašanj.
Z bojišč.
Končni bolgarski naskok na Kirk-Kiliseh je trajal trideset ur, kakor pravi posebna brzojavka iz Stare Zagore. Svoj višek je dosegel v napadu z bajonetom, nakar so se Turki umaknili vzhodno v smeri oddelka bolgarskih čet, prodirajočih od Vise.
Vsem prebivavcem v Drenopolju, ki niso založeni s hrano za dva meseca, je bilo svetovano, naj zapuste mesto.
Rieka, Črna Gora, 25. okt. — Črnogorska armada je obkolila turško mesto Skader (Scutari), katero sedaj naskakuje.
Vranja, Srbija, 25. okt. — V bitki za mesto Kumanova so Srbi naskočili Turke najprej z bajonetom. Potem so borivci odvrgli puške in se napadli z noži in handžarji, tako da se je boj končal s pravcatim klanjem.
Srbi in Bolgari zavzeli Uskup.
Belgrad, 26. okt. — Združeni Srbi in Boleri so zavzeli Uskup, eno največjih mest v severnozapadni Turčiji.
Uskup je bil vzet brez odpora, ko so srbske čete porazile Turke pri Ku-manovi.
Zmaga zaveznikov jim daje temelj, s katerega lahko prodirajo, da se združijo s Črnogorci, ki so baje zavzeli Koprik blizu Tarakoša, odkoder lahko streljajo s topovi na utrjeno turško mesto Skader.
Bitka pri Kumanovi je bila najsrditejša doslej v vojni. 40,000 Turkov je štela tamošnja posadka, ki je prva napadla. Pa Srbi so jo zapodili nazaj in jeli prodirati po ravnem. Kljub frčanju turških krogel in granat so Srbi prodirali štiri ure in zavzeli vse višine in potem Kumanovo.
Carigrad, 26. okt. — Tu se naznanja, da so Turki utrpeli hud poraz v Uskupu, koje mesto so danes zasedli Srbi.
Sofija, Bolgarsko, 26. okt. — Del mesta Drenopolje gori.
Bombardovanje Skadra.
Rieka, Črna Gora, 27. okt. — Splošno bombardovanje Skadra se je pričelo ob 10. uri danes dopoludne. Črnogorci streljajo na mesto od vseh strani.
Čete pod gen. Vukotičem so danes vzele močno utrjene višine Rosalske, ki nadzirajo dohod v Ipek ali Peč, in so potem prodirale proti mestu.
Sofija, 27. okt. — Bolgari so danes zavzeli turško mesto Istip v Macedo-niji, ki leži 45 milj jugovzhodno od Uskupa. Po bitki pri Kocini, 14 milj severno, so se Turki spustili v divji beg in so zapustili veliko množino pušk in zalog ob cesti med obema mestoma.
Istip je znan kot macedonsko Drenopolje, je močna trdnjava v gorovju.
Bolgarske čete so zavzele tudi Eski Babo, važno točko med Drenopoljem in Carigradom.
Carigrad, 27. okt. — Po naznanilu iz zanesljivega vira je sultan izrazil željo, spremiti generale na bojišče, da osrči in navduši čete s svojo navzočnostjo.
Srbi vzeli sto vasi.
Belgrad, 28. okt. — Sto arnavtskih vasi v soseščini Uskupa se je vdalo.
Poluradna poročila pravijo, da se je turška armada, ki se je umaknila iz Uskupa proti Velesu, vdala danes srbskemu konjištvu in je izročila svoje orožje. Srbi so pozneje zaplenili 123 topov.
Srbske čete so vzele mesto Mitrovi-co, ob železnici severno od Uskupa, in Verisovica je tudi padla v njihove roke. Petnajst brzostrelnih topov, 4,000 pušk in mnogo streliva so opustile turške čete med svojim umikanjem.
Zatrjuje se tukaj, da so turške čete zapustile Uskup v taki naglici, da so usmrčali drug druzega v borbi za prostore v železniških vozovih.
Srbi so vzeli 98 poljskih topov in 15 havbic in mnogo vagonov, in pozneje pri Verisovici 15 topov in 4,000 pušk, dočim je bilo 1,000 Turkov ujetih. Srbov je bilo usmrčenih petindvajset in ranjenih šest.
Rieka, Črna Gora, 28. okt. — Črnogorci so vzeli mesto Plevlje v Sandžaku blizu bosenske meje danes opoldne.
Sofija, 28. okt. — Bolgarske čete so danes zajele vojaški vlak blizu Eski Babe, vozeč vojake in zaloge iz Carigrada v Drenopolje.
Bolgari so danes zavzeli Bunarhi-sar, 22 milj jugozapadno od Kirk-Kiliseh, in Kresuo ob reki Struma.
Dunaj, 28. okt. — Turške čete okrog Drenopolja se cenijo na štiri armadne voje, in pri Kirk-Kilisehu se je djoje-valo baje 150,000 mož.
Posredovanje edini up za Turke.
London, 28. okt. — Zanimivo vprašanje je zdaj, kje se nahaja turška armada, o kateri ni nič gotovega znano. Carigrajske brzojavke pravijo, da je turška armada pripravljena za ofenzivo. Vsekakor mora priti v nekaj dneh do n kake odločitve. Zmagovita bolgarska” armada še vedno prodira, sedaj proti Kuleli Burgasu.
Če Turki ne začno krepko napadati, bodo pognani iz Evrope, kakor zdaj
PODPREDSEDNIK SHERMAN UMRL.
Ostane na republikanskem tiketu s Taftom za volitve v torek, dne 5. nov.
W. H. TAFT ZA PR0SPERITET0.
Zagovornik priseljevanja in resničen prijatelj delavstva.
Utica, N. Y., 30. okt. — Po dolgi bolezni je podpredsednik Združenih Držav, James Schoolcraft Sherman, umrl v svojem domu v tem mestu ob
9.	uri 42 minut nocoj za Brightovo boleznijo.
Pokojnik je bil rojen v New Hart-fordu, tukajšnjem predmestju, dne 24. okt. 1855. Študiral je pravoslovje in postal odvetnik 1. 1880. Kmalu je vzbudil pozornost s svojimi javnimi nastopi na političnem odru. L. 1892. je bil
Sirotišnica v plamenih.
San Antonio, Tex., 30. okt. — Šest oseb je zgorelo v požaru, ki je davi razdejal sirotišnico sv. Jožefa. Pet usmiljenih sester je žrtvovalo svoje življenje, da so se v njihovo oskrbo zaupani otroci rešili. Komaj so bili otroci na varnem, ko so plameni zajeli rešiteljice in jim izhod zaprli. Samo dvema se je posrečilo uteči. Dva o-troka se pogrešata.
Vzrok požaru ni dognan. 87 otrok v starosti od 2 do 12 let in 9 redovnic se je nahajalo v poslopju, ko so nenadoma plameni švignili. Sestre niso izgubile svoje prisotnosti duha, nego so takoj pričele spravljati otroke na varno; same pa so ostale na licu mesta, da pogledajo, ali ni noben pozabljen, dokler ni bilo prepozno za lastno rešitev.
Predstojnica se je nahajala že na prostem, ko je začula presunljiv otro-, ški krik. Vrnila se je brž v goreče poslopje in je našla svojo bojazen potrjeno: en otrok je bil pozabljen. Nekaj minut potem je prišla z otrokom v naročju k oknu. Gasilski maršal je
Predsednik W. H. Taft in umrli podpr. J. S. Sherman.
poslan kot delegat na republikansko deželno" konvencijo. Že preje, 1. 1887., je bil izvoljen za kongresnika. Znan je bil kot “praktičen politik”. Za podpredsednika Z. D. je bil izvoljen na tiketu z g. Taftom leta 1908 in letos spet nominiran.
New York, 29. okt. — Predsednik Taft je imel nocoj tukaj v Manhattan hotelu eno zadnjih konferenc o kampanji republikanske stranke. Posvetovanja se je udeležilo mnogo odličnih voditeljev iz New Yorka in okolice.
Washington, D. C., 30. okt. — Stališče, katero zavzema predsednik Taft glede vprašanja o priseljevanju, je v velikem nasprotju s stališčem njegovega demokratičnega nasprotnika v volitvenem boju, g. Wilsona. Ta se je v svojih prejšnjih govorih in spisih izkazal kot nasprotnik priseljevanja in šele kot predsedniški kandidat je odkril svoje takozvano prijateljstvo za “tolpe, pred katerimi je dati prednost Kitajcem”. V dnu svojega srca nima mnogo ljubezni za jugovzhodne Ev-ropce, ki jih je vzljubil šele med kampanjo. r
Drugače William Howard Taft. Da so mu hvalevredne besede o priseljevanju in priseljencih, ki jih je govoril povodom posvetitve polskega zavoda v Cambridge Springsu, prišle od srca, ne bo nihče dvomil, ki pozna predsednika. Zlate besede so, vredne, da jih uvažujejo ne le rojeni Američani, marveč tudi vsi priseljenci. Kajti predsednik ni le naravnost in odkrito priznal zaslug priseljevanja za razvoj te dežele, marvep je s tem zdru žil tudi nauk, ki si ga gotovi mlačni življi lahko zapišejo za ušesa. Ameriško državijaristvo, je rekel, ne bode po dotiki ali asimilaciji z zeželenimi priseljenci trpelo nobene škode. Želja priseljencev, ceniti in gojiti jezik in slostvo, kakor tudi dobre šege stare domovine tudi v novi domovini, da je hvalevredna, je rekel, in popolnoma združljiva z dolžnostmi ameriškega državljanstva. “Ponosen sem na našo deželo, ker je pridnim ljudem drugih dežel, ki iščejo tukaj boljše sreče, tako dostopna.” Tako je govoril William Howard Taft.
* * *
Če je sploh komu v deželi na tem, da prosperiteta ne bo motena, je to delavec. Kako more pameten človek pričakovati od delavca, da bi glasoval za izpremembo vlade, vsled katere bi delavec utegnil priti ob delo in zaslužek?
Taft je obljubil nadaljevanje prosperitete, Tafta bo vsak pameten delavec volil.
dal brž postaviti dolgo lestvo, a trajalo je predolgo. Plameni so se približali in predstojnica z otrokom se je zgrudila v ogenj.
Sestra Kostka je skočila iz 4. nadstropja in se na hrbtu močno poškodovala.
Pozor, volivci v Illinoisu!
Edward F. Dunne je najboljši kandidat za guvernerja države Illinois.
Edward F. Dunne je vzoren državljan, pošten in pravičen mož.
Slovenski in slovanski volivci v Illinoisu, volite vsi g. E. F. Dunne-a za našega guvernerja!
Roosevelt spet zdrav.
New York, 30. okt. — Ne da bi kazal posledice svoje ranitve, katero mu je prizadel strel nekega slaboumneža v Milwaukee, je Theodore Roosevelt, predsedniški kandidat progresivnikov, nastopil na govorniškem odru v Madison Square Gardenu v New York« in je bil navdušeno pozdravljen. Dvein-dvaiset minut je trajala demonstracija; godbe so svirale in občinstvo je pelo. Potem je Roosevelt govoril in se priporočal. __________________
Becker obsojen na smrt.
New York, 30. okt.—Policijski lajt-nant Charles Becker, ki je bil spoznan krivim umora Herman Rosenthala, je bil danes po sodniku Goffu obsojen k smrti na električnem stolu v Sing Singu med tednom 9. decembra.
Obsodba pa se ne izvrši, dokler višje sodišče ne odloči o prošnji Becker-jevi za novo pravdo.
Becker se prepelje danes v Sing Sing.
Praktično človekoljubje.
New-York, 28. okt. — Gospa Slavka Gravič, soproga srbskega konzula tukaj, prevzame vodstvo ameriškega glavnega stana “Družbe Rdečega križa”. Dospela je semkaj včeraj na parniku “Cedric”. Svoje delovanje prične s tem, da nabere sklad $100,000, ki se ima uporabiti v prid srbskim ranjencem.
Gospa, Gravič je Američanka in bivša dijakinja chicaškega vseučilišča. Pred svojo omožitvijo se je imenovala Mabel Dunlap. Njen rojstni kraj je Clarksbury, Va.
vse kaže. Rešiti jih more edinole evropsko posredovanje.
Novice iz vseh delov bojišča kažejo, da se Turki povsod umikajo pred zmagovitimi zavezniki.
10,000 Turkov padlo pri Kumanovi.
Vranja, Srbija, 29. okt. — V bitki pri Kumanovi so Srbi izgubili 500 u-smrčenih in 2,000 ranjenih. Turki so izgubili 10,000 usmrčenih in ranjenih.
Spet pričeli z delom.
Charleston, W. Va., 25. okt. — Tisoč premogarjev se je danes vrnilo na delo po daljšem posvetovanju z rudniškimi posestniki. Delavci dobijo 22 odstotkov več, nego predpisuje lestvica zveze ‘United Mine Workers of America-.
Štrajk končan.
Manila, 28. okt. — Štrajk delavcev po smotkarnah, ki je trajal mesec dni, je bil danes končan. Od 14,000 štraj-karjev se jih je 2500 vrnilo na delo in pričakuje se, da jim ostali kmalu slede.
NEKAJ VPRAŠANJ G. ETBINU KRISTANIH
Prvo vprašanje: Ali je res to, da je delavec opravičen do vsega, kar izdela?
Jaz bi mislil da ne! Danes ni, ker mašine niso last delavcev in ker blago, iz katerega delavec izdeluje razne produkte, ni njegova last. — Tudi v “socialistični državi” delavec ne bo opravičen do vsega, kar bo izdelal, ker “socialistična država” bo morala delavcem marsikaj odtrgati zato, da bo s temi odtrganimi zneski država mogla skrbeti za sirote, bolnike, starčke, blazne; da bo mogla država skrbeti za javne naprave, za gradbo novih železnih i. t. d., i. t. d. Delavec tudi v “socialistični državi” torej ne bo dobil vsega, kar bo zaslužil.
Ali ni res. tako, g. Kristan?
Drugo vprašanje: Kakšna bo neki ta vaša “socialistična država”? Kedaj se bo pričela in kako? Ali ne z revolucijo? Kako se bo vladalo? Ali ne bo ta država imela v sebi nekaj ribniškega značaja: Vsak bo hotel biti “nar-nar-nar bolj ta prvi?” Ali je to sploh mogoče?
Tretje vprašanje: Kako morete vi, g. Kristan, garantirati, da bodo v “socialistični državi” bolj pošteno vladali kakor danes; saj vendar nas skušnja uči, da so socialisti splošno najslabši ljudje in med nami danes beseda “kranjski socialist” pomeni toliko kakor — izgubljen rojak.
Četrto vprašanje: Ali si upate vi, g. Kristan, trditi, da so neumni slavni možje, ki so imeli — vero? Da je bil neumen verni modrijan Plato, da je bil neumen verni pisatelj Cicero, da je bil neumen verni astronom Galileo Galilei, Kepler, Newton, da je bil neumen verni slavni pesnik Dante, da je bil neumen verni sloveči zdravnik Pasteur, da je bil neumen Darwin, ki je tudi veroval v Boga, da je bil ne-
umen verni veliki Napoleon, da je bil neumen verni grof Radecki, da so danes neumni vsi verni visokošolci, verni vseučiliščni profesorji, verni zdravniki in filozofi in drugi visoko izobraženi možje, ki jih danes veliko, veliko živi, bodisi v Chicagi, bodisi v New Yorku, bodisi v Londonu, Berolinu ali na Dunaju ali kjerkoli na svetu?
Ali so res vsi ti neumni? In ste li pametni samo vi in vaša “kranjska socialistična banda”?
Dobro, če smo mi neumni, naj pa ostanemo neumni, ker mi dobro vemo, kaj smo in v kaj verujemo in zakaj verujemo.
Vi pa, g. Kristan, ki ne verujete v Boga in ki ne verjamete, da ste vi in vaši socialisti ustvarjeni po božji podobi, prosim, saj toliko dokažite socialistom, da ste res vi vsi skupaj nastali iz — opice. Pa tudi tega ne morete dokazati. Če se bi vam pa ta dokaz posrečil, vam pa obljubim, da vam bom pripel zlato medaljo na vaša socialisti-ška prsa, da jo boste ponesli v stari kraj v trajen spomin na vaše “misijonsko” potovanje po širni Ameriki.
ANTON SOJAR, 1852 W. 22 Pl.
P.	S. Na shod me še vedno vabijo, čeprav sem že dvakrat povedal, da bom prišel pod dvema pogojema, če mi jih socialisti izpolnijo, pa mi jih še do danes niso izpolnili in jih sploh ne morejo izpolniti. Sploh pa dvorana kjer se točijo opojne pijače, in kjer je godba, ni primerna za znanstvene razprave... Marks, Engels, La Salle, Bebel in drugi bi bili žalostni takih pristašev, če bi jih videli! Zato pa lepo pripustimo ta dan socialistom samim, naj se po svoje zabavajo, na} preklinjajo čez kapitaliste in naj navdušeno zapijejo vse, kar imajo pri sebi, v ponedeljek naj gre pa na delo z—■ glavobolom!
VAŽNO VPRAŠANJE.
Slovenska Nar. Podporna Jedno ta je postala po zadnji konvenciji socijalistična,
in glasilo S. N. P. J. je danes soci-j a 1 i s t i č n o .
Člani S. N. P. J., ali ste res v s i socijalisti?
Čedna statistika.
Washington, D. C., 28. okt. — Ameriški narod je v preveliki meri vdan uživanju whiske in piva ter kadi preveč smotk in cigaret, kakor poroča davčni komisar Royall Cabell. Od dne 1. julija do dne 1. oktobra 1912 se je pokadilo 3,800,000,000 cigaret, cel bilijon več nego v dotičnem razdobju lanskega leta. Whiske se je popilo v deželi med tremi meseci julijem, avgustom, septembrom 33,150,000, a piva pa 19,800,000 sodcev. Použitek piva se je nekoliko zmanjšal, ker se je použitek pinjenega mleka povečal.
Ogromna stavba.
New York, 29. okt. — Mesto New York zgradi v bližini “Tombsov” občinsko sodišče za $30,000,000. Stavba bo ena naj večjih na svetu. Dvajset arhitektov je predložilo načrte.
Poroka.
Cleveland, O., 29. okt. — Zadnji pondeljek poročila sta se tukaj pri fari sv. Vida g. M. Škufca in gdč. Katarina Prme. Ženin je doma iz Hinj in je bil po vsem vzoren in pošten mladenič. Da se ni spridil, kakor se jih toliko spridi, je gotovo to varovalo ga, ker je bil pri dobrih in pametnih ljudeh na stanovanju in se je družil le s poštenimi. Nevesta je rojena v Dobu na Gorenjskem, toda prišla je sem s svojimi stariši še v mladosti in pohajala našo farno šolo. Tudi ona je poštene in velecenjene rodbine. Prmeto-va družina je prišla sem šele pred 12 leti, a je danes ena najbolje stoječih slovenskih družin tukaj. Čeravno niso prinesli seboj bogastva, prinesli so pa delavne roke in pa pamet, da niso zapravili v eni noči, kar so v enem mesecu prislužili. Novoporočencema veliko sreče. Starišem pa čestitamo!
Društvene vesti.
Joliet, 111., 30. okt. — Iz urada dr. sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. Odbornice zgoraj imenovanega društva so sklenile, da se mesečna seja preloži: namesto prvo nedeljo meseca novembra bo seja drugo nedeljo, dne 10. novembra, zaradi igre, ki jo priredi Iz-obr. dr. “Slovenija”, ker so dotični igrali, ko je naše društvo priredilo igro v korist novega altarja in ker je tudi več članic pri Izobr. dr. Slovenija. Vse tiste članice, ki še niso oddale denarja ali ostalih tiketov za veselico-(10. okt.), so naprošene, da to storijo do 6. novembra, da bo mogoče dati natančni račun pri prihodnji seji, katere naj bi se kolikor je mogoče polnoštevilno udeležile; kakor tudi če hoče katera še letos pristopiti k društvu sv. Genovefe, se mora zglasiti do prihodnje seje. Torej na svidenje, vse dekleta in žene, ki niste še pri vele-haprednem društvu! Pozdravim vse članice — Marija Golobitsh, preds.
Jolietske novice.
—	Naš kandidat za okrajnega zemljemerca (county surveyor) je naš ro-jak-Američan g. William Grayhack.__
—	K nedeljski predstavi šaloigre “Cigani” pride več rojakov iz Aurore, Chicage in Waukegana, kakor čujemo.
