List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek dežele 6 K. Kdor tiskovnega društva" cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do torka opoidne. — Ne zaprte reklamacije so poštnine proste. K. K. STAATSANWALTSCHAFT MARBURG Ein-dangt am 24 SEP. 1814 T' Marli Balligen Marihfr. dne 24 septembra 1914. Teeaj XLYIIL Avstrijske čete v iji se zbirajo. Cesar obiskuje ranjence. —'"Kclo je kriv vojske? — Na bojišču v Galiciji mir razven spopada pri Sieniawi. — Junaštvo slovenskih vojakov. — V Srbiji upor in kolera. — Sovražno brodovje v Adriji. — Rumunija in Italija sklepata zvezo. — Borba pri Parizu se nadaljuje. — Y Parizu se agitira za kralja. Cesar obišče ranjene častnike in vojake. Dunaj, dne 19. septembra. V soboto popoldne ob 1. uri je naš cesar obis kal ranjene častnike in vojake v bolnišnici v Augar-ten na Dunaju, Spremljal ga je višji dvorni mojster grof Salm-Reiflersoheidt, V preddvorani sta ga čakala soproga prestolonaslednikova, nadvojvodinja Cita, in nadvojvoda Maks, Ko jo pozdravil obe visoki osebi, se je podal v prostore, kjer so se nahajali ranjeni častniki, vseh skupaj 20, Cesar je nar govoril ljubeznjivo vsakega častnika. Vsakega je vprašal o ranah, katere je dobil in tudi v katerih bo1 jih je bil ranjen, D stanju ranjenih častnikov sta poročala cesarju zdravnika dvorni svetnik dr. Hochen-egg in dr. Porges. Cesar je kazal veliko zanimanje o stanju ranjenih častnikov,. Ljubeznjivi način kako je cesar pozdravil svoje ranjene častnike, je ojunačil nekega stotnika, ki je izgubil v bitki desno roko, da je prosil cesarja za dovoljenje, če sme v armadi brez desne roke služiti dalje. Ta prošnja je cesarja tako vidno ganila, da je siotnikovo prošnjo takoj uslišal in mu dovolil, da sme tudi brez desne roke v armadi služiti dalje. Nato se je podal cesar v veliko dvorano, da obišče svoje ranjene vojake. Cesar je govoril z vojaki v njihovem materinem jeziku. Tako je govoril cesar poljsko, češko, hrvaško in madžarsko, kar je navdalo vojake s posebnim veseljem. Za tri vojake je cesar naročil, naj se mu napiše njihove naslove ter bodo ti vojaki deležni posebne cesarjeve milosti. Cesar se je mudil izvanredno dolgo pri svojih ranjenih častnikih in vojakih, in sicer eno oelo uro dalje, kakor je bilo prvotno določeno. Po odhodu cesarja se je bralo na obrazih ranjenih častnikov in vojakov veliko veselje in radost. Vse je globoko ganila cesarjeva ljubeznjivost. Na potu iz Augartena nazaj v Schonbrun je cesarja z velikanskim navdušenjem pozdravljala tisočera množica ljudstva in šolska mladina, ki je stala v vrstah. Kljub visoki starosti je zdravje cesarjevo izvrstno, Cesar skrbi po očetovsko za svoje junake. Junaška deklica. Dunaj, dne 20. septembra. Cesar je določil, da se njegov grad Laxenburg spremeni v začasno bolnišnico za ranjence. Bolnišnico vzame v oskrb Rudeči križ. Dvorni svetnik profesor dr. Hoolienegg, zdravnik v bolnišnici, katero je cesar obiskal, je dobil dne 19. septembra od cesarja pismo, v katerem mu naznanja, da podari ranjeni deklici Rozi Cenoh zlato, 7. briljanti (dragimi kameni) okrašeno vratno verižico, njeni materi pa nakaže znesek 1000 K. Roza Cenoh, 13letna deklica, je kot postrežnica v bojih pri Tiava-Ruski stregla ranjenim vojakom ter jim dajala krepčila. Pri tem človekoljubnem delu jo je zadela sovražna krogla (šrapnel) ter ji zdrobila nogo tako, da so ji jo morali odrezati. Cesar naznanja v pismu, da bo on sam prevzel vse stroške za umetno nogo, katera se naj napravi požrtvovalni deklici. Dne 20. septembra opoldne se je ranjeni deklici Rozi Cenoh v bolnišnici izročil cesarjev dar, namreč zlata, z briljanti okrašena verižica; njeni materi pa darilo 1000 K. Profesor dr. Hochenegg je mlado junaško samaritanko v navzočnosti mnogo zbrane visoke gospode pohvalil in jo slavil kot žrtev domovine. Ob enem se je tudi materi vrle deklice izročilo cesarjevo darilo ter se jo pohvalilo, da je vzgojila tako požrtvovalno hčerko. Avstrijsko-rnsko bojišče, Maribor, dne i22. septembra. Uradno poročilo, ki prihaja z gališkega bojišča, pravi, da se naše čete še zbirajo in razvrščajo v prostorih, ki so jim po drugi bitki pri Lvovu nakazani. Ta premikanja se izvršujejo načrtoma in v najlepšem redu. Dne 17. septembra je sicer ruska infanterijska divizija (ta obsega navadno 16 bataljonov, 6 do 8 baterij in nekaj eskadronov kavalerije) poskusila motiti naša gibanja, toda bila je krvavo odbita. Istotako je napadel sovražnik slabe utrdbe pri Sieniawi, ki so se zgradile, da se varuje most čez ¡San. Prej je most služil generalu Danklu, da je šel s svojimi četami na Rusko-Poljsko. Sedaj je most brez vojaškega pomena in utrdbe ob njem so dobile malo posadko, da zavirajo rusko prodiranje. To se jim je tudi izborno posrečilo. Sovražnik je moral ob tej priliki še navrh razviti in pokazati vso svojo moč, ki znaša na tem prostoru 2 armaclna kora in težko artilerijo. Sicer pa vlada na gališkem bojišču mir. Uradno poročilo, ki govori o odbitem napadu ruske infan-terijske divizije in o boju za utrdbe ob mostu pri Sieniawi, se glasi: Avstrijski generalni štab uradno razglaša: Novo razvrščenje naše armade na avstrijsko ruskem bojišču je v polnem teku. Posamezen naskok neke ruske divizije je bil dne 17. s e p -tembrapokrvavembojuodbit. Na vzhodnem krilu pri mostu čez Sieniawo," ki je bil le po malih avstrijskih oddelkih zavarovan in zastražen, so naše, po številu slabe čete, prisilile Ruse, da so pritegnili v boj cela dva armadna kora in težko artilerijo. Ko so utrdbe pri mostu svojo dano jim nalogo izpolnile, so se naši prostovoljno umaknili. » * Sieniawa leži 25 km od Jaroslava, ki je utrjeno mesto severno od Przemysla. Kako stoji naša armada v Galieiji ? Budimpešta, dne 21. septembra. Vojaški