24. december 2014 Gruden Medij Mestne občine Ptuj, leto XX, številka 12, ISSN 1318-8550 Cena 0,42 EUR, poštnina plačana pri pošti 2250 Ptuj \ t •: • • 5 fit • J K 4 3 Organizirano zdravstvo na Ptuju že 140 let! ■ Župan: »Zagon gospodarstva v našem mestu je ■ ključ do preobrata v oživitvi mesta.« ostovoljstvo ima velik pomen za razvoj in prihodnost ■ 145 let Gimnazije Ptuj ■ Deset let Varne hiše Ptuj ■ ko Ano Ekart in njenega plesalca ■ na Jarneca odlično plesno leto m» mmi -ttsj i MJM i _ _ _ fiiT ••59H s 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 OBVESTILA Spoštovane Ptujčanke in Ptujčani! MISEL MESECA »Ne hodite tja, kamor vodi pot. Pojdite raje tja, kjer ni poti, in za seboj pustite sledi.« Ralph Waldo Emerson Silvestrovanje na prostem Mestni trg, 31. december 2014, od 20.00 20.00-23.40 DJ - glasbena in svetlobna animacija 23.40-00.15 Nuša Derenda 00.15-00.30 Novoletna poslanica župana Mestne občine Ptuj Mirana Senčarja 00.30-00.45 DJ - glasbena in svetlobna animacija 00.45-01.15 Nuša Derenda 01.15-01.30 DJ - glasbena in svetlobna animacija 01.30-02.00 Nuša Derenda 02.00-04.00 DJ - glasbena in svetlobna animacija Pestra kulinarična in gostinska ponudba. Organizator: Mestna občina Ptuj 1? - MESTNA OBČINA PTUJ javne službe ptuj IFEEL LOVE 2 UVODNIK 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 Organizirano zdravstvo na Ptuju že 140 let! Verjetno prav vsak izmed vas dobro pozna tisti pregovor Ko si zdrav, imaš tisoč želja, ko si bolan, pa samo eno - da bi bil zdrav. V času vsesplošne gospodarske in finančne krize, še bolj pa krize vrednot in medosebnih odnosov je področje zdravstva še toliko bolj obremenjeno. Na zdravstveno reformo, ki naj bi naredila red na tem področju, se je pripravljalo že kar nekaj vlad. Nobena do zdaj pa se je še ni lotila. Medtem pa zdravstvo vedno bolj tone in usiha. Projekcije kažejo, da bo do leta 2030 na svetu že tretjina populacije starejša od 65 let. Potrebe na tem področju bodo tako vedno večje. Že zdaj vse več ljudi išče zdravstvene storitve, ki pa žal še zmeraj niso v optimalnem času dostopne vsem. Politika krčenja zaposlenih na področju zdravstva je pahnila zlasti medicinske sestre na rob delovnih zmožnosti. Ob vse manjšem številu opravljajo vse več dela. Da ne govorimo o njihovem popoldanskem, nočnem delu in dežurstvih. Nihče od vodilnih se na tem mestu ne vpraša, da imajo te delavke doma tudi družine, otroke, ki jih pogosto zvečer ne morejo dati spat, saj morajo delati. In verjemite, tisti pičli dodatek za nočno ali izmensko delo tega ne more odtehtati. Enako je z zdravniki. Zagotovo so se vsi, ki so se odločili za delo na področju zdravstva, dobro zavedali vsega zgoraj naštetega. Dejstvo je tudi, da to delo lahko opravlja samo tisti, ki je sposoben empatije, ki zna prisluhniti in tudi slišati. Bolan človek ne potrebuje veliko. Že opora in stisk roke lahko naredita izjemno veliko. Ptujska bolnišnica zadnja leta prestaja preizkušnje, ki se ne bi smele dogajati. Ob praktično polni zasedenosti, kakovostni obravnavi pacientov in pozitivnih kazalcih zadovoljstva pacientov z zdravstvenim osebjem jo še zmeraj skušajo degradirati ali celo zapreti. Lokalna politika tega ne sme dovoliti. Ne nazadnje organizirano zdravstvo na Ptujskem letos šteje že 140 let. Zametki institucionaliziranega zdravstvenega varstva segajo na Ptuju v leto 1315, ko je bil ustanovljen meščanski špital za 12 oskrbovancev (na mestu, kjer je danes Glasbena šola Karola Pahorja, hišna št. 192). Okoli leta 1840 je bila adaptirana stara špitalska stavba, v kateri je začela delovati prva javna občinska bolnica mesta Ptuja. Pomanjkanje prostorov je narekovalo gradnjo nove bolnišnice. 26. oktobra 1874je bila slovesno odprta nova bolnišnica na Ptuju. Ptuj, ki se je v preteklosti razvil ob pomembni prometnici -jantarjevi cesti in je mimo mesta Rimljane vodila pot iz Italije v Panonsko nižino - je bil nekoč upravno središče ene največjih slovenskih občin. Zato naša bolnišnica še danes pokriva poleg ptujsko-ormoškega območja tudi kraje, ki segajo izven tega prostora - vse tja do Ljutomera, Lenarta, Rogatca, Slovenske Bistrice in Maribora. Na prvem mestu je za kakovostno delo in dobro poslovanje bolnišnice treba doseči finančno stabilizacijo. Žal je ptujska bolnišnica izrazito nizko financirana, na kar opozarjajo že dlje časa. Največja težava je izrazito nizka priznana povprečna utež na primer bolnišnične obravnave, ki je z 1,117 najnižja med vsemi splošnimi bolnišnicami in hkrati za več kot pet odstotkov zaostaja za večletno realizacijo. Odprte karte še zmeraj ostajajo pri gradnji urgentnega centra, ki ga Ptuj kot prihodnje pokrajinsko središče nujno potrebuje. Ptujska bolnišnica je namreč izpadla iz sofinanciranja projekta, čeprav ostaja sestavni del mreže urgentnih centrov v Sloveniji. Izdelava projektne in gradbene dokumentacije je pri koncu, a denarja za zdaj nimajo zagotovljenega. Po besedah direktorja aktivnosti potekajo v tej smeri, da bi bili uvrščeni v proračun za naslednje leto. Pravica do zdravja je ena temeljnih človekovih pravic in zato mora biti dostop do te pravice zagotovljen vsem. Ta pravica namreč bistveno prispeva k socialni integraciji družbe in preprečuje socialno izključenost. Tudi zato in ravno zaradi tega se bodo v vodstvu ptujske bolnišnice borili, da nam te pravice nihče ne bo odvzel. Bronja Habjanič SPREHOD PO VSEBINI Na kolegiju županov o urgentnem centru in gradnji OŠ dr. Ljudevita Pivka 4 Prostovoljstvo ima velik pomen za razvoj in prihodnost 4 15 let Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju 5 Priznanja Javne agencije za varnost prometa tudi Ptujčanom 6 Poročili iz izredne in redne seje Mestnega sveta 7 Pogovor z županom Miranom Senčarjem 9 Mož, ki je veliko prispeval k turistični podobi Ptuja 10 Javne službe Ptuj prejele certifikat Družini prijazno podjetje 11 Dominikanski samostan - prostor druženja, kulturnega in drugačnega 11 Premisli, preden kupiš! Premisli, preden odvržeš! 13 Veliki pok v Mestnem gledališču Ptuj 13 Pravljični večer v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj 14 Uspešno leto delovanja vokalnega kvarteta Vox Arsana 14 Pregledna razstava Andreja Božiča 15 Občinstvo navdušeno nad Grenkimi sadeži pravice 16 Svetovi in ljudje Bernardke Kos 16 Mednarodna izmenjava OŠ Ljudski vrt z OŠ Djura Jakšiča iz Pančeva 17 Prireditev za babice in dedke 17 145 let Gimnazije Ptuj 18 Okoljevarstveni dnevi na Biotehniški šoli Ptuj 19 Novoletni bazar na OŠ Mladika 19 Deset let Varne hiše Ptuj 20 Plaketa Državnega sveta RS najzaslužnejšim prostovoljcem tudi Ani Ostrman 21 Z Lokalno akcijsko skupino o mladih in drogah - 1. del 21 10 let Leo kluba Ptuj 22 Ptujska rock zabava 22 Uspešno leto Kinološkega društva Ptuj 23 Matjaž Horvat z Akademije bojevniških veščin Ptuj postal mojster mečevanja 23 Za Ptujčanko Ano Ekart in njenega plesalca Ivana Jarneca odlično plesno leto 24 Boštjan Renko po ohranitvi lanskih odličij naslednje leto v Ameriko in poslovni svet 24 Uspešen tekmovalni tandem - Silvo Kralj in psička Ira 25 Obvestilo Četrtne skupnosti Ljudski vrt 25 Naslovnica: Praznični veseli december Foto: Langerholc Ptujčan po programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 9.150 izvodov. Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Katja Gonc Lista Mirana Senčarja ZA Ptuj, mag. Darja Harb Lista župana dr. Štefana Čelana, Jožef Lenart SDS, Sonja Purgaj SD, Dejan Klasinc SMC, Jožica Težak DeSUS, Peter Pribožič NSi, Slavko Kolar Mladi in upokojenci za delovna mesta, Branko Brumen SLS, dr. Vlasta Kokolj Voljč Neodvisna lista za razvoj MO Ptuj. Sodelavke: Staša Cafuta Trček, Mateja Toma-šič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910. Tisk: Grafis, Požeg 4, 2327 Rače tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marke-tinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 IZ MESTNE HIŠE Na kolegiju županov o urgentnem centru in gradnji v OS dr. Ljudevita Pivka v Zupani občin Spodnjega Podravja so se po jesenskih lokalnih volitvah 8. decembra srečali na 1. redni seji Kolegija županov Spodnjega Podravja. Sestali so se na Mestni občini Ptuj in se med drugim seznanili s problematiko Urgentnega centra Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in nadaljevanja gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka. Mateja Tomašič Sejo so začeli z informacijami poslancev v Državnem zboru RS mag. Klavdijo Markež in Andrejem Čušem. Župani so sklenili vladi poslati protestno noto zaradi njenih načrtov za zniževanje pov-prečnine. Kot so opozarjali na seji, so zaradi tega ogrožene njihove investicije, tudi tiste, ki bi jih morali izpolniti v skladu s sprejetimi evropskimi direktivami. Ptujski župan Miran Senčar je povedal, da je njihov poziv državi enoten, saj občine že doslej težko shajajo. Nadalje je informacije Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju podala direktori- ca Alenka Korpar. Dotaknili so se tudi problematike Urgentnega centra Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Ptujska bolnišnica je namreč edina izpadla iz programa sofinanciranja tega projekta s kohezijskimi sredstvi. Direktor omenjenega zavoda Andrej Levanič je na seji izrazil upanje, da se stvari vendarle premikajo na bolje. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celar je pred kratkim namreč potrdila, da se v proračunu za naslednje leto sredstva za izgradnjo urgentnih centrov povečujejo. Levanič je ob tem dejal: »Večina denarja bo si- cer .šla v UKC Ljubljana, vendar imamo neka zagotovila, da naj bi bila tudi za našo bolnišnico potrjena sredstva za urgenco iz integralnega proračuna. Za nas je to najpomembnejša prioriteta, izpad projekta bi namreč popolnoma destabiliziral tako bolnišnico kot celotno regijo.« Na kolegiju so govorili tudi o gradnji Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. Pred tedni so namreč gradnjo začasno prekinili. Občine doslej niso zmogle v celoti zagotoviti predvidenih lastnih sredstev. S strani države naj bi za gradnjo letos dobili dobrega pol milijona evrov dodatnih sredstev, a le pod pogojem, da tudi lokalne skupnosti zagotovijo svoj delež. Zdaj je omenjeni denar država prenesla v naslednje leto. Država naj bi drugo leto tako prispevala 971.675 evrov in leta 2016 327.232 evrov. Skoraj vse občine so pogodbo o sodelovanju pri gradnji OŠ dr. Ljudevita Pivka za otroke s prilagojenim programom sicer že podpisale. Tega doslej niso storili le še v Podlehniku (občina Podleh-nik ponuja za zagotovitev svojega deleža nepremičnino, ki leži v MO Ptuj), medtem ko so iz Dornave na Ptuj poslali rahlo spremenjeno podpisano pogodbo z nižjim zneskom od sprva načrtovanega. Skupaj naj bi občine v letih 2014, 2015 in 2016 za gradnjo zagotovile 1.071.803 evrov sredstev. Gradnja šole naj bi se nadaljevala spomladi, do takrat pa M. Senčar pričakuje, da bodo urejene tudi vse zadeve okoli denarja. Občine so se namreč vnovič zavezale, da bodo za leto 2015 predvidena sredstva plačale v dveh obrokih, in sicer 1. marca in 1. maja. Ob koncu seje so župani prisluhnili še predstavitvi programa Spodbuda mladih k aktivnemu življenju v športnih parkih Erasmus. Prostovoljstvo ima velik pomen za razvoj in prihodnost Petega decembra praznujemo mednarodni dan prosto-voljstva, ki je namenjen vsem tistim posameznikom, ki moč, ki jo nosijo v sebi, namenijo za druge in za pozitivne spremembe v skupnosti. Najzaslužnejše prostovoljce v letošnjem letu v Mestni občini Ptuj je v Mestni hiši sprejel župan Miran Senčar. Ti so: Tonček Mahorič, Tinka Kostanje-vec, Jasna Tikvič, Ignac Habjanič, Primož Korošak, Milovan Milunič, Anica Ljubec in Zora Pliberšek. Mateja Tomašič Mednarodni dan prostovoljstva je razglasila Organizacija združenih narodov na 40. zasedanju generalne skupščine 17. decembra 1985. Od takrat se vlade, Združeni narodi in civilnodružbene organizacije pridružujejo prostovoljkam in prostovoljcem iz vsega sveta pri praznovanju mednarodnega dneva prostovoljstva. Prostovoljsko delo ima velik pomen za razvoj in prihodnost, saj prispeva k razvijanju obstoječih sistemov, k socialnemu in drugemu napredku družbe, k razvijanju vrednot solidarnosti in Foto: Denis Hrga k bolj povezani, humani, stabilnejši in uspešnejši družbi oziroma družbeni blaginji. To vse bolj prepoznava tudi država sama, zato tudi z najrazličnejšimi nagradami in priznanji skuša ohranjati vrednote prostovoljstva v slovenski družbi. Na sprejemu je župan v svojem nagovoru med drugim poudaril pomen prostovoljstva: »Prostovoljci s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevate k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin v na- Sprejem in podelitev nagrad najzaslužnejšim prostovoljcem v letu 2014. šem mestu. Prostovoljstvo razvija solidarnost, povezanost in vpliva na humanost in enakopravnost med ljudmi. Spodbujanje razvoja prostovoljstva in prostovoljnih organizacij v Mestni občini Ptuj prispeva k višji zaposljivosti ljudi, k odpravi revščine in širi obstoječe socialne mreže medsebojnega po- vezovanja med ljudmi. V času, ko družbene spremembe močno vplivajo na socialni, humanitarni in ekonomski status posameznikov, je tem bolj treba izpostavitipomemb-nost razvoja prostovoljstva. V ta namen smo pozvali širšo javnost, da v svojem okolju in v svoji organizaciji prepozna tiste posame- IZ MESTNE HIŠE 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 znike ali posameznice, ki že vrsto let prispevajo svoje prostovoljno delo v dejavnostih na področju humanitarnosti, socialnega varstva, dela s starejšimi, dela z mladimi in na drugih področjih. Pomembno je, da tem ljudem posvetimo pozornost in damo pohvalo, ki si ju zaslužijo.« Ob tem se je zahvalil vsem, ki so bili izbrani in prepoznani med svojimi sodelavci za najboljše in najbolj zaslužne ter jim izročil priložnostna darila. Najzaslužnejši prostovoljci v letu 2014 Tonček Mahorič je za ta naziv predlagalo Društvo za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož, kamor se je aktivno vključil pred 22 leti kot prvi voznik kombija. Leta 1993 je skupaj z Društvom Sožitje pripravil prvi dobrodelni koncert za nabavo kombija za prevoze njihovih otrok. Skupaj je zanje opravil 800 tisoč kilometrov. Primož Korošak (predlagatelj PGD Ptuj) je prostovoljni gasilec, ki je bil na letošnjem občnem zboru društva izvoljen za poveljnika PGD Ptuj. Letos je vpeljal tudi novo organizacijsko strukturo in tako prispeval h kakovostnejšemu posredovanju gasilske enote. Tinka Kostanjevec (predlagatelj Pokrajinska zveza DU Spodnje Podravje) je koordinatorica projekta Starejši za starejše v Društvu upokojencev Ptuj, kjer že deseto leto promovira projekt v lokalnem okolju, vodi 16 prostovoljcev. Skrbi za 827 starejših in organizira pomoč za tiste starejše, ki pomoč potrebujejo, tako preko vladnih organizacij kot znotraj društva. Jasna Tikvič (predlagatelj Združenje slovenskih katoliških skav-tinj in skavtov, podružnica Ptuj) opravlja prostovoljno delo pri Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov od leta 2007, pri čemer je do sedaj opravila več kot 4000 ur prostovoljnega dela. Vodila je projekt Dan Zemlje na nacionalni ravni. Pripravila je program za Viktorinov večer, kjer je potekala okrogla miza na temo Vzgoja za aktivno državljanstvo. Ignac Habjanič (predlagatelj Mestna organizacija Rdečega križa Ptuj) od leta 2011 za humanitarne namene zbira plastične za-maške in pokrovčke. Pomagal je že trem otrokom pri nakupu zdravstvenih terapevtskih pripomočkov. Do sedaj je zbral 13.435 kg za-maškov. Pri svojem delu je zaznal tudi veliko stisko ljudi, zato je začel zbirati in deliti oblačila, obutev in otroške igrače. Vključuje se tudi v projekt Čistilne krpe, oblačila, ki imajo lastnosti vpojnosti, zbira in dostavlja obrtnikom, ki jih uporabljajo. Milovan Milunič (predlagatelj Društvo prijateljev mladine Ptuj) od leta 1994 kot prostovoljec deluje v Društvu prijateljev mladine Ptuj. Bil je mentor bralne značke in nekaj let pomočnik koordi- natorja otroških parlamentov za ptujsko območje. Med letoma 2004 in 2008 je bil predsednik društva. Aktiven je tudi v Rdečem križu Ptuj. Letos je bil vodja dveh projektov - Otroške maškarade in izleta na Pikin festival. Anica Ljubec (predlagatelj Var-stveno-delovni center Sožitje Ptuj) se je leta 2003 preko javnih del zaposlila v VDC Sožitje Ptuj. Med zaposlitvijo se je vključila tudi v folklorno skupino. Ko se je leta 2009 upokojila, ni želela prekiniti stikov z uporabniki Sožitja, zato še vedno tedensko prihaja na vaje folklorne skupine in se skupaj z njimi udeležuje vseh nastopov in srečanj. Zora Pliberšek (predlagatelj Društvo Optimisti Ptuj) deluje v Društvu Optimisti Ptuj kot koor-dinatorica v programu Starejši za starejše. Usklajuje in usmerja delo 14 prostovoljk, ki na domu obiskujejo starejše krajane, stare 70 let in več. 15 let Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju je bila ustanovljena leta 1999. Občine ustanoviteljice so Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Haj-dina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Pod-lehnik, Središče ob Dravi, Starše, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale in Mestna občina Ptuj. Ob njeni 15-letnici delovanja je Ptuj obiskal minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Mateja Tomašič Na Skupno občinsko upravo občin v Spodnjem Podravju je Mestna občina Ptuj prenesla naloge z naslednjih delovnih področij: prostorsko načrtovanje, zagotavljanje in izvajanje javnih služb, občinska inšpekcija, občinsko redarstvo in notranje revidiranje. Ustanovitev Skupne občinske uprave je pomenila racionalizacijo stroškov javne uprave in specializacijo kadra, ki lahko nudi kakovostnejše storitve. To je privedlo do tega, da so tudi druge občine, ob trinajstih soustanoviteljicah, skupno občinsko upravo prepoznale kot pozitivno in se potem tekom let vse do danes priključevale. Sedaj jih je enaindvajset. »Najprej smo se širili na območju Spodnjega Podravja, na območju občin, ki so nastale iz nekdanje občine Ptuj. Sama interesna povezava občin pa je narekovala, da se v določenem obdobju razširimo tudi na območje, ki pripada mariborskemu delu - s področja ravnanja z odpadki z občino Duplek in z občino Starše v projektni povezavi, torej kjer so se občine za izvedbo velikih kohezijskih projektov medsebojno povezale za skupno izvajanje teh investicij. Nazadnje smo se razširili na ormoško območje z medobčinskim redarstvom. Na Skupni občinski upravi je zaposlenih 32 oseb,« je povedla Alenka Korpar, direk- torica Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, in nadaljevala o trenutnih projektih: »Vodenje investicije za 2. fazo podtalnice za Mestno občino Ptuj ter občini Gorišnica in Markovci. Ob tem je zagotovo izjemno odmevna podelitev koncesije za področje ravnanja z odpadki za 17 občin. Pomembno je tudi področje delovanja medobčinskega redar-stva in medobčinske inšpekcije, kjer so te racionalizacije stroškov največje. Odgovor na zniževanje stroškov javne uprave je naša Skupna občinska uprava sama po sebi - z obsežno organizacijo, ki jo imamo, in vsebino, ki jo izvajamo za posamezne občine. Možnosti za racionalizacijo stroškov na tem segmentu je na nivoju države še veliko. Zagotovo še obstajajo drugi modeli, ki na podlagi interesa, ki ga imamo, lahko prinesejo racionalizacije v javni sektor na področju lokalne samouprave in morda niti niso potrebni tako drastični rezi, kot jih danes vidimo v predlogih ministrstva. Vidim še veliko možnosti za racionalizacijo v tem medobčinskem povezovanju - ne samo da znižuje stroške javne uprave, ampak da postajamo neodvisni od zunanjih izvajalcev, kadar to ni potrebno. To je najdražji način izvajanja nalog v občinski pristojnosti. Zagotovo pa je velik prihranek tudi pri združevanju na področju javnih naročil. To je moj cilj za prihodnje, da poskušam predstaviti to možnost županom z našega in morda tudi širšega območja.