—	G. Nik Muc (Orlič) se je te dni odpeljal v staro domovino. Prišel je sem med potjo iz drž. Washington, da se poslovi od svojih tukajšnjih znancev in prijateljev. Podal se je na Pri-mostek pri Metliki.
Chicago, 111., 28. okt. — Cenjeni člančiče) dr. sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. Tem potom opozarjam vse one člane in članice, kateri mi še niso oddali certifikatov, da mi iste na prihodnjo sejo gotovo prinesejo (katerih po številu je še 46 izmed 210 članov(ic).) Posebno pa opozarjam člane(ice), ki so naseljeni izven Chicage, da mi iste pošljejo ali pa naznanijo pismeno glede oporoke natanko kakor stoji v certifikatu označeno. — Isti člani(ice), kateri so mi pa certifikate že oddali, naj se pa na prihodnji seji gotovo oglase, da dobijo iste zopet nazaj. Kar se certifikatov tiče, pa opomnim vsakega člana in članico, da naj gleda, da bode imel vsak član(ica) na svojem certifikatu svoj lastnoročni podpis (kateri ne zna pisati, naj naredi 3 križe in zraven naj se priča podpiše), ker certifikat brez podpisa nima sploh nobene vrednosti. Torej prosim vas, da to upoštevate!
Sedaj pa še nekaj! Pred kratkim sem prejel dve dopisnici od nekega rojaka iz Waukegr,’ia, .v katerih me hujska proti neki zelo spoštovani in v obče priljubljen? osebi v Chicagi. Za sedaj ne morem o vsebini teh dopisnic poročati javno, ker sem popolnoma siguren, da je vse to le sovraštev in grda laž do gotove osebe. Dopisnika teh dopisnic pa smatram jaz kot zelo malo vredno osebo, kajti zelo slab in podel mora biti človek, ki si drzne potom pisanja ropati čast in poštenost dobrih ljudi, ali svojega imena se ne upa podpisati! Ako pa hoče dopisec iz Wau-kegana kaj od mene imeti ozir. kaka pojasnila, naj se blagovoli drugič podpisati s polnim imenom.
Z bratskim pozdravom na vse člane in članice K. S. K. J. — L. Jurjovec, 1824 Blue Island Ave., Chicago.
Joliet, 111., 30. okt. — Vseh svetnikov dan bomo obhajali pojutrišnjem, t. j. v petek. Spominjali se bomo ljubih svojcev, ki so šli pred nami v kraj, odkoder ni vrnitve, a kjer se snidemo vsi prej ali poznej.
,— Volitve so pred nami! Prihodnji torek, dne 5. novembra, bo izvoljen novi predsednik Združenih Držav poleg mnogih drugih deželnih, državnih in okrajnih uradnikov. Tudi v Jolietu imamo vsepolno raznih kandidatov. Rojakom Slovencem in bratom Slovanom priporočamo kar najtopleje g. William Grayhack kot kandidata za o-krajnega zemljemerca (county surveyor) : nikarte pozabiti na tega slovanskega kandidata, ki je čast in dika našega naroda! G. Wm. Grayhack je rojen tukaj, zato pozna tukajšnje razmere in potrebe, Volite ga vsi!
—	Imenitna poroka je bila v ponedeljek dopoludne v naši cerkvi sv. Jožefa ob najštevilnejši udeležbi rado-znalega ženstva domačega in drugo-rodnega. Dosmrtno zvezo sta namreč sklenila gdč. Fanny Nemanich, Merka g. Antona Nemanich, in g. Artur Kraus, rodom Čeh, hotelir in posestnik iz Foxlake, 111. Poročil je mlado dvojico domači g. župnik, Rev. John Kranjec, ob, asistenci g. kaplana, Rev. A. Berk, in g. župnika iz Wauke-gana, Rev. Jos. F. Stukel, ki je hodil v našo župnijsko šolo, kakor tudi nevesta. Poročni priči sta bila ženinov oče, g. Tomo Kraus iz Chicage, in g. Jos. Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. Tovarišici sta bili nevestina sestra, gdč. Tereza Nemanich, in gdč. Marija Petru iz Chicage, nečakinja gospe Ne-manicheve. Tovariša sta bila g. Anton Nemanich ml., brat nevestin, in g. Frank Drašler. Pela se je slovesna sv. maša G. L. Battmanova pod vodstvom g. prof. R. Zupanca. Ericksonov orkester, najboljši v Jolietu, je sviral divno. In nič manj krasno ni bilo petje, tako da so drugorodni glasbeni veščaki izražali svojo najlaskavejšo pohvalo. Peli so: Sopran, ga. Ana Nemanich; alto, gdč. Marija Petru; tenor, gg. Jos. Sitar in Fr. Završnik; basso, gg. K. Rački in Jos. Zalar. Po slovesni poroki, ki se je pričela ob 9. uri, so se udeleženci peljali fotografirat in potem na rodbinski obed v ponosni dom g. Antona Nemanich. Zvečer je bilo v Jednotini dvorani imenitno svatovanje s plesom. Včeraj sta novoporočenca s spremstvom odpova-la v Foxlake. Bilo srečno na mnogo let!
—	Poročena sta bila v naši cerkvi sv. Jožefa- danes dopoludne g. Frank Duša in gdč. Alojzija Vovk, sestrična g. Jos. Avseca, uslužbenca v tiskarni Am. Sl. Stanovala bosta v g. Mahkov-čevi hiši na Jackson St., kjer je danes tudi svatovanje. Bilo srečno!
—	V nedeljo v Sternovo dvorano! Izobraževalno društvo “Slovenija” vabi tem potom slavno občinstvo k predstavi izvirne slovenske šaloigre “Cigani” s petjem v treh dejanjih, ki jo uprizori prihodnjo nedeljo, dne 3. novembra, ob dveh popoludne in ob o-srhih zvečer v Sternovi dvorani. Vstop nice po SOc in 25c. Čisti prebitek je namenjen kot prispevek k skladu za gradnjo nove slovenske župnijske šole sv. Jožefa, in že samo radi blagega namena je pričakovati najobilnejše u-deležbe. Največja privlačnost pa tiči v igri sami in v dodatnih pevskih točkah. Spored je sledeči: 1) Nagovor predsednika “Slovenije”, g. Jos. Zalar. 2.) Petje pod vodstvom g. prof. Rafka Zupanec:'a) “Ah, ni li zemljica krasna”, mešani zbor, Ant. Foerster; b) “Oj planine”, mešani zbor, Jak. Aljaž; c) “Naša zvezda”, mešani zbor, Ant. Nedved. 3) Šaloigra “Cigani”, spisal Jak. Dolinar. Med dejanji bo iviral izboren orkester in prof. R. Zupanec. Kakor pevci in pevke, tako so se tudi igravke in igravci potrudili, da bo slavno občinstvo zadovoljno tako z igro kakor s petjem. Imena igralskega osobja so natisnjena v lepem programu in spominku, ki se bo delil v nedeljo. Slavno občinstvo prosimo, da pride k popoldanski ali večerni predstavi o pravem času, ker bi bilo zelo neprijetno, ako bi se predstava motila in kazila z nemirom zakasnelega , prihajanja in premikanja.
Vsebina šaloigre “Cigani”. Avskul-tant Radoslav Zajec in Anica, hči gostilničarke Puc, se imata rada. Ona posebno želi, kmalu stopiti v zakon. Ko tako govorita pri oknu, pribrenči v sodno dvorano sodni sluga Brenk ter javi najprej avskultantu in potem sodniku, da so orožniki pripeljali štiri cigane. Ti pridejo v sodno dvorano in sodnik jih zasliši in obsodi v zapor, nakar se gre napravljat za pot k pre-zidentu. Ravno tja se prideta predstavit Cvetan in Cvetana, člana slovenske drame, ki gostuje v onem malem mestu. Med tem vstopi dr. Veselko, novi odvetnik v tem mestu in .star prijatelj avskultanta Zajca, kateremu razlaga svoje “nazore” o ljubezni in zakonu ter mu obljubi pomoč, da se odkriža Anice. Ta pride prosit, da dovolijo cigane za en večer, da bi igrali na veselici v gostilni njene matere; sodnik je odpotoval in avskultant to dovoli. — Drugo dejanje je v gostilni “Pri kroni”, kjer se vrši gledališka predstava “Rokovnjačev”. Prvi v gostilni je dr. Veselko, ki hoče nocoj iz-
peljati svojo namero in Anici otujiti Radoslava. Kot drugi gost pride zdravnik dr. Pacek, ki mu je namen zbijati slabe šale in dovtipe. Med predstavo cigani uidejo, Anica in avskultant pa se razpreta in se tudi ločita vsled intrigiranja dr. Veselka. — Tretje dejanje: Anica je izginila. Dr. Veselko sedaj nastopi kot zastopnik njene matere proti Radoslavu. Sodni nadzornik pride nadzorovat sodišče. Cigani so obsodbe oproščeni ter se morajo izpustiti, a ti so bili že pobegnili. Namesto njih nastopijo igralska družba in Anica, preoblečeni v cigane. Kmalu pa pripelje orožnik prave cigane, kar inšpektorja popolnoma zmeša. Radoslav mu vso stvar pojasni. Gostilničarka gospa Puc in dr. Veselko prideta tudi v dvorano, kjer prosi Radoslav gospo Puc za Anico. Nazadnje pa pride sodnik od prezidenta in prinese vest, da je Radoslav povišan v pristava. Konec s poroko.
—	G. Jos. Rems iz New Yorka, pomožni tajnik K. S. K. J., se je spet izkazal pravega rodoljuba. Poslal je namreč $1.00 za vstopnino k nedeljski predstavi za štiri slovenske šolarje, da dobe veselje za slovensko Talijo.
—	G. John Miklič, znani naš brivec, ki je bil do nedavnega član brivske tvrdke Hribljan & Miklič na Ruby St., se preseli prihodnji ponedeljek v So. Chicago, kjer otvori v torek ali sredo svojo lastno brivnico, katero je odkupil od g. Charles Medosha na voglu Ewing ave. in 95. ceste. Želimo g. Mikliču, ki je izvrsten brivec, prav mnogo sreče!
—	Pogreb rojaka Nikolaja Mihelič, ki ga je na poti k delu povozil vlak dne 24. t. m., se je vršil v soboto dopoludne ob zelo veliki udeležbi društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., čigar član je bil pokojnik.
—	Tukajšnji Grki pridno nabirajo prispevke k skladu v podporo svojih rojakov v vojni proti Turčinu. Kačih 100 Grkov iz Jolieta in Rockdala je odpotovalo na bojišče. — Tudi med tukajšnjimi Slovani se vsepovsod govori o vojski. In z- napetostjo se pričakujejo vsakodnevna poročila o bojih, in z navdušenjem navdajajo slovanske zmage vsa naša srca.
—	Trije kaznjenci utekli. Ob 1. uri v noči od nedelje na ponedeljek so u-tekli iz jolietske državne kaznilnice trije kaznjenci, ki so se obrnili prej-kone proti Chicagi. Begunci so preplezali zid blizu elektrarne s pomočjo lestve, narejene iz plinovih cevi. Za-posljeni so bili tamkaj od 6. ure zvečer pri odkladanju premoga. Ubeg je bil odkrit, ko so bili opolnoči ponočni delavci klicani k jedi. Vsi so prišli ra-zun treh. Petindvajset čuvajev jih je šlo takoj iskat; 25 drugih, tudi dobro oboroženih, jim je kmalu sledilo. Iskali so beguncev po vseh okolnih hišah in kotih, po vseh farmah in skednjih itd., toda brez uspeha. Utekli kaznjenci so: William Dunne, 23 let star, zaprt radi uboja; Francis Thompson, alias Trilby, 30 let star, v lOletnem zaporu radi sleparstva; Tony Landers, 28 let star, tudi radi sleparstva v lOletnem zaporu.
—- Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Golšik H., Juranov Marijan, Klarič Imbro, Kulič Marija, Serdar Jovo, Šolar George, Tomaževič Mile.
Bridgeport, Ohio, 24. okt. — Delavske razmere v tukajšnjih premogoko-pih so še dosti povoljne, ker delamo precej stalno ter bi bili zadovoljni, če bi še zanaprej tako ostalo.
Samskega stanu se je naveličal naš vrli rojak Mihael Gregorčič, doma iz Dvora pri Žužemberku, zato si je zbral za tovarišico na nadaljnjem zemljskem potovanju Rozalijo Železnik, doma iz Mirne na Dolenjskem. Dne 28. sept. sta si pred oltarjem obljubila večno zakonsko zvestobo in naša naselbina je dobila nov vrl zakonski par. Po starem običaju slovenskem sta priredila novoporočenca ženitovanje, ki se je vršilo v Društveni dvorani nad vse sijajno. Udeležba od rojakov in rojakinj je bila velika, kar je pričalo, da sta ženin in nevesta splošno spoštovana v naši naselbini, kar upam da tudi zanaprej ostaneta. Želimo njima, da bi ju sreča in Božji blagoslov vedno spremljala v novem stanu!
Gospa štorklja je spet obiskala našo naselbino ter podarila naši ugledni in priljubljeni družini Frank Berus krepkega sinka. To je že deseti pot, da je štorklja obdarila to družino, enkrat že z dvojčki; vsi otroci, kakor starši, so krepki in trdni, da je veselje. Omenim naj še, da je v družini devet dečkov ter dve deklici. Take družine bi bil gotovo še stari cesar na Dunaju vesel. — Poleg te je obdarila štorklja družino Alojz Hočevar z vrlim sinkom kot prvorojencem. — In tudi našega farmarja Alojz Šušteršiča je posetila, za spomin je pustila lepo hčerko. Vsem naše častitke!
Rojaki si prav pridno pripravljajo sladko vince ter se počutimo kakor v starokrajskih vinskih goricah, samo še hramčkov nam manjka. Kakor kaže, bomo za zimo z rujnim vincem dobro preskrbljeni, na vso jezo tukajšnjih suhačev, ki jim je pijača trn v peti.
Podružnica Ciril-Metodove Družbe
št. 3. je sklenila na svojem letnem shodu, prirediti skupen shod vseh Slovencev in Slovenk dne 5. nov. popoludne v Društveni dvorani. Na tem shodu se bo poskusilo kaj ukreniti glede slovenskega poduka naši mladini. O tej zadevi se je že večkrat pisalo po listih, pa žal da je bilo vse zaman. Torej starši, ki želite, da bi vaši otroci znali z vami pravilno govoriti in da bi ostali zvesti Slovenci, da bi z Vami vred ne položili v grob tudi milega slovenskega govorjenja, pridite 5. nov. na skupni shod! V združenju in z dobro voljo se lahko mnogo koristnega stori. Slovenski poduk naši mladini bo koristil nji in bo tudi v čast tukajšnjim Slovencem.
Dne 13. oktobra je priredila Družba sv. Imena v tukajšnjem bližnjem mestu Wheeling veliko marčanje. Nad 5 tisoč katoličanov je korakalo po mestu, med njimi je bilo tudi precej Slovencev, dasi bi jih bilo želeti več. Lepo je bilo videti veliko armado katoliških mož, bogatinov kakor delavcev, vsi so bili jednega mišljenja kot protest proti brezverstvu in,žalitvi sv. Imena.
Soprogi našega naprednega rojaka Andreja Hočevar ml., ki je bila nevarno obolela, se zdravje polagoma vrača. Želimo vrli rojakinji kmalu zopet ljubega zdravja!
Jako nas je iznenadila tužna vest o smrti g. Frank Medosha. Njegova požrtvovalnost in delovanje na društvenem in narodnem polju je gotovo'znano mnogim rojakom. Vedno mi ostane v spominu njegov trud in uljudnost napram bivšim delegatom 11. konvencije, kjer se je skazal pravega slovenskega rodoljuba. Blagemu pokojniku v imenu tukajšnjega društva sv. Barbare št. 23 K. S. K. J. želim večni mir njegovi duši! Žalujoči družini pa naše globoko sožalje!
Dopis je narasel in roka je otrpla, ker je navajena bolj na pik in lopato kot na pero, zato sklepam za danes, se pa še drugipot kaj oglasim; zdaj bodo zimski večeri, ki so jako dolgi, bo več časa se s peresom kaj potruditi. Dotlej Vas, gospod urednik, uljudno pozdravljam, kakor tudi vse Slovence in Slovenke širom naše ljudovlade ter vse zavedne rojake v stari domovini, ter želim, da bi šli še oni nad Turčina na Balkan, da bi tudi od Slovencev dobil že davno zasluženo ostro kazen. Božji mlini meljejo počasi, a tem bolj gotovo, pravi pregovor.
Mihael Hočevar.
Brockway, Minn., 22. okt. — Dragi mi Amer. Slovenec: -— Sprejmi par vrstic v svoje predale. Že je prišla jesen, listje je padlo raz drevje. Mrzel veter včasih brije.
Dne 14. oktobra pri maši ob deveti uri se je vršila poroka Ivane Zupan iz naše fare in Petra Lodermair iz sosedne fare St. Joseph. Po sv. maši so se podali svatje na dom nevestinih starišev, kjer so pripravile naše slovenske kuharice prav okusno kosilo in večerjo. Tudi ječmenovca ni manjkalo. Za mlade bila je tudi pripravljena zabava. Nevesta je slovenska hči Andreja in Rozalije Zupan, rojena tukaj. Ženin je sin velespoštovanih nemških starišev Lodermair iz fare St. Joseph. Novoporočenca bosta živela na farmi ženinovi.
Ravno teden pozneje pa sta si obljubila dosmrtno zvestobo brat zgoraj imenovane neveste Jernej Zupan in Katarina Smolej. Tudi ob tej priliki so bili povabljeni sorodniki in prijatelji na rojstni dom novestin,, kjer so bili ravno tako prav uljudno postreženi. Nevesta je hči Gregorja in Uršule Smolej, namreč najmlajši.
Vsem novoporočencem obilo srečnih, veselih, zadovoljnih let na zemlji, po smrti pa večno rajsko veselje!
Tako, naša dekliška družba je zopet izgubila dve mladi članici.
Farmani pospravljajo koruzo. Pozdrav vsem čitateljem!
John Poglajen.
Denver, Colo., 23. okt. — Slavno mi uredništvo A. Slovenca! Prosim, da mi’ dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu, da priobčim par vrstic od nas iz Denvera. Znano je cenjenim čitateljem tega lista, da sem še pred 4mi leti dal večkrat kakšen dopis iz Denvera in pred enim letom sem večkrat dopise daval iz Belokrajine, in zdaj sem spet v Denveru. Zatorej sem se namenil, da opišem, kako je tukaj.
Delavske razmere so bolj slabe, tukaj je zdaj samo ena topilnica in ena klavnica. V topilnici dela do 600 mož, v klavnici kakih 300. Seve, da so tudi kaki “šapi” po mestu in “lumber jardi” ali to je vse jako malo na tako veliko mesto. Plača je tudi mala povsod. Kar se pa tiče živil, je pa velika draginja, tako ako človek vsak dan ne dela, ne more izhajati. Zatorej zazdaj nikomur ne svetujem sem priti za delo ogledat posebno zdaj, ker prihajajo s farm vsaki dan, tako da bo vsepolno pred topilnico brezposelnih delavcev.
Tu v Denveru smo imeli od 14. okt. pa do 19. okt. velike parade. Tu se je videlo na vozi vsakovrstne zelenjave, grozdje in sadje in sploh vsakovrstnih pridelkov s coloradskih farm. Mesto Denver je bilo pretečeni teden vse o-kinčano in v zastavah, a naroda je bilo toliko, da še nikdar ni bilo v Denveru toliko. Ulice so bile polne ponoči in podnevu, tako da celo poulične kare niso mogle iti naprej; najbolj pa ponoči, kadar so začele hoditi parade po mestu, takrat bi bil rad vsaki prvi, da bi bolj natanko videl vozove in druge stvari.
Nadalje tukaj v Denveru imamo Slovenci več podpornih društev, katera prav dobro napredujejo ter spadajo k raznim jednotam. Društvo sv. Roka
spada h K. S. K. Jednoti, dr. sv. Jožefa k J. S. K. J., dr. sv. Martina k Zapadni Slovanski Zvezi, katera ima tudi sedež v Denveru, in dr. 'sv. Jakoba k N. H. Zajednici. Pri vseh teh društvih vlada pravi red in zadovoljnost.
Nadalje, vreme imamo lepo. Na koncu septembra smo imeli tri dni mrzlo vreme in sneg, ali zdaj celi oktober je lepo vreme, kakor poleti.