poročevalec lista „Pester Lloyd" slika razvrščenje naših čet v Galiciji od 12, septembra naprej sledeče: Armada generala Boroeviča (prej Bruder-mann), to je naše desnokrila, stoji pri Grodeku in tesno do mesta Lvov, Armada generala Aufjeinbeirga (središče) je razvrščena v prostora pri Rava Ruski. Danklova armada (levo krilo) pa stoji v bližini mesta Krasnik Med Danklovo in Auffenbergovo armado je na črti TomašovhKrasnobrod razvrščen del Auffenbergo-ve armade, ki tvori zvezo med obema armadama. Ce pogledamo na zemljevid, vidimo, da je najkrajša pot za umikanje avstrijskih čet sedaj proti naši trdnjavi Przemysl. Prostor pri Przemyslu jo za razvoj naših Čet zelo ugoden* Od tam se da uspešno prodirati v smeri proti vzhodu in pa severoizhodu, ker bodo stale naše vrle čete pod mogočnim var^ stvom težkih trdnjavskih topov in okopov. Obenem je zabranjen in zastražen prehod čez Karpate na Ogrsko. Trdnjava Przemysl leži kakih 75 km v ravni zahodni črti od Lvova. Kov» no A ' Tjpcr Kon4>gSler^ / e J Onefsbrwa «fS^' i CP Y>Kcxt©Loru lf ©pJviKau Muftctu. © „ fi^Oeslerr. GaS Deutsche * Bussen. Načelnik generalnega štaba general Konrad« ^Dresdener Neueste Nachrichten" opisujejo glar vni stan naše armade takole: Višje poveljstvo se je najstanilo v nekem večjem gališkem kraju, kier pljuskajo zdaj ljudski valovi. 'Z meje dohaja prebivalstvo iz vasi in utrjenih mest, ki so jih iz vojaških razlogov morali izprazniti. Vozijo se provijantne kolone in transporti ranjencev. Avtomobilske kolone iz cele države gredo skozi Najnovejša peiočila s@ nafisjalo pred insersti to središče in dalje za četami. Vidimo tovorne avtomobile, poštne avtomobile in Športne avtomobile. Višje poveljstvo je nastanjeno zunaj mesta v neki vojašnici, zgrajeni v paviljonskem sistemu, kjer je bil sicer nastanjen neki pehotni polk. !Tu trajno biva avstrijski višji poveljnik, nadvojvoda Friderik, a dvornega življenja je le malo videti. Prideljenih je le nekaj visokih plemičev, ordonančnih častnikov, ki so se prostovoljno v vojno službo prijavili. Načelnik generalnega štaba, 'general pehote baron Konrad, vzbuja seveda splošno pozornost. Na Dunaju je že zdavnaj (najpopularnejša oseba, dasi gleda strogo na to, da ne nastopi v javnosti. Vsi^k gleda za malim generalom z odločnimi potezami in & sivimi brkami, kadar se z enim ali drugim svojih sinov sprehaja več ur molče po Ringu. General zelo ljubi svojo OOletno mater in svoje sinove, ki se niat-hajajo tudi na bojišču; kljub temu je zdaj bolj dobre volje, kot prejšnje čase. Napočil je Čas, ki ga je že več let pričakoval. Nasproti vsem prerokom miru je obveljalo, k(ar j,e vedno trdil in zaupa še naprej svojim hrabrim vojakom, da ostaneta pravica in zmaga na njegovi strani. Veliko palaidinov cesarja Franca Jožefa pokriva po dolgih Ijetih miru grob, tega generala je pa usoda prihranila za veliko dobo. General Konrad stanuje v sobi paviljona vojajšnice, kjer stoji vojna postelja, miza in nekaj stolov. V drugem paviljonu se nahaja njegova operacijska pisarna. E-dina zabava zanj je zdaj pot med njegovim stanova^ njem in pisarno, ki to napravi večkrajt na dan in to v spremstvu "dveh častnikov gen ralnega Štaba. Med potjo nagovori častnike, ki jih sreča, vpraša jih, ktej da delajo, kako se godi- njih tovarišem in se nekoliko pošali. Moderni vojskovodja ne jezdi dandanes več s sabljo v roki pred armado. Njegovo bojišče je sedaj zemljevid. Tudi baron Konrad dela v obširni sobi, v katero ima vstop le. on in nekateri maloštevilni častniki njegovega ožjega kroga. Na zemljevidih, razpoloženih na veliki mizi. ziatznamujejo častniki generalnega štaba točke, kjer stoje čete. Povelja, o katerih končno. odločuje višji poveljnik armade, nadvojvoda Friderik, ki razpolaga tudi z lastno operacijsko pisarno, se brzojavijo ali telefonirajo četam. Jasno, hladno jesensko vreme v Galiciji zelo pospešuje avtomobilski promet, a tudi brzojav in telefon funkcionirata brez napake. V glavnem stanu vedo vsak trenutek, kaj se godi na Vsaki točki velikanske vojne fronte Načelnik generalnega štaba dela večkrat tudi po noči, sklonjen nad zemljevidi, da izvaja posledice na podlagi došlih poročil. Več tednov sem je izginil mir v njegovi okolici. Operacijska pisarna tvori središče veliko pisaren, v katerih neprestano pisalni stroji ropotajo. Stan vrhovnega poveljnika. Naj je bojišče še tako razsežno, vendar ne nudi prav nobenega pregleda» Ne vidi se skoraj ničesar. Ako bi topovi ne grmeli, bi sploh nihče ne vedel, da so topovi na bojišču. Izdalo bi jih morda samo slabo bliskanje, kadar se jih izstreli. Ne bi se vedelo, od kod pokanje pušk, ako bi se semtertj'ai ne videlo tankih Črt, kako se dvigajo bliskovito iz zemlje, Šinejo kvišku in zopet izginejo. Konjenice se pa sploh ne vidi, ker konjeniki opravljajo sjvojo službo kot poizvedovalci daleč od bojišča. Na višinah se ne vidi nobenega Napoleona s sijajnim spremstvom. General, ki vodi bitko, se nahaja dosti zadaj, v kakšni hiši, ki je polna priprav za brzojavljenje, telefoniranje, za optično signaliziranje, knjig, zemljevidov, map itd. Pred hišo je polno avtomobilov, koles, motorjev, konj, ki čakajo na povelja. Na veliki mizi je karte, bojišča in moderni Napoleon izdaje zapovedi, kakor da bi igral v kavarni šah. General je že pred bitko določil, kako in kapa naj gredo posamezne čete, določil jim je celo še uro njihovega srečanja. Bitka se jame razvijati tako rekoč v trenutku, ko so čete izstopile iz železniških verzov. Te armadne skupine se tajcoj odpošiljajo na do- lasovi o jun Slovenski vojak pripoveduje. Pešec Ferdo Breznik od 47, pešpolka, ki je bil v prvi bitki pri Lvovu ranjen od dveh krogel, pripoveduje : Z velikim veseljem smo slovenski Štajerci šli v boj zoper