« V počastitev 15-letnega dela in razvoja Skupne občinske uprave so 28. novembra v hotelu Mitra pripravili delovno srečanje z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem, jubilej pa kasneje proslavili s svečano akademijo v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Na delovnem srečanju je minister predstavil program dela ministrstva na področju lokalne samouprave in aktualne dogodke, povezane z delom vlade, ter odgovarjal na predloge in pobude županov. Smeri razvoja lokalne samouprave B. Koprivnikar vidi v spodbujanju občin, da se za celovite, dolgotrajne in pomembne razvojne projek- 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 IZ MESTNE HIŠE te občine med seboj povezujejo. To velja tudi za povezovanje pri izvrševanju tekočih nalog, prav primer skupne uprave na Ptuju pa je po njegovem mnenju odličen in ima dolgo tradicijo, iz katere se učijo tudi na ministrstvu, zdaj pa ga kot zgled dajejo še drugim občinam. Župani so na tem delovnem srečanju izpostavili vrsto že znanih problemov in pričakovanj. Predvsem pričakujejo boljše razvojno okolje, manj birokracije, spremembe na področju prostor- skega načrtovanja in veliko sodelovanja pri rešitvah, ki imajo tudi finančne posledice. Izpostavili so vprašanje regijskega povezovanja, minister pa jim je povedal, da gre za vprašanje, ki še nima odgovora. Župan Ptuja Miran Senčar je bil s sestankom zadovoljen, predvsem ga veseli, da minister obljublja personalizacijo odgovornosti za morebitne birokratske ovire, na bolje pa naj bi šle po zagotovilih ministra tudi razmere na področju urejanja prostora. Priznanja Javne agencije za varnost prometa RS tudi Ptujčanom V Mestni hiši je 12. decembra potekala slovesna podelitev priznanj Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa (AVP). Župan MO Ptuj Miran Senčar in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj Franc Kozel sta izročila priznanja tistim, ki so v preteklih letih veliko prispevali in daljše obdobje neprekinjeno prostovoljno delovali na področju prometne varnosti, preventive in vzgoje ter dosegali nadpovprečne rezultate. Letos je svečano listino prejela Zveza šoferjev in avtome-hanikov Ptuj, zlati znak Tinček Ivanuša, srebrna znaka pa Janez Strelec in Mirko Lovrec. Staša Cafuta Trček Foto: Denis Hrga V nadaljevanju so povztki obrazložitev priznanj, ki jih je pripravil predlagatelj - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) MO Ptuj. Mirko Lovrec je prejel srebrni znak AVP Več kot 20 let deluje kot mentor prometne vzgoje v Biotehniški šoli. Pod njegovim mentorstvom se dijaki redno udeležujejo medobčinskih tekmovanj Kaj veš o prometu, ki jih organizirajo SPV lokalnih skupnosti na območju UE Ptuj. Na tekmovanjih dijaki dosegajo najboljša mesta, zato so tudi bili doslej večkrat udeleženci državnih tekmovanj. Janez Strelec je prejel srebrni znak AVP V SPV je odgovoren za spremljanje dela v šolah vožnje, izobraževanje prebivalstva, organizacijo šolskih in medobčinskih tekmovanj Kaj veš o prometu. Na medobčinskih tekmovanjih je vedno član organizacijskega odbora zaradi nudenja strokovne pomoči. Opravlja izobraževanje članov ZŠAM ter sodeluje in nudi strokovno pomoč pri vseh prireditvah, ki so organizirane na področju prometne preventive. Tinček Ivanuša prejemnik zlatega znaka AVP Ves čas delovanja TV-postaje Ptuj tesno sodeluje s SPV MO Ptuj na področju prometne preventive, že več kot 30 let. V TV-progra-mih redno objavlja TV-spote, ki jih pripravlja AVP - SPV RS. Vse TV-spote na področju prometne preventive objavlja brezplačno. S TV-ekipo se redno udeležuje sej SPV in vseh prireditev, ki jih organizira SPV ali druge institucije na področju prometne varnosti. Svečana listina podeljena Združenju šoferjev in avtomehanikov Ptuj Združenje (ZŠAM) sodeluje s SPV MO Ptuj na področju prometne preventive od leta 1976. Od leta 1997 so člani društva vključeni v varovanje prireditev na področju prometne preventive, ki jih organizirajo SPV, šole in vrtec. Predlagatelji so med drugim zapisali, da je bilo združenje ustanovljeno leta 1951. ZŠAM ima 218 članov. Društvo deluje na območju Upravne enote Ptuj (16 občin). Člani društva delujejo na področju prometne preventive vsaj od leta 1976. ZŠAM Ptuj od leta 1997 aktivno sodeluje s SPV MO Ptuj, v zadnjih letih pa tudi s SPV drugih Prejemniki priznanj z županom in predsednikom SPVCP MO Ptuj. Na fotografiji ni Tinčka Ivanuše, namesto njega je priznanje prevzela Nada Kotar. lokalnih skupnosti na območju UE brez plačila. Ptuj. Člani opravljajo vse naloge Kratko poročilo z 2. izredne seje Mestnega sveta Staša Cafuta Trček Na 2. izredni seji, ki je potekala 27. novembra, so mestni svetniki MO Ptuj sprejeli naslednje predloge: sklep o potrditvi Novelacije 1 Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (N1 DIIP) Energetska sanacija OŠ Breg, sklep o potrditvi Načrta razvojnega programa (NRP) Energetska sanacija OŠ Breg, sklep o potrditvi Investicijskega programa (IP) Energetska sanacija OŠ Olge Meglič in sklep o potrditvi Načrta razvojnega programa (NRP) Energetska sanacija OŠ Olge Meglič. Sprejeli so tudi sklep, da Go-razdu Žmavcu zaradi odstopa preneha dolžnost člana Sveta javnega zavoda ZRS Bistra Ptuj in da za novega člana imenujejo Branka Tonejca. Soglasno so potrdili tudi sklep o imenovanju članov uredništva medija Ptuj-čan. Novi člani uredništva so tako postali: Katja Gonc, mag. Darja Harb, Jožef Lenart, Sonja Purgaj, Dejan Klasinc, Jožica Težak, Peter Pribožič, Slavko Kolar, Branko Brumen in dr. Vlasta Kokolj Voljč. Več informacij o sejah na: www.ptuj.si pod rubriko: Mestni svet. MESTNI SVET / STRANKE IN LISTE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 PRIREDITVENI VODNIK Razprava o proračunu Staša Cafuta Trček V ponedeljek, 15. decembra, je potekala 2. redna seja Mestnega sveta MO Ptuj. Na dnevnem redu je bilo predlaganih 19 točk. Največ časa so mestni svetniki posvetili predlogu Odloka o proračunu MO Ptuj za leto 2015. Vodja oddelka za finance in analitiko Tanja Farič je zbranim predstavila mestni proračun za prihodnje leto. Predvideni prihodki znašajo 27,4 mio. evrov, predvideni odhodki pa 27 mio. evrov. Predvideno zadolževanje bo znašalo 353.000, odplačilo dolga pa 836.666 evrov. Nato je Faričeva izpostavila, koliko sredstev je predvidenih za posamezne proračunske porabnike, investicijske odhodke in transferje: občinski svet 154.983 evrov, nadzorni odbor 9.582 evrov, župan 89.739 evrov, oddelek za splošne zadeve 943.565 evrov, oddelek za finance 1.927.492 evrov, kabinet župana 257.844 evrov, skupna občinska uprava 2,9 mio. evrov, oddelek za gospodarske javne službe (GIK) 12,2 mio. evrov, oddelek za negospodarske javne službe (NJS) 9,1 mio. evrov in če-trtne skupnosti 194.882 evrov. Predvideni investicijski projekti na GIK so: prenova ostrešja Prešernova 29, investicijsko vzdrževanje cest po četrtih, projekt LI-VEDRAVA, podhod pri Borovem, novogradnja javne razsvetljave, odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja, ureditev parkirišča "Parkiraj in pe-lji" na Zadružnem trgu, vlaganja v gospodarsko javno infrastrukturo, dominikanski samostan - II. faza, izgradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka, energetska sanacija OŠ Breg in OŠ Olge Meglič. Projekti na NJS pa so: investicija v tribune in razsvetljavo - 1. faza, investicija v OŠ Ljudski vrt in Olge Meglič. Župan je med drugim dejal, da bo treba intenzivno delati glede povečevanja prihodkov, da bo potrebna reorganizacija javnih podjetij in združevanje javnih zavodov, vse z namenom zniževanja stroškov. Sledile so razprave posameznih predsednikov odborov. Helena Neudauer, predsednica Odbora za finance, je med drugim dejala, da naj se preuči, ali so vse nove zaposlitve na Občinski upravi in na Skupni občinski upravi res nujno potrebne. Mag. Vlasta Stojak, predsednica Odbora za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, je poudarila, da se je treba zavedati, da bi morali nameniti več sredstev za javna dela, da bi morala biti prioriteta ureditev oskrbovanih stanovanj, saj se prebivalstvo v občini stara. Prav tako bi po njenem mnenju morala biti prioriteta medgeneracijski dnevni center. Dr. Darja Koter, predsednica Odbora za družbene dejavnosti, je opozorila, da bi morali skrbno preveriti potrebe po javnih delih po posameznih javnih ustanovah. Robert Šegula, predsednik Odbora za gospodarstvo, je menil, da bi se investicijska sredstva morala povečati. Darko Rojs, predsednik Odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo, želi, da bi bili večji poudarki pri dokončanju projektov, ki so v teku. Sledila so stališča vodij svetniških skupin. Dr. Štefan Čelan in Branko Kumer sta poudarila, da Ptuj potrebuje tudi v prihodnje redni študijski program in da smo na Ptuju le korak do pridobitve koncesije. Janez Rožmarin je med drugim opozoril, da bi morali imeti več nadzora nad potekom gradbenih del. Miran Meško je povedal, da proračun ni najbolj optimističen. Predlagal je, da naj se svetniki pripravijo na to, da bi v prvi polovici leta pripravili temeljit načrt in bolj optimističen rebalans. Rajko Fajt je opozoril, da se lahko zgodi, da bo država vendarle znižala pov-prečnine, da moramo biti pripravljeni tudi na to. Marjan Kolarič je mnenja, da je postavka za investicije in gradnjo cest absolutno prenizka. Vlasta Stojak pa je v debati okrog proračuna poudarila, da bi morala biti postavka za mlade, višja: »Dajem pobudo, da več investiramo v mlade, v smislu projektov, kot sta podjetništvo za mlade in spodbujanje "startup" podjetniških idej.« Sledila je soglasna potrditev predloga o Odloku proračuna za leto 2015, ki je postavljen v javno obravnavo za 30 dni. Na seji so bili sicer večinsko oziroma soglasno sprejeti vsi obravnavani predlogi. Spoštovani občanke in občani! Slovenska ljudska stranka je 6. decembra, na Miklavževo soboto, speljala kadrovsko prestrukturiranje, h kateremu se je zavezala po držav-nozborskih volitvah. Predsednik SLS je na izrednem volilnem kongresu SLS 6. decembra v Podčetrtku postal mag. Marko Zidanšek. Pri vodenju stranke mu bodo pomagali trije podpredsedniki: Primož Jelševar, Jasmina Opec in mag. Franc Rozman. Sekretarka MO SLS Ptuj Suzana Lara Krause je bila na kongresu izvoljena za članico izvršilnega odbora. S tem je naš odbor pridobil večjo možnost pri kreiranju programskih in strateških rešitev za stranko in Slovenijo. To pa nam ne more uspeti brez vas, dragi občani, in brez vašega glasu, brez vaših predlogov. Zato vas še enkrat povabimo, da vsa vprašanja in pobude naslovite na našo spletno stran http://www. sls-ptuj.si/ - s klikom Kontakt se vam odpre okence, preko katerega nas lahko obveščate. December je tudi mesec, v katerem se zaziramo vase in analiziramo preteklo delo. Še bolj kot to pa pričakujemo, kaj nam bo prineslo novo leto, in si vedno želimo, da bo boljše od preteklega. Želimo vam vesel božič in umirjene praznike v krogu družine. Želimo vam veliko poguma in uresničenja pričakovanj v letu 2015. Mestni odbor SLS Ptuj Socialni demokrati Ptuj smo na zboru članstva 4. de® 1 cembra 2014 izvolili novo vodstvo. Stranko bo še naprej vodil Dejan Levanič, podpredsednica je postala mag. Vlasta Stojak, podpredsednik Andrej Lazar, sekretarka pa Nuška Gajšek. Novi člani predsedstva so: Matjaž Da-miš, Tamara Gajski, Boštjan Šeruga, Aleš Štrafela, Bojan Pahor, Sonja Purgaj in Sonja Žibrat ter Branka Bezeljak, predsednica Ženskega foruma, Tanja Nikolovski, predsednica odbora za družbene dejavnosti, kulturo in medije, Anka Ostrman, predsednica odbora za socialo in zdravstvo, Miro Vamberger, predsednik odbora za gospodarstvo, finance, okolje in prostor. Člani nadzornega odbora so Miran Meško, Mirjana Nenad in Boris Gornik. Novo predsedstvo je svoje delo zastavilo zelo ambiciozno, vse skupaj pa bo temeljilo na uresničevanju predvolilnega programa. Občinska organizacija SD Ptuj vas ponovno vabi, da se pridružite in z nami delite svoje ideje, predloge ... Pred nami je prazničen čas. Preživite ga mirno, v toplem zavetju tistih, ki jih imate najraje. Ob tej priložnosti vam želimo uspehov polno in zdravo novo leto 2015. SD Ptuj Dragi Ptujčanke in Ptujčani! Na božični večer naj v vaših domovih zavejejo božični duh, mir in ljubezen. Iskrene čestitke sprejmite tudi ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki nas opominja, da smo ponosni gospodarji na svoji zemlji, zato naj tudi na vašem domu zaplapola slovenska zastava. V letu 2015 pa vam želimo sreče, naj bo za vas leto pravih odločitev, novega upanja, naj bo vsak človek sočlovek drugim in naj resnica zmaguje nad lažjo. Mestni odbor SDS Ptuj SDS 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 PRIREDITVENI VODNIK STRANKE IN LISTE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO SMC Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak nasmeh lahko prinese srečo drugim ljudem, vsak trenutek je lahko nov začetek. Velika upanja ustvarjajo veliki ljudje, zato radostno pojdimo naproti letu 2015. Spoštovane Ptujčanke, spoštovani Ptujčani, hvala za vaše zaupanje v iztekajočem se letu. Vam in vašim najdražjim želimo, da bi se uresničila mnoga pričakovanja. SMC lokalni odbor Ptuj -"i—¡¡m'i" Strokovno in transparentno za Ptuj Osemčlanska skupina mestnih svetnikov Liste Mirana Senčarja ZA Ptuj je v dveh mesecih delovanja dobro zakorakala v uresničevanje svojega programa. Svetniki so se lotili oblikovanja odborov in komisij, pregleda stanja občinskih projektov in povezovanja. Da bi strokovno in transparentno izpeljali dogovorjene občinske investicije, so pod drobnogledom številni projekti. Delo opravljajo s podporo civilne družbe, še posebej Društva ZA Ptuj. Prednost in predanost sta trenutno namenjeni dominikanskemu samostanu Ptuj, Panorami in oživitvi starega mestnega jedra. Svetniki so pozvali tudi druge svetniške skupine k oblikovanju konsenza o prednostnih projektih občine. Mestni odbor Liste Mirana Senčarja ZA Ptuj M Si NSi - priložnost za rast in razvoj Nova Slovenija - krščanski demokrati smo na kongresu na Vrhniki z množično udeležbo delegatov iz vse Slovenije in članov stranke v zelo prijetnem vzdušju izvolili novo vodstvo, na čelu katerega z visoko podporo še naprej ostaja Ljudmila Novak. Geslo kongresa je bilo Priložnost za rast, z njim smo želeli opozoriti na potrebne ukrepe za boljši jutri. Kriza pred nas postavlja težke izzive, a imeti moramo pogum, da se z ovirami soočimo in najdemo prave rešitve. Krščanski demokrati verjamemo, da lahko s strukturnimi reformami, ugodnim okoljem za gospodarstvo, nizkimi davki in vzdrževanjem socialno-tržnega gospodarstva vzpostavimo zdrave temelje in trend razvoja Slovenije. V kongresni izjavi smo jasno zapisali, da so načela sodelovanje, strpnost, dialog, resnicoljubnost, odpuščanje