Pri sklepu svojega dopisa pozdravljam rojake širom Amerike. Tebi, Am. Slov., želim, da bi te bral vsak zaveden Slovenec in Slovenka. Pa tudi pozdravljam č. gospoda župnika v Ad-lešičih Ivan Šašelja; jako me veseli, ko čitam dopise iz Adlešič in iz cele Belekrajine, da vemo Belokranjci, kako se pri nas doma godi.
Jurij Pavlakovič.
East Helena, Mont., 20. okt. — Dragi g. urednik! Prosim za mal prostorček v katoliškem listu Am. Slovencu.
Tukajšnja rudotopilnica še precej dobro posluje, in plača je različna.
Na društvenem polju lepo napredujemo. Imamo različna dr., ki spadajo k raznim jednotam in zvezam, tako da ima vsaki priliko, se zavarovati za slučaj nesreče ali celo smrti, ker človek ne ve ne ure ne dneva, kedaj ga Gospod pokliče iz tega sveta.
Tukaj je umrl 11. oktobra dobrozna-ni rojak Jožef Ambro v starosti 46 let. Tukaj zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke in enega brata. Pokojni je bil doma iz Žlebiča pri Ribnici. V društvu ni bil nobenem; nedavno je spadal k dr. sv. Alojzija J. S. K. J., pa je isto opustil iz neznanih vzrokov; ali bi ne bilo sedaj lepa pomoč zapuščeni vdovi in otrokom? Bolehal je samo 2 dni in pol. Pokojnik je bil pokopan dne 14. oktobra na katoliškem pokopališču sv. Alojzija. Mašo zadušnico je daroval Rev. Feliks Kintz, duhoven tukajšnje cerkve sv. Cirila in Metoda.
Sedaj pa še malo socialistom in u-mazani cunji Glas Svobode, ker to ni noben list, to so same laži, čvekarije, ki jih pošilja v svet, reči, ki jih nikoli ni bilo. Kaj ste še vi svobodomisleci pomagali revežem? Nič. O cerkvi pa, ki ne daste nič zanjo, pa tudi molčite! Zakaj enkrat ne mirujete? Tudi tukaj jih imamo nekaj tacih, ki zmerom v ospredje rinejo in pišejo s svojimi strupenimi jeziki po Glas Svobodi. Seveda, M. S., kadar vas vinski duhovi objamejo, takrat pa le čez farje in po nevednih rojakih. Mislim, da ti nas ne boš še učila in budila iz spanja, ki nad nami čuje Bog, pa ne ena svobodomiselna Mrs., pa saj se poznamo, izpod katerega grma si.
Koncem dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike. Vam, gospod urednik, pa veliko naročnikov in predplačnikov.	Naročnik.
Ely, Minn., 7. okt. — Dragi mi g. ur. Am. Sl., prosim Vas za malo prostora v tem vašem prekoristnem listu Am. Sl. Zakaj že mi je precej časa minilo, da se nisem nič oglasil v tem našem listu. Torej prosim Vas, g. urednik, da mi priobčite teh par vrstic v Am. Sl., ker se moram kaj oglasiti, kako da sem kaj potoval iz Ely v Tower, jaz in pa moja soproga, ker sva se namenila, da greva njene starše obiskat. Torej prišli smo na kolodvor Tower. Stopimo doli iz kare in kar me zapazi g. Anton Zobec. Koračili smo na obstranskem tlaku tako dolgo, da smo prišli skupaj in se je lepo pozdravil z menoj in'pa z mojo soprogo. In potem sem ga pa vprašal, če še g. Jakop Skala živi. On mi pa odgovori in pravi: “Saj je sedaj v salu-nu, kjer toči dobrodošelcem sveže pivo.” Torej stopim v salun g. Jakopa Skala in se z menoj in z mojo soprogo lepo pozdravi in potem pa na baro s steklenico export pive. In sem si mislil: “Tako, sedaj sem pa spet prišel v eno dobro gostilno, da si zamočim s svežim pivom mojo suho gobo, ki je zmiraj suha, samo takrat, kadar pridem h g. Jakopu Skaletu, takrat vem, da si je zamočim prav po pravici.” In potem mi je g. Jakob Skala preskrbel in ukazal, da me naj z njegovim konjem potegne v Soudan k staršem od moje soproge. Torej stopimo doli iz buggy, potrkam na duri, pa mi pride mati odpret duri in se lepo pozdravi in mi reče: “Pojta k mizi, da vama prinesem kakšen dober prigrizek in pa kaj pive, da si kaj zamočiš.” In potem pa stopim nekoliko časa pred hišo, da si malo kaj razgledam in ovi-dim. In kar zagledam našega rojaka g. Ivo Težak in potem se ž njim lepo pozdravim in potem mu rečem, da naj gre malo časa v hišo, da se kaj pogovorimo o našem listu Am. Slov. in kako da mu gre kaj s tem poslom. In se mi je precej pohvalil, da mu gre precej dobro in da mu gre uspeh. Torej dragi mi rojaki, kadar pride Ivo Težak na okoli, naročite se na list Am.
Sl.,	ki je najboljši list v Ameriki za nas Slovence in pa Slovenke! In potem sem pa stopil k mojemu prijatelju Pauli Urbani, da se malo pogovorimo in pa pozdravimo in da par čaš pive popijeva. Pa ko mi pride prehiter čas, sem se pa moral v naglici ločiti od g. Paula Urbana, zatorej ga pa prosim, da mi nič kaj hudo ne zameri; bom pa drugipot, kadar pridem na okoli, se kaj dlje časa oglasil, da se kaj pogovorimo. Te pozdravljam, dragi mi prijatelj, tebe in pa tvojo dobro soprogo, ki mi je tako fino postregla z dobrim prigrizkom in pa s penečim pivom.
Torej še enkrat se vam vsem skupaj zahvaljujem za vašo dobro umetno postrežbo, zakaj se mi dobro vidi, da imam še nekaj dobrodelnih in pa po-strežljivih ljudi v Soudanu, Minn. Sedaj pa pozdravljam vse moje prijate-
lje, kar jih imam v Soudanu, posebno pa od moje soproge očeta in pa g. Paula Urbana in pa našega dobro znanega gostilničarja g. Jakopa Skala, ki me je precej dobro in izvrstno pogo-. stil in pa z zelo dobrim pivom žejo ogasil. Sedaj pa končam, g. ur., pa ne ko bi ta moj dopis v tisto košaro zagnali: dajte ga na beli dan, tako da pride še drugi dopis pogledat, kako da kaj obstoji od zajcev in pa od krompirja prihodnjič.
Pozdrav vsem čitateljem! In ostanem vaš naročnik še zanaprej.
F. Erčul.
Leadville, Colo. — Človek, ki pride te dni na Harrišon ave., zagleda že od daleč velikansko platno pripeto na hiši od ene strani do druge, na katerem so zapisane naslednje besede: Democratic Headquarters. Če pogleda na desno stran, bo videl še več druzih znamenj, ki so sicer manjša, a na katerih ni zapisano z nič manj orjaškimi črkami: Progressive, Republican, Socialist Headquarters. Ni moj namen dajati svet, ali naj Slovenci volijo Tafta, Roosevelta, Wilsona ali Debsa. Človek, ki bere časopise in rabi svoj razum s lem, da pomisli, kako je bilo leta 1893., ali kako je bilo pod Rooseveltovo administracijo in kako je bilo pod Taftovo, takemu človeku se ne bo težko odločiti in zapisal bo na volilni listek Taftovo ime. Opozoril bi rad Slovence v Leadvillu le na to, kaj da se nahaja v oknu, nad katerim visi rudeče platno z napisom: Socialist Headquarters. Če pogleda v tisto okno, bo videl notri slike socijalističnih voditeljev in videl bo cel kup socijalističnih časopisov. Zakaj je tam razpostavljeno toliko časopisov? Odgovor mora biti vsakemu jasen in je silno priprost: zato, da bi socijalisti in drugi ljudje videli dotične časopise in se naročali na nje. Vsak zaveden katoličan in vsak zaveden mož bo sklepal iz tega: če si socijalisti naročajo socijalistične časopise in jih razširjajo, se bom tudi jaz, ki sem katoličan, naročal na katoliške časopise in jih razširjal. Kaj nam varujejo in nad čim čuvajo katoliški časopisi? Varuhi so naše vere, varuhi nebeške resnice. Iz njih zvemo resnico o katoliški cerkvi in o njenem delovanju, med tem ko nam zastrupijo brezverski ali brezbarvni časopisi naše srce z lažmi ali z dvoumnimi poročili o cerkvi in tako polagoma izrujejo vero iz nas, s čemur je vse izgubljeno, ker človeško srce, v katerem ni vere, je jednako pesku v Sahari, jednako razvalinam, z eno besedo ono je simbol obupa.
Nekateri lahko rečejo: Nisem naročen na brezverski časopis, naročen sem na brezbarvnega, ki ni niti gorak niti mrzel, ki ni niti ptica niti riba, in zavoljo tega mi nič ne škoduje, če ga berem. Ali je to resnica? Kukavica leže svoja jajca v cizarkina, seničja in kosova gnezda in v gnezda drugih ptičev. Stara kukavica sedi na veji in misli nedolžne misli: Svoja jajca nesem v različna gnezda, vsled tega sem popolnoma nepartajična, ne držim niti s cizarko, niti s Senico, niti s kosom, in če je jedno jajce v gnezdu, ni narejena nobena škoda. Da je narejena škoda, ve prav dobro vsak človek in da narede škodo brezbarvni časopisi, ve ravno tako dobro vsak človek. Vsled tega se bo vsak zaveden katoličan naročil na katoliške časopise in jih bo razširjal po svojih močeh.	—d.
Milwaukee, Wis., 22. okt. — Vele-slavni A. S. Naj ti zopet podam par vrstic iz naše slovenske naselbine. Tukaj je precej velika slovenska naselbina, je okrog 6000 Slovencev. Pa si tudi kaj dobro pomagajo: eni imajo prijazne “šape” in, stanovanja; pa posebno na West Allisu so lepo naseljeni o-krog slovenske cerkve; in je tudi prijeten kraj na West Allisu. Pa tudi po tvornicah imajo radi Slovence; s tem se pokaže, da ne sovražijo Slovencev v tvornicah, ker sedaj imajo na Florida St. v knjigoveznici slovensko tablo zunaj, da potrebujejo za delo fantov in deklet. To je lepo za Slovence.
Nadalje moram pripomniti, da smrt pa tudi pogosto obiskuje tukajšnje Slovence. Pred kratkim je pobrala neko slovensko ženo, doma nekod iz Kranjskega, in Jakličevega otročiča, so tudi doma iz Kranjskega. Bodi jima lahka tuja zemljica! Sorodnikom pa sožalje!
Kar se tiče dela, še sedaj gre po navadi.
Sedaj pa pozdravljam vse Slovence po širni Ameriki, tebi, A. Slovenec, pa želim mnogo napredka in mnogo novih naročnikov. John Vodovnik.
Slovenski Zdravnik.
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci 1 Obrnite se vsi, Id ste na katerikoli bolezni bolni, n» SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanj eLi do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali p» pišite! Adresirajte pisma tako;
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L.
Popolnoma prav je
da se verjame, da je zdravilo, katero se je rabilo in katero je pomagalo množicam bolnikov odpraviti površne bolečine in rane, da bo tudi vam pomagalo. Zato si dobite in rabite vedno
Severovo Gothadsko Olje
(Severa’s Gothard Oil) Cena 50 centov.
Kadar glavobol pride — j ! Kadar nevralgia preti — VZEMITE
Severove Praške
Head-
25 centov škatljica 12 praškov
Za obraz, za roke,
! j	za detetovo kopelj,
J j	za splošno družinsko rabo
za izmivanje, za kožo in lobanjo,
5 =j v zdravju ali bolezni, nič ne ^|	prekaša
| Severnega zdravilnega Mila.
| j (Severa’s Medicated Skin ; 1	Soap)
Cena 25 centov.
Na prodaj v lekarnah. Glejte, da zavitek nosi napis Severa. Ako jih nima vaš lekarnar, pišite nam. Za zdravniški svet, obratite se na
W. F. Severa Go.
CEDAR RAPIDS. IOWA
Joliet Sloan Die House
Professional Cleaners and Dyer« STRAKA & CO.
Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,
Joliet, 111.
V.i na naprodaj
Lansko vino od prve trgatve iz mu-škatel in tokaj grozdja belo vino po 35c galon, resling po 40c galon, belo vino od leta 1910 po 45c galon, črn« 40c galon, staro belo vino 50c galon.
100 proof močan drožnik in tropinovec po 4)4 galone za $12, 10 galonov $25. Vino pošiljam po 28 in 50 galonov vkup. Vinarna in distilerija bli-zo postaje. Pisma naslovite:
S. Jackse, Winery
Box 161,
St. Helena, Cal.
Javni notar
J.	KAKER
220)4 Grove St., Milwaukee, Wis.
izvršuje vse v njegovo stroko spadajoče zadeve za tu in za stari kraj.
|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllllllHli
1 Kadar se mndite na vogalu 1 Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
| MOJO GOSTILNO
kjer baste najbolje pošteđeni.
H Fino pivo, najboljša vina in smodke.
| Wm. Metzger
= Ruby and Broadway JOLIET
iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
J
S.
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
- — vwj
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 7. oktobra 10 Slovencev, 149 Hrvatov in
. 37 Macedoncev, a nazaj je prišlo 17 Slovencev in 37 Hrvatov'.
—	V Ameriko se je 8. okt. dopoldne hotel odpeljati leta 1891 v Mali gori v kočevskem okraju rojeni in tje-kaj pristojni Ferdinand Tramposch ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Nakana se mu pa ni posrečila, ker ga je na južnem kolodvoru v Ljubljani službujoči nadstražnik Večerili tik pred odhodom vlaka v Trst aretiral. Mladenič, katerega so izročili deželnemu sodišču, je imel pri sebi 393 K 34 vin. denarja.
—	O belokranjsko-liški železnici poročajo “Dol. Novice” z dne 10. okt.: Proga Bubnjarci-Karlovac (29 km), ki tvori nadaljevanje belokranjske železnice, se je začela graditi. Podjetniška tvrdka Gferer & Comp. in subpodjet-niki so sami judje iz Budimpešte; samo raja — akordanti in delavci — so naši ljudje, Hrvatje in Lahi. Toda tudi med temi imajo tujci, t. j. Lahi vsa boljša dela: tunele, mostove itd., domačini pa le zemljiška dela. Dela se že skoro na celi progi od Bubnjar-cev do Ozlja. Tudi predor v Ozlju, ki bo dolg 480 metrov, so že začeli graditi. Proga skozi rov bo precej težavno delo; od Kolpe dalje, preko katere bo vodil železnico železen most, gre pa proga po ravnem polju do Karlovca. Govori se, da zgrade od Karlovca do Ogulina še en tir, tako da bi bil centrum liške železnice Karlovec, ne pa Ogulin. Seveda bo tudi naša Belokrajina graitirala bolj v Karlovec, kot pa v Ljubljano. — Na belokranjski progi se pridno dela. Sa-mohrd dela s kakimi 900—1000 delavci; Biedermann z 1200 in Lončarič pa s 1500 delavci. Proga bo do termina 1. maja 1914 zanesljivo gotova: najdlje bodo seveda trajala dela v semiškem tunelu in pri viaduktu v Otavcah. Prvi objekt gradi Biedermann, drugega pa Lončarič. Drugače bo pa Lončarič s svojim delom proge gotov že poleti (junija ali julija) prihodnjega leta 1913, ker ima že dozdaj nad polovico, t. j. 58 odst. dela dovršenega in upa letos dogotoviti 70—75 odst. vseh del —izvzemši seveda viadukt, ki pa bo tudi gotovo dograjen avgusta 1913. Sploh na.stopa Lončaričevo podjetje v vsakem oziru tako odlično in uspešno, da uživa vseskozi splošno priznanje in zadovoljnost. Ob zadnjem delnem odplačilu je stalo Lončaričevo podjetje vsem na čelu, ker se je pokazalo, da je Lončarič v enem mesecu prekosil celo Biedermanna, ki ima najdražja dela, za 25,000 kron. Tu se najlepše vidi, da naši ljudje tudi na tem polju nekaj morejo in znajo in ni treba, da bi nam odnašali denar iz dežele kaki ogrski judje, kakor se to žal godi pri liški železnici.
—	Nove železniške delavnice v Ljubljani. Kot se čuje, bodo pričeli raz-širjevati državne železniške delavnice, progo in kurilnico prihodnje leto. Tozadevna dela bodo končana istočasno z novo progo Novomesto—Metlika. Torej v teku treh let.
—	Z dolenjskih vinskih goric. “Dol,
Novice” z dne 10. okt. poročajo: Bliža se trgatev, na katero čaka vinogradnik z upi in nadami v znoju na obrazu celo dolgo leto. A letos sta ga zapustila up in nada, ker vinske trgatve skoraj ne bo! Sedaj še le vidimo, kako razdejanje so provzročile uime tekom leta:	pozeb, peronospera, plesnoba,
gniloba, toča! Pri večini posestnikov se o trgatvi sploh ne more govoriti; po tih vinogradih vidiš tu in tam ca-dre s par jagodami, grozdiće kakor abranke, sušlje, češuljke, a lepega polnega grozda ni. Pa še tisto ki je, poka vsled deževja in gnije ali se suši in pada na tla. Na vse to ga pa žro sestradani ptiči, gladni sršeni in ose, ali pa ga izpijejo nadležne muhe. Če je pa kje kaka srečna parcela, da ima nekaj grozdja, je pa zeleno, trdo, kislo, tudi o sv. Martinu ne bo zrelo, ako ga včaka. Taka je letos vinska letina in trgatev na Dolenjskem.
—	Vinska pokušnja v Ljubljani pod kavarno Evropa se ne bode več vršila, ker se v kratkem otvori klet v hotelu Union, kjer se bodo točila samo vina kranjske deželne vinarske zadruge.
—III. slov. protialkoholni kongres. Dne 17. novembra se vrši v Ljubljani III. slovenski protialkoholni kongres. Priredita ga skupno Slovenska protialkoholna zveza in pa Društvo zdravnikov na Kranjskem. Slednje si je na zadnjem občnem zboru stavilo obsežen socialni program in je izvolilo poseben odsek za ljudsko blaginjo in higijeno, ki se ima pečati tudi s protialkoholnim vprašanjem. Kongres o-beta postati vsled udeležbe zdravnikov posebno zanimiv. Kakor čujemo, se bo obširno razpravljalo o vplivu alkoholizma na razne bolezni, n. pr. na duševne bolezni, jetiko, telesne poškodbe itd. — Pravniki, šolniki in drugi strokovnjaki pa bodo poročali o kvarnem vplivu alkohola na socialne razmere v obče. Vsa prireditev bo
zasnovana na široki podlagi in bodo povabljeni vsi sloji naroda, istotako zastopniki hrvaškega protialkoholnega gibanja.
—	Nova ljudska kopel. Na mestnem svetu poleg mestne elektrarne v Ljubljani se zgradi II. mestna ljudska kopel, z bazinom, kadnimi in parno kopeljo.
—	Stavka v Vevčah. Dne 11. okt. je delavstvo zapustilo delo in se odločilo za stavko, ker ni moglo več prenašati dejstva, da se odpuščajo stari delavci.
—	Posredovavni uradi. “Kmečka županska zvez^” je prosila deželno vlado za Kranjsko, naj naznani okrajnim sodnijam, da se morajo vse tožbe zaradi razžaljenja časti odstopiti občinskim posredovavnim uradom. Deželna vlada je tej prošnji ustregla in je naročila okrajnim glavarstvom, da naj takoj obveste sodnije o ustanovitvi posredovavnih uradov.
—	Iz Suhora pri Metliki se poroča: Občinske volitve so se vršile dne 3. oktobra t. 1. Izvoljenih je 18 mož odbornikom, 9 mož pa namestnikom. Vsi možje so pristaši S. L. S.
—	Letošnji nabori po Dolenjskem so pokazali, da fantje vobče telesno pešajo. Sposobnih za vojaščino je komaj 20—30 odst. Vsporedno temu se pa opazuje, da so najslabotniši fantje navadno največji razgrajači in pretepači.