Ruse. Vsi smo vedeli, da bo bitka zelo krvava, A nismo se ustrašili. V naših srcih je bila zavest, da se borimo za vero, dom, cesarja. Najhujši dan je bil 26. avgust. Že zgodaj v jutro smo se spustili v boj s sovražnikoiti. Lep solnčen dan je bil. Cel dan smo se prerivali pri neki vasi blizu Lvova sem in t i a. Topovi so gromeli kakor bi hotel biti konec sveta. Srapneli in raznovrstne krogle iz topov, strojnih in navadnih pušk so frčale po zraku, kakor bi čebele rojile. Žvižganje krogel po zraku je nekaj groznega. A slovenski vojak se tega nenavadnega frčanja prav nič ne ustraši. Mi smo drli naprej ter se bolj posluževali bajoneta kot krogel. Stedili smo s strelivom, a ločena mesta in se spuščajo v boj, ne glede na to, ako vedo, kje se nahaja njihova rezerv,a. To ve vrhovni poveljnik» Nekaj o vojevanju. Dolgotrajne vojne sedaj niso več mogoče, ker je obstoj odvisen od neprestanega dela industrije in trgovine. Strategija, ki bti zavlačevala vodilo,dandanes v dobi, ko štejejo armade milijone borbcev, ni — več mogoča. Da pa se doseže hitra odločitev, se mora napad izyršiti z raznih strani. Dandanes je razmerje med velesilami skoro enako. Zato bi se mogel napad na bok izvršiti samo z oslabljenjenTi enega ali drugega krila, ali središča. Toda takšen napaja ni brez nevarnosti. Moderna puška je izborno orodje, toda pri rokah mora biti neprestano municija (strelivo). Mesto rezerve je bolje, da ima prva bojna vrsta, pri sebi dovoljno zalogo municije. Najboljše rezerve so zar boji, ki jih je treba neprestano z avtomobili dovažati na fronto. Ako se hoče navaliti na kak grič ali hrib, se mora preje vedeti, kje se sovražnik nahaja. To mora dognati konjenica ali dandanes tudi zrakoplov in pa aeroplan, ki od zgodaj bolje vidijo in hitreje dospo do sovražnih postojank. V moderni vojni velja vedno to-le načelo: Konjenica proti konjenici, artilerija proti artileriji, zrar koplovi proti zrakoplovom, dokler ena stranka ne zmagai, da potem pripomore k zmagi svoji pehoti. Avstrijsko=srbsko bojišče. Maribor, dne 22. septembra. Iz našega južnega bojišča, kjer se borimo proti Srbom in Črnogorcem, ni nobenega podrobnega poročila» Le na splošno se nam zatrjuje, da naše čete od srede septembra vedno nevzdržno prodirajo naprej, dočim je položaj srbske armade zelo neugoden. Od črnogorske meje pa sploh ni nobenih vesti. Mesto Pančevo ni padlo. Po nekod se širijo neresnične govorice, da je mesto Pančevo prišlo v srbske roke. Ta vest je popolnoma izmišljena. Graška „Tagespošta" namreč poroča, da je župan mesta Pančevo brzojavil te dni svojemu bratu, ki stanuje v Gradcu, da je mesto nepoškodovano in mirno ter je tarna sploh vse v redu. * * * Pančevo je mesto na južnem Ogrskem ob reki Temes, blizu Belgrada. Mesto šteje nad 20.000 prebivalcev, ki so večinoma Srbi. L. 1717 je imel princ Evgen v Pančevem svoje taborišče, od koder se je navalil na Belgrad zoper turško armado. Upor in kolera v Srbiji. Sofija, dne 21. septembra. (Uradno.) Tukajšnji listi poročajo iz Niša: Razpoloženje srbske armade je skrajno slabo. V nekaterih artilerijskih polkih se je moštvo spuntalo in je u-ničilo lastne topove. Do sedaj se je v srbski armadi pojavilo 12.000 slučajev kolere. Na dan umrje 2000 do 3000 mož na tej kugi. Državne hranilnice (banke) so spravili iz Valjeva, Gornjega Milanovaca in Kragujevaca v Niš. Bivši srbski prestolonaslednik Jurij ranjen. Niš, dne 20. septembra. Uradno se poroča: Princ Jurij je na čelu enega bataljona svojega pešpolka št. 6 napadel avstrijske čete. Pri tem naskoku je bil princ ranjen. Krogla ga je zadela v hrbtenico in je prodrla na levem boku ven. Rana ni tako nevarna, da bi vzbujala velike skrbi. Princa so izročili v oskrbo zdravstvenemu oddelku in ga bodo te dni prepeljali v Krupanj, kjer se bo zdravil. Kaj pravijo Srbi. Sofija, dne 21. septembra. 'Srbska poročila so do sedaj vedela mnogo povedati o srbskih zmagah, a zadnje dni so postala na>-enkrat malobesedna. Bridko se pritožujejo o „zahrbtnih napadih" Avstrijcev na srbske čete. Neprijazno razpoloženje na Balkanu. Gradec, dne 21. septembra. List „Tagespost" je dobil iz Soluna z dne 11. septembra sledeče zanimivo poročilo, katero priča, kako se sovražniki Avstrije trudijo na vse mogoče načine, podpirati Srbijo v boju proti Avstriji,. Poročilo se glasi: Položaj na Balkanu je dan za dnevom drugačen. Grčija še vedno podpira Srbijo s tem, da zalaga njeno armado z živežem in jo tako obvaruje pred gladom. Nadalje pošilja Grčija v Srbijo strelivo,, katero prihaja s Francoskega v Solun za Srbe. Bolgarija pa nastopa zoper Srbijo le bolj popustljivo s tem, da pošilja v Srbijo slabo organizirane prostovoljne čete, katere pa napravijo srbski armadi le malo škode. Da si upajo balkanske države tako očito in tudi skrito nastopati zoper Avstrijo ter podpirajo našo sovražnico Srbijo, je mnogo krivde na tem,, ker Avstrija do-sedaj zoper Srbe še ni mogla s tako močjo in uspehom nastopiti, da bi vrgla Srbijo ob tla in si tako pridobila na Balkanu ugled. Balkanske države ne u-poštevajo, v kakem položaju je naša država sedaj, ko je zapletena na več strani v vojsko. Tukaj na Balkanu se sodi čisto drugače in se smatra, da je Avstrija in njena armada preslaba napram- Srbiji, Na tozadevne popravke, ki prihajajo z Dunaja, se ne da mnogo. Ce jo položaj v notranji Srbiji še tako žalosten, pri nas se to ne upošteva mnogo, ampak se smatra to kot nasledek treh vojsk, ki so se vršile v dobi 2 let. Splošno pa je srbsko ljudstvo navajeno na vojne tež-koče. Grki pečejo pod nadzorstvom srbskih častnikov noč in dan kruh in suhor za srbsko armado, V Solunu se pokupi sol, riž in kava, sladkor, milo itd, in se s tem podpira in zalaga Srbijo. Tudi zlati denar, ki prihaja s Francoskega in