in delovanje za skupno dobro tista, ki jih moramo postaviti pred ideološke delitve. Tem vrednotam bomo zvesto sledili in se trudili, da v naši domovini vzpostavimo politično kulturo, ki nas bo vodila do spravljivega odnosa Slovenk in Slovencev do lastne polpretekle zgodovine. NSi je pripravila zakon o dostojnem pokopu, z namenom, da bi vse žrtve vojnega in povojnega revolucionarnega nasilja dostojno pokopali in se od njih tudi primerno poslovili. Upamo, da bo med političnimi strankami le prevladalo dovolj modrosti, da bo zakon dobil široko podporo. Na Ptuju pa želimo s svojim delom v Mestnem svetu in odborih opozarjati, da mora lokalna politika služiti potrebam občank in občanov, in v tej luči bomo aktivni pri javni obravnavi proračuna MO Ptuj za leto 2015. Želimo vam blagoslovljen božič ter čim bolj mirno, zdravo in uspešno novo leto 2015! Mestni odbor NSi - krščanski demokrati Ptuj Robert Šegula in NEODVISNA LISTA ZA RAZVOJ MO PTUJ Drage občanke in spoštovani občani! Hvala za zaupanje, izkazano na volitvah. Kot smo obljubili, se bomo v Mestnem svetu zavzemali za razvoj in izboljšanje kakovosti bivanja v naši občini. Na 2. seji sveta smo predlagali, da se politične stranke in liste, zastopane v Mestnem svetu, odpovedo financiranju iz mestnega proračuna. Tako bi lahko sredstva za investicije (tudi ceste, pločnike ...) povečali za več kot 200.000 evrov. Žal je bil naš predlog zavrnjen in Mestni svet je s 27 glasovi za in dvema proti izglasoval financiranje političnih strank. Ne glede na to se bomo v NEODVISNI LISTI ZA RAZVOJ MO PTUJ še naprej borili in zavzemali za dobrobit občanov. Dragi občanke in občani, želimo vam mirne in blagoslovljene božične praznike ter obilo sreče in zdravja v letu 2015! Robert Šegula Člani Mestne organizacije DeSUS Ptuj želimo našim občankam in občanom prijetno praznovanje božičnih in novoletnih praznikov ter uspeha v novem letu 2015. Tudi v prihodnjem letu se bomo zavzemali za učinkovit gospodarski razvoj države in občine ter v tem okviru za usklajevanje pokojnin, odpravo neplačevanja plač in socialnih dajatev delavcev, za zaposlovanje mladih in spodbujanje medgeneracijske povezanosti, prostovoljstva in solidarnosti. Vse naše člane in tiste, ki se nam želijo pridružiti, vabimo na srečanje, ki bo 8. januarja ob 15.30 v domu Franca Krambergerja, Čučkova ul. 1, Ptuj. Mestni odbor DeSUS Ptuj LIST^ Spoštovani občanke in občani! CELANA 1 Vsem Ptujčankam in Ptujčanom se zahvaljujemo za podporo, ki ste nam jo zaupali na lokalnih volitvah. Prepričani smo, da bomo upravičili vaše zaupanje, in obljubljamo, da se bomo v Mestnem svetu zavzemali za izvajanje takšne politike, ki bo v dobrobit vseh nas. Želimo si aktivnega sodelovanja pri občinski politiki in prihodnost bomo skupaj z vami gradili na svobodnem razmišljanju, negovanju tradicije in spoštovanju drugačnosti. Naši svetniki so postali člani skorajda vseh odborov in komisij, ki delujejo v okviru Mestnega sveta, in preko njih smo odprti tudi za vaše pobude. V prazničnih dnevih, ki so pred vami, vam želimo veliko veselja, sreče in uspeha. Božični prazniki naj vam prinesejo družinske sreče in topline. V prihajajočem letu 2015 vam želimo obilo strpnosti in razumevanja, saj čas, ki ga doživljamo danes, in čas, ki prihaja, zahtevata prav ti dve vrlini. Vsem občankam in občanom čestitamo tudi ob dnevu samostojnosti in enotnosti! »Želimo vam, da bi imeli srečo vedno s seboj, da bi jo lahko podarili tudi tistim, ki jo potrebujejo.« Ekipa z elanom - Lista župana dr. Štefana Čelana PTUJČANI 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 PRIREDITVENI VODNIK v Zupan Miran Senčar: »Zagon gospodarstva v našem mestu je ključ do preobrata v oživitvi mesta.« Zupanovanje vsekakor ni lahka naloga. Tega se dobro zaveda tudi novoizvoljeni župan MO Ptuj Miran Senčar, ki je do nedavnega delal v gospodarstvu. Svoje delo vidi predvsem v zelo aktivnem povezovanju z drugimi občinami v regiji in Sloveniji. Meni, da je zagon gospodarstva v našem mestu ključ do preobrata v oživitvi samega mesta. Za upravljanje nepremičnin si želi mestnega menedžerja. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Odkar ste postali župan MO Ptuj, bi lahko rekli, da ste zmeraj na delovnem mestu, saj ste vsepovsod, kjer se pojavite, župan. Ko sem delal v Tenzorju, sem imel zelo malo časa, zelo malo sem bil doma. Zdaj pa praktično nisem več doma. Delovni dan začenjam ob 7. uri. Najprej pregledam pošto in e-pošto, s tajnico se dogovorim za urnik, nato podpišem povprečno več kot 100 dokumentov. Začnejo se sestanki, ki trajajo po pol ure. V začetku sem mislil, da bodo neomejeni glede trajanja, nato sem videl, da to ne gre, ker je zunaj vedno vrsta. Vmes se trudim, da vsak teden obiščem vsaj eno podjetje. Kot sem obljubil v predvolilni kampanji, bomo najprej poskrbeli za industrijo in gospodarstvo, ker je to nujno potrebno - to je osnova za vse drugo. Podjetja izbiram po nekem vrstnem redu, kjer se seznanjam, v kakšnem stanju so, kakšne načrte imajo, kako jih je prizadela kriza in kaj lahko občina naredi za njih. Delo župana si, kolikor vem, predstavljate malo drugače, kot trenutno potekajo dnevi. Drži? Zdaj sem pripet v hiši, vsi hočejo priti do mene, kar je zelo dobrodošlo, saj moram še ogromno slišati in se še veliko naučiti in spoznati. V prihodnje pa si predstavljam delo tudi v smislu povezovanja, komuniciranja in utrjevanja odnosov izven hiše, tudi v okoliških občinah, Mariboru in v Ljubljani, predvsem na ministrstvih. Kolikor mi je znano, ste že zelo aktivni na ministrstvih. Tako je, obiskali smo že Ministrstvo za kulturo, kjer smo se po- govarjali o kompleksu Turnišče, o Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož, o problematiki Panorame. Obljubil sem, da se bom potrudil, da se čim prej sprejme občinski prostorski načrt, zato smo se že najavili na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer bomo naredili vse, da bo občinski prostorski načrt čim prej sprejet. To bo zelo velik korak naprej, saj je vse do danes prispelo na našo občino več kot tisoč pobud, prve so bile podane že leta 2003! Večina pobud je takšnih, ki se jih da uresničiti in bi imele velik pomen za občane, tudi občina bi s tem pridobila. Ko se bodo kmetijska zemljišča spremenila v stavbna, se bo torej začelo graditi, podjetniki bodo dobili prostor za delo. Menim, da bo to velik napredek za razvoj gospodarstva na Ptujskem. Ali se že javljajo prvi potencialni investitorji? Do sedaj sem govoril že s tremi in njihove želje niso neuresni-čljive, je pa problematična cena zemljišč. Na občini urejamo tudi odnose z bankami, ki so lastniki zemljišč. Moja ideja je, da bi MO Ptuj aktivno sodelovala pri trženju njihovih zemljišč, ki so predvsem v industrijski coni. Večina je to sprejela zelo pozitivno, posredovali so nam že podatke, kaj je na voljo, po kakšni ceni so, tako da lahko tistim, ki bi se zanimali za zemljišča, osnovne podatke predložimo takoj. Vidim, da je aktivnosti ogromno, zato je reševanje sprotnih problemov verjetno prioriteta. Rešujemo sprotne probleme, kot so na primer CERO Gajke. V zvezi s tem smo bili že dvakrat na »V prihodnje si predstavljam delo tudi v smislu povezovanja, komuniciranja in utrjevanja odnosov izven hiše, tudi v okoliških občinah, Mariboru in v Ljubljani, predvsem pa na ministrstvih.« Agenciji RS za okolje, kjer smo se še pogovarjali o dovoljenju, ki ga nimamo in ga nujno potrebujemo. Ker gre za skupen problem z odpadki, se pogovarjamo z Mariborčani in z Ormožani. Slednji imajo sicer svoje ideje, da bi njihovo deponijo usposobili in da bi mi vozili odpadke k njim. Naslednje leto poteče koncesija za modro cono. Tudi ti pogovori so že stekli. Skratka, aktivnosti je ogromno. Kako pa je z nepremičninami, ki so v lasti MO Ptuj? V tem kratkem času mi je uspelo pogledati prazna stanovanja, ki so v naši lasti. Mnoga med njimi so potrebna temeljite sanacije in obnove, a ker občina nima sredstev za obnovo, bomo morali poiskati neko rešitev, da jih »obudimo« v življenje. Razmišljam, da bi morala občina imeti mestnega mene-džerja - skrbnika nepremičnin, ki bo kontaktna oseba med zasebnimi lastniki nepremičnin in drugimi občani, ki bo nosilec idej, tista oseba, ki različne zamisli usklajuje, je skrbnik kakovosti bivanja v središču mest. To je praksa tudi v nekaterih drugih evropskih mestih, tudi v Ljubljani se je izkazala za zelo dobro. Delo mestnega menedžerja je tudi polnjenje lokalov, mar ne? Tako je, a kot že rečeno, ne samo tistih, ki so v lasti občine, temveč tudi zasebnih, saj je cilj oživitev starega mestnega jedra. V zelo kratkem času nam je uspelo v mesto pripeljati optiko Clarus, v mestno jedro prihaja tudi blagovna znamka Desigual. Tam, kjer je bila do nedavnega sendvičarna, smo tudi že našli novega najemnika. Vzpostavili smo tudi stike z lastniki zgradbe, v kateri je trgovina Peko. Naša ideja je, da bi v prvih dveh lokalih, ki sta za Pekom, mi poskušali najti najemnike, vse z namenom, da oživimo Murkovo ulico. V Mestni hiši ste od konca oktobra. Kako se počutite med sodelavci? Prvi stik s sodelavci je vlival veliko nezaupanja. Razumem, da je delati z vodjo polnih dvanajst let dolga doba in da se ljudje navadijo eden na drugega. Mislim, da so v tem času že spoznali, da nisem noben zmaj in da spoštujem ljudi, da jih imam rad in da se zavedam, da brez ljudi in tima nobena organizacija ne more dobro delovati, tudi občina ne. Z večino smo vzpostavili odlične stike, res pa je, da bi si teh stikov želel še več, da jih spoznam, ampak preprosto zaradi prenatrpanega urnika to ni mogoče. Obiskal sem že oddelke, to so bili kratki, enourni sestanki. Večino sodelavcev spoznavam, ko rešujemo problematiko. 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 PRIREDITVENI VODNIK Vzpostavili ste tudi redne sestanke z občani. Vsako drugo sredo v mesecu lahko sprejmem po 15. uri do sedem občanov, kjer mi predstavijo, kakšne težave jih tarejo. Postopek je takšen, da jih potem, ko se najavijo v tajništvu, najprej napotimo na strokovne službe, da določen problem že spoznajo oziroma obdelajo na posameznem oddelku, nato pa na tem sestanku poskušamo najti rešitve. Kakšna je finančna situacija občine? Finančna situacija ni rožnata, je pa daleč od situacije, ki jo ima MO Maribor. Na Ptuju bi bil velik problem, če bi nam država znižala povprečnino, saj posledično mestnega proračuna ne bi mogli zaključiti. Na Ptuju je bilo v preteklih letih začetih veliko projek- tov, ki jih bomo morali naslednje leto dokončati oziroma jih vsaj nadaljevati. V začetku torej nekih novih, velikih projektov ne bo. Morali se bomo zelo potruditi, da bomo našli lastno samoudeležbo sredstev za projekte, ki so sofinancirani iz države ali Evropske unije. Dokončati moramo drugo fazo dominikanskega samostana, nadaljujemo gradnjo OŠ dr. Lju-devita Pivka in projekt podtalnice Ptujskega in Dravskega polja. To so projekti, ki posrkajo ves investicijski denar? Nič zato, tudi mi bomo začeli z nekimi mehkimi ukrepi, kot je na primer oživitev panoramskega hriba. To bo zelo zanimiv projekt. Sestali smo se s konservatorji in arheologi, ki so nam predstavili geofizikalne raziskave - nov način ugotavljanja, kaj se skriva pod ze- mljo, ne da bi odkopavali. Ko bo narejena slika celotne Panorame, se bomo odločili, na katerih najbolj zanimivih mestih bomo začeli kopati, in to postavili tudi na ogled Ptujčanom in turistom na mestu samem. To bo arheološki muzej v nastajanju na prostem. Kurentovanje je pred vrati. Kakšne novosti se obetajo? Z gostinci iz ptujskega okolja smo imeli sestanek, na katerem smo se pogovarjali, na kakšen način bi se oni sami vključili v program kurentovanja. Odziv je bil odličen, več kot 60 se jih je udeležilo. Želja vseh je, da bi med kurentovanjem oživili mestno jedro. To bomo letos naredili na tak način, da bo šotor na tržnici živel vsak dan. Tukaj bodo imeli gostinci priložnost, da prevzamejo organizacijo, glasbo, varovanje in gostinsko ponudbo. Šotor bo odprt predvidoma do 10. ure zvečer. Gostje bodo lahko šli od tod v glavni šotor na Vičavo. Verjamem, da se bodo drugi razkropili po mestu in tako napolnili lokale. Letošnja novost je tudi ta, da bomo maskam na obeh povorkah delili hrano nekje v središču mesta. Gostincem smo predlagali, da ob koncu pustnega sprevoda gostijo različne skupine mask in na ta način pritegnejo goste v svoj lokal. Šotor na Vičavi torej ostaja? Pogodbe z glasbenimi skupinami so bile podpisane pred mojim prihodom, zato tudi šotor ostaja. Ne bo pa odprt vse dni. V ponedeljek, torek in sredo v njem ne bo programa. Mož, ki je veliko prispeval k turistični podobi Ptuja Valentin Zamuda - prejemnik občinskega priznanja pečata mesta Ptuja z likom sv. Jurija Valentin Zdravko Zamuda je dolgoletni aktivni član Turističnega društva Ptuj in predan turistični delavec na Ptuju. Pred desetimi leti je dal pobudo in nato poskrbel za postavitev in ureditev Evroparka ob križišču cest in mestnega parka. Ob letošnjem občinskem prazniku je prejel občinsko priznanje pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija Mateja Tomašič Foto: Črtomir Goznik Valentin Zamuda se je rodil leta 1935 v naselju Obrež v Središču ob Dravi in se leta 1949 preselil na Ptuj. Že v mladosti se je veliko udejstvoval pri prostovoljskem delu. Turističnemu društvu Ptuj se je pridružil pred dobrimi 40 leti, ko je društvo vodil Anton Purg. »Začetki so bili skromni, vendar smo imeli številne ideje in tudi voljo, da jih uresničimo,« se spominja Zamuda. Prav pri njih se je porodila ideja o razstavi kmečkih dobrot, sodelovali so pri organizaciji novoletnega sejma in se povezovali s sorodnimi društvi po Sloveniji ter tako postali prepoznavni tudi izven našega mesta. Svoje prve prostore so si uredili na Minoritskem trgu. Naslednja predsednica društva je bila Zvonka Kneževič, Valentin Zamuda pa je postal podpredsednik društva, kar je ostal vse do leta 2011. V tem obdobju so začeli organizacijo razstave Dobrote slovenskih kmetij in izvedli zelo uspešen Valentinov ples v Kidričevem. Zelo dobro je sodeloval tudi z naslednjim predsednikom TD Ptuj Albinom Piškom. Pred desetimi leti je V. Zamuda dal pobudo in nato tudi poskrbel za postavitev in ureditev Evroparka ob križišču cest in mestnega parka, kjer sedaj visijo zastave evropskih držav. »Zamisel je bila tudi, da bi cvetlice zasadili v obliki ptujskega in slovenskega grba ter evropsko zastavo, za kar smo porabili več kot 7000 sadik. Želel sem, da se ta park imenuje Cvetlični evropark Valentin Zamuda — prejemnik pečata mesta Ptuja z likom sv. jurija na Ptuju,« se spominja Zamuda. Njegova je tudi zasluga, da TD Ptuj vsako leto pripravi prireditev ob prazniku vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Zadnjih pet let pa se ta dogodek povezuje s predstavitvijo evropskih držav s strani Vrtca Ptuj, osnovnih šol Spodnjega Podravja in srednjih šol iz Šolskega centra Ptuj. Vsako leto na to prireditev povabijo predstavnika Evropske unije, dogodek pa zaključijo v Evroparku s spustitvijo več 100 balonov. »Pri izvedbi teh predstavitev je Zdravko Zamuda vedno gonilna sila in pozoren, da je praznik ob spominu na vstop Slovenije v Evropsko unijo skrbno pripravljen in izveden,« je dejal sedanji predsednik TD Ptuj Peter Pribožič. Zdravko Zamuda v Turističnem društvu Ptuj tudi redno skrbi za urejenost mesta Ptuja. Nepogrešljiv je v dogovorih za ocvetli-čenje mestnih ulic in okenskih PTUJČANI / OKOLJE IN PROSTOR 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 polic tako zasebnih hiš kot javnih zgradb v mestu. Je tudi pobudnik barvanja značilnih vhodnih vrat v starem mestnem jedru, kar predstavlja lepšo podobo in urejenost v mestu. Je dolgoletni član komisije v TD Ptuj, ki pregleda urejenost in izbere predloge za podelitev priznanj ob svetovnem dnevu turizma v septembru. Pri vsaki akciji TD Ptuj je Zdrav-ko vedno aktiven in skrbi, da se programske točke vedno izpeljejo do konca. »Veseli me, da se člani društva med seboj razumemo in složno sodelujemo pri izvedbi na- ših projektov. Želim si, da bi ohranili prireditev ob obletnici vstopa Slovenije v EU, s katerim se spominjamo tega velikega dogodka,« pravi Z. Zamuda. Leta 2005 je Državni svet RS za prostovoljsko delo na področju turizma podelil plaketo Albinu Pišku, takratna podpredsednika TD Ptuj Valentin Zamuda in Emil Tomašič pa sta ob svetovnem dnevu prostovoljstva prejela priznanji Turistične zveze Slovenije za dolgoletno prostovoljsko delo. Ob prejemu letošnjega občinskega priznanja pa je V. Zamuda po- vedal, da mu to priznanje pomeni zelo veliko in ga hkrati obvezuje, da še naprej s svojimi 'turističnimi' prijatelji sodeluje v društvu in upravnem odboru ter tako skrbi za lepo urejen Ptuj. Valentin Zamuda je bil uspešen tudi na službenem področju. Najprej se je zaposlil v podjetju Sigma Ptuj in se leta 1969 odločil za samostojno obrt (orodjar-stvo), kar je počel do upokojitve. V njegovi delavnici so izdelovali več vrst orodja za takratne potrebe industrije. Med drugim je izdelal tri dvigala za ptujsko bolnišnico in prvi na Ptuju mešalec za beton. V njegovi delavnici se je kalilo več kot 20 dijakov kovinarske šole, kar pet delavcev pa je pri njem delalo 30 let. Razvil je kar devet svojih patentov. Najbolj je ponosen na patent, narejen za Bolnišnico Maribor. Zanje je izdelal štiri stezalce za kosti in jih podaril travmatološkemu oddelku. Tudi svoje druge izdelke, ki so jih uporabljali v praksi, je patentiral v Beogradu. Zanje je prejel državno jugoslovansko priznanje, ki so mu ga izročili na ptujskem gradu. Javne službe Ptuj prejele certifikat Družini prijazno podjetje Miha Masten »Ponosni smo, da nam je v letu 2014 uspelo pridobiti tudi certifikat Družini prijazno podjetje in tako še nadgraditi naše družbeno odgovorno poslovanje.