—	Smrtna kosa. Na Črnivcu poleg Brezja je umrl občinski svetovavec, bivši mošenjski župan Ivan Pristavec. —V Novem mestu je umrl posestnik Matija Merše, veteran Radeckijev. — V Ljubljani je umrl Radeckijev veteran g. Jakob Kocjan, ki je bil hišnik pri g. Samassi nad 50 let. — V Zagorju ob Savi sta umrla rudarja Josip Klemenčič in Tomaž Komove. — V Spodnji Šiški je umrl hišni posestnik Karol pl. Rus. — V Ljubljani so u-mrli: Hermina Perhavc, c. kr. davčnega upravitelja soproga, 36 let stara; Neža tŠrukelj, postrežnica, 58; Ivan Suhadolnik, železniški delavec v p., 70; Jera Stampfel, užitkarica, 76; Adam Perovšek, delavec tobačne tovarne v p., 76; Juri Demšar, posestnik, 52; Josip Strah, užitkar, 73.
—	Župnika umrla. V Soteski pri Toplicah je umrl 10,'okt. nagle smrti č. g. France Bukovec, župnik v pokoju, v starosti 66 let. Pokojnik je bil veliko let župnik v Istri, nakar je stopil v pokoj in se nastanil v svoji domači občini v svoji hiši. Zadel ga je mrtvoud. — V Šmartinu pri Kranju je bil pokopan v Gradcu umrli vpokojeni župnik tržaške škofije g. J. Benedik, rojen pri Sv. Joštu nad Kranjem.
—	Okrajni glavar Lapajne umrl. Dne 9. okt. je umrl v Ljubljani upokojeni okrajni glavar Štefan Lapajne, star šele 57 let. Pokojnik je služboval skoro pri vseh okrajnih glavarstvih na Kranjskem, nazadnje v Pristojni. Odlikoval se je po svojem narodnerii mišljenju.
—	Uboj. V Kraščah pri Moravčah je posestnikov s-n Anton Kokalj ubil voznika Pavla Grošlja iz Krtine. Grošelj je Kokalja zasledoval, nakar je Kokalj zagrabil vile in Grošlja ubil.
—	Pretep. Iz Gorij. Dne 7. okt. sta se v gostilni pri Konavcu v Krnici krog ene ure popoldne sprla 24 let stari delavec Janez Strgar in 511etni vdovec A. Žvan. Svojo jezo sta izlila eden nad drugim zunaj gostilne. Janez Strgar je s tako silo udaril z debelim kolom Antona Žvana po glavi, da je isti vsled rane tretji dan umrl. Rajnik je bil znan alkoholik in pretepač.
—	Strašen 'umor v Dobrepoljah. Drie 13. okt. proti večeru so šli kmečki fantje iz Dobrepolj proti Kompoljam. Eden izmed njih je hudo preklinjal in grdo govoril, vsled česar je občespoštovani posestnik in trgovec z vinom Janez Drobnič po domače Mohor opomnil: “Fantje, danes je vendar Gospodov dan; ali se spodobi, da tako govorite.” To je enega izmed fantov tako razkačilo, da je zagrabil nož in zabodel Drobniča, ki je takoj na tla padel. Pomagati mu ni bilo več, ker mu je naenkrat/kri odtekla. Umrl je na lici mesta. Drobnič je bil znan kot eden najuglednejših mož v Dobrepoljah, je bil v načelništvu posojilnice in v občinskem odboru. Zapušča vdovo in desetero nepreskrbljenih otrok. Sin umorjenega je načelnik Orla v Dobrepoljah in sedaj služi pri vojakih v Gradcu, ena hči obiskuje četrti letnik učiteljske pripravnice v Gorici, ostali otroci so doma. Drobničeva žena, ki je sorodnica poslanca Jakliča, je bila usodno nedeljo na ob
isku pri svojih sorodnikih v Velikih 'občinski blagajnik Janez Gorišek
*•	........ 09 1	<-4-o e Fi
Laščah. Lahko si je misliti, kako ji je bilo pri srcu, ko je prišla domov in našla svoje otročiče okoli umorjenega moža, ki so ga med tem časom pripeljali na dom. Osumljen kot morilec je predkaznovani pretepač Pavlič iz Podgore in J. Šporar iz Kompolj.
— Brat umoril brata, Fran Burgar, vulgo Lukknov, doma v Mestu (Vodice), je že mlad odšel v Ameriko, kjer je, kakor se s'liši govorica, precej ne-
rodno živel. Pred par meseci se je povrnil domu in pričeli so z njegovim denarjem popravljati domačo hišo. Njegov starejši brat mu je bil nevoščljiv, da postane mlajši (okrog 24 let stari) Fran gospodar. Zato je za časa zidanja prišlo med njima že večkrat navskriž. Ni čudo, ker brat Janez je bil baje precej siten. Za službo božjo in za cerkev pa se skoro nobeden ni brigal. Sta pač oba posurovela po sla bih družbah in beznicah. Pred nekaj dnevi sta se pošteno sprla. V tem 'prepiru je ranil starejši mlajšega z nožem v levo roko, ne da bi to opazil. Starejši brat se je ponašal proti zidar-ju-sosedu Franu Burgarju, češ, moj brat je sedaj mirnejši, odkar sem ga oklal. Ko o tem izve brat Fran, se raztogoti in se izjavi zidarju: “A tako, bom tudi jaz njega, toda takrat, ko ne bo tebe zraven!” Janez je odšel v mraku po opravkih v bližnjo kovačnico in se na potu malo ponorčeval iz neke stare ženice, ki je na hrbtu koš nosila, češ, ti boš pa kmalu umrla, ker koš nosiš. Mlajši brat gre za njim, vzame seboj malo sekirico. Ko se že Janez vrača, iz kovačnice domu, ga na poti dojde brat Fran in po kratkem prerekanju dvakrat udari baje z ušesi sekire po glavi tako hudo, da se brat mrtev zgrudi. Nato pa takoj odide na vodiško orožniško postajo in se hladnokrvno javi, da je premišljeno (nalašč) umoril svojega brata. Prinesel je seboj tudi omenjeno sekirico. Kazal ni nobenega razburjenja in obžalovanja, ko je vse to pripovedoval orožnikom. Na vprašanje orožniške postrežkinje: “Kaj bodo pa sedaj mati počeli?” je odgovoril: “Bodo imeli vsaj mir pred nama. Midva pa bova oba preskrbljena.” Stražmojster je brato-morilca odpeljal v Kamnik. Sedaj je to že drugi umor v vodiški župniji!
—	Smrt v prepadu. Dne 8. oktobra so našli Marijo Kaplan iz Vrhovca v nekem prepadu blizu Ajdovca mrtvo s prebito črepinjo. Dne 6. okt. je bila v Ajdovec prišla vrnit nek dolg, vračajočo se jo je prehitela noč, kjer je našla smrt. Zapušča moža in četvero nepreskrbljenih otrok.
—- Legar na Notranjskem. Umrla sta za legarjem v Bukovji pri Postojni Jožef in Janez Jurca. Prvi je bil gostilničar in vseskozi veren mož, drugi je bil nekdaj gostilničar in zelo po-strežljiv, pogrešala ga bo cela vas. Tudi v Studenem je ta bolezen, pa lotila se je samo enega bolnika, ki bo kmalu okreval.
—	Lepa zamena. Dne 10. oktobra je pustil Jakob Šušteršič svoje kolo pred poslopjem mlekarske zadruge na Vrhniki. Opoldan, ko se je hotel odpeljati domu, je našel v svoje začudenje mesto kolesa, lepo zakrivljeno palico z napisom: “Pozdrav iz Berolina”. Nič ni pomagalo ogorčenje, ne jeza. Jaka je z žalostnim srcem pobral "Pozdrav iz Berolina” in odkorakal lepo peš proti domu.
spat na pod. Na stopnjicah pa mu je spodrsnilo in je padel v globočino. Ob ležal je na tlaku z razbitimi udi in je po dveh urah v hudih bolečinah umrl.
— Smrt vsled stekline. Iz Kozjega: 1. okt. je šel kočar Jurij Penič v Lesičnem mimo hiše posestnika Andreja Kolarja. Pred hišo ga je ugriznil Kolarjev pes in mu na nogi odtrgal kos mesa. Penič si je rano sam obvezal in se dalje ni za njo brigal. Rana je pa začela otekati in Penič je od bolečin začel besneti. Čez 8 dni je umrl po hudih bolečinah.
—	Trgatev. Iz Št. lija, 11. okt.: Trgatev se vrši na vseh koncih in krajih. Grozdje je zadnji čas začelo hudo gnjti, zatorej vinogradniki niso hoteli čakati s trgatvijo. Grozdja je dosti, a je bolj slabo. Tudi sadja je precej. — Iz Ptuja, 11. okt.: Trgatev v Halozah je večinoma že končana. Kakovost in kolikost zelo zaostaja za prejšnjimi leti. — Iz Ljutomera: Večji vinogradniki so že začeli podbirati. Letošnja kapljica ne bode najslabše kakovosti, in tudi cena vinu ne bo posebno slaba.
—	Žalostni nasledki narodne in društvene ter mladinske malomarnosti se kažejo v vinorodnih Halozah, Štajer-cijanci so na konju; zmagali so nedavno pri občinskih volitvah v Zavrču in Leskovcu, Sveti Trojici itd. Posestva prehajajo v roke ptujskih meščanov, mladina propada vsled šnopsa v moralnem in vsakem oziru. Letošnji nabori nam tudi podajo žalostno sliko. Nemškutarija cvete; v kaznilnicah najdeš vse polno mladih in starih kaznjencev iz Haloz, društvena mladinska organizacija pa spi! Vse v znamenju alkohola!
■—• Smrtna kosa. V, Trgovišču pri Veliki Nedelji je umrla Marija Meško, sestra rajnega prof. dr. Alojza Meško. —V graški deželni bolnišnici je umrl zasebni uradnik Peter Gregorič. — V Št. Petru pri Mariboru je umrla Frančiška Muršec, roj. Starki, sestra g. župnika M. Štarkla. — V Komorivcu mi Sevnici je umrl kmet Anton Divjak, priljubljen poštenjak. — V Arvežu je umrl za srčno kapjo odvetnik dr. Fischer. — Na Dunaju je umrl Martin Golob, posestnik od Sv. Antona v Slov. goricah, ki se je hotel udeležiti evharističnega kongresa na Dunaju, oa je tam nenadoma zbolel in se moral uleči pri svojem sinu, ki biva tam. — V Hočah pri Mariboru je umrl 331etni Jurij Narab, posestnik in vrl Slovenec. — V Teharjih pri Celju, je umrl svoječasni tamošnji krajevni sodnik in
82. letu starosti.
—	Smrt Slovenca v tujini. Iz Žreč. Rudar Kotnik Jakob Klemenjakov, star 20 let, je letos odšel v Nemčijo za delom. Nedavno so ga. pa tam zjutraj našli ob cesti mrtvega. Usmrtila sta ga dva strela. Če so morilca zasledili, danes še ne vemo.
I
—	Smrtni padec s poda. V graščini Plevna pri Žalcu uslužbeni hlapec Anton Kramer se je podal pozno zvečer
—	Promocija. Koroški rojak g. J. Stefančič je bil dne 10. okt. na c. kr. češki univerzi v Pragi promoviran za doktorja vsega prava.
—	Grozna nezgoda. Dne 11. okt. opoldne je v Svetnivesi na postaji železniški uslužbenec Mihael Zablatnik, star 20 let in doma iz Št. Janža v Rožu, na progi stoječ govoril z drugim železniškim uslužbencem in ni zapazil, da pride stroj, ki ga je zagrabil, vrgel na tla ter mu popolnoma zmečkal obe nogi pod kolenom. Ker je takoj po nesreči došel brzovlak, so ga prepeljali v celovško bolnišnico.
—	Samoumor sodnijskega oficijanta. 32 let stari sodnijski oficijant Franc Wolf iz Trga na Koroškem se je pri svoji sestri v Rožeku ustrelil. Wolf zapušča tri otroke.
—	Poslopje za poštno ravnateljstvo v Celovcu zgradi ondotni občinski svet do dne 1. okt. 1913.
—	Povodenj v Žabnici v Kanalski dolini. V noči od 3. na 4. oktobra je tako deževalo, da so izstopili hudourniki in zasuli travnike, njive in ceste z gramozom.
—	2500 K na keglišču. Dne 5. okt. zvečer sta dobila dva meščana pri ke-glanju v neki gostilni na Ljubljanski cesti v Celovcu nič manj kot 2500 K.
— O letošnji vinski kupčiji. Goriška “Soča” z dne 8. okt. piše: Po naših vinorodnih krajih vlada zdaj nenavadno živahno življenje. Med vsemi pa se odlikuje Vipavska dolina. — Došlo je v deželo pet tujih vinskih trgovcev, ki pokupujejo vinski mošt v tako velikih množinah, da ob koncu trgatve ne ostane nič več vina doma. Ena sama tvrdka je nakazala pri bankah 700,000 kron za vipavsko vino. Cena je dobra, od 36 do 40 kron. — Vrhu tega
je letos odpadla takozvana tara, ki so jo dajali vinorejci na mošt. Poznavalci razmer pravijo, da prihranijo na ta način le Vipavci do 8000 hektov in dobe torej čez 200,000 K več.
—	V Gorici je dovršeno krasno poslopje deškega semenišča. Veličastno palačo, ki stoji na holmcu pod gori-škim gradom, je v nedeljo 6. oktobra knezoškof slovesno blagoslovil. Stavba je jako praktična. V njej je konvikt za dijake in sčasoma se bo notri otvorila zasebna gimnazija, kakor je v Šentvidu nad Ljubljano. Zavod in gimnazijo bodo vodili jezuiti.
—	Bojna ladija — “Triglav”. Cesar je odločil, da bo eden izmed šestih novih torpednih rušilcev nosil ime kranjskega velikana “Triglav”.
—	Po prepiru s soprogom se je zastrupila v Trstu 311etna Marija Simončič.
—	Na devet let težke ječe je bil v Trstu pred poroto obsojen Ivan Lah, rojen 1884 v Mariboru, ki je na Kan-tridi pri Reki umoril Rožo Osvalt in jo oropal večjega zneska, kakor je izvršil tudi druge tatvine.
—	Samoumor je izvršil v Pulju pod-admiral Emilij Fath.
Pričakuje se pa, da bodo ti konkurzi potegnili za seboj še nekaj drugih, tako, da se je bati, da nastane krah na trgovskem trgu.
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčat s ča8o okusne pijače in jedil v salun in restavracijo
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
BAR CAFE,#
Postrežba izborna— prav po domače
...JOLIET
—	Jukič pomiloščen. Budimpešta, 21. okt.: Visokošolec Luka Jukič, kateri je bil zaradi umora o priliki napa-pada hrvatskega komisarja Čuvaja na smrt obsojen, je od cesarja pomiloščen v dosmrtno ječo. Kakor znano, je Jukič 8. julija nameraval ustreliti komisarja Čuvaja, a pri tem ustrelil svetnika Ivo pl| Hrvoiča in nečega policaja, kateri ga je hotel prijeti.
—	Izprememba na Hrvaškem. Zagreb, 10. okt.: Tu slede z zanimanjem razpravam avstrijske delegacije. Iz molka ministra Berchtolda na izvajanja delegatov glede stanja na Hrvaškem sklepajo, da so se merodajni krogi odločili napraviti konec komisariatu Čuvaja. Baje je nek visok dostojanstvenik delegatu Spinčiču dejal, da se misli na izpremembo razmer na Hrvaškem, da pa je za to treba še nekaj časa. Ali hočejo sploh komisari-jat odpraviti ali le Čuvaja z drugo o-sebo zamenjati, ni znano.
—	Zagrebški trgovski položaj je vsled propada “Balkana” zelo poslabšan. “Balkan” je potegnil za seboj dr. Schoensteina, ki je financiral tiskarno A. Scholz, zato je propadla tudi ta. Propadla je v Zagrebu tudi tvrdka L. Koritschan, katere pasiva presegajo za okroglo 600,000 kron aktiva.
Naprodaj.
Iz proste roke prodam svoje posestvo, obstoječe iz polovice kmetije » hišo, hlevom, kozolcom, podom in raznimi drugimi poslopji v vasi Sap št. 10. pri Šmarji pod Ljubljano. Proda se, ker ne mislim več iti tam.
Kdor rojakov hoče to posestvo kupiti, naj se oglasi ali piše na podpisanega lastnika
JOS. ERJAVEC,
400 Bellvievv Ave.,	Joliet, III.
Anton Košiček
Slovenski
gostilničar
Pri menije vedno največ nabav« in najboljše pijače.
<<
Tonček Is 0. K.
99
N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču če» treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami.—Na svidenje prj
Mat. Stefanič-n,
400 Ohio St.
Joliet, I1L
Jontes Corner
OBA TELEFONA 479.
601-6012 Landau Ave.	JOLIET, ILLINOIS.
ZA
(T C A A kupite lahko pri nas blaga, ki
bi stalo in je vredno $6.00.
20 funtov cukra za $1.00 100 funtov cukra za $5.00
Kdor kupi še drugega blaga pri nas za $4 ali več, se mu sladkor pripelje na dom brezplačno.
Priporočamo našo veliko zalogo vsakovrstne gro-cerije in mesa--vedno po najnižjih cenah.
Izplača se vam kupovati pri nas.
A MEHIKA NSKI SLOVENEC. 1. NOVEMBRA 1912.
f
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo
K.	S. K. Jednote.
Urednik............Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899.
813 N. Scott St.	Joliet, 111.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik........Anton Nemanich
Tajnik..............William Grahek
Blagajnik..............John Grahek
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $2.00 na leto; za Evropo $3.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slovénie-American Bldg., Joliet, 111.-
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
¿TRADES IrïïSi 1 COUNCIL I?
	CERKVENI		KOLEDAR.
3.	nov.	Nedelja	Hubert, škof.
4.	n	Pondeljek Karol Boromej.	
5.	“	Torek	Zaharija, oče J.
6.	«	Sreda	Lenart, opt.
7.	<«	Četrtek	Engelbert, škof.
8.	“	Petek	Bogomir, škof.
9.	“	Sobota	Božidar, m.
PRIGODNICA
za slavnost polaganja ogelnega kamna nove šole sv. Vida v Clevelandu, O. Zložil A. S.
I.
Pridno delaj kladivo in žlica, Veličasten zid že rase s tal,
Kjer ko krasna misel, bo resnica, Dični šolski dom bo tukaj stal.
II.
Danes tukaj suče vse se živo Starih, mladih, nežnih let otrok, Slogo tukaj vidiš ljubeznjivo, Zglaša vmes se le veselja zvok.
III.
Kajti dom duhov, prejasno delo,
'j Velikanska veža umnosti,
Speši samo se z močjo veselo, Bistri duh, le bistre hče moči.
L	' IV. :
Dasi šolski dom šele se stavi, Duševne zaloge že kale,
Že se giblje, jasni duh se javi, Kakor zora, ki zlati vrhe.
V.
V	tem ko trud žari se, kamen stav-
lja
Škripec, vitlo, oder škriplje vmes, Množni ljud od vseh strani se javlja
J;.-. Gledat tempel svoj----mogočno
• vez.
VI.
Pozdravljaje se prijazni roji i S prapori in venci skupaj vro; Kdo pregleda jih, kdo jih prebroji, Ki iz daljnih dalj pred dom teko!
VII.
Dolgo v molku gleda hram rastoči Ljud na moč osupli, kar na to Hrum iz prsi mu vsesilen poči, Prenavdušje zbistri mu oko.
VIII.
'O vi božje vneme prvi klasi, Blagoslov naj rajski vas krepi!
V	naroditvi rojstva to so glasi, Izpoznal je duh duha moči.
IX.
Glej na to poslopje, o mladina, Tukaj boš blažila si duha,
Na te zrla bode nova domovina, Tebi vse, kar ima rada da.
X.
Lep brez dvoma dar jc umna glava, Plemenit srca je hvale čut,
Čista v njem se kaže še narava, Nehvaležnost pa je grozen stud.
XI.
Hrupno kakor veletok razdene Jez, da dela v ocean si pot,
Glas napredka naj se zdaj raz- -klene:
Živi naša šola in naš rod!
NEUMRLJIVOST ČLOVEŠKE DUŠE.
(Nauk za 23. nedeljo po binkoštih.)