je namenjen za Rusijo, o-stane deloma v Srbiji. V Grčiji se je nakupilo toliko zdravil in obvez za Srbijo, da se že Čuti v Solunu in drugih grških mestih občutno pomanjkanje teh predmetov. Občinstvo protestira proti izvozu v Srbijo, ker se manjkajoče blago z Nemčije, Avstrije in Francije ne da več nadomestiti. Poizkusi bolgarskih čet, ki so udrle v Srbijo in so tam skušale z razdrtjem nekaterih mostov pretrgati in ustaviti železniške zveze s Srbijo, so se večinoma izjalovili. Napravljena škoda se je navadno v par urah zopet popravila. Upadi bolgarskih čet v Srbijo in Makedonijo ne dosežejo mnogo, k večjemu se tamošnje ubogo slovansko ljudstvo vznemirja in razburja, Dosedanji upadi teh čet v Staro in Novo Srbijo še torej Srbom niso prizadjali skoro nobene znatne Škode, Nasproti temu pa se Srbi bahajo z velikimi (?!) zmagami nad Avstrijci, kažejo na prignane avstrijske ujetnike in zaplenjene topove. Ravnokar je došla iz Aten v Solun brzojavna vest, da so Srbi zasedli avstrijsko mesto Zemun pri Belgradu, Mogoče, da bo skoro došlo z Dunaja poročilo, da to ni res, a tukajšnje ljudstvo je napram Avstriji sovražno navdahnjeno in rado veruje takim poročilom, ki naprav-ljajo srbske zmage. Tako je torej sedaj razpoloženje na Balkanu. smo tolkli Ruse s puškinimi kopiti ter zasajaji ostre bajonete v ruska trupla, Vzeli smo Rusom že več o-kopov. Zarili smo se v rusko vojno črto z vso silo, a Rusi so vrzeli in luknje, ki so nastale v njih vrstah, vedno takoj nadomestili z novimi, svežimi četami,. Rusi so vstajali iz tal kakor gobe po dežju. Smelo trdim, da se je en Avstrijec boril najmanj s 4 ali 5 Rusi. Sovražna premoč je postajala vedno večja. Zelo počasi smo se umikali ter smo prizadevali Rusom grozne udarce. Cele kupe ranjenih in mrtvih Rusov sem videl drug vrh drugega. A vstajale so vedno nove čete. Tudi na naši strani jih je mnogo padlo, sicer ne toliko, kot se govori tukaj v domovini, a naše žrtve so bile precejšnje. Videl sem, kako so padali krog mene moji tovariši in prijatelji, a ni bilo časa, jemati od njih slovo. Prerivali smo se sem in tje. Prepričan sem, da sem spravil par ducatov Rusov na drugi svet. Proti večeru pa zadeneta tudi mene zaporedo- ma kar dva strela, eden v roko, drugi pa v prša. Rana, ki sem jo dobil na prsa, je od šrapnela. Kri mi je curkoma brizgnila na vse strani. Imel sem toliko prisotnosti duha, da sem se močno prijel z zdravo roko za rano ter se opotekel nazaj za bojno črto, kjer sva si dva tovariša drug drugemu prevezala rane. Nato sem šel peš kake 4 ure, dokler nisem dobil dobre zdravniške obveze. Končno sem po dolgem tavanju prišel na voz in na železnico ter po njej v Budimpešto, Po večdnevni vožnji sem došel končno v Maribor. Tri reči sem si posebno zapomnil iz bitke: 1. Rusi se grozno bojijo naših bajonetov in pa krogel. Ko začnejo padati naše krogle v ruske vrste, ruski vojaki zatulijo kot divja živina. Daleč tje čez bojno poije se razlega to tuljenje. Rus se hitro uda, kakor hitro vidi, da se Avstrijec ne bo šalil ž njim. Videl sem, kako so cele ruske čete pometale puške proč in dvigale roke v zrak, češ: Udamo se! 2, Najhujši so v bitki šrapneli. Ce pade taka krogla med kako večje krdelo, je niči nek naravnost grozen. Vojaki, ki stojijo blizu kraja, kjer je padel šrapnel na ila, so navadno vsi mrtvi in groo razmesarjeni. Drugi, ki so bolj daleč proč, pa dobijo srednje in lažje poškodbe. Rane od šrapnelov ne celijo rade, ker so kosci krogel navadno rjavi. 3. Ruska art lerija dobro strelja. A infanterij:; je skrajno slaba v boju. S kozaki pa ni naša kompa-nija prišla nikdar v dctiko. Zielo si želim, da bi kmalu ozdravel, da bi se mogel vrniti-na bojišče in bi tam še pav deset am Rusov upihnil luč življenja. Omenim še, da so so n -ši slovenski fantje vsi brez izjeme borili kakor levi in se v najhujšem dežju sovražnih krogel navduševali. Sovražnik na drevesu. Slovenski mladenič J. S., doma iz poljčanske župnije, pripoveduje o bojih pri Przemyslanu: Naša stotnija. je dobila neko jutro nalogo, naj zavzame sosednji, kakih 1000 m oddaljeni grič. Na njem sta bila postavljena dva težka sovražna topa, katera sta naprav la v naših vrstah mnogo škode. Drli smo po dolini, obraščeni z grmovjem in košat m dreves;, proti hribu. Sovražnik je drzno strel;al na našo četo. Izgubili smo že kakih 10 mož. A mi smo med klci: „Ura! Ura!" prodirali proti sovražni postojanki. 'Po hudem boju, v katerem je padlo zopet kakih 20 mož, smo odvzeli Rusom oba topa. Po k,vili smo konje ter smo sovražnikove topove kot naš bojni plen odpeljali z griča. Večji del naše stotnije pa je prodiral za bežečo sovražno četo. Ujeli smo med potjo gotovo blizu 100 Rusov. Bežeči so bili skoro brez vse. koraiže. Ko so bežali, so vpip in držali roke v zrak. Kakih 140 mož nas je došlo v malo dolino. Pri nekem mlinu je stala velika košata lipa. Kar naenkrat so začelji padat; s te lipe streli, ki so, žal, vsi dobro pogodili svoj cilj. Naših jp padlo že zopet kakih 15. Odgovarjali srno sicer, a sovražniki, skrit za gostimi vejami na lipi, so ostali nepoškodovani. Kaj storiti? Naš narednik (feldvebel) pravi: „Fa tje, skočite v mlin, poišč.te žago in sekire, pa posekajte lipo!" Cela stotnija se je spravila v, mlin in šupo, ker so krogle v naših vrstah predobro zadevale. Moj prijatelj Miha P., doma iz Slovenskih gor" o, je našel v šupi veliko žago in 3 dobro liabrušene sekire.. Spravili smo se na delo, Rusi so tudi med tem, ko smo žagali in posekovali drevo, stireljali z lipe na nas, a so le slabo zadevali. Najbrž so se jim že roke vsled Smrtnega strahu tresle. V dobri pol uri se je začelo drevo nagibati na stran, Rusi na drevesu so grozno upili, ker so vedeli, da se jim bliža zadnja ura. Ko je drevo padlo, smo