« S temi besedami je direktor podjetja Javne službe Ptuj mag. Alen Hodnik začel novinarsko konferenco z namenom seznaniti javnost o nedvomno velikem dosežku za podjetje, ki ga je ustanovila MO Ptuj in danes zaposluje 150 delavcev. Uradna podelitev certifikata, ki ga podeljuje Ekvilib inštitut v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije, je bila 10. decembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Podlaga za implementacijo certifikata Družini prijazno podjetje je sistem »European Family Au-dit«, ki ga je razvila nemška organizacija Berufundfamilie in ga trenutno uporabljajo v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, na Madžarskem in v Italiji. Gre za svetovalno-revizorski postopek, ki ima funkcijo ocenjevanja in svetovanja delodajalcem, katera orodja uporabljati za boljše upravljanje človeških virov, s poudarkom na usklajevanju poklicnega in družinskega življenja zaposlenih. »Glede na notranjo oceno dejanskega stanja smo se v podjetju odločili za načrt vpeljave ukrepov, katerih cilj je izboljšanje upravljanja delovnih procesov ter kakovosti delovnega okolja za boljše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih. Med pomembnejše ukrepe, ki jih je podjetje sprejelo ali jih še uvaja, spadajo: izmensko delo, časovni konto, otroški časovni bonus, ocenjevanje vodij s strani podrejenih, korporativno prostovoljstvo, obdaritev novorojenca, počitniška ponudba za šoloobvezne otroke in novoletno obdarovanje otrok. O vseh prejetih ukrepih in aktivnostih, ki se bodo izvajale, bodo zaposleni v prihajajočem letu prejeli vse dodatne informacije in obrazložitve,« je na novinarski konferenci, ki se je je udeležila tudi predstavnica MO Ptuj Zdenka Ristič, poudaril A. Hodnik. Certifikat je do danes v Sloveniji prejelo le okrog 130 podjetij, na Ptuju pa je podjetje trenutno edino z omenjenim certifikatom. Aktivna družini prijazna politika v podjetju prinaša številne prednosti, kot so večanje motivacije zaposlenih, večja pripadnost podjetju in večja produktivnost, večje zadovoljstvo in zmanjševanja stresa pri zaposlenih, zmanjševanje stroškov, povezanih s fluktu-acijo zaposlenih, večanje ugleda podjetja pri poslovnih partnerjih, uporabnikih in v družbi nasploh. Dominikanski samostan - prostor druženja, kulturnega in drugačnega Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Mestna občina Ptuj sta v začetku decembra pripravila predstavitev rezultatov delavnice z naslovom Prihodnost samostana in možnosti njegove namembnosti za splošno javnost. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Na delavnici so sodelovali študentje Filozofske in Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru ter sodelavci iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož in ZRS Bistra Ptuj. Ob finančni podpori MO Ptuj in pod mentorstvom prof. dr. Fran- sa Brouwerja (Amsterdam) ter izr. prof. dr. Marjete Ciglenečki (FF UM) so mladi udeleženci delavnice oktobra in novembra letos razpravljali o možnostih prihodnje namembnosti dominikanskega samostana. Rezultate svojega dela so razgrnili pred javnostjo in želeli spodbudili široko razpravo o prihodnosti enega najpomembnejših spomenikov pridigarskih redov v srednjeevropskem prostoru. Mladi, sproščeni, iskrivi in odprti, predvsem pa neobremenjeni Preden so študentje pripravili tako imenovane poslovne načrte, so imeli (samo) štiri dni predavanj o kulturni ekonomiji, kulturnem podjetništvu in kulturnem menedžmentu, vključno z dvema ekskurzijama v dominikanski samostan. Sodelovali so v skupinah po 4-5 študentov, ki so v sedmih tednih naredile poslovni načrt v angleščini in slovenščini. Študentje so dvakrat dobili pripombe o svojih osnutkih s strani prof. Marjete Ciglenečki in mentorja ter na koncu dobili oceno. »Bil je težak proces za študente, vsi smo zelo trdo delali, prebrali veliko literature, opravili raziskave in se veliko naučili drug od drugega. Imeli smo zelo tovariško delovno okolje,« pove prof. dr. Brouwer 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 OKOLJE IN PROSTOR Študentje Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru so javnosti predstavili rezultate delavnice z naslovom Prihodnost dominikanskega samostana in možnosti njegove namembnosti. in nadaljuje, da so rezultati dela ustvarjalni predlogi, od varnih in tradicionalnih do drznih in poslovnih, ki vodijo do inovacij. Gre za ideje za aktivnosti, marketinške načrte in proračune. »Poslovni načrt je kompleksna zadeva in seveda ti, narejeni v le sedmih tednih, niso do podrobnosti izoblikovani,« še opozori. Del turistične in kulturne ponudbe, delovanje objekta mora prispevati k razvoju ptujske občine z okolico ter omogočati nastajanja novih delovnih mest Študentje so si zadali naslednje cilje pri iskanju rešitev: da gre za ohranjanje zgodovinske in umetniške vrednosti objekta, povezanost med preteklostjo in sedanjostjo, ohranjanje kulturne in narodne identitete, objekt je namenjen vsem generacijam, postane del turistične in kulturne ponudbe, prispevati mora k razvoju ptujske občine z okolico ter omogočati nastajanja novih delovnih mest. V nadaljevanju navajam strnjene predloge, ki so jih študentje v štirih skupinah predstavili: v prvem nadstropju stalne in občasne razstave, oddelki za slikarstvo, kiparstvo in fotografijo; novejša produkcija lokalnih in regijskih umetnikov (stalna razstava); v srednjeevropskem prostoru že uveljavljeni umetniki (občasne razstave, sredstva bi pridobili iz evropskih skladov). Študentje bi umestili v spodnje prostore tudi kavarno in prodajalno prehrambnih izdelkov iz lokalnega okolja, mazila, zelišča, različno literaturo o zgodovini mesta, samostanov in moderni umetnosti. Eden izmed predlogov študentov je bil kratkoročni načrt, v katerega bi vključili zabavno-izobraževalne dejavnosti. Tukaj bi vključili vodstva in delavnice za mlajše, filmske večere, delavnice z »naravnimi govorci«. V dolgoročnem načrtu pa vidijo tudi hotelsko dejavnost. Eden izmed zanimivih in uresničljivih predlogov je povezovanje med nekdanjimi dominikanskimi samostani po Evropi, posledično študentska izmenjava in potujoča umetnost. Dr. Marjeta Ciglenečki, ki je vodila dogodek, je ob koncu dejala: »Objekt je tukaj pred nami, ptujski je, še vedno ohranja svoje pomembne vrednote in pomembna je misel, da ga ne bomo zapustili, da ga bomo poskušali oživljati in ohranjati. Predvsem to je bil razlog, zakaj smo se lotili te akcije, saj smo želeli spodbuditi javno razpravo na to temo.« Vsi, ki ste predstavitev poslovnih načrtov zamudili, pa bi jih želeli podrobneje videti, se, prosimo, obrnite na MO Ptuj, v tajništvo župana, kjer so na voljo na vpogled. Odpreti prostore, vrniti vsaj del muzejskih zbirk in spodbuditi prireditveno dejavnost V imenu MO Ptuj je mestna svetnica in vodja Odbora za družbene dejavnosti dr. Darja Koter ob koncu na vprašanje o aktivnostih v »dominikancu« povedala: »Podpiramo stroko, ki meni, da mora biti samostan odprt za javnost, zato bomo poskušali urediti, da bo vsaj v takšni podobi, kot je zdaj, čim prej odprt, torej z odpiralnim časom. Zavedamo se, da je v zadnjem času uplahnilo kakršno koli zanimanje za prireditve, kar pomeni, da se tudi širša javnost še ne zaveda tega prostora. Izjemno si prizadevamo, da bi bil čim prej odprt, da bi spodbudili stroko, da bi morda v določene dele vrnili muzejske zbirke arheologije, ki jo vsi precej pogrešamo.« SVETLA TOČKA Avtobusna postaja za šolarje in figure veselih otrok Besedilo in foto: Staša Cafuta V neposredni bližini OŠ Ljudski vrt je bila pred kratkim zgrajena lepo urejena avtobusna postaja, namenjena šolarjem, ki se vozijo z avtobusom v šolo in iz nje. Šolarji so tako dobili pokrito mesto, kjer lahko varno počakajo na prevoz. Verjetno boste opazili, da smo OŠ dr. Ljudevita Pivka že večkrat pohvalili zaradi zelo lepe okrasitve šolskega dvorišča. Tokrat nas pozdravljajo vesele podobe figur otrok, ki mimoidočim mahajo v pozdrav. »Človeške figure veselih otrok in rdeči okvirji predstavljajo naše otroke in našo šolo,« pove mentorica likovne pedagogike Alenka Kosem. 12 OKOLJE IN PROSTOR / KULTURA 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 Premisli, preden kupiš! Premisli, preden odvržeš! Danilo Čeh, ZRS Bistra Ptuj Foto: Črtomir Goznik V dominikanskem samostanu na Ptuju je 19. novembra potekala mednarodna konferenca Krožna ekonomija za nova delovna mesta in trajnostno rast. Strokovnjaki na tem področju so predstavili svoje poglede in rešitve za boljši planet brez odpadkov. Glavni sklep je bil, da moramo začeti slediti principu brez odpadkov s tremi zelo pomembnimi aktivnostmi. Zmanjševanje količine odpadkov Zmanjševanje količine odpadkov je prva in najučinkovitejša od treh strategij. Najučinkovitejši način zmanjševanja odpadkov je, da jih ne ustvarjamo, kar pomeni, da zmanjšamo potrošnjo oziroma kupujemo manj. Izdelovanje predmetov, kot so plastenke iz manj materiala, uporaba jeklenega jedilnega pribora namesto plastičnega, krpanje oblačil namesto kupovanja novih so načini, kako zmanjšati količino odpadkov v življenju. Prav tako je primarnega pomena zmanjševanje količine nevarnih odpadkov, tako da zmanjšujemo količine nevarne snovi, ki so v izdelkih. Na ta način bo odlaganje odpadkov postalo enostavnejše. Ponovna uporaba Ponovna uporaba je druga najučinkovitejša od treh strategij in pomeni ponovno uporabo izdelkov in njihovih delov za njihov prvotni namen. Ponovna uporaba izdelkov in materialov, kot so obleke in pohištvo, ki bi sicer pristali med odpadki, imajo socialno, ekonomsko in ekološko korist, ustvarjajo nova delovna mesta ter dostopnejše izdelke za uporabnike, ki si novih izdelkov ne bi mogli privoščiti. Recikliranje V primeru, da odpadkov ni mogoče preprečiti oziroma jih ponovno uporabiti, je treba čim več materiala predelati, po možnosti reciklirati. Večino odpadkov, ki jih odvržemo, je mogoče reciklirati. Recikliranje zmanjšuje količino odpadkov, ki pristanejo na odlagališčih, med drugim pa zmanjšuje količino porabljenega materiala iz naravnega okolja. Recikliranje prav tako prihrani energijo: na primer, recikliranje aluminijaste pločevinke prihrani 95 % energije, ki bi bila potrebna za izdelavo nove pločevinke. Posamezniki imajo pri tem pomembno vlogo - z ločevanjem odpadkov skladno s sistemom ločenega zbiranja odpadkov na domu, v vaseh in mestih poskušajo zagotoviti najvišjo kakovost predelanih materialov po končanem postopku recikliranja. Veliki pok v Mestnem gledališču Ptuj Na odru Mestnega gledališča Ptuj bo 23. januarja 2015 odigrana predstava Veliki pok, ki je svojo pre-miero doživela v Cankarjevem domu 25. novembra letos. To je predstava o znanosti in je namenjena mladini. Bronja Habjanič Fotoarhiv MGP Predstava je nastala v kopro-dukciji Mestnega gledališča Ptuj, Zavoda Margareta Schwarzwald in Cankarjevega doma Ljubljana. Režiserka predstave je Maruša Kink, v njej pa igrajo Jernej Čampelj, Saša Pavlin Stosic in Tina Gunzek. Gledališka uprizoritev Veliki pok interpretira našo skupno zgodovino. Trije mladi igralci preko duhovitih, nazornih in slikovitih prizorov predstavljajo in interpretirajo našo skupno zgodovino - človeško zgodovino. Vsi vemo, da so obstajali časi, ko so največji umi takratnega sveta bili prepričani, da je Zemlja ploščata in središče vesolja. Še pred dobrimi sto leti je veljalo, da je atom najmanjši delec. Na različnih koncih sveta obstajajo različne teorije o njegovem nastanku. Nekatere med njimi so mitološke, pravljične, druge popolnoma znanstvene. Skepsa in dvom sta sopotnika razmišljanja, ki lahko sprožita gromozanski miselni premik, ta pa lahko vodi k odgovorom in skupnemu razvoju. Uprizoritev Veliki pok preko zanimivih zgodb govori o vsem znanih znanstvenikih, humanistih, raziskovalcih, umetnikih in o drugih vizionarjih, ki so bili dovolj radovedni, intuitivni, vedoželjni in skeptični, da so prispevali k sku- Nastopajoči v predstavi Veliki pok pnemu razvoju. Njihovo sporočilo pa je enotno: spregovori na glas, četudi gre za »neumnost«. Vse velike ideje in vse velike teorije so to nekoč bile. Uprizoritev je zanimiva za vse mladostnike: za tiste, ki jih zani- majo naravoslovje, astronomija in fizika, ter tudi za tiste, ki jih zanimajo zgodovina, filozofija, pripovedništvo. Sporočilo je za vse enotno: razmišljaj, dvomi, bodi drzen, poslušaj, beri, upaj si. 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 OKOLJE IN PROSTOR Pravljični večer v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj Na ta veseli dan kulture, 3. decembra, je Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v prostorih Ministrstva za kulturo Republike Slovenije slovesno predala faksimile in študijsko izdajo Gratae posteritati Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana, Univerzitetni knjižnici Maribor, Zgodovinskemu arhivu Ptuj in devetim slovenskim osrednjim območnim knjižnicam. Praznovanje je nadaljevala in sklenila dan kasneje, 4. decembra, s pravljičnim večerom za odrasle, ki je bil hkrati tudi izvrstna priložnost za zaključek 10., jubilejne bralne značke za odrasle; osvojilo jo je 105 udeležencev. Jožica Sajko Po uvodnem pozdravu in nagovoru direktorja knjižnice mag. Matjaža Neudauerja je polna dvorana zadovoljnih udeležencev letošnje bralne značke za odrasle in drugih gostov uživala ob pripovedovanju Darje Plavčak iz Knjižnice Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici, Roberta Ke-režija, Agice Kovše in Andreje Erdlen iz Mariborske knjižnice, Vesne Radovanovič iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota in naše pravljičarke Lilja-ne Klemenčič. Pravljične večere za odrasle zdaj že tradicionalno Foto: Alfonz Zavrnik organizira Mariborska knjižnica v sodelovanju s partnerskimi in pridruženimi knjižnicami, med katerimi je tudi ptujska. Večer je obogatil duet flavtistk: prof. mag. Mojce Sok Hrga in študentke ljubljanske glasbene akademije Katje Drevenšek. Zbrane je pozdravila tudi predsednica Društva Bralna značka Slovenije dr. Dragica Haramija. Bralna značka za odrasle je prvič potekala leta 2001 na Osnovni šoli Breg, nastala je v sodelovanju s šolsko knjižničarko Majdo Forštnarič. Leta 2005 smo jo v Direktor KIP mag. Matjaž Neudauer s pripovedovalci ob zaključku prireditve Knjižnici Ivana Potrča Ptuj začeli izvajati v sedanji obliki za širši krog bralcev kot eno dodatnih dejavnosti za spodbujanje bralne kulture in dela z odraslimi bralci, vodi pa jo Liljana Klemenčič. V desetih letih je bilo v okviru bralne značke bralcem predlaganih v branje 154 naslovov 146 avtorjev oziroma avtoric, povprečno število udeležencev je bilo 94. Veseli smo vseh, ki so sodelovali, posebna zahvala pa gre tistim, ki so ostali bralni znački zvesti celo desetletje, in tudi tistim, ki so sodelovanje razširili in ohranili tudi v svojih sredinah. Kot primer dobre prakse je takšno ali zelo podobno obliko dela z odraslimi bralci vključilo v svoj program veliko knjižnic po Slove-mjL Leta 2015 bo bralna značka za odrasle tematsko umeščena v dogodke ob praznovanju 60-letnice Mladinskega oddelka knjižnice. Uspešno leto delovanja vokalnega kvarteta Vox Arsana Vox Arsana velja za enega najbolj prepoznavnih vokalnih kvartetov v Sloveniji in na Balkanu. Za njimi je zelo ustvarjalno leto, ki so ga zaznamovali predvsem sodelovanje z zasedbo New York Voices, koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, nastop na največjem jazz festivalu jugovzhodne Evrope Nishville v Nišu, v pripravi pa je tudi studijski album. Zasedbo sestavljajo Ana in Mladen Delin, Teja Letonja in Samo Ivačič. Mateja Tomašič Foto: Boris Voglar Zasedba je bila ustanovljena leta 2007 kot skupni projekt klasičnih in jazz glasbenikov in se je že od samega začetka navduševala nad vokalnimi izvedbami skupin Manhattan Transfer, New York Voices, The Real Group in Take 6. V svojo odrsko eksplozivnost je zajemala moderni swing, začinjen z bogatimi harmonijami in virtuoznimi ritmi jazza ter dinamično barvitostjo večglasnega petja pod vplivom gospela, soula in popa. Nastopili so na odmevnih festivalih v Sloveniji, Franciji, Italiji, Hrvaški in ZDA (Ohio, New York). So stalni gostje big bandov - BB RTV Slovenija, BB HRT, BB DOM in To-tega BB Maribor, redno pa sodelujejo tudi s priznanimi slovenskimi in tujimi glasbeniki. Leta 2010 so posneli prvi studij- V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma sta 11. novembra skupaj nastopili zasedbi Vox Arsana in New York Voices. ski singel Ogenj večnosti in gostovali v Parizu na priznanem festivalu Erica Satieja. Naslednje leto so se vrstili koncerti na pomembnejših glasbenih festivalih po Slo- veniji in tujini ter snemanje prvega live albuma (Swing, Swing, Swing) s Totim BB Maribor. Leta 2012 sta sledila turneja z BB HRT (Zagreb, Karlovec, Ptuj) ter go- 14 KULTURA 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 PRIREDITVENI VODNIK stovanje v oddaji »Vrijeme