Današni evangelij nam pripoveduje, kako je Jezus k življenju obudil Jairo-vo hčer. S smrtjo ni vse končano, duša tudi po smrti telesa še živi. Ko bi temu ne bilo tako, bi mi ne bili boljši od živali. Pokazal sem ti zadnjič, cenjeni bravec, da ima človek dušo, ki je različna od telesa. Danes pa stopimo še en korak naprej in spoznali bomo, da je naša duša neumrljiva. Duša ne umrje, ker ni telesno bitje, ker je nekaj duhovnega. Dušo bi mogel vničiti edino le Bog, toda to bi se ne vjemalo z njegovo modrostjo, dobrotljivostjo in tudi ne z njegovo pravičnostjo.
Uničenje duše br se ne vjemalo z modrostjo božjo. Vsak človek ima v sebi hrepenenje po večnem življenju. Če smo še tako naveličani truda sedanjega življenja, iščemo vendar, ako pride bolezen, povsod: pomoči, da bi si ohranili življenje. Tudi samomorilec se ne usmrti za to, da bi preminul, marveč zato, da bi se rešil te ali one zadrege.
Hrepenenje po večnem življenju se nahaja pri vsih ljudeh, pri vsih narodih, je torej splošno, je takorekoč glas nature. Bog, ki je začetnik in stvarnik naše nature, on sam je položil v nas to hrepenenje. Če ga je pa on položil, ga bo gotovo tudi vresničil, sicer bi nasprotoval sam sebi, kar bi se pa ne strinjalo z njegovo neskončno modrostjo.
Kje bi bila božja modrost, ko bi vničil to, kar je najimenitnejšega, namreč človeško dušo. Ali je mar Bog človeka vstvaril za to, da bi se ta nekaj časa vrtil pod solncem, potem bi ga popolnoma vničil? Ali naj oni človek, ki občuduje lepoto stvarstva, ki more spoznavati in ljubiti vse lepo, resnično in dobro, se smrtjo premine popolnoma? Ali naj ima človek v resnici le življenje živali, ki mu služi, življenje trave, katero z nogami tepta? Dela njegova ostanejo in on naj pa premine popolnoma! Ne, to ni mogoče. “Ves ne bom umrl”, poje že Horacij; to bi se ne strinjalo z modrostjo božjo.
Vničenje duše se pa tudi ne vjerna z neskončno dobrotljivostjo božjo. Mi vsi hrepenimo po stanovitni sreči. Že sama besedica “sreča” nas vname, da nam, če jo le čujemo, že jame hitreje biti srce. In vendar, kje je tukaj na tem svetu prava sreča? Kdo je tukaj popolnoma srečen? “Nikdar se ti v življenju ne približa sreča čista in prosta žalosti,” piše že stari Sofokles. Prave sreče torej tukaj na tem svetu ni. Vendar pa je hrepenenje po sreči vsim prirojeno, tedaj od Boga samega vcepljeno v naše srce. Jagnje najde na travniku paše in je po svoje srečno, ptica svojo hrano, lev in tiger svoj, plen; le človeško srce tega ne najde; kar išče, le srce človeško naj bi zastonj hrepenelo po sreči! Ne, to ni mogoče, Bog nas ni vstvaril za nezadovoljnost, marveč zato, da bi bili srečni, kakor so srečne druge stvari. Na zemlji človek ni srečen in ko bi bil, kaj pomaga, ko je ta sreča končana se smrtjo. Prav ima sv. Pavel, ki uči: “Mi nimamo tukaj obstoječega mesta, temuč iščemo prihodnjega.” — Tukaj nismo in ne moremo biti popolnoma srečni in vendar smo za srečo vstvar-jeni. Ako je tedaj Bog res neskončno dobrotljiv, mora biti prava sreča v večnosti in vsled tega mora biti naša duša neumrjoča.
Vničenje duše pa bi se slednjič ne vjemalo s pravičnostjo božjo. Vsak človek spozna po svoji pameti, da dobro delo zasluži plačilo, hudobno pa primerno kazen. To prepričanje se nahaja pri vsih ljudeh, torej je zopet od Stvarnika samega dano človeku. Nikakor pa ni mogoče, da bi človek na zemlji prijel primerno povračilo za svoja dejanja. Dostikrat vidimo celo nasprotno. — Bog vse vidi, vidi tudi nered in nenravnost. On vidi grozne hudobije, strašne zločine, katerih nikdar ne zve svetna oblast. Kje ostane kazen? On pa vidi tudi, kako se bori in bojuje čednost. Kje ostane plačilo? Poglejmo po svetu, koliko jih je, ki so s krivičnostjo prišli do časti in bogastva, katero je sad nešte-vilnih potnih kapljic bližnjikovih, da, celo morda sad krvi bližnjikove. In vendar se svet klanja tim bogatinom in dobro se jim godi. Nasprotno pa vidimo poštene ljudi v pomanjkanju in zasramovanju. Kje je pravičnost božja, ako je se smrtjo vse končano? — K pogrebu neso z dragocenimi venci nakopičeno krsto zapeljivca, v skrajni
bedi pa zdihuje od njega zapeljana reva, ki je zgubila vsled njegove hudobije vse, nedolžnost, dobro ime, poštenje. Ona se pokori in objokuje svoj padec. Kje ostane pravičnost, ako ne bo zanj in za njo po smrti povračila? Ali naj res zadene ista osoda roparja, in njega, katerega je oropal? Ako je se smrtjo vse končano, potem je zadela ista osoda njega, ki je sramotno zatajil svojo domovino in njega, ki se junaško žrtvuje za njo. — Neverni poglavar veli kristjanu: “Odpovej se Kristusu ali pa umri!” Ako kristjan da svoje življenje za vero, kdaj in kje prejme plačilo za svoje junaštvo, ako ni večnosti. — Na straži stoji vojak prav blizu sovražnika. Njegovo življenje je v skrajni nevarnosti. — On misli na svoje drage doma. Morda ima še starega očeta, staro mater, katerim je bil doslej pomoč in edina podpora. Morda ima doma mlado ženko z ljubkimi otročiči, katere je živela doslej njegova roka. Če pade v vojski, kdo bo pač skrbel za nje? Take misli navdajajo vojaka. Lahko se reši, če zapusti stališče; toda on ostane, ker se spominja prisege, spominja se domovine, katero ima braniti. On ostane. — Krogla prifrči in padli vojak moči se svojo krvjo zemljo, katero je branil. Kje dobi plačili» za svojo zvestobo, ako ni večnosti? Morda v tem, da se pohvalno govori o njem, o tem, da mu stavijo spomenik? Kaj mu pomaga vse to, ako je se smrtjo vse končano. Lepe so besede: “Sladko in častno je umreti za domovino!” Te besede pa imajo svoj pomen le tedaj, ako je duša neumrljiva. Ako je pa se smrtjo vse končano, je smrt za domovino največja bedarija.
Neumrljivost človeške duše zahteva torej modrost, dobrotljivost in pravičnost božja. Se smrtjo torej ne more biti vse končano. “Verujem v večno življenje!” Ako pa veruješ v to versko resnico, tedaj si vravnaj tudi svoje življenje tako, da boš zaslužil večno srečo.	REV. JOS. POLLAK.
SLOVANSKA KATOLIŠKA SIROTIŠNICA V CHICAGI IN—MI.
Človeško življenje je šola, in človek se zmerom uči. Veliko sem zvedel ta teden, ko sem se peljal z nekim češkim patrom benediktincem iz Chica-ge 24 milj ven iz Chicage na farmo Lisle, kjer stoji sirotišnica sv. Jožefa, namenjena za vse slovanske sirote (razun za poljske) v čikaški nadškofiji. Krasna je tukaj okolica! Postavljena so tukaj tri velika, veličastna poslopja: Materna hiša (mother house) sester Benediktink, zavod za vzgajanje novih sester; gimnazija (college) sv. Prokopa, kjer študira in stanuje blizu ISO dijakov pod varstvom patrov benediktincev; tretje poslopje pa je sirotišnica sv. Jožefa, namenjena za vse sirote češke, slovaške, hrvatske in slovenske narodnosti. Naj vam to sirotišnico opišem bolj natanko in naj vam povem vse, kar sem videl in zvedel od P. Valentina Kohlbecka.
V- čikaški nadškofiji je 10 čeških in 6 slovaških katoliških župnij. Vseh katoliških Čehov in Slovakov je v tej nadškofiji kakih 80 tisoč. In po nasvetu čikaškega nadškofa so se pred leti združile vse češke in slovaške fare v ta namen, da s skupnimi močmi pod vodstvom duhovnikov ustanovijo lastno sirotišnico, koje vrata naj bodo odprta tudi drugim slovanskim sirotam, razun poljskim, ker ta, v Chicagi tako močno zastopani narod ima sam svojo veliko sirotišnico. In združili so se duhovniki, češki in slovaški in kupili so v Lisle blizu Chicage farmo 41 a-krov, aker po $90.00. Zemlja je torej stala $3,600 (reci: tri tisoč šeststo dolarjev). Zidali so stavbo, kakor vam kaže v tem listu priobčena slika, za okroglo vsoto $200,000 (reci: dvesto-tisoč dolarjev.) Prostora je v tem poslopju za 150 sirot. Sedaj jih je notri 120, od katerih skoro nobena nič ne plača. Nobena sirota ni od drugod kot iz čikaške nadškofije in tudi se še nobena sirota iz druge nadškofije ni nikdar oglasila, ker vsaka škofija ima svoje sirotišnice. V sirotišnici dela enajst sester za mesečno plačo $15.00 (reci: petnajst dolarjev) vsaka, skupna plača za sestre $165.00 (reci: stopetin-šestdeset). Vse sestre delajo od zore do mraka. Sestre učiteljice učijo v 4 razredih, ko je šola končana, delajo domača opravila: perejo, šivajo, ribajo, kuhajo, delajo na vrtu in opravljajo lahka dela tudi na farmi okrog poslopja. Imajo tudi moža, ki kuri po zimi (ne vem, koliko plačujejo) in za farmo najmejo posebne može za setev in žetev in druge posle. Notranjščina sirotišnice je lepa, vse je primerno u-
rejeno in za vse potrebe preskrbljeno. Šolske sobe, igralne sobe, spalnice, kopeli, oddelek za bolne sirote, mala domača apoteka, v pritličju prostor za pranje, mašina za pranje, mašina za likanje| (peglanje), mašina za sušiti, razne shrambe i. t. d. Na vrhnem tretjem nadstropju je lična kapela sv. Jožefa, v kateri vsak dan bere sv. mašo eden patrov benediktincev, ki stanujejo komaj kakih 10 minut proč v zavodu 'pri študentih. Taka je torej sirotišnica; poslopje, zidano v modernem slogu, ki popolnoma ustreza svojemu namenu. — Radostno-ginljiv je pogled na te sirote, ki so izgubile ali očeta ali mater ali pa oba, ali pa so morda zapuščene od še živih, ali brezsrčnih starišev. Nekatere večje so pomagale sestram pri njihovem delu. Drugi so se pa igrati in zadovoljno skakali in vsem je bilo videti na obrazih, da tukaj je sedaj njihov pravi dom.
Vprašal sem gospoda patra: “Kako ste pa vi to stvar začeli in kako vi shajate finančno?” Povedal je na kratko takole: Za začetek je morala vsaka češka in slovaška fara (16 far je vseh in vseh faranov 80 tisoč) darovati večjo vsoto. Kolektali smo tudi po časopisih. Med premožnejšimi češkimi trgovci v Chicagi smo dobili od nekaterih po $500, od drugih po $400, po $200
i.	t. d. Vsaka fara je vsako leto taksirana za gotovo vsoto n. pr. $200, $100 i. t. d. Katoliška društva katoliških jednoh se nas vsako leto enkrat spominjajo s prostovoljnim darom. Društev in jednot ne moremo siliti. Sirote ne plačujejo skoraj nobena nič. Dolga imamo na poslopju še kakih $40,000 (reci: štirideset tisoč). Redni letni stroški za obresti, za plačevanje sester in drugih najetih močij, za hrano in obleko in šolske potrebščine 120 otrok so toliki, da bi nikakor ne mogli shajati, če/ bi nam sodnija ne pomagala. “Kako vam pomaga sodnija?” sem vprašal. Odgovor: Otrok, ki je v rokah hudobnih starišev ali pijancev, ali otrok, ki je reva sam na svetu brez vsakogar, vsak tak otrok pride v roke policije in policija ga izroči “county-u” ker “county” je dolžna za sirote skrbeti. Naša sirotišnica je pa v dogovoru s county, in če je sirota češka ali slovaška, jo sodnik pošlje k nam in za vsako deklico plača county mesečno $15.00 za vsakega fantka pa $10.00. Č e bi ne imeli tega vira, in če bi nam county ne pomagala, bi mi nikakor ne mogli izhajati. Še eno vprašanje sem zastavil gospodu: Če vas je v čikaški nadškofiji katoliških in nekatoliških Čehov okrog 150,000, kje so pa druge sirote razun teh 120 tukaj? In odgovoril je na kratko: Če ima sirota kaj dedščine po stariših, jo z veseljem sprejmejo za svojo njeni sorodniki, ker ima sirota denar. Če pa sirota nič nima, je pa naš zavod — zadnje pribežališče.
Toliko sem zvedel o tej stvari. Koliko sem jaz v tem oziru sam doživel v sedmih letih v Chicagi med 4000 Slovenci in kaj mislim o “slovenski sirotišnici” v Ameriki — bom prihodnjič poročal.	ANTON SOJAR.
PREVARANI DELAVEC.
Hvala Bogu! Bogu? Ne. Hvala socijalizmu! Rešeni smo spon, mi delavci, v katere so nas vkovali duhovniki, menihi, kapitalisti in — Bog. Zlomljena so bodala, s katerimi so nas priganjali na delo izkoriščevalci; strte so vklep-nice, v katere smo bili vklenjeni mi sužnjiki. Še več! Naznanila so po tovarnah objavljena, da delavci, ki so služili po $2.00, bodo s prvim oktobrom naprej služili po $6.00, in dosedanji 5 dolarski delavci bodo imeli po $12.00 in vse to za 4 urno delo na dan. Vidite, kako smo si pomagali mi ubogi trpini; o ne, — pomagal nam je naš novi odrešenik, pomagal nam je brez duhovnov in Boga do vsega tega ljubitelj in osrečevalec trpečega človeškega rodu — naš nepozabni Etbin Kristan. O srečne oči, ki so te videle! Presrečna ušesa, ki so te slišala! — Še zdaj mi zvene na ušesa tvoje sladke besede, še zdaj čujem krepko udrihanje po krutih duhovnih in brezbrižnem Bogu. Hvala in tisočkrat slava Tebi Etbin Kristan, rešitelj in osrečevalec trpinov! Ui—ui—ui—ui—ui—ui—ui— Vzbudim se — parna žvižgalnica me vzdrami. — Kako se to upa, ko sta gospod Kristan in njegov častni kažipot še tu! Zavem se, gledam okrog sebe in spoznam, da sem se vzbudil iz prijetnih sanj. V prvem hipu — še ves prevzet sinočnih zlatih obljub gospoda Kristana — si mislim: Kdo me more danes priganjati na delo, saj je
Češka kat. sirotišnica v Lisle, 111. pri Chicagi.
vendar gospod Etbin z vso silo tolkel sinoči po kat. veri in s tem razbil uko-ve in pobil izkoriščevalce. Ko pa vidim, da moji tovariši kakor po navadi vstajajo, vstanem tudi jaz in se opravim in odpravim s sladko zavestjo na delo, ki mi bo od danes naprej vrglo najmanj $6.00 za 4 ure. Delal sem proti svojemu pričakovanju do polu-dne in to v prijetni nadi, da opoludne bo konec. Pa vse je po navadi, vsakdo vzame svojo “peljo”, se vsede in nosi iz nje v usta, nihče pa se ne gane, da bi odšel domu.
Iz pogovorov, katere smo delavci imeli, sem se prepričal, da bom tudi, po Etbina Kristana odhodu navzlic | njegovemu govoru in njegovi kolekti i moral delati 10 ur za borih $2.25 in da Kristan in vsi njegovi podrepniki niso tisti bogovi, ki nas bodo rešili in nam oslajšali življenje. Presnete sanje, ki j so me tako grdo goljufale! Kakor sem |
pa bil danes zjutraj goljufan, tako, prepričan sem, bomo mi delavci goljufani celo življenje, če bomo poslušali lisičje modrake in pričakovali pomoči od Kristana in njegovih petolizcev. Ali veste, kako je modrijačil?
“Bog,” rekel je, “se ne zmeni za vas, vi se pa zanj ne zmenite,” in nekaj zaslepljenih je zaploskalo. Ploskanje, veste, je pa že prej napeljano in urejeno. Kakih 5 kimavcev najmejo in jim naroče, naj ploskajo, ko se bodo sramotili Bog in duhovni. Tako potem tudi store in vpijejo: “Tako je! Tako je! Bravo! Ali čujete,” in ž njimi potegne še nekaj pilpogačic ne-vedoč, da ploskajo sebi v pogubo, so-cijalističnemu modrijašu pa v bisago.
“Bog se ne zmeni za vas, vi se ne zmenite zanj” — potem bo pa vse dobro za nas delavce, mislite vi preme-(Nadaljevanje na 8. strani.)
0404404040t040f0404C»0404040»OH>M>404040»040«04e«0«Ol
l Joliet Citizens Brewing Co- :
t	North Collins St., Joliet, 111.
* 3?i1t© El!k: Brand" ]prsro j
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. ! 9»*»040«(H04a4(H04040«0404<H0404tH04»OM10«040«04*OMl
Iz malega raste veliko! j
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The
Joliet i National | Bank |
JOLIET, ILLINOIS j?
Kapital in rezervni sklad
$400,000.00.	H
ROBT. T KELLY, p»d..
CHAS. G. PEARCE, kaiir
KDOR HOČE DELA
naj se nemudoma naroči na najnovejši knjigo:
“Veliki Slovensko-Angleški Tolmač”
da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov. angl. in angl. slov. slovar. — Knjiga, trdo in okusno v platno vezana, ima 424 strani, stane $2.00 in se dobi pri:	Pišite po ceniki
V. J. Kubelka, 538 W. 145th St. New York,N. Y.
Edino in največje založništvo slov. angl. in raznih slovenskih knjig.
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1911 je imela 614.5 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 300 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4^	% brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo manj varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo Vaš denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
v»»**«
K. S. K.
******
******
JEDNOTA
******
Bell Phone 1048.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:..............................Paul Schneller, Calumet,, Mich.
I.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II.	podpredsednik:........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:...............Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.....Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:......................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudo har, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jan. Krst. 11, Aurora, III., 18613 Ivan Vene, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 5. okt. 1912.	Dr. št. 40 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 18614 Nikolaj Simčič, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 20. okt. 1912.	Dr. št. 127 članov.
K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 18615 Matija Tomc, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred;18616 Franc Težak, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 15. okt. 1912.	Dr. št. 40 članov.
K društvu sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 18617 Jernej Hren, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 22. okt. 1912.	Dr. št. 23	članov.
K društvu	sv. Petra in Pavla 91, Rankin,	Pa.,	18618	Emil Likovič, roj 1895,
zav. za $500, 1. razred, spr. 21. okt. 1912.	Dr. št. 91 članov.
K društvu	sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah,	18619 Ivan	Režek, roj 1886,	zav. za
$1000,	3. razred; 18620 Marka Režek,	roj	1876, zav. za $1000, 5.	razred,
spr. 14. okt. 1912.	Dr. št. 37 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 11250 Anton Pejskar, 20. okt. 1912. I. dr. št. 156 članov.
II. dr. št. 35 članov.
Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 17915 Franc Zdravje, 23. okt. 1912. I. dr. št. 50 čl. II. dr. št. 363 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu Marije sv. Rož. Venca 131, Aurora, Minn., 3937 Ivan Perjan, 28. okt. 1912.
I. dr. št. 197 članov. II. dr. št. 46 članov,
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETL
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 3715 Anton Grahek, 29. okt. 1912.
Dr. št. 271 članov.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 5520 Anton Zakrajšek, 28. sept. 1912.
Dr. št. 252 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 15221 Rudolf Požek, 29. okt. 1912.
Dr. št. 89 članov.
K društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 17917 Ivan Tomažič, 25. okt. 1912.
Dr. št. 51 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 16530 Marka Černugel, 24. okt. 1912.	Dr. št. ---- članov.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 558 Jakob Banko, 18182 Matija Povše, 28. okt. 1912.	Dr. št. 110 članov.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 13659 Anton Starc, 3244 Alojzij Marolt, 9571 Franc Tekauc, 21. okt. 1912.	Dr. št. 249 članov.