videli, da je bilo na njem 14 starih, zaraščenih Rusov-nevojakov. Osam od teh j h je bilo pri priči mrtvih, drugi na, so obležali s polomljenimi udi. Nobeden ne bo več zahrbtno streljal na Avstrijce ! Ko smo tako poplačali Ruse, smo hoteli prodirati naprej. A k nam pridrvi naš konjenik, ki nam naznani, da se moramo takoj umakniti, ker sovražnik od treh strani prodira proti nam in je nevarnost, da bomo zajeti. — Nikdar ne bom pozabil, kako smo podirali v Galiciji košato lipo. Junaški čin slovenskega vojaka. Matija Gril iz Tržiča pešpolka* št. 7, kompan -ja 12, se je dne 31. avgusta zvečer na severnem bo.;i-šču izgubil v nekem gozdu. Kar zasliši, da nekdo prihaja. Zagleda ruskega vojaka, Močno zavpije: O-rožje! Ta kar od strahu poklekne na tla in ga prosi, naj mu prizanese. Vzame /mu orožje. Kar pride drugi ruski vojak. Ta, ga hoče z bajonetom zabosti. Slovenski fant se mu postavi v bran in tudi ta preda orožje. In tako je vjel 0 ruskih vojakov in 1 špijona, vzel vsem orožje ter jih o polnoči, dne 1. avgusta, pripeljal v Lvov. V btki pri Grodeku je bil ranjen in leži sedaj v bolnišnici v Inomostu. Pri sebi ima potrdilo vojaške oblast1, da je vjel C ruskih vojakov in enega špijona. Slovenski vojak in -- svetinja Matere božje. Znani so naim zgledi, da so bili v mnogih bt-kah nekateri vojaki deležni posebnegaMarijinega varstva. Tako se je pripetil sedaj ta „slučaj" — če ga po moderno imenujem — tudi slovenskemu vojaku M. Semerl iz Predgrič, občina Črni vrh nad Idrijo. O-menjeni je bil zadet v Galiciji od 2 ruskih krogel v prsa. Na prsih mu je ena krogla prebila svetinjo Matere božje in pri tem izgubila toliko moči, da ni bila smrtna. Cez teden dni se bo skoro gotovo zopet vrnil iz bolnišnice v Gradcu domov. Rane bodo za poznejše življenje ostale brez posledic. Slovenski vojak se reši iz ruskega ujetništva. Neki slovenski vojak, doma iz župnije Smart io pri Kranju, je bil ranjen nekaj časa v ruskem ujetništvu. Fanta pa ni strpelo v tej družbi. S krepkimi rokami je pograbil svojo Sliražo in jo premagal. Oblekel je nato rusko uniformo in se pomešal med rusko armado. Tako je prišel do Grodeka, kjer je pobegnil. Ko je zagledal avstrijske vojake, si je odtrgal nekaj srajce in dal belo cunjo na bajonet. Tako je hraber in zvit Gorenjec, dasi ranjen, srečno prišel zopet med svojce. Kako je bilo pri Grodeku. Nek štajerski kmečki mladenič, ki se je udeležil btke pri Grodeku, pripoveduje med drugim: Zelo zanimiva in z mnogimi veselimi dogodki pomešana je bila druga bitka pri Lvovu. Posebno ve- selo je b lo, ko so naše čete pri Grodeku zmagovito prodirale proti rusk m postojankam. Ko smo v prvi bitki pri Lvovu prišl> v ogenj težke sovražne aitle-rije, je marsikaterega oblil mrzel po«. A druga bitim se nam je zdela, kakor da bi bili miši lovili. Naše < ete so nevzdržno prodirale proti sovražniku. Ce ni šlo drugače, pa smo se zvito kakor mačke zmuznili 1.aprej m prišli Rusom v hrbet. Konjski junak padel na bojišču. Iz i,i.:» »olca na Ogrskem so poroia: Pred nekaterimi dnevi so pripeljali v ondotno bolnišnico z gali-škega bojijšča mladega častnika Fra :ca Herzmansky od 17. pešpoika, rodom Ljubljančana, Pogumen je šel z velikim navdušenjem v vojno hn se junaško boril proti sovražniku. Vedno in povsod je bil spredaj, je s m strel,al, svoj oddelek vjdi-1 hrabro in mu dajal lepe vzglede s svojim pogumnim obnašanjem. Franc Herzmansky. se je boril v več bitkah, naposled pri Lvovu, kjer je b.l smrtno ranjen. Zadet je bil s kroglo v glavo in s šrapnelom v levo koleno. Padel je krvav in nezavesten na tla in ležal taim toliko časa, da ga je pobral oddelek Rudečega križa in mu rano za silo obveaal ter ga z drugimi ¡tovariši vred prepeljal v bolnišnico v Miškolc, kjer je imel vestno in \ zorno oskrbo. Ko so prepeljali ranjence v bolnišnico, hoteli so oddati njega v posebno sobo za 6ast like, kar jo pa odločno odklonil in zahteval, da hoče ležati skupaj z vojaki, s katerimi se je bojeval. Seveda se mu je ustreglo. Žalibog. da je bila rana na glavi tako težka, da ji je podlegel; ni mu bilo v©?, mogoče rešiti življenja. Franc Herzimansklyjev pogreb se je vrš 1 v nedeljo, dne 20. t. m. popoldne ob 3. uri iz bolnišnice. Komitat ii vel ki župan dr. Julij Tarnay, napravil je oklio na vse prebivalstvo mesta, naj se udeleži v velikem številu pogreba tega hrabrega častnika, ker njegovi sorodniki zaradi oddaljenosti ne morejo prit;, Dajte temu plemen teanu junaku zadnjo čast, ostanite pri njegovi krsti in molite za njega zadnjo mol te v. „Naj v miru počiva! Nad sto šopkov položile so miškolske dame na krsto, Pogreba so se udeležili vsi vojaški in civilni dostojanstveniki in vojaštvo mu je dalo salve. Na željo sorodnikov prepeljali so truplo iz bolnišnice v mrtvašnico, od tam pa se bode pripeljalo v Ljubljano in položilo k večnemu po-č tku v lastno rakev na pokopališču pri Sv. Križu. Junaški ljubljanski častnik. Iz bojev v Galciji se nam poroča, da se je on-di zelo odlikoval Ljubljančan nadporočnik Jožef Na-gy, sin uglednega trgovca g. Štefana Nagyrja. Vstra-jal je z oddelkom strojne puške v najsilnejšem nasprotnikovem navalu sredi sovražnikovega ognja ter je, ko je sijaji o izvrš i svojo nalogo, nesel sam strojno puško in jo srečno prinesel v naš tabor. Nadporočnik, ki je lahko ranjen na roki, je predlagan v odlikovanje. Črnovojniki v boju. V uradnem listu hrvatske vlade, „Narodnih No-vinah" pripoveduje neki Sagtnik o junaštvu črnovoj-nikov to-le: Naš polk je dobil nalogo, d|a na severnih viso-činah zadržuje sovražnika, dokler ne prispe s severa in juga pomoč. Sredi toče sovražnih šrapnelojv in krogel smo si izkopali globoke jarke. Pet dni in pet noči so naši črnovojniki ležali v dežju in hladu v teh peščenih jamah, ali bili