je za jazz« na HRT. Še isto leto so bili glavni favoriti televizijskega šova X Factor, kjer so se izmed 2600 kandidatov uvrstili med 16 najboljših. Prelomnica v njihovi karieri pa je izpopolnjevanje v Ohio v ZDA, jeseni 2013, kjer se je začelo plodno sodelovanje s skupino New York Voices (dvakratni prejemniki nagrade grammy), ter gostovanji v Ohiu in New Yorku. Letos avgusta so z Big Bandom DOM - Dobrepoljski orkester mladih in dirigentom Bracom Do-blekarjem nastopili na največjem jazz festivalu JV Evrope Nishville v Nišu (Srbija) in poželi izvrstne kritike. V okviru tega festivala so imeli dva koncerta v Nišu in Arandželovcu. Z njimi je bila legendarna skupina September. V Gallusovi dvorani Cankarjeve -ga doma so imeli 11. novembra koncert, kjer so nastopili skupaj z Big Bandom RTV Slovenija in zasedbo New York Voices, ki so jih letos poleti gostili na Festivalu Arsana na Ptuju. Skupaj so zapeli skladbo Orange Colored Sky, ki bo na njihovem novem studijskem albumu. Predstavili so se tudi s skladbo Turn It Up, ki jo je za njih napisala priznana ameriška pevka in skladateljica Rosana Eckert iz Teksasa (ZDA). Od letos redno sodelujejo z državnim orkestrom Big Bandom RTV Slovenija in dirigentom Lojzetom Krajnčanom, s katerim pripravljajo prvi studijski album, ki bo izšel spomladi prihodnje leto. Na njem so avtorske priredbe in avtorske skladbe. Priredbe so spisali Mladen Delin in Samo Ivačič (vokalne priredbe), Lojze Krajnčan (nekaj instrumentalnih priredb) in trenutno najpomembnejši aranžer vokalnega večgla-snega jazza Darmon Meader (ZDA). Dve avtorski skladbi je prispevala Rosana Eckert, s katero so se spoznali na seminarju v Ohiu. Gostja na albumu bo tudi Nina Strnad, naša priznana vo-kalistka. Program na njem bo sestavljen iz znanih jazz standardov, slovenskih popevk in avtorskih skladb. Poseben gost na bobnih je Bruno Domiter. S tem albumom ciljajo na mednarodni trg, na mednarodne festivale v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Novembra so izvedli tudi celovečerni koncert z Big Bandom RTV Slovenija v Hotelu Mons v okviru njihovega abonmaja. Udeležili so se tudi 24. dobrodelnega koncerta Klic dobrote, ki ga skupaj pripravljata Slovenska karitas in RTV Slovenija. V živo so zapeli dve skladbi. Redno sodelujejo z znanimi slovenskimi glasbeniki. Skupaj z Vladom Kreslinom so nastopili 12. decembra na prireditvi ob 25-letnici Cestnega podjetja Ptuj, dogovarjajo pa se tudi za sodelovanje z Neisho. V teh dneh veliko nastopajo, med drugim jim lahko prisluhnete na božičnih koncertih, 23. decembra v gradu Ormož in 24. decembra pred Magistratom Ljubljana. Na nastopih jih spremljajo Bruno Domiter (bobni), Tom Hajšek (klavir) in Luka Herman Gaiser (kontrabas). Pregledna razstava Andreja Božiča p tujski slikar Andrej Božič je konec novembra in v začetku decembra razstavljal svoja dela v razstavišču galerije v Q-centru na Ptuju. Besedilo in foto: Bron ja Habjanič Slikar Andrej Božič (1944) je imel v zadnjih petindvajsetih letih že vrsto pomembnih in obsežnih preglednih in retrospektivnih razstav. Zadnja razstava v hali Q-cen-tra predstavlja obsežen izbor slikarskih del (akrilov in akvarelov) iz preteklega obdobja. Temu izboru je slikar dodal še izbor iz serije akrilnih slik Iskanje II, nastalih v letu 2014, ki jih avtor doslej še ni razstavljal. Božič je v svojih delih že zgodaj opravil radikalni premik od predmetnega, bolje rečeno klasično narativnega slikarstva, v abstraktno fazo. Jože Curk je že leta 1999 zapisal, da avtorja zanimajo predvsem likovni elementi, ki jih vsebujejo posamezni krajinski motivi (horizontale - vertikale, diagonale in njihovi medsebojni odnosi, nasičenost barvnega polja itn.) Torej so mu bili ti motivi zgolj izhodišče ali izgovor za likovne raziskave. Dušan Lipovec je leta 2002 v svojem zapisu ob razstavi v Galeriji Veronika v Kamniku ugotavljal, da se ob njegovih akvarelih v recepciji tvori podoba navideznega prostora, v katerem lebdijo elementi in celote v veliko bolj razrahljanem, skoraj konfuznem odnosu. Mario Ber-dič je leta 2006 opazil slikarjev temeljni premik od ortogonalnosti v smer krožno sferičnih oblik in s tem iz zemeljskih krajin v duhovno sfero. Milan Pirker pa je leta 2009 opazil obsežno asociativno mrežo možnosti interpretacije, ki se ponuja ob recepciji slik Andreja Božiča (podoba očesa, imaginarni planetni sistemi, kozmogonija, tantrična mandala ...). Sklepamo lahko da je slikar že od samega začetka težil predvsem k dvojemu: slika mora biti (postati) samostojni likovni organizem, ki nima ilustrativne, mimetične in podobarske funkcije, in slika ni okras, temveč nosilec likovnega ter duhovno-umetniškega, v vse smeri razprtega in nezamejenega avtorjevega sporočila, ki ga ni mogoče niti zaslutiti, kaj šele razumeti, če receptor ni odprt in ob gledanju slik pripravljen na absolutno participacijo svoje osebne duhovne zavesti. Od te participacije je Iz cikla Andreja Božiča Iskanje II, akril, lak na platnu, 2014 odvisna tudi percepcija slikarstva Andreja Božiča. V tem smislu je to slikarstvo, kakor pač mnogo individualnih postmodernističnih praks, zahtevno in neprizanesljivo do gledalcev. Če konzument ni pripravljen aktivirati svojih čutov in razuma, ga pusti hladnega in mu ne nudi možnosti hitre in površne dopadljivosti in dostopnosti. Če si ogledamo prerez slikarstva Andreja Božiča, imamo občutek, da gledamo zelo oseben in avtorski razvoj in zgodovino slikarstva 20. stoletja s prehodom v postmo-dernistično fazo 21. stoletja, ki jo slikar nadgradi s povsem avtorsko poetiko v seriji slik Iskanje II. V seriji kraljujejo velika akrilna pla- tna, na katerih so zbrane vse prejšnje slikarske izkušnje, ki nam ponovno ponujajo v premislek pomembno dilemo vsakega resnega slikarja. Ni pomembno le, da slikar ve, kaj bo v svoji naslednji sliki ali seriji slik uporabil, včasih je še pomembneje, katere elemente bo kljub privlačnosti opustil, izpustil in jih v svojem »skladišču slikarskih izkušenj« deponiral ter mogoče izkoristil na nekaterih slikah, ustvarjenih v prihodnosti. »Iskanje II je serija slik, ki gotovo pomeni vrh dosedanjega ustvarjanja slikarja Andreja Božiča, presenetljiv premik v neskončnem prostoru umetnosti,« je zapisal Milan Pirker. 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 OKOLJE IN PROSTOR Občinstvo navdušeno nad Grenkimi sadeži pravice Mojca Prigl V prostorih Stare steklarske delavnice je 6. decembra oživela Jesihova predstava Grenki sadeži pravice, ki so jo pod spretno taktirko izkušene mentorice in režiserke Branke Bezeljak odigrali mladi ljubiteljski igralci. Šestnajstim nadarjenim akterjem sta strokovno pomagala še Mira Mijačevič (odrski gib) in Dušan Fišer (likovna podoba). To ludistično dramo so skozi improvizacijo vlog raziskovali tudi igralci, zato se je razvila neizmerna svoboda interpretacije besedila. V »Sadežih« okolja ni več, ker ni več kompaktnih sten, ni sovražnika. Okolje je jezik iz subjektivnega, iz sistema. Znanost in umetnost sta v konfliktu. Človeka v starem pomenu besede ni več. Človek je postal sam na sebi okolje, jezikovni sistem, sredi njega je praznina, teorija luknje, manka, okolje je jezik, ki imaginira. Ni več čustev, vezi med dušami. Ni vizije, akcije in ustvarjalnosti. Publika, ki si je predstavo ogledala, je navdušena. V teh mrzlih dneh si le vzemite čas in si oglejte uprizorjen »do zdaj najradikalnej-ši tekst v dramski obliki«, pravi Taras Kermauner. »Ko boste zvečer že hoteli sesti pred televizor in boste nekje v glavi imeli informacijo, da je v Steklarski neka igra, ne razmišljajte: odločite se za Steklarsko! Namesto slaboumnih šovov si poglejte svoje otroke, četudi niso (biološko) vaši ... Dali vam bodo misliti, pa ne samo misliti, pač pa tudi čutiti, celo slutiti. Intenzivneje boste čutili, da ste živi, zavedeli se boste, kaj zmore slovenski jezik, in ugotovili boste, kako enostavno in resnično je, kar je rekel filozof Wittgenstein Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Režiser: Samo M. Strelec. Ponovitve predstave v prostorih Stare steklarske delavnice bodo 28. 12. 2014, 3. 1. 2015, 4. 1. 2015 in 8. 1. 2015, vsakič ob 19.30. Svetovi in ljudje Bernardke Kos DPD Svoboda Ptuj, Likovna sekcija dr. Štefke Cobelj, je v soorganizaciji z Območno izpostavo JSKD Ptuj v razstavišču Gostilne Ribič pripravila zanimivo razstavo Bernardke Kos pod naslovom Svetovi in ljudje. Na odprtju so sodelovali plesalci iz skupin Graziosa in Pelegrina iz Društva cesarsko-kraljevi Ptuj. Glasbeno točko je odigral njen sin David Krajnc, študent 3. letnika Pedagoške fakultete Maribor, smer glasba. Bronja Habjanič Osebni fotoarhiv Z likovno ustvarjalnostjo se ukvarja že od otroštva Bernardka Kos si je v življenju vedno želela ustvarjati, predvsem zato, ker se zaveda, da je razvoj likovnika dolgotrajen, zahteven proces, v katerem leta minevajo kot trenutki. Z likovnim izražanjem poskuša ohraniti ravnotežje med službo, družino in naravo. Na ta način išče pot, da izrazi svojo notranjo svobodo. Okolje, v katerem deluje, dojema občuteno in spoštljivo. Zagledana je v človeško figuro, še posebej v izraz glasbenika, kar je odmev njenega udejstvovanja na glasbenem in plesnem področju. Z likovno ustvarjalnostjo se ukvarja že od otroštva. Prve likovne kolonije se je udeležila v 5. razredu OŠ, kjer so opazili njen talent. Resneje se je z likovno umetnostjo začela ukvarjati pred 15 leti, ko je postavila prvo samostojno razstavo v svojem podjetju Ele-ktro Maribor, OE Ptuj. Ogledala si jo je tudi njena nekdanja učiteljica likovnega pouka Rozina Šebetič in jo spodbudila, da svojo danost razvija v KUD Angel Besednjak Maribor. Tako sta se s ptujsko slikarko Mihaelo Omladič kar nekaj let vozili v Maribor na likovna izobraževanja in se udejstvovali kot članici v društvu. Kasneje se je vključila v Likovno sekcijo dr. Štefke Cobelj, v kateri deluje še danes. Njen mentor je Jože Fol-tin, ki je tudi odprl tokratno razstavo. Likovna hotenja je razvijala tudi pod strokovnimi vodstvi mentorjev Ervina Kralja, Jasne Kozar, Natalije Šeruga, Rozine Šebetič in Franca Simoniča. Razstavljala je na skupinskih razstavah na Ptuju, Destrniku, v Mar-kovcih, Rušah, Mariboru, Slovenski Bistrici in Trbovljah. Izdeluje tudi stenske mozaike iz keramike. V podjetju Elektro Maribor, kjer je zaposlena, je na njeno pobudo leta 2013 nastala Galerija Elektro Maribor, ki je zaživela z njeno drugo samostojno razstavo. V Društvu za kronično vnetno čre- Bernardka Kos je s svojo razstavo, ki jo je naslovila Svetovi in ljudje, med obiskovalci požela zelo pozitivne odzive. vesno bolezen Maribor je aktivna članica in deluje kot mentorica v raznih likovnih kolonijah in delavnicah. Je organizatorica in koordi-natorica več likovnih delavnic in srečanj v Likovni sekciji dr. Štefke Cobelj v sodelovanju z Društvom cesarsko-kraljevi Ptuj. Uspešno je povezala obe društvi v skupnih plesnih in likovnih projektih. Plod letošnjega medsebojnega sodelovanja so kar tri skupinske razstave na temo Srednjeveški sprehod po Ptujskem, Grajske igre 2014 in likovna kolonija na ptujskem gradu. Bernardka Kos je ustvarjalka, ki ji veliko pomenijo trenutki, ko začuti v ljudeh, da jim s svojim delom nekaj sporoča in v njih prebuja pozitivne občutke. Ve, da gre po poti iskanja, ki je njej lastna. 30 skupinskih razstav in tri samostojne Pri svojem delu uporablja tehnike slikanja, kot so olje na platno, akril na platno, grafit na papirju in risbe na papirju. Za njo je približno trideset skupinskih razstav in tri samostojne. Navdih jemlje iz lepote narave in ljudi, ki so posebni in svojo notranjo lepoto izražajo navzven. Tokrat razstavlja 19 slik na temo narave in ljudi. Kar nekaj je portretov, drugo so prizori iz narave in tihožitja. Kosova se je na odprtju razstave zahvalila vsem, ki so se odprtja udeležili, še posebej pa mentorju Jožetu Foltinu in drugim mentorjem, ki so zaslužni za rast njene likovne ustvarjalnosti in ki so jo vsa ta leta spodbujali ter ji nesebično 16 KULTURA / MLADI BRALCI PIŠEJO 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 predajali svoje znanje. »Ustvarjalnost me osrečuje, umirja in izpolnjuje moj prosti čas. Nagovarja me, da grem dalje po poti raziskovanja pomena umetnosti kot vidnega izražanja svojega življenja in idej. Navdih in zalet dobivam v nedoumljivi lepoti narave in v ljudeh, ki so posebni in svojo notranjo lepoto izražajo navzven. Pa naj si bo to zgarana ženička, mladostnik ali glasbe- nik, ki zamaknjeno izpoveduje svoje dojemanje sveta in družbe. Vse to, kar delam, ni sebi namen, temveč, da stkem poti do ljudi, da jim morda celo polepšam trenutek njihovega življenja, dom in bival- no okolje. S tem se znova vračam k sebi in smislu svojega življenja. Tako kot pravi pesem Od ljudi za ljudi,« o svojih delih pove Kosova. V v Mednarodna izmenjava OS Ljudski vrt z OS Djura Jakšica iz Pančeva V okviru mednarodnega sodelovanja z OŠ Djura Jakšica iz Pančeva, ki v letošnjem šolskem letu poteka že drugič, smo učenci OŠ Ljudski vrt in nekaj učencev OŠ Mladika v času od petka, 14. novembra, do nedelje, 16. novembra, vrnili obisk prijateljem, ki smo jih sami gostili na Ptuju marca 2014. Na pot se nas je odpravilo 33 učencev, ravnateljica OŠ Ljudski vrt, ravnatelj OŠ Mladika ter pet učiteljev, vsi pa smo bili gostje družin iz Pančeva, pri katerih smo ob njihovem izrednem gostoljubju preživeli nepozabne dni. Ob prihodu v Pančevo so nas naši gostitelji pričakali s svojimi tradicionalnimi dobrotami in plesalci, ki so plesali ob pihalni godbi. Sprejeli so nas z odprtimi rokami in željo, da bi od tam odšli polni pozitivnih vtisov. Del sprejema, hkrati pa priložnost za navezovanje stikov in spoznavanje kultur je predstavljal tudi ples, ki so ga že na večer prihoda organizirali v svoji šoli. Naslednji dan smo se skupaj z družinami, ki so nas gostile, odločili, kako ga bomo preživeli. Večina se nas je udeležila dopoldanske rokometne tekme, na kateri so rokometaši Pančeva zmagali, nadaljevali pa smo z ogledom srbskega glavnega mesta Beograda. To je bila priložnost, da smo zaznali družbene razlike in primerjali naše in njihovo življenje. V nedeljo smo se vsi udeležili vodenega ogleda mesta Pančeva, pojedli skupno kosilo in že je bilo naše druženje pri koncu. Trije dnevi, ki so nam vsem minili v hipu, so s seboj prinesli veliko lepih trenutkov in novih prijateljstev. Zavedajoč se, da se ne bomo kmalu videli, smo se poslovili s solznimi očmi, sedli na avtobus in se, veseli, da smo lahko bili del te izkušnje, odpeljali proti domu. Zala Šešerko, OŠ Ljudski vrt Ptuj Prireditev za babice in dedke Učenci OŠ Ljudski vrt Ptuj, podružnica Grajena, vsako šolsko leto povabimo medse naše babice in dedke, ker se jim na ta način želimo zahvaliti za vso skrb in ljubezen, ki nam ju dajejo. Tokratna prireditev je potekala v sredo, 26. novembra 2014, v šolski telovadnici. Našemu povabilu se je odzvalo veliko število babic in dedkov. Prišli sta tudi Irena Pukšič, vodja podružnice, in Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica šole, ki je imela pozdravni nagovor. Napovedovalki sta bili Ana Jančič in Ela Valenko. Rdeča nit prireditve je bila naša domovina Slovenija in njene lepote. Na prireditvi so nastopali vsi trije zbori: cici zborček pod vodstvom Tatjane Slanič, otroški pevski zbor, ki ga je vodila Romana Pukšič, in mladinski pevski zbor pod vodstvom Jerneje Bom-bek. Lepo so zaplesali naši folklorniki, ki jih je vodila učiteljica Simona Lozinšek. Nastopali so tudi drugi pevci in instrumentalisti, ki so zapeli ali zaigrali slovenske ljudske ali že skoraj ponarodele pesmi različnih izvajalcev (Tomaža Domicelja, Vlada Kreslina ...). Med nastopajočimi so bili tudi Tjaša, Tilen in Tia Šimenko Golob, ki so zapeli pesem Ne prižigaj luči, s katero so se uvrstili v finale oddaje Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, katere organizator je Radio Tednik Ptuj. S sestro Popravek Spoštovani bralci, v novembrski številki Ptujčana se nam je v članek Jesenski coprniški živžav, na str. 22, prikradla neljuba napaka. V tretjem stavku prvega odstavka je narobe napisano »Predsednica društva Nataša Zagoranski sem na začetku prireditve ...« Pravilno je: »Predsednica društva Vesna Zagoranski je na začetku prireditve ....