Od društva sv. Jan. Krstn. 13, Biwabik, Minn., 12847 Anton Volk, 22. okt. 1912.
Dr. št. 41 članov.
Od društva sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont., 16942 Franc Paulič, 23. okt. 1912.
Dr. št. 151 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 13778 Josip Bandola, 20. okt. 1912.	•	Dr. št. 40 članov.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 11784 Josip Mažuranič, 26. okt. 1912.	Dr. št. 71 članov.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 12421 Pavel Cerar, 27. okt. 1912.
Dr. št. 77 članov.
Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburgh, Pa., 18300 Jurij Čemas, 28. okt, 1912.	Dr. št. 47 članov.
Od društva Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 16559 Maks Lauščak, 15276 Mihael Horvatin, 18017 Matija Kostelič, 26. okt. 1912. Dr. št. 222 članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 11966 Marka Čadonič, 22. okt. 1912.
Dr. št. 69 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 15878 Avgust Mozar, 10973 Jernej Bajc, 25. okt. 1912.	Dr. št. 135 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 17090 Martin Žlogar, 26. okt. 1912.
Dr. št. 88 članov.
Od društva sv. Roka 113, Denver, olo., 17035 Pavel Kastelec, 26. okt. 1912.
.	Dr. št. 51 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 16395 Jurij Perič, 28. okt. 1912.
Dr. št. --- članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., 17722 Albin Paisar, 17. okt. 1912.
Dr. št. 23 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 5415 Katarina Jandrlič, roj 1887, zav. za $500, 3. razred; 5416 Uršula Volk, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred, 20. 20. okt. 1912.	Dr. št. 52 članic.
K društvu sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 5417 Jožefa Hren, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 25. okt. 1912.	Dr. št. 5 članic.
K društvu Mar. Čist. Spoč. 80, So. Chicago,-111., 5418 Franca Mohar, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 5419 Justina Konjak, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred; 5420 Jožefa Hercog, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 5421 Rozalija Markovič, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred; spr. 20. okt. 1912.
Dr. št. 123 članic.
K društvu Marije Sed. Žal. 81, Pittsburg, Pa., 5422 Ana Satovšek, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 5423 Marija Mihelič, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 5424 Katarina Senfner, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 5425 Magdalena Henriher, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 5426 Ana Sladič, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred; 5427 Helena Glad, roj 1871, zav. za $1000, 6. razred, spr. 27. okt. 1912.	Dr. št. 103 članice.
K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 5428 Terezija Kožuh, roj 1888, zav. za $500, 2. razred, spr. 21. okt. 1912.	Dr. št. 16 članic.
K društvu sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 5429 Karolina Straus, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 20. okt. 1912.	Dr. št. 55 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Ane 139, La Salle, 111., k društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 3706 Alojzija Darovec, 24. okt. 1912. I. dr. št. 18 čl. II. dr. št. 119 čl.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2660 Franca Marolt, 4121 Marjeta Tekauc, 21. okt. 1912.	Dr. št. 142 članic.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 3315 Franca Bajc, 25. okt. J912	■ Dr. št. 46 članic.
Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3177 Neža Žagar, 5217 Alojzija Hrastar, 22. okt. 1912.	Dr. št. 77 članic.
Od društva sv. Barbare 128, Etna, Pa., 4446 Suzana Hercog, 28. okt. 1912.
Dr. št. 19 članov.
Trimesečno finančno poročilo K. S. K. J. od 1. jul. do 30. sept. 1912
1.
2.
3.
4.
5.
7.
8. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61.
1 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98. 100. 101. 102.
103.
104.
105. 108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115. 118.
119.
120. 121. 122.
123.
124. 126.
127.
128.
129.
130.
131.
132.
133.
134.
135.
136.
137.
138.
139.
140.
142.
143.
144.
145.
146.
Ime, številka in kraj društva.
Sv. Štefana, Chicago, 111..................
Sv. Jožefa, Joliet, 111....................
Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111.............
Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn..........
Sv. Družine, La Salle, 111.................
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo...................
Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111..........
Sv. Roka, Clainton, Iowa...............
Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111...........
Sv. Jožefa, Forest City, Pa................
Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn.........
Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont...........
Sv. Roka, Allegheny, Pa....................
Sv. Jožefa, Virginia, Minn.................
Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark..........
Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich........
Sv. Jožefa, Federal, Pa....................
Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio..............
Sv. Barbare, Blocton, Ala..................
Sv. Vida, Cleveland, Ohio..................
Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111............
Sv. Petra, Calumet, Mich...................
Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash.........
Matere Božje, Pittsburg, Pa................
Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans......
Sv. Jožefa, Riggs, Iowa....................
Sv. Barbare, Hibbing, Minn.................
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa..............
Sv. Alojzija, Steelton, Pa............... .
Sv. Jožefa, Anaconda, Mont.................
Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, III.....
Sv. Cirila in Metoda, East Helena Mont...
Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y.......
Sv. Alojzija, Chicago, 111.................
Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa..........
Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa.......
Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich...
Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind............
Sv. Jožefa, Waukegan, 111..................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn................
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo............
Sv. Jožefa, Leadville, Colo................
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y.................
Sv. Jožefa, Haser, Pa......................
Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn........
Sv. Janeza Krstnika, Wenona, 111...........
Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O..........
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111...........
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio..............
Sv. Jurija, Etna, Pa.......................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, »*"•>........
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio.............
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa.................
Sv. Barbare, Irwin, Pa.....................
Sv. Jožefa, Great Fails, Mont............
Srce Jezusa, St. Louis, Mo.................
Sv. Antona Pad., Goff, Pa..................
Sv. Antona, Pad., Ely, Minn................
Sv. Jurija, Toluca, 111....................
Sv. Barbare, Springfield, 111..............
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111..........
Marije Vnebovzete, Forest City, Pa.........
Marije Pomagaj, Chicago, 111...............
Marije Pomagaj, Waukegan, 111..............
Matere Božje, So. Chicago, 111.............
Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa........
Sv. Alojzija, Fleming, Kans................
Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich.. Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio..
Sv. Srca Marije,. Rock Springs, Wyo.-------
Sv. Antona Pad., Joliet, 111...............
Sv. Alojzija, fylohawk, Mich...............
Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa..........'....
Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr.....
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa.............
Sv. Barbare, Pittsburg, Pa...............
Friderik Baraga, Chisholm, Minn..........
Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo
Sv. Alojzija, Broughton, Pa................
Sv. Barbare, Kaylor, Pa....................
Sv. Barbare, Mount Olive, 111..............
Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111............
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah................
Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio....
Novi Dom, Newark, N. J.....................
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis.................
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo......
Sv. Ane, New York, N. Y....................
Sv. Genovefe, Joliet, 111..................
Sv. Družine, Aliquippa, Pa.................
Sv. Jožefa, Barberton, Ohio................
Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio.....
Sv. Jožefa, Ely, Minn......................
Sv. Roka, Denver, Colo.....................
Marije Milosti Polne, Steelton, Pa.........
Sv. Veronike, Kansas City, Kans............
Sv. Pavla, Little Falls, N. Y..............
Marije Pomagaj, Rockdale, 111..............
Sv. Ane, Forest City, Pa...................
Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y.........
Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo..............
Sv. Ane, Brdgeport, Ohio...,...............
Sv. Jakoba, Gary, Ind......................
Sv. Martina, Mineral, Kans...............
Sv. Ane, Waukegan, 111.....................
Sv. Barbare, Etna, Pa......................
Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr............
Sv. Pavla, De Kalb, 111....................
Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn...
Sv. Roka, Frontenac, Kans..................
Sv. Ime Marije, Ironwood, Mich.............
Sv. Ane, Indianapolis, Ind.................
Sv. irila in Metoda, Gilbert, Minn.........
Sv. Družine, Willard, Wis..................
Sv. Ant. Pad., Aurora, Minn................
Marije Vnebovzete, Imperial, Pa............
Sv. Ane, La Salle, 111.....................
Sv. Rozalije, Springfield, 111.............
Sv. Jurija, Lansford, Pa...................
Sv. Janeza Krst., Joliet, 111..............
Sv. Cirila in Metoda, Sheboygan, Wis.......
Sv. Valentina, Beaver Falls, Pa............
Sv. Jožefa, Cleveland, Ohio................
Skupaj.
§ 2
c *
>V)
g-s
o.
3
-rt
m
210
385
165
103 141 399 127
13
56
322
61
209
176
255
33 60
117
41
38 469 309 404
75
160
63
22
121
100
123
86
228
59 47 80
60 269
39 146 260
83
62
158
152
85
228
58 79 30
207
81
114
43
49
78
26
87
37
98
53
67
66
185
116
121
119
97
112
104
34
43 110
56
83
16
106
40 106
72
95
51
72
55
37 39 18 83
44 55 71 25 49 27
116
61
16
75
38 18 49 66
59
54 25 38
63 19 18 15
64 43 17 34
68 34 32
20
32
23
21
58
19
35
11,443
o
a
E c
c
a
3
-rt
m
o,
o
•a
3
a
rt
bo
«J
C
>
O
XI
rt
N
•rt
rt
C
N
rt
X!
te
U
rt
'S
•O
O
•rt
»tn
O
p*
.471.95	$ 3.5C	$ 9.00	$ 2.00	$ ....	$ 1.0C	....
962.50	2.5C	8.00	1.75	6.0C	3.sr		
385.35	1.5C	6.00	1.00	.	3.0C	
239.50		1.00			.50		 	
354.80	1.00	8.00	.50		1.5C	
884.95	,5C	2.00	.25		3.0C		
320.50	1.00	2.00	.50			
33.30						
133.20	.50	1.00	.25		.50	
770.05	3.00	6.00	1.50		1.50		
153.20							
558.95	.50	2.00	.25			
421.85	5.50	13.00	2.75		.50	
617.80		4.00			400	
90.60						
141.45	1.50	5.00	.75			
259.00	.50	1.00	.25		1.0C	
108.95	.50	1.00	.25			...
95.85	.50	3.00	.25		2.0C	.
964.80	4.00	12.00	2.00		1.0C	
770.55	4.00	10.00	2.25		1.50		
971.70	1.00	4.00	.50		.50		
205.00	1.50	3.00	.75		1.00	
354.90	2.00	4.00	1.00			
163.05					50	
53.55						
326.50	.50	1.00	.25		.50	
254.70	1.50	5.00	.75		.50	
291.55		1.00			.50	
243.40	1.00	4.00	.50			
578.65	4.50	16.00	2.25		.50	....
144.75		1.00			.50	
97.85	.50	3.00	.25		.50	
193.55	1.50	9.00	.75		.50	•
142.35	2.50	5.00	1.25			
643.45	4.50	17.00	2.50		4.50	
100.85						
251.35	.50	1.00	.25		7.50	
604.85					.50	
203.45	.50	2.00	.25		.50	;
161.95	1.00	3.00	.50		.50	
404.45	1.50	5.00	.75		.50	
278.05		3.00			1.50	
195.45	.50	1.00	.25		1.50	
550.25					.50	
150.55		2.00				
210.30	2.00	5.00	1.00	6.00			
66.20					.50	
431.70		2.00				
185.20	2.50	5.00	1.25	6.00	1.00	
270.60	1.50	8.00	.75		.50	
94.00	2.00	6.00	1.00			
125.25					.50	
215.40		1.00				
70.20						
198.15						
98.55	.50	2.00	.25		1.00	
229.15	1.00	6.00	.50			
130.75	1.00	3.00	.50				
171.75		4.00				
163.40	1.00	2.00	.50			
441.00	4.00	13.00	2.00		1.00	
269.10					1.50	
275 20	3.50	8.00	1.75		2.00	
314.10	2.00	8.00	1.00		1.50	
257.10	1.50	2.00	.25		1.00	
298.95	.50	2.00	.25			
244 90	2.00	6.00	1.00		2.00	
85 70	1.00	2.00	.50		.50	
104.90	.50	2.00	.25			
276.20	2.50	12.00	1.50	6.00	.50	
144.45	.50	2.00	.25		.50	....
192 00	1 00	12.00	.50		1.00	
40 05		2.00				
249.90	3.00	8.00	1.50	6.00	1.00	
108 60						
277.10	1.50	5.00	.75			
197 10	1 50	11.00	.75		5.00	
239.65	1.00	2.00	.50	11.50	.50	
132 65	1.00	7.00	.50		2.00	
190 70		1.00				
125.30	.50	6.00	.25		.50	
99.90	1.00	2.00	.50			
98 60					.50	
34.65		1.00			.50	
198 85	1 50	4.00	.75		.50	
117.30	1.00	2.00	.50			
95.65	1.00	3.00	.50				
144 55	1 50	8.00	.75			
55.90	2.00	6.00	1.00		.50	
103.60	2.50	6.00	1.25			
48 35	1.50	4.00	.75		1.50	
296 70		2.00				
163.80	.50	6.00	.25	6.00		
48 00						
186.70		2.00			.50	
95 05	.50	3.00	.25		2.00	
44 65	.50	1.00	.25			
99 95	.50	5.00	.50		.50	
117 45	2 50	600	1.25		2.00	
157 10		2.00				
109 95	50	300	25			
63.60	.50	2.00	.25			
94 35						
139 95		3.00			1.00	
54 30						
36 15					.50	
37 20					50	
165 00						
89 30	50	2 00	25		.50	
49 40	50	1 00	.25		.50	
49 80	1 OO	200	.50		1.00	
171 10	.50	300	25			
68 20						
85.10	.50	1.00	.25			
420						
39.65	.50	5.00	.25	3.90	.50	
71 55	1.00	300	50			
37 35		5.00				
41 35		2 00				
128.85	3.00	21.00	1.50	6.45	.50	
48.55	1.00	3.00	.50			
79.75	3.00	10.00	1.50		5.00	
301.90	$ 123.50	$ 468.00|$ 63.25		$ 57.85	$ 90.00	
X!
»rt
O
C
•o
52.00
97.25
41.00
26.00
35.50 100.75
32.50
3.25
14.00
79.75
16.25
54.00
44.50
63.75
8.25
14.50
29.25
11.00
9.25
116.25
77.00
102.25
18.75
39.00
15.75
5.50
32.75
24.50
31.25
21.75
58.00
14.75
12.00
20.75
14.00
65.75
10.25
38.75
66.00 22.00
15.75
40.50
39.50
21.50
57.50
14.50 20.00
7.75
53.00
20.25
29.50
10.50
12.50
22.00
6.50
21.75
9.25
25.25
13.25
16.50
16.50
45.25
29.50
30.00
29.00
24.00
28.25
26.25
8.75
10.50
27.50
14.00
20.50
4.00
27.75 10.00 26.00
18.25
16.25
13.75
17.75
14.00
9.75
10.75
4.50
20.25
10.75
13.75
17.00
5.25
12.50
6.50
30.25
15.50 ¿4.00
19.25
10.25
4.25
12.00
16.75
16.25
13.50 6.00
9.50 16.00
5.00
4.50
3.75
15.50
10.75
4.25
8.50
17.75
8.75
8.25
1.00
5.00
7.50
5.75
5.50 13.50
4.75
8.50
; 2,877.75
rt
bp
O
T3
$
75
25
10
80
0
On
-a •
° s
—	'~n
rt
°* Jz co
o •o
o
c
o.
3
co
c
»N
"o
•e)
>u
v
>
539.45 1076.75
437.85
267.00
401.30
991.45
356.50 36.55
149.45 861.80
169.45
615.70
488.10
689.55
98.85
163.20
291.00
121.70
110.85
1100.05
865.30 1079.95
230.00
400.90
179.30 59.05
361.50'
286.95
324.30
270.65 659.75
161.00
114.10
226.05
165.10
737.70
111.10
299.35
671.35
228.70
182.70
452.70
322.05
217.95
608.25
167.05
243.20
74.45
486.70
221.20
310.85
112.70
138.25
238.40 76.70
219.90
111.55
261.90
148.50
192.25
183.40
506.25
300.10
320.45
355.60
285.85
329.95
282.15
98.45
118.15
326.20
161.70
227.00
46.05
297.15
118.60
310.35
233.60
271.40
156.90
209.45
146.55
113.15
109.85
40.65
225.85
131.55
113.90
171.80
70.65
125.85 62.60
328.45
192.05
52.00
208.45
111.05
50.65
118.45 145.^5
175.35
127.20
30.55
103.85
159.95
59.30
41.15
41.45 180.50 103.30
55.90
62.80
192.60 76.95
95.10 5.20
54.80
83.55
48.10
48.85 174.80
57.80 ’107.75
$ 9.40$ 30,930.90$ 41.95 ....

15
80
(Nadaljevanje na 8. strani.)
(Nadaljevanje Jednotinega finančnega poročila na 7. strani.)

Pismi iz Cetinja in Belgrada.
Ljubljanski “Slovenec” prinaša sledeči velezanimivi pismi bd svojega posebnega poročevalca:
PISMO IZ CETINJA.
Cetinje, 10. oktobra 1912. — Za danes Vam poročam nekatere podrobnosti, o katerih slutim, da inozemsko časopisje ne bo o njih prav informirano.
Črnogorska armada je razdeljena v 3 divizije. I. zetsko-brdska divizija z operacijsko bazo Podgorica, poveljnik brigadir Blaž Boškovič, ki se je sam usmrtil, naslednik pa mu še ni imenovan. II. barska divizija, poveljnik Mi-tar Martinovič, a pomočniki brigadir Milutin Vukotič in Ivo Dmo-vič. III. kolašinska divizija, poveljnik brigadir Janko Vukotič in vojvoda Lakič Voj-vodič. Vrhovni poveljnik prestolonaslednik knez Danilo.
Rdeči križ.
Z ozirom na velike izgube, ki jih je v tej ljuti vojski pričakovati, je stopila organizacija Rdečega križa na celi črti v akcijo. V Črni gori so po vseh večjih krajih podružnice, ki seveda ne bodo zadostovale. Zato je iz Rusije došlo dozdaj okoli 50 usmiljenih sester, obljubljena pa je tudi pomoč avstrijskega (ki je že začel medtem funk cionirati. — Opomba uredn.), laškega in francoskega Rdečega križa. Dozdaj je Črnogorcem še največ pomagal — turški Rdeči križ. Ko je namreč črnogorska armada osvojila mestece Bje-lopolje, ji je padla v roke velika turška vojašnica pred mestom, v kateri je bil turški Rdeči križ uredil bolnico in namestil 300 postelj.
Podrobnosti o začetku vojske.
Cetinje je skoro prazno. Od 16. do 60. leta je šlo vse v vojsko. Deca in starčki ter žene pa doma nestrpno pričakujejo poročil z bojišča, in ponosno jim sijejo oči, ko bero o samih zmagah. Ko je armada v ponedeljek odšla iz Cetinja na bojišče, je kralj Nikola šel med množico na trgu in ji rekel: “Molite Boga, da se vsi vrnejo”. Vse je bilo ginjeno, vendar žene. in sestre niso jokale. Črnogorec veli, da je greh plakati, kadar se v boj ide. V torek dopoldne se je odpeljal na bojišče kralj Nikolaj s svojim spremstvom. Predno je stopil v avtomobil, se je prekrižal, istotako spremstvo. Kralj sploh ob vsaki priliki pokaže svojo globoko vernost.
Ko se je začel boj, je bil kralj navzoč. Na konju je jahal na Gorico, stopil s konja in šel na najvišje mesto, odkoder se je vse videlo. Prvi strel je izpalil knez Peter. Ko je strel padel, bil je veličasten prizor. Kralj je snel svojo kapo in se prekrižal, istotako vsi, ki so bili okoli njega, godba pa je zasvirala: “Onamo, onamo za brda ona!” Pripomnim, da je to pesem zložil sam kralj Nikola.
Prvi strel je zadel v šanco turške baterije in provzročil velik dim. Potem so začele padati granate druga za drugo v turško utrdbo Planinico.
Časnikarji.
Časnikarjev je na črnogorskem bojišču malo. Večina jih je odšla v Srbijo in Bolgarijo, kjer bo glavno bojišče. Dozdaj imamo na Cetinju poročevalca “Slovenca”, “Slov. Naroda”, “Obzora” in “Corriere della sera”.
Slike iz črnogorske mobilizacije.
Sedanja mobilizacija Črne gore je bila ravno taka kakor vse dosedanje: odigralo se je toliko vzvišenih in ganljivih prizorov, da bi bilo treba umetniškega peresa ali kista, da bi vse to zbral in upodobil.