so tudi v teh težkih tre-notkih dobre volje in polni zaupanja. Se le ko se je smračilo, je bilo mogoče, spraviti nekoliko tople hrane in kruha v prve vrste, toda na spanje nismo še mogli niti misliti. Z naše in s sovražne strani se je streljalo, dokler se je videlo.; Izgube v jarkih so bile dokaj velike. Rusi so na nas sipali toliko šrapnelov, da se je zdelo, kakor da bi stali pred strojnimi puškami. Končno je došla od brigadnega poveljstva zapoved, naj se izbere od vsakega bataljon*)* oddelek, ki bo po noči vznemirjal sovražnje bojne vrste. Tu se je pokazalo junaštvo naših črnovojnikov. Naš poveljnik se je že nav|eličaJ sedeti v zararovanih pozicijah, zato se je pridružil izpadu nekega oddelka 2. bataljona.. Kljub opominom, naj se čuva, je junaško prodiral naDrej in hrabril svoje ljudi, dokler ga ni sovražna krogla zadela sredi vratu. Brez vsake besede je padel mrtev na tla. Poveljstvo je prevzel najstareiši častnik. V spremstvu sA^ojega pobočnika je sodeloval pri izpa^ du 10. stotnije. Kakor da bi bila samo vežba proti namišljenemu sovražniku, tako so napredovali, ne o-zira,e se nai sovražnikovo streljanje. 'Naskočili so neko vas, kjer se je vgnezdil sovražniki, jo zažgali, ter napadli sovražnika z bajoneti. Naši niso več nič streljali, okrenili so puške in s kopati udarili na o-mražene Ruse. V tem trenotku so posegle v boj tudi Še strojne puške. Sedaj ni bilo več mogoče držati naših ljudi. S kopiti so preganjali Ruse in razbili strojno puško na kosce. Zgodaj zjutraj se je naš ofdčtelefe vrnil na svoje pozicije. Od 200 mož jih je došlo 124 pod poveljstvom enega častnika. Stotnik in /vsi zapovjedniki po-samnih vojev so bili ranjeni. Pripeljali so seboj nekega ruskega ujetnika, Ko so ga jeli izpraševati, je ujetnik ob bučnem smehu vrgel proč svoj plašč in stal je pred nami — naiš črnovojnik, Udeležil se je spopada. Ko je videl, da je obkoljen ofl Rusov, se je vrgel na tla in se je delal, kakor bi bil mrtev. NaL črt se mu je popolnoma posrečil, sovražniki ga niso opazili. Ko pa se je dvignil, ga je hipoma zagledalo deset Rusov, ki so ga jeli zasledovati. Naš črnovojnik se je hitro skril v neki jarek ter se s prvini strelom strmoglavil na tla Rusa, ki se mu je približal.. Ista usoda je zadela tudi drugega sovražnika. O-stala osmerida je pa pobegnila. JMašistric je, nei, bodi len, slekel prvemu padlemu Rusu plašč, ga obledel, in se po noči prebil skozi sovražno bojno vrsto sem do naših pozicij. Ko sem ga pohvalil za njegovo junaštvo in spretnost in ga poslal, da^e v kuhinji ne-Kaj založi, sem opazil, da šepa;. Na moje tozadevno vprašanje mi je odgovoril, da ga je moralo nekaj vbosti. Ko sem ga bolje pogledal, sem videl, da mu je noga nad gležnjem prestreljena. Mrtva bojna vrsta. Poljski list „Nova Reiorma" prinaša pripovedovanje nekega ranjenca, katerega so pripeljal, v mesto Lvov. Ranjenec pripoveduje: Po zmagonosni bitki pri Zamoscu smo dobili povelje, da se vrnemo h glavni armadi. Bi/la je oblačna noč,, le semterlja je posvetil mesec izza oblakov. Naenkrat se začuje povelje našega poročnika: „Streljaj!" Mi smo izstrelili puške proti bojni sovražni vrsti, ker smo videli kakih 500 korakov daleč pušk ne cevi, namerjene proti nam. Odgovora ni b lo. Mislili smo, da nas hoče sovražnik spravit, v zasedo. Zato smo se zelo oprezno približevali in sedaj nam je bilo jasno, zakaj Rusi niso streljali. V bojni črti so ležali samo mrtveci. „Ognjeni krst." Največje razburjenje, tako so nam zatrjevali vojaki, vlada med moštvom v vojski tisti večer, ko se za drugi dan pričakluje („ognjeni krst"', prva bitka.. Vse je napeto, nestrpno . . Prvi dan boja pa že pomiri razburjenost in podžge korajžo, da bi se bili — kar naprjej. Kakor nam zatrjujejo ranjenci, nekaterih naših fantov ni bilo mogoče a^držati, da ne bi udarili na nož. Spomini iz vojske. Spomini iz vojske so sedaj zelo razširjeni pri nas. Ta ima kroglje, oni plašč, drugi čepico, pri e-nemu smo videli celo pipo. Same ruske reči. Eden je nam kazal 'rusko krogljo. Majhna, špičasta stvar je. „Za noben denar je ne dfam. Namenjena mi je bila smrt, pa se je premislila, ker se ji je zdelo Skoda takega fanta,, kakor sem jaz, in padla» je pred menoj na tla." Tako se je šalil. Res ga ni zadela nobena krogla, pač pa mu je kozak prebodel levo nogo. Najtežje rane -- ozdravljive. Iz Budimpešte se poroča: V neki tukajšnji bol-i išnici lež ta dva vojaka, ki sta bila prepeljana s severnega bojišča in spadata brezdvomno med najtežje ranjene, še živeče vojake. Eden, okoli 30 let star in-fauterist, je imel nesrečo, da je zašel v strahovit o-genj sovražnika. Zadelo ga je kar 8 krogel; pet jih je šlo gladko skozi telo, tri pa so obtičale v stegnu. Upanje na okrevanje je bilo silno majhno, ker je bil vojak slaboten in je moral prestati še dolgo železniško vožnjo, predno je dospel v Budimpešto. Kl ub temu se je posrečilo, ko se je krogle izvleklo, se revežu vsaj tolijko opomoči, da zaanore sedaj že jesti in spati, da ima zopeti veselje do življenja in da bo mogel najbrže že tekom 4 tednov sam zapust ti bolnišnico. — Se bolj zanimiVa pa je rana omenjenega drugega vojaka, nekega prostovoljca, ki se je sa.m bojeval z neko četo kozakov in zadobil pri tem kar 17 ran, med temi 1 strel v ramo, 3 udarce s sabljo na glavo, 1 sunek s sulico v lice, potem poškodbe na vratu, na prsih in na nogah. V prvem trenutku so smatrali ranjenca vsi za izgubljenega, toda vojak je radi krepke narave prebil prvih 10 težkih dni in si je sedaj že toliko opomogel, da sedaj lahko na stolu, č ta časopise in obžaluje, da se re more več bojevati. I-menovani vojak ima tudi precej dobre volje in imenuje samega sebe „Vzorno zbirko vseh evropskih ran". Bratje -- sovražniki. V bližini Zofingena v Švici