« Opravičujemo se Vesni Zagoranski in Nataši Zagoranski ter bralcem. Uredništvo Trio Šimenko Golob — Tia, Tilen in Tjaša Anemarijo sva zapela pesem Dekle moje, sam pa sem zapel še pesem Moje dekle je še mlada (na harmoniki me je spremljal Mischel Horvat), Anamarija pa pesem Po Koroškem, po Kranjskem. Njo je na harmoniki spremljal Luka Petek. Lepa Anka kolo vodi so zaplesali četrtošolci, izbrani učenci iz obeh oddelkov podaljšanega bivanja pa Marko skače. Prireditev smo zaključili s pesmijo Slavka Avsenika Slovenija, od kod lepote tvoje. Pesem smo zapeli vsi nastopajoči. Prireditev sta pripravili učiteljici Tatjana Slanič in Nada Sevšek, ki je poskrbela za čudovite spremljajoče posnetke naše prelepe domovine. Nastopajoči smo se na prireditvi imeli lepo in upam, da so uživali tudi babice in dedki. Boris Lozinšek, 4. g, OPB Foto: Monika Fuks, 9. g 17 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 145 let Gimnazije Ptuj Projektni teden Zgodba moje gimnazije - Gimnazije Ptuj Na marsikateri gimnaziji potekajo projektni tedni, toda na ptujski smo eni izmed prvih, ki uresničujemo fleksibilno organizacijo učnega procesa v vsej njeni razsežnosti. Raznoliko dogajanje se je začelo 19. decembra in se zaključuje 24. decembra. Naslovili smo ga Zgodba moje gimnazije - Gimnazije Ptuj. Vsebine celotnega tedna so posvečene 145-letnici šole, njeni preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Ponosni smo, da spadamo med najstarejše in najuspešnejše gimnazije v Sloveniji. Zasluge za dosežke pripisujemo vsem nekdanjim profesorjem, generacijam dijakov, ki so v teh letih sooblikovale našo zgodbo, sedanjemu profesorskemu zboru in dijakom, njihovim staršem in širši skupnosti. Projektni tim Gimnazije Ptuj Foto: Špela Horvat, Branimir Rokavec Nastajanje razrednega albuma Že deseto leto zapored poteka na šoli ob koncu koledarskega leta pouk v drugačni obliki. Pravzaprav je projektni teden poseben didaktični pristop, ki omogoča poglobitev učnega načrta, med-predmetno povezovanje in razvijanje različnih kompetenc dijakov. Odlike takega dela so izbirnost in raznolikost vsebin, povezanih s temo, večja izbirnost oblik in metod dela ter sodelovanje zunanjih sodelavcev. Štiri generacije, ki trenutno obiskujejo gimnazijo, upodabljajo svoja gimnazijska leta. Že dva meseca poteka razredna dejavnost, ki je namenjena oblikovanju razrednega spominskega albuma. Domiselni izdelki, ki so nastali, odražajo značaj razredne skupnosti, vsak posameznik je prispeval del razredne zgodbe. Na petkovi slovesni akademiji smo z umetniško besedo oživili ustvarjalnost različnih generacij, ki s svojim vstopom skozi gimnazijska vrata pišejo zgodbo Gimnazije Ptuj. Gostili smo predstavnike mestne občine, srednješolske in osnovnošolske kolege, nekdanje profesorje in dijake ter druge obiskovalce. V prijetnem druženju smo nato obujali spomine in razmišljali o pomenu naše šole v širšem prostoru. Kopico zanimivih zgodb za pomenkovanje je ponudila tudi zbirka maturantskih majic nekdanjih ptujskih maturantov, ki smo jo pod naslovom Ko maturant poslavlja se razstavili v šolski avli. Projektni teden smo nadaljevali s številnimi tematskimi delavnicami in ustvarjalnicami. Profesorji so jih pripravili petintrideset. Vsak dijak je izbral dve. Zastopana so bila vsa predmetna področja, vključevala so pogled v preteklost, se ukvarjala s sedanjostjo, nakazovala pa tudi pogled v prihodnost. Dosedanje izkušnje dokazujejo, da dijaška ustvarjalnost nima meja. Vsaka delavnica bo svoje delo, spoznanja in druženje predstavila v publikaciji projektnega tedna. Spomine na svoje gimnazijske dni je s sedanjimi gimnazijci delil tudi nekdanji dijak naše šole Tadej Toš. Srečanja z njim so zmeraj nepozabna. Ob kratki igri nekdanje profesorice Marije Meznarič smo se vprašali, kakšno je bilo življenje gimnazijcev nekoč. Odgovore je najbolje poznala Marija Hernja Masten, zgodovinarka in arhivistka. Povabili smo jo v goste. Pestro dogajanje se je nadaljevalo s kvizom Moja Gimnazija. Pomerili so se dijaki 1. in 2. ter 3. in 4. letnikov, en član vsake ekipe pa je prihajal tudi iz profesorskih vrst. Kviz ni bil zasnovan kot kviz znanja, pač pa je imel zanimivo, humorno, zelo razgibano in obenem tudi poučno vsebino. Brez glasbe si zaključka koledarskega leta in praznovanja ne moremo zamisliti. Šolske glasbene skupine pripravljajo koncert, v katerem se bomo sprehodili med Starši so nas podprli pri dobrodelni aktivnosti. uspešnicami velikih imen rok glasbe. Zdi se nam zelo pomembno, da pozornost posvetimo tudi dobrodelnosti. Izdelke iz različnih ustvarjalnih delavnic je mogoče kupiti na božično-novoletnem sejmu, celoten izkupiček pa bomo namenili pomoči potrebnim na šoli. Ob tej priložnosti vas vse nekdanje gimnazijce vabimo, da prispevate svoje dragocene spomine - razredne fotografije šolskih in obšolskih dejavnosti, ki odražajo čas, v katerem ste obiskovali Gimnazijo Ptuj. Z zbranim gradivom želimo oblikovati galerijo spominov nekdanjih generacij ptujskih gimnazijcev, ki jo bo mogoče spremljati na portalu Kamra - portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin. Fo- tografije zbiramo v šolski knjižnici Gimnazije Ptuj, kjer jih bomo digitalizirali, originale pa vrnili lastnikom. Smo del skupne, nepozabne zgodbe, zgodbe, ki jo piše naša in vaša gimnazija. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI BRALCI PIŠEJO 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 OKOLJE IN PROSTOR Okoljevarstveni dnevi na Biotehniški šoli Ptuj Okoljevarstvo je razmeroma novo strokovno področje v slovenskem prostoru. Z intenzivnim človekovim poseganjem v naravo oziroma v okolje in z gospodarskim izkoriščanjem naravnih virov se problematika ohranjanja in varovanja okolja vse bolj povečuje. Tudi v srednjem strokovnem izobraževanju sta bila zaradi teh novih izzivov varovanja narave in okolja v šolskem letu 2008/2009 vpeljana nova srednješolska izobraževalna programa - okoljevarstveni in naravovarstveni tehnik. Dr. Vladimir Korošec Srednješolski strokovni program okoljevarstveni tehnik že sedmo leto izvajamo na sedmih srednjih šolah v Sloveniji (v Murski Soboti, na Ptuju, v Mariboru, na Muti, v Celju, Velenju in Ljubljani). Na Biotehniški šoli Ptuj smo od 10. do 14. novembra z dijaki programa okoljevarstveni tehnik izvajali projektno delo z naslovom Trajnostna raba naravnih virov. Ob razvoju in rasti gospodarstva raste tudi raba naravnih virov, kot so zemlja, gozdovi, prostoživeče živali in rastline, tla, zrak, voda, fosilna goriva in surovine. Prevelika in neprimerna raba virov ter vrst tehnologij vpliva na okolje in ogroža prihodnjo razpoložljivost virov. Trajnostni razvoj zahteva, da človekove dejavnosti porabljajo naravne vire z manjšo ali kvečjemu z enako hitrostjo, kot se ti obnavljajo. Namen projektnega dela je bil motivirati dijake za inovativno in ustvarjalo reševanje okoljevar-stvenih vprašanj; spoznati uspešne ukrepe v podjetjih in zavodih za reševanje okoljske problematike; vzpostaviti oz. krepiti sodelovanje šole s podjetji in ustanovami pri usposabljanju dijakov; javnost, strokovne institucije in podjetja seznaniti s poklici na področju okoljevarstva; predstaviti izobraževanje v programu okoljevarstveni tehnik na naši šoli; poudarjanje vrednot in prednosti trajnostnega razvoja; spoznavanje možnosti rabe naravnih virov v naši regiji; spoznavanje zaposlitvenih in podjetniških priložnosti; razvijanje kritičnega mišljenja pri reševanju realnih okoljskih vprašanj in problemov in tudi izkustveno učenje ter spodbujanje samostojnega in timskega dela. V okviru strokovnih modulov okoljevarstva so dijaki pod vodstvom učiteljev izvedli delavnice z naslednjimi temami: vzorčenje prsti in kompostiranje, proučevanje kakovosti vode v turniški Studenčnici, proučevanje kakovosti zraka, obravnavanje lesa kot pomembne naravne surovine v Sloveniji in ponovno uporabo odpadnih materialov. Rezultate projektnega dela smo predstavili na zaključni prireditvi v obliki razstave plakatov, izdelkov in predstavitev na posvetu. Na strokovnem posvetu so nas predstavniki podjetij in institucij seznanili z rezultati ter ukrepi na področju varovanja in rabe naravnih virov. Zaključnega srečanja so se udeležili predstavniki Zavoda RS za varstvo narave na področju varovanja narave, Javnih služb Ptuj, Komunalnega podjetja Ptuj, Skupne občinske uprave občin v Sp. Podravju ter podjetij Talum Kidričevo in Perutnina Ptuj. Na posvetu so sodelovali tudi predstavniki Centra za poklicno izobraževanje. Udeleženci posveta so imeli priložnost iz prve roke spoznati oko-ljevarstvene dejavnosti navedenih podjetij in ustanov, dijaki pa tudi možnosti opravljanja praktičnega usposabljanja z delom in zaposlitve. Cilj dnevov okoljevarstva je bil seznaniti širšo javnost o pomenu trajnostne rabe naravnih virov in predstavitev poklicev na področju okoljevarstva. V razpravi je bilo govora o problematiki neprepoznavnosti izobraževalnih programov s področja okoljevarstva v javnosti in pri zaposlovalcih, o nizkih potrebah zaposlovalcev po kadrih s področja okoljevarstva in naravovarstva (neustrezne državne politike oz. strategije na področju okoljevar-stva) ter nepovezanosti sektorskih politik na tem področju. Prikazana je bila tudi demonstracija laboratorijske opreme podjetja Romix in delovanje testirne mize za pregled naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev. v Novoletni bazar na OS Mladika Učenci OŠ Mladika so imeli v ponedeljek, 1. decembra 2014, tehniški dan. S svojimi mentorji so dopoldne namenili ustvarjanju božičnih in novoletnih izdelkov, ki so jih namenili za prodajo na popoldanskem božičnem bazarju. V šolski avli pa je ta dan učence, delavce šole, starše in obiskovalce pričakala okrašena naravna jelka z jelenčki in lučkami. Učenci so priskrbeli veliko naravnega materiala, saj so prinesli različne vejice iglavcev, storžke, liste, drevesno skorjo, mah in različne plodove. Nastali so naravni novoletni aranžmaji, adventni venčki, jaslice. Oblikovali so tudi voščilnice, snežinke, jelenčke, angelčke iz kartona in okrasili steklene kozarce. Nastali so snežaki, eni iz balonov, papirja in barv, drugi iz stiropora. Prav tako so se učenci lotili barvanja kamenčkov. Pekli so kekse različnih oblik, kot so jeleni, srčki in snežinke. Iz barvnega papirja in bleščic so ustvarili okraske, darilne škatlice, snežene krogle, ponudili pa so še božično žito. Pri tehničnem krožku so izdelovali jaslice, za to pa so potrebovali kose lesa, skorjo, veje in mah. Svojo stojnico so imeli tudi učenci, ki pojejo v pevskem zboru. Prinesli so kekse, smrečice iz papirja, snežake, voščilnice, adventne venčke in še mnogo naravnih aranžmajev. Zbrani denar bodo namenili za po- tovanje na Češko, kjer se bodo udeležili pevskega tekmovanja. Letos so se učencem na novoletni tržnici pridružili s svojimi izdelki tudi donatorji. Obiskovalci so lahko kupili njihove ročno izdelane vezene prtičke, kvačkane kape, igrače, nakit, ročno poslikane steklene kozarce, steklenice, vrče, novoletne okraske in aranžmaje. Prostovoljni prispevki se zbirajo v šolski sklad, zbrana sredstva pa bodo namenjena učencem naše šole za potrebe šolskih dejavnosti. Podatke so zbrali učenci 6., 7. in 9. razreda OŠ Mladika: Selina Bezjak, Ronja Jakomini, Sara Štumberger, Alex Mihačino- vič Žmegač in Grega Rojs Naročanje preko spleta s programom eFOTOLAB LANGERHOLC.SI PREŠERNOVA 2, PTUJ 02/773-16-71 19 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 PRIREDITVENI VODNIK Deset let Varne hiše Ptuj Povpraševanje po umiku na varno je žal vedno večje V dvorani romanskega palacija na ptujskem gradu je 27. novembra potekala slovesnost ob 10-letnici delovanja programa Varna hiša. V glasbeno-kulturnem programu so nastopili učenci Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, plesalci iz Plesne šole Mambo in Ana Karneža. Bronja Hab janič Program Varna hiša Ptuj se izvaja od novembra 2004 in je projekt Centra za socialno delo Ptuj, ki se je odzval na potrebe okolja, saj Center za socialno delo Ptuj pri obravnavi nasilja v tistem času še ni mogel ogroženim ženskam in otrokom ponuditi možnosti umika na varno, brez katere ni učinkovite zaščite, hkrati pa ostati v istem okolju (pomembno zaradi lokacije službe in šole otrok). Je edini tovrstni program na območju Upravne enote Ptuj, kjer je tudi sicer ponudba pomoči žrtvam nasilja zelo skromna. Od februarja 2007 Varna hiša deluje na dveh lokacijah, saj je bilo povpraševanje po umiku na varno vedno večje. Trenutno je skupna kapaciteta sedem sob z 18 ležišči. Osnovni cilj programa je konkretna pomoč ženskam in otrokom, ki doživljajo nasilje Dana jim je možnost, da se lahko umaknejo v varno okolje, se umirijo in počutijo zaščitene. V občutkih ogroženosti in nemoči jim je nudena psihosocialna pomoč, ki vključuje strokovno pomoč in podporo pri predelavi nasilja in razreševanju njihovih socialnih stisk in težav ter možnost doseganja na novo postavljenih ciljev v nadaljnjem življenju. Uporabnice seznanijo z zakonodajo, njihovimi pravicami in dolžnostmi. Deležne so pomoči, spremstva in zagovorništva pri urejanju pravic v postopkih pred drugimi ustanovami in uradi. V Varni hiši uporabnice dobijo možnost spoznavanja novih življenjskih vzorcev in perspektiv, razvijanja socialnih veščin, ustvarjanja novih socialnih odnosov in socialnih mrež. Prav tako jim je nudena tudi pomoč pri osnovni materialni preskrbi. Ciljna populacija so ogrožene ženske in njihovi otroci, ki doživljajo kakršno koli obliko nasilja (psihično, fizično, spolno in ekonomsko) v partnerskih, družinskih ter sorodstvenih odnosih in se želijo umakniti na varno Sprejem je možen pod enakimi pogoji za vsako žensko, ki doživlja nasilje in ki se čuti ogroženo. Pogoj je le pripravljenost sprejeti določila Pravilnika o delovanju Varne hiše Ptuj in dane prostorske zmožnosti. Posebnih omejitev ni, dovolj je le izjava ogrožene ženske, da se želi umakniti na varno. Sprejete so lahko tudi ženske od-visnice, ženske s težavami v duševnem zdravju, ženske z oznako prizadetosti, če so sposobne samostojnega življenja in so vključene v ustrezen terapevtski program. Namestitev je mogoča 24 ur na dan vse dni v tednu Pred sprejemom v Varno hišo z vsako žensko opravijo svetovalni razgovor, v sklopu katerega ji podajo informacije o pogojih bivanja v Varni hiši in jo seznanijo s pravili hišnega reda. Opravljajo tudi nujne sprejeme, brez poprejšnjega srečanja. Namestitev je mogoča 24 ur na dan vse dni v tednu, prav tako je za nujne primere omogočen 24-urni telefonski kontakt uporabnic programa s svetovalkami Varne hiše. Prednost imajo ženske in otroci iz Upravne enote Ptuj. Po namestitvi v Varno hišo z uporabnico sestavijo individualni varnostni načrt, ki je namenjen povečanju lastne varnosti in varnosti otrok pred nasiljem. Po enem mesecu bivanja v Varni hiši pa uporabnica s svetovalko oblikuje individualni načrt pomoči, kjer uporabnica opredeli svoje cilje. Individualni načrt pomoči se eval-vira vsake tri mesece. Uporabnica je v času bivanja v Varni hiši dolžna zase in za svoje otroke prispevati k stroškom bivanja. Mesečni prispevek znaša 30 % zneska denarne socialne pomoči za prvo odraslo osebo, za prvega otroka 10 % ter za vsakega naslednjega otroka 5 %. Uporabnice brez dohodkov ne plačujejo prispevka in imajo bivanje brezplačno, dokler ne pridobijo dohodka. Program Varna hiša Ptuj financirajo MDDSZ in občine UE Ptuj (Mestna občina Ptuj, občine: Cir-kulane, Destrnik, Dornava, Gori-šnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podleh-nik, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale). Direktor CSD Ptuj mag. Miran Kerin je na slovesnosti posebno zahvalo izrekel upokojeni socialni delavki Vlasti Vučak, ki se je pred desetimi leti maksimalno vključila pri postavljanju Varne hiše in ob tem opravila ogromno prostovoljnega dela. V Varni hiši Ptuj je bilo do sedaj nastanjenih 126 žensk in 127 otrok MDDSZ je 18. 2. 