Črna gora je vojaška dežela — tu je vsak človek vojak že od rojstva; vzgaja se do 16. leta, potem spada pod puško in jo nosi do 60. leta. In ko je s Cetinja počil glas po celi deželi, tedaj so se dvignili vsi do zadnjega in iz tisočih oči je zasijal ogenj junaštva. Nikdo se ni zbal, nikdo občutil kake tesnobe, da, niti presenečen ni bil nikdo. Vojskovali so se vsi Črnogorci, generacija za generacijo, ded in oče, sedaj pa, evo, gre tudi sin.
Ko sem neki dan šel iz ministrstva, me je srečalo na vratih nekoliko fantičev — otrok.
“Ali ste vi tisti gospod, ki daje vojaške obleke?” me vprašajo.
“Zakaj, otroci?”
“Tudi mi bi šli v boj V’
“Pa saj ste še majhni!” pravim jaz.
Da ste jih le videli, kako so me na na te besede pogledali, kakor bi hoteli reči: Mi da smo majhni? Črnogorci majhni?!
Ne, tu ni nihče majhen in nihče popolnoma nesposoben za vojno. Celo žene so za vojno — matere in sestre junakov. Ko se je na Cetinju zbirala mobilizirana vojska, je bilo tamkaj gotovo istotoliko žen kakor vojakov. Prišla je starka mati, da spremi svojega moža-starca in enega ali morda več sinov; morda je prišla ž njo tudi sina-lia ali hči, da spremita junake v boj. Vsaka nosi s sabo kak sveženj z jedili ali obleko, vsaka ima na ustih lepo ali dobro besedo, v očeh pa blagoslov in zaupanje na Boga. Toda solze nima nobena — saj se od vekov ne pomni, da bi Črnogorka zajokala, kadar je šel kdo iz njene hiše v boj.
Kadar je človek tukaj, mu ni treba citati tiste bajke o Špartanki, ki je svojemu sinu, podajaje mu ščit, rekla: vrni se z njim ali na njem. Ravno to
pravi ali vsaj misli vsaka Črnogorka. Danes sem se pogovarjal z eno, ki ima v vojski mladega moža in dva brata. Napeto mi gleda v obraz in vpraša po novostih z bojišča; rada bi bila vsaj nekaj zvedela o svojcih. Toda danes ne vem ničesar o njih, zato pa ji pripovedujem o turškem polkovniku na Dečiču, Sabah Edinu, ki se je z nekoliko vojaki podal, nakar Črnogorka pristavi: Kukavica! (Strahopetec.)
“Pa zakaj naj neumno pogine, ko j itak ni mogel ničesar doseči?” pravim jaz.	I:
“Čeprav; bolje je, da neumno pogine, nego da bi se podal.”
“Kaj bi za svoje isto rekli?”
Za trenotek je bila zmedena, potem pa mi je odgovorila: “Ako mi poginejo, ostanem sama kakor odsekana veja; kadar se vojna konča, bom ali vse izgubila ali vse pridobila. Pa vendar” — in tu ji je bil glas oster in mrzel — “lažje bi pretrpela, če bi padli vsi trije, kakor pa če bi se le eden podal.”
Take in taki so vsi.
Predolgo bi bilo, ako bi vam hotel onisovati dogodke, ki sem jih te dni čul o umorih, posilstvih, požigih itd.,1 ki so jih Turki dannadan izvajali na Srbih in Makedoncih. Kot ilustracijo naj navedem le nekaj malega iz akta, j ki so ga poslaniki Bolgarske, Srbije in Črne gore v tem oziru vročili turški vladi. Od leta 1906. je bilo v Makedoniji na Bolgarih izvršenih 4300 zločinov: umorov, tatvin, nasilstev, požigov, oskrunjenj svetinj in posilstev; enakih zločinov je bilo na Srbih v Stari Srbiji in Makedoniji izvedenih 2092. Vsega skupaj torej blizu polsedmi tisoč zločinov v šestih letih! Krivce so pa turške oblasti našle le v 9 slučajih, in še od teh so kaznovale samo 2 in še to s čisto majhno kaznijo. Zato se ni čuditi sedanjemu brezobzirnemu boju, da se že enkrat neha to stanje.
Posebno lepo je poslušati pogovore navadnih ljudi in kmetov o vojni. Oni spoštujejo svojega neprijatelja Turčina, ker vedo, da je ravno tak junak kakor Črnogorec. Zato tudi dobro vedo, da bodo umirali na bojišču, da jih bo mnogo padlo. Toda oni pravijo tako: “Kakor nisi nikdar videl svatov brez mesa, tako tudi ni zavzetja dežel brez krvi. Tudi naši stari so umirali, pa hočemo še mi; Bog pa daj, da bi vsaj naši otroci uživali sadove našega umiranja!”
Med temi sivimi skalnatimi brdi so sedaj vasi, v katerih razun starcev in otrok ni nobene moške glave. Zenske opravljajo sedaj tamkaj vsa dela in plezajo morda na visoke pečine, da vidijo v doline in zagledajo dim ali slišijo gromenje topov. In skrbi in junaške misli, ki se porajajo v njih, se prelivajo v nova življenja, ki jih nosijo pod srcem, in nova generacija bo istotaka, kakoršne so bile dosedanje. Kajti kakor se te skale ne menjajo in od vekov nepremično stoje na svojem mestu, tako bo ostal, to smem z mirno gotovostjo reči, tudi Črnogorec vedno —- Črnogorec!
PISMO IZ BELGRGADA.
Belgrad, 9. oktobra. — Po ulicah, hišah in kavarnah vlada neobičajno vrvenje in živahnost. Ljudje se sestajajo, kjerkoli se srečajo. Razpravljajo samo o enem vprašanju, o vojski. Živahno življenje je vladalo zlasti prejšnji teden za časa mobilizacije na bel-grajskem trkalištu.
Od Terazija do trkališta, po celi Kralja Aleksandra ulici si srečaval gruče najraznovrstnejših ljudi. Vse kavarne, desno in levo, so bile polne in zasedene od Seljakov iz raznih krajev in razne starosti. Bili so skupaj prvega, drugega in tretjega poziva. Pesem in smeh, šala in razgovor se vrste.
Tupatam se je videlo kako kmetico, nekatero žalostno, drugo veselo, staro ali mlado, ki je prišla spremit moža ali sina. Na trkalištu (dirkališči!) pa je bilo še interesantneje. Pri vhodu so sedeli za mizo zastopniki oblasti in izdajali došlecem navodila, kam naj kdo odide.
Toda vse je veselo in se šali. Na drugem koncu izdajajo vojaškim obveznikom obleko in obuvala. Na tretjem koncu se zopet urejujejo v vrste ter odhajajo na kolodvor.
Kolodvor je sedaj popolnoma v rokah vojaških oblasti. Pri vsakem vho du stoji po ena vojaška straža — rezervist — ter zabranjuje nepoklicanim vhod. Na peronu je vrvenje kot v čebelnjaku. Smeh in pesem, polna navdušenosti, se vrstita.
Tam ob strani se poslavlja stara žena, bržkone mati, od svojega sina, visokega. črnolasega mladeniča, oblečenega v uniformo pehotnega narednika.
“Z Bogom, z Bogom, sinko,” jeca mati ginjena.
“Z Bogom, mati!” — prisrčen objem, še enkrat si stisneta roko in sin odide z brzim korakom.
“Bože pravde, ti što spase,” grmi iz enega vagona, nabito polnega vojakov.
“Oro klikće”—razlega se iz drugega vagona. Pisk lokomotive, vlak se začne pomikati.
“Z Bogom, z Bogom, junaki!” čuje se iz nekoliko grl. Vojaki mahajo v pozdrav z rokami in čepicami. Končno vlak izgine.
Na kolodvoru se razidejo prijatelji
n sorodniki, da napravijo drugim prostor.
Dom Narodne Odbrane v Kneza Miloša ulici je navdušena mladina skoro popolnoma okupirala. Že prvi teden se je priglasilo okoli 1500 prostovoljcev in priglašajo se še vsak dan. Vpisujejo se pa tudi po drugih mestih. Interesantno je, da se prijavljajo tudi dečki od 10 do 12 let. Ko se jim pove, da se jih ne more sprejeti, odhajajo žalostni.
Za preteklo soboto 5. okt. dopoldne so bili pozvani na belgrajsko trkalište starci obvezniki tretjega poziva, Ob koncu Ratarske ulice so se zbirali pred veliko črno tablo z napisom: “Poslednja odbrana” — starci. Toda samo po nazivu “starci”, drugače pa so bili krepki in postavni delavci.
Bili so različno oblečeni. Začelo se je klicati posameznike. Nastala je svečana tišina, skozi katero se je čulo ime tega in onega, ki je redko ostalo brez odziva.
Mnogo, mnogo je došlo starcev, vsi, da se poslednji pot odzovejo pozivu domovine. Bilo je mnogo interesantnih prizorov.
“Ta in ta —•” kliče pozivar.
“Tukaj sem.”
“Kje stanuješ?”
Starec se tipa po žepih.
“Jaz nisem od tukaj, stanujem v Požarevcu. Pa ne vem, kje imam listek, na katerem imam zapisano, kje sem prenočeval. Izgubil sem ga.”
“Pa kje si se nastanil?”
“Ne vem.”
Vse se dobrodušno smejejo.
“Ta in ta —”
“Tukaj sem,” odgovarja starec.
“Zdravo druže z Javora,” čuje se nek glas.
“Zdravo,” odgovori prvi in se objameta.
“Pojdemo na starega krvnika!”
“Pojdemo!” odgovori prvi navdušeno itd., itd.
Ko so bili vsi izklicani, so jih odpustili domov do daljne odredbe.
V	torek 8. oktobra popoludne so predstavljali v belgrajskem gledališču “Balkansko carico”, ki jo je, kot znano, spisal črnogorski kralj Nikola. Hiša je bila nabito polna in še predno se je pričela predstava, je množica navdušeno vzklikala: “Živel kralj Nikola! — Živeli Črnogorci! — Živela sloga!” Sama predstava pa je bila neštetokrat prekinjena od burnega aplavza občinstva. Ko pa je igralec, ki je igral glavno vlogo, vzkliknil: “Boj Turkom, boj do zmage!” — je masa toliko a-plavdirala, da se je predstava komaj dovršila. Še dolgo po predstavi so se vršile okoli gledališča manifestacije za vojno ter so se čuli klici: “Živeli Črnogorci!”
Od osebnih vlakov vozi skozi Srbijo po glavni progi edino Orient-ekspres. Vsi ostali osebni vlaki so odpravljeni. Po vseh ostalih vsporednih progah, izvzemši Lapovo—Kragujevac in Lapovo—Smrederevo, vozi na dan po en osebni vlak.
V	torek je dospelo v Belgrad šest čeških dijakov, ki so se takoj prijavili Narodni Odbrani za vojno.
Poleg ukaza, s katerim se pomiloste vsi vojaški kaznjenci in begunci, ki se javijo pri svojih vojaških poveljstvih v teku enega meseca, je kralj podpisal tudi ukaz, s katerim se pomilosti tudi več političnih krivcev, ki so zakrivili kak večji zločin.
Ko odide vsa vojska iz Belgrada, bo izdala mestna uprava naredbo, po kateri se morajo vse kavarne, nočni in drugi javni lokali zapirati ob 10. uri zvečer, a ponoči bodo vršili policijsko službo poleg malega števila orožnikov tudi uradniki.
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino ltab
fornijsko vino, dobro žganje in tržit» najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premo»
TELEFON 7612
1012 N. Broadway JOLIET, ILI
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Rubv St. J 0LIET, ILL
JOHN PRUS
N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR Stavi in popravlja hiše.
Woodruff Road.	Joliet, 111
Pošilja denar v staro domovino, hi tro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke
ROJAKI DOBRODOŠLI!
3501 E. 95th St. So. Chicago, 111
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvv v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliei
W. C. MOO.NET
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fL JoKet Nat. Bank Bldg., Joliei Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenska perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY
106 N. Bluff St, Joliet.
N. W. tel. 218. Chicago telefon 924.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet. Ill
Edina slovanske fotografija v Jolietn.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Kadar imate s sodiščem opraviti obr nite se na
&
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite > slovenskem jeziku, ker je Slovan.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zope ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER North Chicago Street
v novi hiši Joliet National Banke
Emil Bachman
1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrd ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO VA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sv* slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie nik, tiskan n svih slavjanskih jezicib koji šaljemo na zahtjev svakome ba dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi sov od Vam poznatih slovanskih dru
štev.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne uloga ter pošilja denar na vse dele svetu.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir.
Antonija Rifel
izkušena babica.
512 N. Broadway
Joliet, Ills.
Slovenci in Hrvati
v Pittsburgu, Pa. POZOR!
Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave. Pittsburg, Pa.
Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA.
Slavnemu občinstvu se priporočam v
obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli!
Geo. Flainik, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111.
Angleščina.
Mi poučujemo že peto leto angleščino potom dopisovanja. Dobri uspehi. L.ahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Pišite po pojasnila še danes. Šolnina nizka.
Slovenska
Korespondenčna Šola
(Prejšnji naslov: 6119 St. Clair Ave. S. B. 10.)
i380 E. 40th St. Cleveland, Ohio.
Garnsey, Wood & LeDnon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET. ILL.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna N. W. telefon 80S.
402 Ohio Street	JOLIET, ILL.
Ljudsko Krepčilo
Tekom zadnjih par let so se zdravniki najbolj zanimali za krepčanje človeškega telesa od mladosti do zrele starosti. Prišli so do zaključka, da se dajo mnoge bolezni in nadloge preprečiti s pravim okrepčilom. Tako zdravljenje je prijetno in lahko. Treba je le izbrati si hrano, ki ti prija, pa tudi je treba vedeti koliko je iste dovolj in ne premalo. Ako imaš slab okus in prepočasno prebavljenje, začni takoj rabiti

Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko ---------VINO—



Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB se priporoča rojakom v naklonjenost.
JOHN FUGINA 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana za veselice. Ples vsako soboto in nedeljo.
Phone South Chicago 387.
To znano zdravilo bo okrepčalo oslabele člene prebavljanja in bo uredilo delovanje. Izčistilo bo sestav in ohranilo ga čistega in močnega. Priporoča se v slučajih
zabasanosti, bolečinah in koliki, neprebavnosti, glavobolu, bledosti in slaboči, izgubi spanca, izgubi okusa, neprijetnosti po jedi.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino se naj začne rabiti kakor hitro se ne čutite dobro. Dobro je tudi za ženske in dekleta, ki trpe na glavobolu, nervoznosti, protinu in sploh slabosti. Dajte ga onemu, ki rabi moči
lekarnah.
TR1NERS
BITTER-W1NE
/
V/ÍN*
Tai neaovo
Borke vino
'M.tt.r.d by JOSEPH TRINER 733 S.AskUnd Ave. CHICAGO, ILL
N. W. Phone 809.
MIHAEL KOCHEVAR
slovenski gostilničar
Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111
JOSEPH TRINER,
1333-1339 SOHU MAID AVI
[líiiiiiiiiiiiuiiuiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
EDINA SLOVENSXA TVRDKA
Zastare, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KEHŽE CO.
2616 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
8LOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
SL4VN0ZNANI
SLOVENSKI POP
proti leji • najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, IH
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344
"*""**"******""****000000000B000B000B0BB0000BB000000000000000000BB000B00
Za 7avarovanje****
™	^ proti požaru, mali in velika
POSOJILA POJDITE K
A. Schoenstedt & Co.
203 Woodruff Bldg.	Oba tel 169 . Joliet, 111.
*********00000000000000B00B00B0B0B*000000BB0B000000000mB0WB000000BB00B0BBBB0B0BB*>
guii»i»»iiiimmi!imMmnimimiimm«imim8nmiin«»imnnii
A. NEMANICH, preds.	M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA.blag'
9
GLAVNICA $50,000.00.
Ustao, in inkorp. leta 1910
Slovenian
Liquor
Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
4*
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!
—1	■	—	........... ....	...	.....-........... -? I
I
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. imiimiuiniuiiftimiiimimiimmiimiiiiiiniii
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and Van Buren Sts.
Najstarejša banka v Jolietn.
Glavnica in preostanek $400,000.00.
(Nadaljevanje Jednotinega finančnega poročila s 5. strani.)
PODROBEN PREGLED DOHODKOV OD 1. JUL. DO 30. SEPT. 1912.
Naloženega društvom:
Za pristop ........
Za rez. sklad ......
Za vrh. zdravnika .
Za znake ...........
Za certf. in charter
	Plačanega od društev	$30,930 90
$27,301.90	Imeli kredita 	 9 40
123.50	Ostali dolžni 	 41 95
468.00	
63.25	
57.85	
90.00	
2,877.75	
$30,982.25	$30,982.25
SKUPEN PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV OD 1. JULIJA DO 30. SEPTEMBRA 1912.
Preostanek dne 1. jul. 1912.$257,940.01 Plačanega od
društev ......$30,930.90
Plačanega za o-bresti od posojil itd.......... 1,771.36
Najemnina dvorane ............... 20.00
32,722.26
$290,662.27
Izplačana posmrtnina.....$ 21,850.00
Izplačana poškodnina .... 550.00
Izplačano za razne stroške.	4,782.23
Preostanek 30. sept. 1912... 263,480.04
$290,662.27
PODROBEN PREGLED STROŠKOV OD 1. JUL. DO 30. SEPT. 1912.
Plačana posmrtnina: —
4060 Marija Benedik (del).........................$ 800.00
1534 Mihael Frankovič ..........................   1000.00
3452 Franc Požar (del) ............................ 100.00
3800 Angela Mensinger............................. 1000.00
16809 Frank Matuša ............................... 1000.00
10262 Peter Kerže ................................ 1000.00
8765 Blaž Hauptman"(preost. del)................... 950.00
12349 Ignac Susman ............................... 1000.00
545 Katarina Klemenčič (preost. de.................. 30.00
10 Josip Ivančič ................................. 1000.00
2313 Frančiška Turk .............................. 1000.00
4441 Helena Tomas, (del) .......................... 100.00
17995 Anton Štimac ................................ 500.00
13800 Ivan Ivec .................................. 1000.00
12960 Alojzij Domenko (preost. del................. 400.00
3788 Mihael Frank ................................ 1000.00
13952 Mihael Badovinac ........................... 1000.00
340 Josip Simonič (del) ........................... 500.00
8656 Peter Pezdirc (preost. del)................... 600.00
1112 Frank Zidar (preost. del)..................... 400.00
8351 Frank Hribar ................................. 500.00
17124 Josip Senkovič ............................. 1000.00
4946 Frank Kočevar................................ 1000.00
413 Marija Kral ................................... 500.00
2871 Josip Vidic (del) ............................ 100.00
852 Frank Pirnat (del) ............................ 500.00
6939 Anton Mance (del) ........................... 1000.00
9344 John Mušič (del) .............................. 50.00
13426 Mihael Šoba (del)............................ 500.00
3437 Barbara Jurkovič (del)........................ 320.00
285 Peter Mušič .................................. 1000.00
18011 John Malovrh ............................... 1000.00
$21,850.00
Plačana poškodnina: —
17328 Marka Makarič .................................$ 100.00
15217 Frank Japelj .................................. 100.00
16957 Alojzij Bučar ................................. 100.00
12801 Mihael Gregorič ............................... 250.00
$21,850.00
Razni drugi stroški:
Glavnim uradnikom povračilo stroškov za vožnjo in zamudo časa pri sejah in pregledovanju knjig:
Anton Golobiču za zamudo časa............................$	24.00
Geo. Thomas za zamudo časa $36.00, vožnja $55.55......... 91.55
John Povsha za zamudo časa $44.00, vožnja $27.98......... 71.98
Avgust Poglajen za zamudo časa $24.00, vožnja $1.59; notarska zaprisega rič o zadevi afere Tomaž Pučar $5.00	30.59
John Mravintz a zamudo časa $32.00, vožnja $27.48........ 59.48
Paul Schneller za zamudo časa $24.00, vožnja $24.80...... 48.80
John Grahek za zamudo	časa ............................. 16.00
Amerikanski Slovenec za društvene in Jednotine knjige.. 2,855.35 Amerikanski Slovenec za tiskovino od 2. jan. 1912 do 29.
jun. 1912 .............................................. 254.25
Glasnik Publishing Co. za umrle liste, certifikate in drugo
tiskovino ............................................   105.00
A. W. Kerr, .odvetnik, Calumet, Mich, za odvetniško delo
do 1. jul. 1912......................................... 100.00
O’Donnell, Donovan & Bray, odvetniki, za pregled ab-
straeta in drugo odvetniško delo do jul. 1912......... 40.00
Dr. M. J. Ivec-u za pregled zdravniško preiskovalnih listov iz leta 1911 .......................................... 36.50
Dr. Jos. V. GrS4iek-u za pregled zdrav.-preisk. listov od
1. ian. 1912 do 30. jun. 1912......................... 108.00
Paul Schneller, 2 knjigi $7.25, poštnino do 1. jul. 1912,
3.46; vožnja v Springfield, 111. po Jednotinih opravkih in strošek, $9.42; vožnja v Waukegan, 111. po Jednotinih opravkih vsled verskih zadev, $27.94, zamudo časa,
$16.00 .................................................  64.07
Bush & Handwerk Co. za umivalnik in delo pri postavitvi
istega v urad Jednote ................................... 65.76
U. S. Post Dept. za koverte z 2c znamkami................ 64.12
Wells Fargo Express Co. za odpošiljanje knjig na društva 143.12
Plačalo za zavitje društvenih knjig..................... 10.00
Frank Clare, City Collector za vodo.......................... 1.50
Telefoni in brzojavi ....................................... 21.55
Public Service Co. za razsvetljavo gl. urada in dvorane.. 8.82 Drugi izdatki v uradu gl. tajnika $84.44, poštnina $11.40,
ekspres 45c, snaženje urada in dvorane $15.50......... 111.79
Trimesečno plačo gl. tajnika .............................. 450.00
$	550.00	$	550.00
4,782.23
$27,182.23
PREGLED PREOSTANKA DENARNEGA PREMOŽENJA K. S. K.