stanuje neka gospa, ki je rodom Svicarka, Poročila se je z nekim z nekim Nemcem in mu povila 2 sina, Po smrti moža je poročila nekega Francoza itn mu 'stotako povila 2 sina, Ko je izbruhnila vojna, sta morala starejša v nemško, mlajša sinova pa v francosko armado. Bratje so si postali tako „sovražniki" in so, kakor poroča „Neue Argauer Zeitung", tudi že vsi 4 padli. Kdo je kriv vojske. Vedno prihajajo novi dokazi na dan, da so se Rusi, Angleži, Francozi in Belgijci že več mesecev, predno je Avstrija napovedala Srbiji vo s\o, pripravljali z vso resnobo na vojsko. Mogoče je torej, da je umor nadvojvode Franc Ferdinanda za nekoliko tednov pospešil začetek vojske, toda svetovna vojska ni nastala vsled razmerja med Avstrijo in Srbijo, ampak ker so jo Rusija, Francija in Anglija hotele imeti; Rusija, da bi razbila Avstrijo, ki je s svojo narodnostno politiko postajala Rusiji tem nevarnejša, čim več prostosti! in svobodnega razvoja je dajala svojim narodom, a Francija se je hotela maščevati za udarce, ki jili je dobila 1. 1870 od Nemčije; in Anglija je hotela vojsko proti Nemčiji, da uniči njeno svetovno trgovino. Ta vojska bi S3 bila letos na vsak način začela, Rusija in Anglija in Francija so začele svoje vojne priprave že več mesecev pred umorom našega prestolonaslednika. Na morju. Sovražno brodovle na prežt. Milan, dne 19. septembra. Milanski list „Corriere della Sera" poroča iz Bara: Več angleških in francoskih ladij leži pri Dra-Ču, druge zopet prežijo pred Kotorom, Francoski mornarji -- uzmovičl. Z bojišča, dne 22. septembra. Francoske torpedovke v A d r i j i so zagrešile skrajno grd čin. Prikazale so se pred majhnim dalmatinskim otokom Pelagoza. Svetilnik na tem otoku služi dobro vsem parobrodom. Obenem je vremenska opazovalnica in bi bil torej pač lahko deležen mednarodnega varstva. Toda dne /19. t. m. so prišle francoske torpedovke pred otok, so unič le svetilnik, so pokvarile pitno vodo, ukradle perilo, vzele živež ubogih prebivalcev svet lnika in njihove ženske seboj ter jo odkurile proti angleškemu otoku Malto Nemško=rusko bojišče Ruske priprave proti generalu Hiiuleuburgu. Ker je Rusija glavno silo svoje armade poslala proti Avstriji na gališko-poljsko bojišče, zato je bilo generalu Hindenburgu mogoče, temeljito poraziti Ruse v izhodni Prusiji, jih pognati čez me.,o ter zmagovito prodirati v rusko ozemlje. Hindenburgovi uspehi' so silno prestrašili vladne in vojaške kroge v Petro-gradu. Zato prihaja sedaj vest, da delajo v Petrogra-du izvanredne priprave, da zadrže generala pl. Hin-denburga, ki je s 750.000 možmi že na ruskem ozemlju in ki je pripravljen, da začne z ofenzivo ter koraka proti Varšavi. S tem bi bili Rusi prisiljeni, velik del svojih armad, ki nastopajo v Galiciji proti Avstrijcem, poslati proti generalu Hindenburgu. Tako so zopet zmage Hindenburgove, omogočene vsled našega nastopa v Galiciji, postale vzrok, da se nam olajša naše stališče proti Rusom v Galiciji, Obenem nam je ta zveza med nastopanjem avstrijskih in nemških armad najboljši dokaz, da se mora celo vojsko presojati s stališča skupnih dogodkov in ne samo na podlagi te ali one posamezne bitke. Nemško-francosko bojišče Maribor, dne 22. septembra. V veliki bitki na Francoskem, koje bojna črta obsega razdaljo od 200 km, še vedno ni padla odločitev, Toda upati smemo, da bo izid za našo zaveznico Nemčijo ugoden. Naše upanje se opira na dve dejstvi: 1. Vsi napadi, ki so jih zadnje dni v bitki podvzeli Angleži in Francozi, so bili vsi brez izjeme odbiti, na nobeni točki niso dosegli uspeha. 2, Kjerkoli so nemške čete napadale, so bile zmagovite. Cisto naravno je, da se Francozi neprestanemu, silovitemu napadanju nemških čet ne bodo mogli dolgo upirati. Bitka traja z nezlomljeno silo naprej. V zadnjih dneh so se Nemci prostovoljno umaknili iz mesta Reims, katero so zavzeli že dne 3. septembra. To so storili iz vojaških ozirov, ker jim nudi zmerno gorovje za Reimsom silno ugodno in močno stališče. Sploh imajo nemške čete izbor;;o stališče, kar tudi francoska poročila odkrito priznavajo. Večinoma stoje na hribovju in njegovih obronkh. Za kraljevsko vlado na Francoskem. Mnogo ljudi na Francoskem je nezadovoljnih z ljudovlado, ker v ljudovladi oni, ki so slučajno na krmilu, grdo izrabljajo svojo moč. Skušajo se oboga-teti, in ker to poštenim potom navadno ne gre hitro, zato postanejo tatovi, goljufi in oderuhi. Nikjer ni toliko umazanih rok, ki bi se nosile javno, kakor v lju-dovladah. Ko se je sedanja vlada prešel la iz Pariza v Bordo, so pristaši kraljevske vlade (stranka se i-menuje stranka royalistov) začeli strastno agitirat proti ljudovladi. Razdeljevali so po ulicah roy ali stične oklice, v katerih so dokazovali, da Nemci zmagujejo le radi tega, ker so vzgojeni pod pošteno kraljevsko vlado, Oklici so se razdelili tudi med vojaštvo V Parizu vlada velikanska nevolja proti sedanji francoski vladi. Predsednik francoske ljudovlade dobiva dan za dnevom grozilna pisma. V Parizu pa se delijo sramotilni oklici na predsednika. Varnost v Parizu ni na višku. Poročila, došla v src do 23. sept. Avstrijsko-srbsko bojišče. Naše čete prodirajo čez Drino v Srbijo. Budimpešta, dne 22. septembra. List „Magyar Hirlap" je priobčil včeraj sledečo brzojavko iz Mitrovice: Odkar so naše čete srbski izpad na, avstrijskd ozemlje krvavo odbile ter prekorač le Drino, prodira naša armada zmagov to v notranjost Srb je. V prvi polovici preteklega tedna so naše čete zavzele srbsko mestece Drenovac, ki leži v kotu med Savo in Drino, Odpor srbskih čet je bil krvavo odbit. Po teh bojih so naše čete prodirale dalje ter še zavzele srbska se-la Pričinovič in Sevarice, kjer so bili Srbi znova hudo poraženi. Sedaj imamo v naši posesti celo ozemlje