2013 izdalo sklep o sofinanciranju programov socialnega varstva v obdobju od 2013 do 2017, s katerim je program Varna hiša Ptuj pridobil že drugo petletno financiranje s strani MDDSZ. V letih 2008 in 2014 so s strani Socialne zbornice Slovenije pridobili strokovno verifikacijo javnega socialnovarstvenega programa. K ustvarjanju boljših pogojev za delovanje programa prispevajo tudi različni donatorji. Nasilju je treba reči odločen NE! Predstavnica ministrstva Marjeta Ferjan Istenič je na slovesnosti povedala, da je bila pred osmimi leti vzpostavljena mreža dvanajstih koordinatorjev za preprečevanje nasilja, leta 2008 pa je bil sprejet tudi Zakon o preprečevanju nasilja v družini. Trenutno je v mreži materinskih domov in varnih hiš v Sloveniji zagotovljenih 430 mest. Dobro deluje tudi mreža kriznih centrov, od katerih jih je deset namenjenih samo otrokom. Večina teh programov je nastala na pobudo nevladnih organizacij, ki iz leta v leto postajajo pomembnejši del sistema socialnega varstva. V imenu MO Ptuj je spregovoril tudi župan Miran Senčar in med drugim izpostavil nujnost nične tolerance do nasilja na vseh ravneh, sistemski in širše družbeni, in ob tem izrazil željo, da bi Varna hiša imela čim manj uporabnic. Posebno zahvalo je namenil delavkam CSD Ptuj za uspešno izvajanje programa in tudi vsem prostovoljcem. SOCIALNO VARSTVO 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 Z Lokalno akcijsko skupino o mladih in drogah - 1. del Droge in mladi so ena prednostnih strokovno-poli-tičnih tem na evropski in nacionalni ravni. Krovni cilj različnih strateških, programskih, akcijskih dokumentov je omejevanje škode, ki jo za ljudi, skupnosti in družbo kot celoto predstavlja zloraba tako prepovedanih kot dovoljenih drog. Dr. Mitja Muršič, socialni pedagog, kriminolog To škodo in številne težave mladih, ki uporabljajo droge, lahko povežemo z neustreznimi družbenimi razmerami, na primer s soci-alno-ekonomskimi prikrajšanji in neprimernim odzivanjem družbe na problematiko drog, vključno z zgražanjem, negativnim označevanjem, odklanjanjem in nestrpnim izključevanjem njihovih uporabnikov. »Vojna proti drogi« droge dramatično predstavlja kot največje zlo v družbi. Glede alkohola so prevladujoča merila bistveno bolj prizanesljiva, kljub poznanim škodljivim posledicam in razširjenosti zlorabljanja te udomačene droge. Uporaba drog v obstoječih družbenih okoliščinah ostaja eden glavnih dejavnikov umrljivosti med mladimi v Evropi, neposredno zaradi prevelikega odmerka droge ali mešanice drog, posredno pa zaradi bolezni, nesreč, nasilja in samomorov, povezanih z zlorabo drog. Problematika drog v Evropski uniji postaja vse bolj zapletena, pojavljajo se vedno novi izzivi. Stanje je sicer na splošno stabilno, v zadnjih letih se kaže celo umirjanje razširjenosti uporabe ustaljenih prepovedanih drog med mladino, tudi v Sloveniji. Hkrati pa se pojavljajo nove grožnje, saj se množičnost in raznovrstnost psihoaktivnih snovi vztrajno povečujeta, prav tako njihova dostopnost in dosegljivost mladim. Gre za številne nove droge z izjemno močnim učinkom, ki so zakonsko še nenadzorovane. V zadnjih letih tudi v Sloveniji narašča število uporabnikov teh snovi med mlajšimi uporabniki drog. Glede družbeno dovoljenih drog podatki za Slovenijo kažejo, da se mladi vse bolj zavedajo tveganj za zdravje ob uporabi tobaka in alko- hola. Vse manj jih je naklonjenih prostemu dostopu brez omejitev. Najbolj razširjena prepovedana droga med mladimi ostaja konoplja. Slovenija pri uporabi konoplje med srednješolsko mladino nekoliko izstopa v primerjavi s povprečjem evropskih držav. Večji delež mladih poroča o uživanju konoplje, od povprečja evropskih vrstnikov pa odstopajo tudi z večjim deležem tistih, ki menijo, da redna uporaba konoplje ni tvegana in da je ta droga zlahka dostopna. Vse manj se jih tudi strinja s prepovedjo konoplje. Predstavljanje konoplje kot povsem neškodljive zdravilne rastline bi lahko povečalo tveganja negativnih posledic uporabe konoplje med mladimi. Tveganjem so bolj izpostavljeni mladi, ki konopljo uporabljajo dnevno ali skoraj dnevno in v večjih odmerkih. V Evropi se veča delež uporabnikov konoplje, ki zaradi psihiatričnih simptomov ali drugih posledic poiščejo ambulantno strokovno pomoč, pogosto v povezavi z al-koholiziranostjo. V luči vedno novih tveganj in izzivov za mlade je nadvse pomembno, da tudi v lokalnem okolju ustvarjamo varovalne razmere, ki mladega človeka spodbujajo k življenju brez drog. Mladi kot družbeno ranljiva skupina imajo pravico do zaščite pred življenjskimi okoliščinami, ki pogojujejo uporabo drog. Omogočiti jim je treba vsestransko dejavno in smiselno vključenost v skupnost, da bodo imeli odprto prihodnost in obilje privlačnejših izbir od droge. Potrebujejo verodostojne informacije o učinkih, tveganjih in možnostih manj nevarne uporabe drog. V vzgojno-izobraževalnem procesu naj bodo deležni tudi učenja osebnostne odpornosti proti škodljivim zgledom in vplivom, zlasti v zahtevnih življenjskih okoliščinah. Za tiste mlade, ki se drogam kljub vsemu ne odrečejo, pa je treba vzpostaviti pogoje za manj škodljivo uporabo in zagotoviti dostopnost ustrezne strokovne pomoči. Skupna prizadevanja različnih akterjev na področju preprečevanja odvisnosti mladih usklajuje Lokalna akcijska skupina kot posvetovalno telo župana in Mestnega sveta. Naslednjič bomo predstavili njen povzetek izbranih rezultatov letošnjega raziskovalnega »posnetka stanja« glede uporabe drog med mladimi na Ptujskem. Plaketa Državnega sveta RS najzaslužnejšim prostovoljcem tudi Ani Ostrman Tanja Ostrman Renault Osebni fotoarhiv V Državnem svetu Republike Slovenije je v počastitev mednarodnega dneva prostovoljcev in kot odraz sodelovanja Državnega sveta in civilne družbe pri širjenju prostovoljstva 5. decembra potekala slavnostna podelitev plaket Državnega sveta RS najzaslužnejšim prostovoljcem za leto 2014. Med prejemniki je tudi Ptujčanka, Ana Ostrman, ki jo je predlagala državna svetnica mag. Dari-ja Kuzmanič Korva na podlagi večletnega delovanja kot prostovoljka, kot pobudnico številnih projektov na področju višje kako- vosti življenja za starejše, kot članico Strokovnega sveta ZDUS in predsednico Programskega sveta programa Starejši za starejše, izo-braževalko prostovoljk in prostovoljcev v programu, predsednico Društva upokojencev Optimisti, aktivno na področju zagovorni-štva pravic starejših. V okviru Zveze društev upokojencev vodi tudi aktivnosti na področju preprečevanja nasilja nad starejšimi. Svoje znanje, izkušnje, energijo in življenjsko moč nesebično razdaja vrstnikom in s tem marsikomu olajša življenje. Vztrajno se bori za človekove pravice starejših, tako z dejanji kot vzgledom. 21 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 MLADI ZA MLADE 10 let Leo kluba Ptuj Dobrodelni Leo klub Ptuj letos praznuje 10-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so v klubu izdali zbornik, v katerem so predstavili Leo in Lions gibanje ter različne utrinke iz zadnjih desetih let dobrodelnega delovanja na širšem ptujskem območju. Svojih prvih deset let uspešnega delovanja so zaznamovali tudi s slavnostno sejo in dobrodelno gledališko predstavo v sodelovanju z Mestnim gledališčem Ptuj. Del zbranih sredstev od nakupa vstopnic so namenili za štipendiranje skoraj slepega študenta Luke Cvetka. Besedilo in foto: Bron ja Habjanič Poslanstvo lionizma danes zaznamuje geslo We Serve - Pomagamo Zametke organizirane pomoči, dobrodelnost, so leta 1917 poimenovali s smelim izrazom lionizem. Temelj za ustanovitev humanitarnega gibanja je bila človekoljubnost, pomoč sočloveku v stiski. Prelomno leto v delovanju je pomenila konvencija v Cedar Pointu v Ohiu, ko je pred zbranimi nastopila Helen Keller, ameriška gluhonema in slepa pisateljica, ki je s svojim slovitim pronicljivim govorom dala lionizmu novo smer delovanja - boju proti slepoti. Poimenovala jih je »vitezi slepih v boju proti temi«. 29. novembra ob izdaji zbornika novinarska konferenca v Hotelu Mitra Zbornik sta na novinarski konferenci predstavila sedanja predsednica kluba Maja Zupanič in urednik Saša Ljubec, ki je bil hkrati tudi vodja projekta desete obletnice kluba, saj je vsa leta aktiven član. Izdajo zbornika je omogočilo podjetje ATC Gutta, d. o. o. Po novinarski konferenci je sledila slavnostna seja, pridružili so se ji tudi Gaber Marolt, takratni predsednik Zveze Leo klubov Slovenija, distrikt 129, Slovenija, Urša Golob, sedanja predsednica, ptujski lioni Jurij Šarman, Roman Kališnik, Samo Ekart in sedanji predsednik Lions kluba Ptuj Ivan Božičko. Jurij Šarman, guverner Zveze Lions klubov, distrikt 129, Slovenija, tudi eden izmed pobudnikov ustanovitve Leo kluba Ptuj, je v zborniku zapisal naslednjo misel: »Člani in članice Leo kluba Ptuj, tako ustanovni kot sedanji, prevzeli ste in prevzemate odgovornost, da v svojem ožjem lokalnem okolju in tudi širše kot aktivni državljani te države in mednarodne skupnosti poskušate ustvarjati pozitivne spremembe in tako prispevate svoj delež k boljšemu svetu. Tudi vnaprej naj bo vaše delovanje usmerjeno k izpolnjevanju našega skupnega poslanstva.« »Pred desetimi leti sem kot ustanovni član Lions kluba Ptuj in kot takratni aktualni klubski predsednik v lionističnem letu 2004/2005 veliko razmišljal o poslanstvu li-onizma in o prihodnosti kluba, ustanovljenega leta 1998. Svoj letni program dela sem predstavil na skupščini kluba maja 2004, v katerem sem izpostavil tudi željo in potrebo po ustanovitvi Leo kluba Ptuj, katerega botrstvo bi prevzel naš matični klub. Skupščina je potrdila moj letni program dela ter kolega Lions Romana Kališnika in Jurija Šarmana za člana projektne skupine za ustanovitev lionističnega podmladka. Pri ustanavljanju Leo kluba me je vodila misel, da je vsak mlajši posameznik, ki je pripravljen narediti kaj dobrega za tistega, ki potrebuje pomoč, izjemno dragocen, ne le za leoistično in lioni-stično gibanje, ampak družbo kot takšno,« se ustanovitve kluba pred desetimi leti spominja njen pobudnik dr. Aleš Gačnik. »Žal sistem pogosto zaobide ljudi, ki pomoč resnično potrebujejo, a je zaradi različnih vzrokov, predvsem birokratskih, niso deležni. To vrzel poskušajo zapolniti različne dobrodelne organizacije, med drugimi tudi lionsi in leoti, ki pomagamo tam, kjer drugi ne morejo,« pravi Vasja Strelec, usta- novni predsednik Leo kluba Ptuj v Leo letu 2004/2005. »Menim, da mora imeti vsak član kluba občutek za solidarnost, sočloveka in dobrodelnost. Nagrada za naše dobro delo so otroški nasmeh in tople besede posameznikov, ki jim uspemo polepšati dan, teden ali praznik. To je moje vodilo delovanja v Leo klubu Ptuj. V klubu si bomo v prihodnje prizadevali za še tesnejše sodelovanje Tina Turk Za vse oboževalce dobrega starega rocka je v Centru interesnih dejavnosti Ptuj sredi novembra potekal koncert z naslovom Tribute to Guns n' Roses & Bon Jovi. To je bil po času še eden izmed vrste koncertov z naslovom Tribute to ..., torej tematskih večerov, posvečenih znanim zasedbam in pevcem iz sveta popularne glasbe. V preteklih letih so se v CID-u zvrstili še Tribute to Jimi Hendrix, Beatles, Nirvana, Michael Jackson in Led Zeppelin. Ob dejstvu in spoznanju, da tovrstni projekti pritegnejo veliko število poslušalcev in ob že uveljavljenih zasedbah dajo možnost še mladim, največkrat ptujskim, manj uveljavljenim bendom, se bo po besedah zaposlenih v CID-u ta tradicija nadaljevala tudi v prihodnosti. Osemdeseta leta so zaznamovali dolgi lasje, raztrgane kavbojke in usnjene jakne, trakovi v laseh, vir-tuozni kitaristi ter veliko žuranja pred koncerti, med njimi in po njih. Mnoge aktualne hard rock in heavy metal glasbene zasedbe so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja že razpadle ali na silo spremenile prvotne zasedbe, le redke pa so se obdržale do danes. Ob bendih, kot so Metallica, Motley Crue, Poison, Aerosmith, Van Halen, Skid Row in mnogih drugi, sta v drugi polovici osemdesetih let nedvomno izstopali ameriški skupini Guns n' Roses in Bon Jovi. Stil skupine, nastopi na odru in videz "slabih fantov" so pripomogli, da so GNR postali dominantni v svetu hard z vzgojno-izobraževalnimi zavodi, organizirali dobrodelne stojnice ter akcije zbiranja materialnih in denarnih sredstev. Prav tako bomo poglobili že sedaj uspešno delo s slepimi in slabovidnimi. Pomoč želimo pridobiti tudi preko drugih, do sedaj neizkoriščenih poti, zato se bomo intenzivneje povezali z osnovnimi in srednjimi šolami,« pa misli o delovanju Leo kluba Ptuj sklene Maja Zupanič. rock scene v kasnejših osemdesetih in zgodnjih devetdesetih. Približno tri desetletja po nastanku obeh skupin sta se v že omenjenem sobotnem večeru v prvem delu koncerta predstavili ptujski zasedbi »Rock Ladies« v zasedbi Kaja Maroh - vokal, Taja Islamovič -solo kitara, Lucija Sevšek in Eva Veselič - ritem kitara in »Young Gunz« (po novem The Bencex) v zasedbi Evelina Soršak - vokal, Jure Pišek in Tomaž Tepeš - solo in ritem kitara, Gašper Bračič -bas kitara, Miha Kosi - bobni. Ti zasedbi sta nastali pod okriljem njihovega prizadevnega mentorja Marka Korošca, izjemnega glasbenika, predvsem kitarista, ki svoj trud in ljubezen do glasbe prenaša na mlade glasbenike. Benda sta zaigrala znane skladbe skupine Guns n' Roses in zelo pozitivno presenetila občinstvo. Skoraj nabito poln CID je po krajšem odmoru navdušeno sprejel brežiške rockerje Broken Arrow (Matjaž Predanič - vokal, Bor Marolt - kitara, Rok Marolt - kitara, Rok Piltaver - bas in Jani Predanič - bobni), ki so pred časom izdali svojo prvo zgoščenko in posneli videospot za skladbo Have A Little Love. Zasedba je v prvem delu nastopila s prepričljivimi priredbami skupine Bom Jovi, v drugem delu svojega nastopa pa so ptujskemu občinstvu predstavili še nekaj avtorskih skladb ter znane hite skupin Poison, Sank Rock in Van Halen. Skupina je občinstvo navdušila z zelo energičnim, prepričljivim in dolgim nastopom. Ptujska rock zabava 22 SPORT 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 OKOLJE IN PROSTOR Uspešno leto Kinološkega društva Ptuj Kinološko društvo Ptuj (KD Ptuj) iz leta v leto pridobiva nove člane, njihova vzorna organiziranost in delovanje pa sta vse opaznejša tudi v širšem mestnem okolju. Kinologi po vsem svetu in tako tudi na Ptuju zasledujejo plemenite cilje: ljubezen do živali, okolja, do sebe in do vseh drugih ljudi. Zato so si pri KD Ptuj pred članstvo prioritetno postavili informiranost o njihovem plemenitem delovanju in animiranje ljubiteljev narave, da se jim v društvu pridružijo. Milica Mohr_ Foto: Tadeja Kavčevič je športna disciplina, v kateri se v harmonijo združita aktivnost človeka in psa. Začetek oktobra je že po tradiciji rezerviran za Čihalov memorial, letos v obliki regijskega tekmovanja šolanih psov (Stanko Čihal je bil legendarni ptujski kinolog, eden pionirjev kinologi-je v mestu ob Dravi). Sledila je še nadvse pomembna društvena tekma šolanih psov, revija, kjer se preveri vse novo pridobljeno znanje. Na družabni prireditvi, ki je sledila tekmovanju, pa so na druženju padle številne ideje o prihodnjem delu in tudi o bodočih akcijah. Vrhunec tekmovalnega leta je namreč šele prihajal: veliko državno prvenstva v sledenju Leto 2014 v KD Ptuj ocenjujejo kot zelo uspešno. Temelj društvenega delovanja so tečaji novih vodnikov in usposabljanje že obstoječih. Z junijskimi izpiti se je končal prvi, spomladanski sklop šolanja, 30. novembra pa so svoje znanje pokazali še jesenski tečajniki. Ugotovljeni rezultati so bili zelo spodbudni, z novimi vodniki so zelo zadovoljni v društvu, brez pripomb pa so ostali tudi sicer strogi sodniki. Ni malo članov, ki se radi preizkušajo tudi na tekmovanjih. V KD Ptuj jih prirejajo vsako leto, letošnje pa je bilo še posebej pestro. Začelo se je z velikim mednarodnim tekmovanjem v agilitiju. To Ni malo članov, ki se radi preizkušajo tudi na tekmovanjih. (28. in 29. novembra je potekalo na društvenem poligonu v Budini in v okolici) je na Ptuj privabilo številne tekmovalce, navijače in v mestu pričaralo čudovito vzdušje. Prvenstva se je udeležilo 40 tekmovalcev iz vse Slovenije, tudi dva domačina, ki sta nas navdušila: Zlatko Voglar je s psičko Gipsy Leomegy po programu IPO-3 osvojil prvo mesto, Milan Bog-danovič s psičko Dino pa četrto po programu IPOFH. Kljub slabemu vremenu je bila tekma zelo napeta in razburljiva. Tekmovalce sta po tekmi nagovorila predsednik društva Elvis Denič in predstavnica MO Ptuj Nataša Vuk, ki je v družbi predstavnika državne kinološke zveze Mirana Marša tudi podelila pokale. Svoje delo je brezhibno opravilo tudi tehnično osebje: vodja prireditve Bojan Debeljak ter sodnika Roman Hoefferle in Vojko Kosem. Matjaž Horvat z Akademije bojevniških veščin Ptuj postal mojster mečevanja Matjaž Horvat je 30. oktobra na Akademiji bojevniških veščin (ABV) Ptuj opravil izpit za mojstrski naziv 1. DAN v iaidoju - črni pas v samurajskem mečevanju. Matjaž je zraven tega tudi mojster veščine aikida. Bron ja Hab janič 24. mojstrski naziv, ki je bil podeljen na akademiji v veščini samurajskega mečevanja Pred izpitno komisijo, predsedoval ji je Silvester Vogrinec (6. DAN), strokovni vodja ABV Ptuj, je Matjaž osvojil črni pas v iaidoju. Do sedaj je to že 24. mojstrski naziv, ki je bil podeljen na akademiji v veščini samurajskega mečevanja. V društvu vadijo tri oblike mečevanja: iaido (hiter poteg ka-tane, samurajske sablje), kenjutsu (veščina mečevanja z lesenimi Foto: Silvester Vogrinec meči) in kendo (športno mečevanje pod zaščitno opremo). Matjaž Horvat se je začel ukvarjati z borilnimi veščinami leta 1977 v Judo klubu Drava Ptuj. V letih 1979-1983 je vadil judo v Judo klubu Bežigrad v Ljubljani in nato še od 1983 do 1985 v Judo klubu Akademac v Beogradu. V judu je tudi tekmoval in osvojil 2. KYU modri pas. Jiu-jitsu je treniral v letih 19791983 v prej omenjenih klubih in dosegel 4. KYU oranžni pas. Med letoma 1997 in 1999 je tre- Matjaž Horvat iz Akademije bojevniških veščin Ptuj se z borilnimi veščinami ukvarja že vse od leta 1977. niral v Kung fu klubu Ptuj. Aikidu se je pridružil leta 1999 na ptujski akademiji, mečevanju pa leta 2009. Večkrat je sodeloval na pri- kazih borilnih veščin, ki jih je izvedla akademija. Je član izvršnega odbora ABV Ptuj in predsednik komisije za stike z javnostjo. 