JEDNOTE 30. SEPTEMBRA 1912.
Na posojilu pri cerkvi sv. Jožefa, Joliet, 111., Lot 1, Block 1, Cas-
seday Addition to Joliet .................................$ 10,000.00
Na posojilu pri cerkvi sv. Jurija, So. Chicago, 111......... 17,500.00
Na posojilu pri cerkvi Matere Božje, Waukegan, 111.......... 2,500.00
Posojenega na različna posestva in zemljišča na 1. mortgage ali
Trust deed .............................................. 61,150.00
15 obveznic Comc’l Nat’l Safe Deposit Co., Chicago, 111. po $1,000..	15,000.00
10 obveznic City of Joliet Street Improvement po $1,000..... 10,000.00
Obveznice Woodruff Safe Deposit Co., Joliet, 111............ 10,000.00
Obveznice City of Waukegan Street Improvement............... 6,200.00
Obveznice North Chicago Special Assess., North Chicago, 111. 5,800.00
Uloženega na obresti na Joliet National Bank, Joliet, 111......... 30,000.00
Uloženega na obresti na Will County National Bank, Joliet, 111....	20,000.00
Uloženega na obresti na Joliet Trust & Savings Bank, Joliet, 111..	5,000.00
Uloženega na obresti na First National Bank, Joliet, 111..... 11,000.00
Uloženega na obresti na Citizens National Bank, Joliet, 111... 5,000.00
Uloženega na obresti na Mercantile National Bank, Pueblo, Colo. 5,000.00 Uloženega na obresti na German Nat’l Bank of Allegheny, Pittsburg, Pa...................................................... 5,000.00
Uloženega na obresti na First Nat’l Bank of Allegheny, Pittsburg, Pa. 5,000.00
Uloženega na First Nat’l Bank of Laurium, Mich................. 5,000.00
Uloženega na Farmers & Miners Nat’l Bank, Forest City, Pa...	5,000.00
Jednotina hiša................................................. 9,000.00
Uloženega na čekovni promet po 2jž obresti na First National
Bank, Joliet, 111........................................, 20,330.04
RAZPORED SKLADOV:
Smrtninski sklad ............................................$ 99 255 92
Rezervni sklad ............................................. 159 998 55
Poškodninski sklad .............................. 2479 65
Stroškini sklad ...................................... 1745 92
$263)480.04
Joliet, 111., 22. oktobra 1912.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naie
The U. S." 10c. in “Meereckanm” •* Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
IM Jefferson Street. Joliet, Ml
Longhran & Conway
108 Loughran Bldg.
Cass and Chicago Sts. JOLIET
Prodaja zemljo, lote, posojnje denar, zavaruje proti požara hiše in pohištva.
JAVNI N OTARJI
Denar posojamo na lahke obroke. Pridite k nam v slučaju, da rabite kaj podobnega.
Chicago tel. 500 (Five hundred.)
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
PHELPS BROS. & CO.
2 Washington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi.
POZOR, ROJAKINJEI
Ali veste kje je dobiti najboljše me «o po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & A. Pasdertz
3« dobijo najboljše sveže in prekaten« klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba |t aaše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na voga-ln Broadway and Granite Streets. Otic. Phone 4531. N. W. Phone tuj
WWVWWWWUVWVVW
Oscar J. Stephen
g*
S.
Sobe 201 ln 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.	,i
Izdeluje vsakovrstna v notar- ■' sko suoko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. WWWWWWAVWVWWWVW
White
Front
Buffet
ANTON KRIŽAN, lastnik 916 N. Chicago St.,	Joliet, 111.
Skupno denarno premoženje 30. sept. 1912............................$263,480.04
Rojakom naznanjam, da sem kupil eno največjih in najlepših slovenskih gostiln v Jolietu, kjer me lahko najdete ako me želite obiskati. Pri meni boste najbolje postreženi.
Obenem naznanjam, da v moji gostilni najdete g. Ant. Kočevar, ki je v Jolietu dobroznan.
Priporočam cenj. rojakom in prijateljem svojo
trgovino z obleko
V zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečo kakor tndi ■% ženske drevlje
Dobra postrežba,J nizke cene!
John Kirincich
918 North Chicago St. JOLIET, ILL.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mita bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajta
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL.
?
Louis Wise
“MEET ME FACE TO FACE’"
gostilničar
200 Jackson St.,
Joliet, Itt
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
“BELLflDONNA’ OBLIŽI,
AU OBLIŽI a VOLČJIH tUÈBK SO KCSBTNI PU.
revmatizmi;
HROMOSTI BOLESTI V KOLKU BOLESTIH v ČLENKIH
nevralgijl protinu
OTRPLOSTI MIŠIC SLABOTNEM KRIŽU
SLABOSTIH v ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNIH) MRAZENJU v ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRENE PREHLAJENJU BOLESTIH v LEDJIH BOLESTIH v KRIŽU
HUDEM KAŠLJU
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor
The A. ff. Flexer Drug Co.
LEKARNARJI.
Jor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET. ILL.
If i izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
J. P. KING &
0bsatev.18fon	Lesni
ÿÿ^ÿv^trgovec.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet
AMgglgANSKI SLOVENEC. 1. NOVEMBRA 1912.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
najboljša pijačo
E Porter Brewing Company
Ota telefona 405.	S. Bluff St.. Joliet.
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
1002 N. Chicago Street
Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci.
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich In Sin
Zastonj $15
Ko kvpnjete uro—kupite najboljšo, da preprièite sitnosti.
1 (	8/	> 2
6/	3/	> 4
JLl	Lll	/ 5
Sedaj je čas si kupiti lepo zlatnino In po zelo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofelce, naglavne kamplne z lepimi kamni, stenske in budilne ure. Se priporočam slavnemu občinstvi» edini slovenski zlatar v Jolietu
FRANK BAMBIČ,
210 Ruby Street,	Joliet, Ills.
(Nadaljevanje s 4. strani.) teni modraki? Samo za vas lisjake bo dobro.
“Bog se ne zmeni za naš” — koliko ste pa Vi Kristan naredili za Boga, da bi bil dolžan se brigati za Vas? Bog, kot neomejeni vladar zahteva in ima pravico zahtevati od nas in vas, da ga molimo in častimo. Kolikokrat ste pa vi in vaši podrepniki to storili v svojem življenju? Morebiti si mislite v svoji prevzetni domišljiji, da bi moral Bog okrog vas skakati in pred vas po-klekovati! Kaj pa Vi naredite, če se Vam nič ne da? Ali ne dobivate prosto vožnjo, dobre gostije? Ali ne bodete odnesli iz Amerike več stotakov, katere so zložili delavci, pa ne bodo dobili za to nič razun obljub? Brez teh stotakov bi Vi gotovo ne prišli pomagat — hočem reči — obetat delavcem s svojimi govori, ki niso vredni črvivega oreha, in so torej bolj škodljivi kakor koristni. In še pri shodih se berači za novega odrešenika. Sploh pa. ne vem, zakaj naj bi mi od Boga pričakovali kake posebne pomoči, ko si lahko sami pomagamo brez Vas. Vi Kristan, tudi ne pomagate svojemu otroku, če si lahko sam pomaga. Kaj Vi roparja ali tatu brez posebne božje pomoči ne odženete lahko, posebno če imate še nekaj pomagačev? In mislite, da bi miljoni delavcev ne mogli ustrahovati nekaj stotin tatinskih in oderuških izkoriščevalcev in kapitalistov, ko bi bili delavci složni in imeli več ljubezni med seboj? V nekaj letih bi bilo to narejeno brez posebne pomoči božje. Manjka le sloge in ljubezni, katero je Kristus priporočal. Ker pa ni, smo tepeni. Kdo pa je
kriv, da ni ne ene ne druge? Krivi ste Vi, kranjski odrešeniki in vaši tukajšnji podrepniki. Vi in Vaša banda seje razkol med nas delavce. Vi sejete med verni slovenski narod, in drugi socijalist, klativitezi, katerim smrdi delo — sejejo med druge narode brez-verje in po časopisih napadate Boga in zasmehujete vsako vero.
S tem pa delavce razdelite v dve stranki: ene, nerazsodne, nevedne ujamete na svoje dobičkonosne limanice — in ti so Vam zavedni in napredni, ker nosijo v Vaš žep; drugi, razsodni pa se ne dado ujeti Vam, ker ne verjamejo in ne zaupajo Vaši brezbožno-sti, budalostim in obljubam — in ti so Vam nazadnjaki in bedaki. Kako naj bi potem delavci kaj dosegli, ko ste jih razprli in razbili v dve stranki? Saj pa Vi tudi nočete, da bi kaj dosegi»; ko bi kaj dosegli, veste da bi Vi izgubili službo misijonariti in vozariti se okrog na stroške drugih. Vi nočete drugega kakor nas usužnjiti, da bi mi kot zakleti sužnji za Vas delali in redili Vas lahkoživce.
“Le k nam, le k nam, potem bolje,” kličete vi vodniki socijalistov. Seveda je to bolje za Vas; ker kjerkoli se jih nekaj zbere okrog Vas, že kolek-tate s klobukom — za delavce? — o kaj še! Vi kolektate za se, in čim več bo sužnjev, tem bolje za Vas.
Koliko so pa tisti socijalisti, ki so bili zvoljeni za župane, ali pa v deželno in državno zbornico, ali dobili kako drugo dobro službo — koliko, vprašam, so potem ti prijatelji delavcev, dali za brezposeljne delavce? Nič! Še nikdar nisem bral, da bi bil kateri se usmilil svojih ubogih tovarišev, ki so ga volili. Sami pa služijo po $2000.00 do $7000.00. Kaj so torej to drugega kakor hinavski koristolovci, brezbrižni za delavce. Nasproti sem pa že dostikrat slišal, da se je ta ali oni v farovžu najedel in še kak dar dobil od tistih črnosuknežev, katere bi Vi najraje obesili, zato ker nas podučujejo da naj se ne pustimo krotovičiti od Vas. O nismo tako zalopani in zaru-kani, da bi se prodali Vam brezvercem, katerim vera materina ni več sveta. O dobra slovenska mati, ko bi ti vedela, kako se je izpridel —- poživilih in prelevil v opico marsikateri sin, solze bi te sramu polile in strahu bi obnemogla- nad zaslepljenostjo takega sina. Zmerom se socijalisti iz-potikate nad nami, ker vzdržujemo s svojim denarjem cerkve in duhovne, ki pravite, nič ne koristijo. Ker Vam je, hinavci, vera privatna stvar, kaj vas to briga, če dajem za cerkev od svojega. Kaj pa je vam delavcem koristil Kristan, ki bo odnesel, pravijo, $800. Seveda koristil je vam poglavarjem, ker vas je navduševal podpirati soci-jalizem. A vprašam vas, ali mi ni dopuščeno razpolagati s svojim denarjem, kakor jaz hočem? Ali nismo v deželi svobode? Ali mislite vi ošabni socijalisti, da ste nam delavcem val-poti in beriči in tlačitelji, mi pa vaši sužnji, ki se vam bodo pokorili? Zelo se motite. In koliko si ti zagrizeni socijalist, ki ne daš nikdar za cerkev niti penny, bogatejši od mene, ki podpiram cerkev?
Če so Bog, duhovniki in kat. cerkev napotek našemu blagostanju, potem bi morali Kristan in njegovi petolizci in vsi brezverci biti premožnejši, ker jih vera nič ne stane.
Ali pa so? Oh, kako se vam sline
cede po stotakih, katere bo odnesel prerok Kristan na svoj dom. Pojdite se torej solit z vašimi zapeljivimi nauki in nasveti, s katerimi nas hočete omamiti in podjarmiti, da bi vam za složno življenje nosili težko zasluženi denar. Katoliški kristjanje, proč od takih tičev in propalic, ki nas katoli-. čane imenujejo “bedake, nazadnjake, uboge na duhu”, ker se držimo naše kat. vere.
Veste kaj pravijo te lesice? “Farji vas sleparijo in obetajo nebesa v večnosti, po naših naukih boste pa imeli nebesa že na tem svetu.”
Pretkani ukanljivci, ne boste nas! Torej mi jih naj še le čakamo — vi pa nebfesa že uživate za naše prikolek-tane denarje?! Kaj mislite, da smo res tako neumni, da ne vemo, da pes kaže s taco v vašo malho? Ves vaš socijalizem je prava latovščina: Lan-tje fate lazte pate, lah strate le grete, farje klati, Boga udarti, Kristanu dati — v žep. Da vas jezero modrasov!
Zrcalo zdravja.
Obraz lahko nazivamo zrcalo zdravja. Kadar vidite človeka jasnega, vedrega obličja z lahno rožnato barvo, bistrih oči, rdečih usten in zdravih zob, porečete brez obotavljanja, da je zdrav. Če je njegovo obličje rumenkasto, polno opahkov, oči medle, ustna bleda, zobje slabi, takoj porečete, da ni zdrav. Njegova bolest tiči navadno v prebavilih in priporočamo mu, uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino kot najboljše zdravilo. Kadarkoli je potrebno, privesti želodec, jetra ali drob do boljšega izvrševanja njihove dolžnosti ter pomnožiti živčno moč, je uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ob slabem teku in medlosti,črevesja, pri neredni prebavi vas to zdravilo popolnoma zadovolji. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 1333-39 S. Ashland ave., Chicago. 111. — Adv.
Asesment za mesec nov. 1912 štev. 11—12, je reden brez vsake posebne doklade.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
LChi. Phone 376.
N. W. 927
(Nadaljevanje s 5. strani.)
POPRAVEK.
V zadnji štev. Jed. glasila z dne 25. okt. se je med suspendovanimi člani
vrinila neljuba pomota. Pri društvu sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha,
Nebr. naj se blagovoli citati namesto 17670 Leopold Miklavčič — 17670 Leopold Milkovič.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
631 ^nton Oražen, star 49 let, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrl 21. sept. 1912. Vzrok smrti: Samomor. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 1. avg. 1897. Razred 4.
5463 Frank Perušek, star 42 let, član društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrl 15. okt. 1912. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 26. maja 1903. Razred 4.
1687 Peter Vogrin, star 58 let, član društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrl 8 okt. 1912. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 28. marca 1897. Razred 6.
2014 Matevž Žnidaršič, star 43 let, član društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., umrl 9. okt. 1912. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 26. febr. 1898. Razred 3.
2297 Frank Medosh, star 43 let, član dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., umrl 10. okt. 1912. Vzrok smrti: Operacija. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 4. jan. 1901. Razred 4.
5181 Matija Hudak, star 49 let, član dr. Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., umrl 15. sept. 1912. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 9. marca 1903. Razred 5.
7522 Nikolaj Jarc, star 39 let, član dr. sv. Jožefa 58, Haser, Pa., umrl 23. sept. 1912. Vzrok smrti: Samomor. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 14.' dec. 1904. Razred 4.
13749 Ignac Zajc, star 21 let, član društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, umrl 14. okt. 1912. Vzrok smrti: Poškodovan na železničnem tiru. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 17. maja 1909. Razred 1.
Sl 12 Anton Mestik, star 33 let, član dr. Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., umrl 1. okt. 1912. Vzrok smrti: Jetično vnetje trebušnice. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 2. aprila 1905. Razred 3.
2859 Barbara Verbos, stara 41 let, članica dr. Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., umrla 29. sept. 1912. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 20. sept. 1906. Razred 5.
URADNO NAZNANILO.
VJVažno uprašanje!
11 f| mi opravi
Mm ww najlwljt m najetneje
Konzularne
vojaške /&/’20'/* Grove st
“¿Vj ^Milwaukee, Wis.j
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj*' in firnežev. Izvršujejo se vsa ka> varska dela ter obešanje steaskeg? papirja po nizkih cenah.
Prodajemo najboljše ure na svetu za skoro polovico cene. Elgin in Waltham ure so najboljše.
Da razglasimo našo trgovino smo pripravili nekak kontest, da bo vsak lahko dobil svetovnoznano uro. Poskusite in dobite kontest. Uredite štev. tako da bo na vse strani štelo 15, a nam pošljite odgovor, da vam pošljemo ček kredita za $15, ki je dober za nakup krasnih Elgin ali Waltham ur. Šaljemo vam tudi naš cenik — badava, da si izberete. Pišite danes in pridejajte znamko za pošto.
CORONA COMMERCIAL CO.
443 E. 16th St-, Dept, 80	NEW YORK CITY.
raro pivo v steklenicah.
Bottling Dept. Cor, Scott and Clay St.	Both Telephones 26.
Box 700.
POZOR!
Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet.
N. W. Phone 825 Chicago Phone 2502
John Venkrber
STARA GOSTILNA
Dvorano v najem Za svatbe, plese, zborovanje in razne druge prilike.
MIH. TE RDI CII, vodja.
203 Ruby St. JOLIET, ILL.
Anton Kirinčič
Točimo izvrstno pivo, katero izde luje slavnoznana Joliet Citizens Brew ing Company.
120 Jefferson St. JOLIET, ILL.
R. F. KOMPARE
Godba za plese in vse druge zabave, j zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St.. Joliet, 111. GODBA ZA VSE PRILIKE, CLAN A. F. M. Stnov. tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, D’Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne.
NAPRODAJ POHIŠTVO — PO primerno nizki ceni. Ana Vogrin, 1216 N. Hickory St., Joliet, 111.
IŠČEM SVOJEGA BRATA PETER Videtiča. Pred dvema letoma je bival v Californiji in od istega časa nisem več o njem slišala. Ce kdo ve o njem, ga prosim, da mi naznani ali pa naj ve sam zglasi. Katarina Težak, Soudan, Minn., P. O.
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV.
Popravljamo	Delo jamčimo.
KLOBUKE
kupljene pri nas ureujemo brezplačno NAJBOLJŠI
$2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
318 N. Chicago St. JOLIET, ILL
Cor. Columbia in Chicago Su.
f
Rezervni sklad nad
pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom.
Z a v. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	1 (yf
brez odbitka rentnega davka.	XXX S /O
Nas zaupnik ▼ Z jed. državah je
Frank Sakser,
6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih vlog
dvajset miljonov kron.
ZAHVALA.
Podpisana se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, znancem ii društvenikom za vse ganljive dokaze sočutja o priliki smrti mojeg; nepozabnega soproga. Zahvaljujem vse za tolažilne besede, s kate rimi so skušali olajšati mojo žalost, za prijaznost, ki so jo pokazal s tem, da so spremili mojega soproga na njegovi zadnji poti — 1 večnemu počitku. Predvsem pa sem dolžna globoko zahvalo Rev John Kranjec-u, župniku v Jolietu za njegov govor v cerkvi, ki ji bil poln tolažbe in sploh za vsonjegovo očetovsko naklonjenost na pram moji hiši.	;v j >• ! j .’j ij : ¡. • , • i j ,
So. Chicago, 111., 29. oktobra 1912.
JVIargaretb JVIedosb.