23 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 OKOLJE IN PROSTOR Za Ptujčanko Ano Ekart in njenega plesalca Ivana Jarneca odlično plesno leto Vedno uspešnejša plesalca Ana in Ivan sta letošnjo jesen plesala med najboljšimi na svetu Mateja Renko Potem ko sta naša mlada predstavnika slovenske reprezentance na tovrstnem športnem področju natančno po zastavljenem cilju dosegala odličja drugega za drugim, se jima je s tem uresničila tudi največja želja - dobiti vstopnico za udeležbo na svetovnem prvenstvu. Letos je potekalo v Madridu v Španiji, kjer je v kategoriji mladincev plesalo trideset parov, med katerimi sta Ana in Ivan konkurirala v polfinalu ter tako postala člana najboljše svetovne plesne dvanajsterice pri mladincih. Eno izmed največjih tekmovanj, na katerih sta nastopila, je bil Mednarodni plesni turnir Maribor open 2014 in je potekal ves konec tedna, od 5. do 7. decembra. Gre za zelo pomembno plesno prireditev v evropskem prostoru, saj se je vsak dan na plesišču predstavilo več kot 400 parov iz 34 držav. Dogodek je organiziran na visoki ravni, kar je mogoče videti tudi po udeležbi različnih tujih ponu- dnikov plesne opreme in tovrstnih dodatkov ter obiskovalcih iz vseh prisotnih držav. Prvi dan je bila na vrsti kombinacija desetih plesov. V mladinski kategoriji je nastopilo 28 parov, med katerimi je ptujsko-varaždinski par dosegel 2. mesto. V soboto so v njuni kategoriji plesali latinskoameriške plese. Ta večer je bil še posebej slovesen, saj se je v polni dvorani Tehniškega šolskega centra pred navdušenimi navijači, ki smo resnično uživali ob pogledu na čudovite plesalke in plesalce, predstavilo kar 556 parov. Med 51 plesnimi pari sta ta večer dosegla 5. mesto ter s tem priplesala finale kot edina predstavnika Slovenije v tej kategoriji, naslednji dan pa še v standardu med 60 pari 4. mesto. Ana in Ivan se vsako leto udeležita več kot 20 tekmovanj v organizaciji Plesne zveze Slovenije in drugih po Evropi. Letos sta oba postala srednješolca, zato se morata poleg novih šolskih obveznosti tudi drugače organizirati. Oba obiskujeta gimnaziji v Mariboru, Ana Prvo in Ivan Drugo. Čeprav je bil vpis na slovensko srednjo šolo zanj velik korak v življenju, pravi, da se tu počuti odlično, saj mu pri znanju slovenščine, ki jo je sicer že prej skoraj popolnoma obvladal, ter pri vključevanju v zanj novo življenjsko okolje sošolci, prijatelji in profesorji radi in prijazno pomagajo. Ob koncu leta sta si prikupna plesalca že zastavljata nove cilje. Z januarjem 2015 bosta zaradi starostne omejitve namreč iz mladinske prestopila v drugo kategorijo, k starejšim mladincem. V tej skupini sta se na tekmah že nekajkrat preizkusila in dokazala, da bosta tudi tu z lahkoto dosegala najvišja mesta. Boštjan Renko po ohranitvi lanskih odličij naslednje leto v Ameriko in poslovni svet Tridesetletni Ptujčan, ki se že 17. leto redno ukvarja s fitnesom, je letos naredil še en odločen korak naprej proti svojemu cilju - na najprestižnejšem tekmovanju na področju tega športa Arnold Classic v španskem Madridu se je z odličnim drugim mestom v svoji kategoriji zapisal v zgodovino slovenskega bodybuildinga. Mateja Renko Vzdrževanje pripravljenosti Medtem ko se je po petih letih premora lani ponovno odločil podati med tekmovalce in v močni konkurenci ostal nepremagljiv, pa je letos rezultate s svojo vrhunsko telesno pripravljenostjo le še izboljšal. Pri teh letih in po vseh dozdajšnjih izkušnjah mu vsako Osebni fotoarhiv tekmovanje predstavlja še večje veselje, saj je sčasoma skozi različne vrste priprav popolnoma preučil delovanje svojega telesa, zato z lahkoto zmore doseči idealno pripravljenost že v zelo kratkem času. Uresničitev največjega cilja že spomladi 2015 Boštjan se je letošnjo jesen udeležil tradicionalnih mednarodnih in slovenskih tekmovanj, kjer je ponovno dokazal, da po kakovosti svojih telesnih proporcev še vedno spada na sam vrh. Vsaka prisotnost na teh prireditvah pa zanj pomeni etapni cilj do tistega glavnega - stopiti na ameriški oder, na katerem je mesto rezervirano le za najboljše bodybuilderje na svetu. Prestop v poslovni svet Kljub dobremu poznavanju ustreznih pristopov pri treningih in načinu prehranjevanja si ves čas postavlja nove izzive, s katerimi svoje bogato znanje, zlasti iz osebnih doživetij, vedno pogosteje posreduje tudi drugim in jim 24 ŠPORT / OBVESTILA 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 tako pomaga pri uvajanju v zdrav način gibanja ter življenja. Zaradi vedno večjega povpraševanja in zato, da bi svoje izkušnje naredil javnosti čim bolj dostopne, se je odločil tudi za poslovno pot, ki jo bo začel že januarja 2015, z odprtjem svoje trgovine s športno prehrano na Ptuju, katere vsebina je takšna, da uporabnikom nudi izbiro, prilagojeno načinu sodobne- ga časa. Poleg tega bo organiziral različna svetovanja, degustacije in oblike treningov, ki temeljijo na najsodobnejših ter njegovih izvirnih programih različnih vrst, primernih za vse starostne skupine za ženske in moške, česar se že zelo veseli. Vzdrževanje motivacije Biti ves čas v polnem delovnem elanu zmorejo le redki, tisti, ki neomajno verjamejo v svoje sanje in brezpogojno sledijo svojim jasno zastavljenim ciljem. Ko po vztrajnem in odgovornem delu pridejo rezultati, je vse prizadevanje poplačano z najlepšo nagrado -osebnim zadovoljstvom in s potrditvijo, da je vredno zaupati v prihodnost. Med pogovorom nam je Boštjan med drugim zaupal enega izmed svojih najmočnejših sloganov: »Kar je drugim težko, jaz počnem z navdušenjem.« Ob koncu je še dodal, da vsem priporoča vsaj kakšno majhno spremembo, saj te človeka ohranjajo vitalnega, mu vzbujajo željo po novem in že z najmanjšimi premiki prinašajo veliko veselja. Uspešen tekmovalni tandem - Silvo Kralj in psička Ira Silvo Kralj se je s svojo psičko Iro letos uspešno udeleževal mednarodnih in državnih lovskih kinoloških tekmovanj. Med drugim sta se udeležila mednarodnega tekmovanja na Češkem - Memoriala Jindricha Steinitze, največje delovne preizkušnje za ptičarje v Nemčiji - Dr. Kleemann prufung in državnega tekmovanja v vodnem delu na Igu pri Ljubljani. Mateja Tomašič Osebni fotoarhiv Silva Kralja Član Lovske družine Jože Lacko Ptuj Silvo Kralj je vodnik lovske psičke, nemške kratkodlake pti-čarke z rodovniškim imenom Ira Lovrenška. Po uspešnih tekmah na državnem nivoju sta se 15. avgusta udeležila dvodnevnega tekmovanja na Češkem, imenovanega Steinitze pokal. To je eno najtežjih tekmovanj za ptičarje na mednarodni ravni. Bila sta edina predstavnika iz Slovenije in dosegla 337 od možnih 343 točk in s tem 1. nagradni razred. Mesec dni kasneje sta se udeležila državnega tekmovanja v vodnem delu na Igu, kjer sta uspešno branila lanskoletni naslov državnih prvakov. Ira je že drugič zapored postala državna prvakinja v vodnem delu z doseženimi vsemi možnimi točkami in 1. nagradnim razredom. Vse te odlične rezultate sta potrdila še z udeležbo na največji delovni preizkušnji za ptičarje, to je preizkušnja dr. Kleemanna, kjer se zberejo najboljši psi iz vsega sveta. Do letos je to preizkušnjo iz Slovenije opravil le en pes. Preizkušnja je potekala tri dni, od 2. do 4. oktobra, v Nemčiji. Silvo in Ira sta dosegla vse možne točke in s tem 1. nagradni razred. Od 134 prijavljenih psov, ki so za nastop na preizkušnji dr. Kleemanna morali opraviti vsestransko upo-rabnostno preizkušnjo s 1. nagradnim razredom in krvno sled, je preizkušnjo uspešno zaključilo le 51 psov. Silvo pa se z Iro uspešno udeležuje tudi državnih in mednarodnih razstav psov, kjer je letos osvojila naziv mednarodna prvakinja v lepoti. Za vse uspešne rezultate ji je Mednarodna kinološka zveza (FCI) potrdila še mednarodno prvaštvo v lepoti in v delu. Njuna kariera je sedaj popolna. Dosegla sta vse, kar se s to pasmo doseči da, tudi na svetovni ravni. Silvo Kralj ima skupaj s svojo hčerko Amando, ki je prav tako uspešna kinologinja, članica ŠKD Canis, psarno 'Kralj' lova. Ira Lovrenška pa sedaj pričakuje mladičke. Ob zaključku uspešnega tekmovalnega leta se Silvo za pomoč in podporo pri delu s psi zahvaljuje svoji družini in vsem, ki so mu pomagali pri osvojitvi teh rezultatov. Silvo Kralj s psičko Iro Lovrenško na najprestižnejšem mednarodnem tekmovanju za ptičarje v Nemčiji v Obvestilo Četrtne skupnosti Ljudski vrt Tanja Meško Tonejc, predsednica Sveta ČS Ljudski vrt Spoštovani Ptujčanke in Ptujčani Četrtne skupnosti Ljudski vrt! Obveščam vas, da se je Svet Četrtne skupnosti Ljudski vrt 11. decembra sestal na svoji 2. redni seji in sprejel odločitev, da vas bomo skušali o svojem delovanju obveščati tudi preko mesečnika Ptujčan. Svoje pobude, predloge in pripombe, ki se nanašajo na Četrtno skupnost Ljudski vrt, nam lahko posredujete tudi v elektronski obliki na naslov: ljudski.vrt@moptuj.si. Za tiste, ki se o težavah, ki vas pestijo v četrtni skupnosti, raje pogovorite v živo kot pa pišete, bo v letu 2015 vsako sredo med 16. in 18. uro v prostorih Doma krajanov Ljudski vrt, Rimska ploščad 24, na razpolago eden od članov Sveta Četrtne skupnosti Ljudski vrt. V imenu članov Sveta in v svojem imenu vam želim prijazne praznične dni ter srečno in zdravo leto 2015. 25 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 PRIREDITVENI VODNIK mpP MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ PROGRAM JANUAR 2015 Razstavišče FO.Vi 2 in Mestno gledališče Ptuj Benjamin Kumprej - razstava Rudarska pojedina Razstavišče je odprto ob sobotah od 10. do 12. ure. Dane Zajc Petelin se sestavi Rok Viičnik Mali priročnik biznisa Od pizdeka do tajkuna ob 19.30 za izven Rok Viičnik Mali priročnik biznisa Od pizdeka do tajkuna ob 19.30 za izven Letni baletni nastop Glasbene šole Karol Pahor Ptuj ob 17.00 za izven Letni baletni nastop Glasbene šole Karol Pahor Ptuj ob 17.00 za izven Letni baletni nastop Glasbene šole Karol Pahor Ptuj ob 10.00 za izven I vid Svetna ABC oder KRIEG (Quasi una fantasia) Gostuje Muzeum Ljubljana ob 19.30 za izven Maruša Kink. Veliki pok - premiera Koproducent Zavod Margareta Schwarzwald in CD Ljubljana ob 19.30 v Mestnem gledališču Ptuj Rok Viičnik Mali priročnik biznisa Od pizdeka do tajkuna ob 19.30 za izven Maruša Kink Veliki pok Koproducent Zavod Margareta Schwarzwald in CD Ljubljana ob 9.30 in 11.00 za šole in izven Rok Viičnik Mali priročnik biznisa Od pizdeka do tajkuna Prrdržuiemo s p, ob 19.30 za izven Dn Telefon 02 749 32 50 (tajništvo in blagajna) Telefaks 02 749 32 51 Elektronska pošta info@mgp.si, www.mgp.si Filmi v Mestnem kinu Ptuj v decembru in januarju Praznični Kino vrtiček: Ježek in vran pričarata božič in filmska ustvarjalnica in igralnica Ta veseli december in obisk dedka Mraza in tete Zime. Za otroke brezplačno!; Večna najstnica; Oblaki nadSils Mario (nominacija za zlato palmo, Cannes 2014); Eksodus: Bogovi in kralji (novi spektakel Ridleya Scotta); Paddington (sinhronizirano v slovenščino); Ljubezen je čudna reč (Liffe 2014); Jauja: Raj na Zemlji (nagrada FIPRESCI, Cannes 2014/Liffe 2014); Noč v muzeju: Skrivnost grobnice; Sedmi sin, Gašper in Petra - najboljša prijatelja in filmska igralnica in ustvarjalnica Kako se počutim danes?; Sveta obvoznica (zlati lev, Benetke 2013); Hotel in Pogovor o(b) filmu: Od resnobnosti do siljenja na smeh; Gašper in Petra na zimskih počitnicah (sinhronizirano v slovenščino); Gozdovi so še vedno zeleni (novi film Marka Naberšnika/Liffe 2014); Zimsko spanje (zlata palma, Cannes 2014/Liffe 2014); Medena koža; Poti k zvezdam (nominacija za zlato palmo, Cannes 2014/Liffe 2014); Neuklonljiv (novi film Angeline Jolie); Amazonija; Višja .sila (Liffe 2014); Podrobnosti o sporedu Mestnega kina Ptuj najdete na www. kinoptuj.si. Dogodki v CID-u in Mestnem kinu Ptuj Sobota, 10. januar, 10:00, Mestni kino Ptuj Kino vrtiček: Gašper in Petra - najboljša prijatelja & Kako se počutim danes? Filmska ustvarjalnica in igralnica Gašper in Petra - najboljša prijatelja (Karsten og Petra blir bestevenner, Arne Lindtner N^ss, Norveška, 2013, 74 min, 4+, sinhronizirano v slovenščino) je ljubek igrano-animirani film, narejen z mislijo na najmlajše otroke (4+). V pofilmski ustvarjalnici in igralnici se bomo spraševali, kako se počutim danes? in izdelali unikatne, pisane kazalnike počutja. Četrtek, 15. januar, 19:00, Mestni kino Ptuj Pogovor o(b) filmu Hotel: Od resnobnosti do siljenja na smeh Projekcija filma in predavanje dr. Mitje Muršiča Po projekciji provokativnega švedskega filma Hotel (Hotell, Lisa Langseth, Švedska, 2013, 99 min), v katerem skupina naključnih prijateljev razvije nenavaden način soočanja s takšnimi in drugačnimi težavami, bo pod naslovom Od resnobnosti do siljenja na smeh svoje vtise o filmu z vami delil Ptujčan dr. Mitja Muršič, socialni pedagog, kriminolog in transakcijski analitik - svetovalec. Morda ne pride sam. Petek, 23. januar, 21:00, CID Ptuj Jazz v CID-u: Jam Session z zasedbo Otmar Taber trio Mladi kitarist Otmar Taber je kot dijak KGL in učenec priznanega kitarista Janija Modra dosegel največje število točk in prvo nagrado na letošnjem državnem tekmovanju TEMSIG v Kopru. Vstopnine ni. Sobota, 24. januar, 21:00, CID Ptuj Jazz v CID-u: Nicole Herzog & Bernd Reiter Trio feat. Vid Jamnik Nicole Herzog (CHE) - vokal, Vid Jamnik (SLO) - vibrafon, Bernd Reiter (AUT) - bobni, Stane Hebar (SLO) - kitara, Luka Herman Gaiser (SLO) - kontrabas. Švicarska pevka z afriškimi koreninami Nicole Herzog velja za izjemen talent, kar je leta 2014 potrdila z osvojitvijo pomembne nagrade Swiss Jazz Award, in očara s toplim vokalom z veliko šarma in elegance. Bernd Reiter je leta 2006 osvojil avstrijsko jazz nagrado Hans Koller Preis. Kot glavni solist se bo predstavil čudežni deček na vibrafonu Vid Jamnik, ki je kljub rosnim 19 letom že diplomiral na konservatoriju v Celovcu ter trenutno izpopolnjuje svoje znanje na univerzi Berklee v Bostonu. Razburljiv večer jazza na visoki ravni! Vstopnina 7 EUR. Sreda, 28. januar, 13:00, Mestni kino Ptuj Z dojenčkom v kino: Medena koža Posebna projekcija za mlade starše z dojenčki Z dojenčkom v kino je program Mestnega kina Ptuj, namenjen novopečenim staršem. Več informacij o filmski projekciji, ki je posebej prilagojena za ogled z dojenčki, najdete na http://www.kinoptuj.si/z-dojenckom-v-kino/. Petek, 30. januar, 20:00, CID Ptuj Afera Propolis — lutkovna predstava za odrasle Afera propolis je igrano-lutkovna predstava za odrasle, ki na ravni ureditve sveta čebel raziskuje aroganten in nasilen odnos vladajočih družbenih elit do malega človeka. Kljub resnosti vsebine je predstava zastavljena izjemno duhovito, saj življenjske resnice gledalcu lansira na humoren način in ga na trenutke nasmeji do solz. Vstopnine ni! Sobota, 31. januar, in nedelja, 1. februar, CID Ptuj Uvodno usposabljanje za prostovoljno delo Uvodno usposabljanje za prostovoljce je namenjeno vsem, ki se pripravljajo na prostovoljsko delo, oziroma se še niso udeležili uvodnega usposabljanja. Udeleženci so lahko srednješolci, študenti, brezposelni, zaposleni, upokojenci in tudi vsi drugi, ki jih prostovoljno delo zanima. V sodelovanju s Slovensko filantropijo. In še več! Več informacij o dogajanju v CID-u najdete na www.cid.si. Vse informacije o sporedu in zanimivih dogodkih v Mestnem kinu Ptuj pa vas čakajo na www.kinoptuj.si. Na obeh spletnih straneh se lahko prijavite tudi na e-obveščanje. Gostuje Lutkovno gledališče Maribor ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven OGLASI 24. DECEMBER / GRUDEN 2014 OKOLJE IN PROSTOR â > ptujska Kronika www.petv.tv OD PONEDELJKA DO PETKA OB 18.00,20.00 in 22.00 -lovsko in športno orožje -sTrelivo -oblačila g m w m»sr m imAm j S w A t j 02/ 787 O 999 Ob Grajeni 1, Ptuj hAaaiV^ifo jg Ml TISKAMO! Vizitke Etiketa Kuverte □opisi Letaki Prospekti Zloženke Mailing Mape Koledarji Zvezki Bloki Boni Vabila DVD/CD ovitki TUDI REVIJO KI JO IMATE V ROKAH Namizne podloge Voščilnice Razglednice Diplome Kuponi Jedilni listi Zemljevidi Vstopnice Ceniki Navodila Posebni obrazci Revije Brošure Knjige Darilne vrečke Embalaža CELOVITE STORITVE NA PODROČJU TISKA - OD PRIPRAVE DO ODPREME HITRA ODZIVNOST IN KRATKI IZVEDBENI ROKI OKOLJU PRIJAZNI MATERIALI EVRQGRAFIS d.o.o., Puhova ulica 18, 2000 Maribor, Slovenija T: 02 BOB 92 28, F: 02 601 85 21, E mail: info@evrografis.ai, www.evrografis.si Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS J DOGODKI All inclusive silvestrovanje ob bazenih Grand Hotela Primus Spoznajte hedonizem, kot so ga poznali že stari Rimljani. Cena z vključeno all inclusive večerjo in DJ-em ter animacijo: 60 €/osebo. Rezervacija vstopnic: 02/ 7494 506 Novoletni ples z večerjo in glasbeno skupino Export B 03.01 ob 20. uri Klub Gemina XIII. Grand Hotela Primus 11. sezona Primusovih vinskih zgodb 16.1. ob 20. uri: Klet Ptuj L ^ 30.1. ob 20. uri:Tuja vina-Tikveš Makedonija Vstopnina: 20 €/ osebo Rezervacija omizja: 02 /7494 506 WELLNESS NOVO v savnah Flavia v Grand Hotelu Primus: Vsak petek in soboto od 19:00-23:00 ure Petek: RIMSKO savnanje - razvajanje z rituali iz sivke Sobota: SLADKO savnanje - razvajanje s sadjem in čokoldanimi rituali V omenjenem času lahko koristite tudi hotelske bazene Vespasianus. Ponudba velja do 31.03.2015. PRAZNOVANJA IN ZABAVA Poroke in poročni obredi v Grand Hotelu Primus Kontakt: predrag.canjko@terme-ptuj.si; GSM: 041 352 139 UGODEN VSTOP PONEDELJEK SREDA PETEK VSAK PETEK V TERME PTUJ Dan za otroke in mladino Dan za upokojence Dan za družine Nočno kopanje Ugodnosti veljajo od 5.1. do 13.2.2015: -50% na celodnevno vstopnico Plača 1, kopata se 2! Brezplačno kopanje za do 3 otroke v spremstvu 2 odraslih od 20.00 do 24.00 Termalni Park: -30% Terme Ptuj Pot v toplice 9 2251 Ptuj Grand Hotel Primus: popust na celodnevno vstopnico od ponedeljka do četrtka. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za 1 vstopnico. Kupon je veljaven od 5.1.2015 do 13.2.2015. Cene vključujejo DDV. -30% Terme Ptuj Pot v toplice 9 2251 Ptuj popusta na Rimsko ali sladko savnanje v Grand Hotelu Primus. Kupon velja ob petkih in sobotah zvečer, od 19:00-23:00ure. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za 2 osebi ob enkratnem koriščenju. Kupon je veljaven od 9.1. do 28.3.2015. Cene vključujejo DDV. Wellness: -5€ Terme Ptuj Pot v toplice 9 2251 Ptuj 5 EUR popusta ob nakupu wellness storitev nad 20 EUR. Kupon ne velja za nakup darilnih bonov in se izključuje z drugimi popusti. Velja za 1 storitev. Kupon je veljaven od 5.1.2015 do 13.2.2015. Cene vključujejo DDV. < S 27 vahncr in cUfieLur 2015 tenz@r na vase premoženje Storitve podjetja Vargas-Al: Fizično - tehnično varovanje Servis in montaža sistemov varovanja Varovanje javnih zbiranj Protipožarno varovanje Servis gasilnikov in hidrantov Usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom Trgovino Srečno, zdravo in predvsem varno leto 2015