med temi zasedenimi kraji ter stojimo v stalni zvezi z našo armado, ki se južno od teh krajev bori s Srbi. Kako smo prekoračili Drino. -- Srbi bežijo. „Sudslavisohe itorrespondenz" poroča: Od avstrijskega častnika, kateri se bori proti Srbom, smo dobili sledeče poročilo: Predvčerajšnjim (v nedeljo, dne 20. septembra) ob 3. uri zjutraj so naše čete prekoračile Drino, da nastopijo zaželjeno pot v Srbijo. Jaz sem imel priliko, da sem z neke višave, na kateri so bili postavljeni avstrijski topovi in s katere se je videlo na vse strani, opazoval prehod naših 'čet čez mejo. V dolini reke Drina je bila še gosta megla, ko so naše čete prekoračile most, katerega so napravili naši pijonirji čez Drino na prostoru, kjer se nahaja mal otoček v sredini reke. SI šali smo, kako so v dolini začele pokati puške in kako se je tudi srbska art lerija začela vmešavati v bo'. Radi goste megle, pod katere varstvom so naši prodirali naprej, pa srbska artilerija svojega Olja ni dosegla. Ko se je megla vzdignila, sem videl, kako so se naše čete, dobro razvrščene, pomikale proti srbskemu selu L. Kakor hitro je bilo pozorišče toliko jasno, da je lahko naša artilerija stopila v boj, smo z našim' topovi začeli obstreljevat' sovražne postojanke. Srbsko artilerijo smo gosto obsipavali s šrapneli, med tem, ko so naše čete, dobro krite, prodirale proti gori omenjenemu kraju. Nek srbski samostan, v katerem so imeli Srbi svoje glavno zavet šče in opirališče, je naša artilerija popolnoma razstrelila. Takoj po kratkem streljanju smo vedeli za vse srbske postojanke na nasprotni strani ter smo iste z dobro namerieninv streli obsipavali z našimi šrapneli. Srbi so se v divjem begu umaknili čez hribe in tudi sovražna art lerija, ki je izgubila večino svojega moštva, je zbežala. Na torišču je pustila en raz-streljen top. Isti dan popoldne ob 5. uri je bil cel srbski breg Drine naš. Istotako smo bili zasedli že tudi selo L. Proti večeru je žareče nebo naznanjalo, da gori več srbskih vasi. Naše čete pa so zasledovale beže-čega sovražnika Upor v srbski artileriji. Dunaj, dne 22. septembra. Upor v srbski artileriji grozi, da okuži vso srbsko armado. Z Bogom Karadžordževiči! Sofija, dne 22. septembra. Srbski sedanji vladarski rodbini Karadžordže-vičev so sešteti dnevi. Bolezen kralja Petra se je poslabšala. Prestolonaslednika Aleksandra in princa Jurija straži vojaštvo in orožništvo, ker se je bati napadov. Splošno se trdi, da je bil princ Jurij od srbskih vojakov nastreljen in rane ni dobil v bojih proti Avstrijcem. Avstrijsko=rusko bojišče. Kako je sedaj v Lvovu. Krakov, dne 22. septembra. Kakor poroča list „Nova Reforma", znaša sedanje število prebivalstva v Lvovu samo 100.000 oseb, to je polovico manj kakor poprej. Središče mesta in predmestje Lyczakow je popolnoma zapuščeno. Naj-živnlinejše gibanje še vlada v onih delih mesta, kjer prebiva ubožnejši del prebivalstva. Skoro vsa okna so zastrta, ulice brez ljudi, hišna vrata zaprta; raz-u.n trgovin z živežem je skoro vsa trgovina ustavljena. Kavarne in gostilne so večinoma zaprto, tiste pa, ki so odprte, so skoro brez gostov. Mestno upravo vodi prejšnji podžupan dr, Sta.hl. Po dnevu je videti na ulici zelo malo ruskega vojaštva. Po noči pa hodijo pO mestu močne patrulje. Vse hiše v Lvovu, izvzemši glavni kolodvor, ki je zgorel, so ostale nepoškodovane. Japonska zalaga Rusijo s topovi. Londonski list „,Times" je prejel od svojega pe-trograjskega poročevalca sledečo brzojavko: Rusija je kupila od Japonske veliko težkih oblegovalnih topov, ki jih je že spravila na bojno črto. General Auffenberg zaupa v zmago. Budimpešta, dne 21. septembra. Dopisnik lista „Esti Ujszag" je imel pogovor s soprogo generala Auffenberga, ki je rekla: „Jaz sem dobro poučena. Mi dosedaj nismo imeli riti enega poraza. Naše sedanje stališče je nad vse izborno. Dovolite, da Vam navedem eno vrsto zadnjega pisma mojega moža: „Pričakujemo, da bo boj težaven in se bo počasi razvijal. Pripravljeni moramo biti na požrtvovalno trpljenje. Vendar bo z božjo pomočjo zmaga naša"._ Nemško-francosko bojiš- Maribor, dne 23. septembra. Mesto Reims, katero so Nemci iz vojaških ozirov zapust li, da zavzamejo bolj ugodno stališče za mestom, so zasedli Francozi. Vsled tega je mesto hudo obstreljano. Nemški prestolonaslednik dela z vsem naporom, da kmalu padeta trdnjavi Verdun in Toul. Potem bi postala njegova armada prosta, da poseže odločilno v bitko pri Parizu. Na celi bojni črti pri Parizu se bi jejo ljuti in obupni boji. Odločitev še ni padla. Razna poročila. Rim, dne 21. septembra. Katoliški voditelj grof Soderini ostro zavrača vse one, ki hujska-jo na vojsko. Rim, dne 21. septembra. Zjedinjena socialistična stranka se je izrekla proti vojski in za to, da ostane Italija nepristranska. Sofija, 21. septembra. Bolgarski general Radko Dimitrijev je bil v bitki pri Tomaszovu težko ranjen. Sofija, dne 21. septembra. Bolgarska opozicija v saboru zahteva, da ostane Bolgarija v sedanjih razmerah nepristranska. Ženeva, dne 22. septembra. Kljub \ semu zanikanju se obistinuje, da je Rusija poslala Belgiji vojaštvo na pomoč. Carigrad, d n e 22. septembra. V Perziji se je začelo gibanje, da se otrese Perzija angleškega in ruskega jerobstva. London, d n e 22. septembra. Iz Pekinga prihajajo vesti, da so se na Kitajskem pojavili nemiri in upori, vsled česar se je čez nekatere pokrajine razglasilo obsedno stanje. Razne novice. Naš knezoškof-jubilar. Dr.e 27. septembra bo poteklo 25 let, odkar je bil dr. Mihael Napotnik imenovan knezoškofam lavantiinskim. To se je zgodilo 27, septembra 1. 1889. Visoki slaVljened je v posebnem o-klicu na čč. duhovščino izrazil željo, naj se rad; sedanjih časovnih razmer opusti vsako slavlje, kajti sedaj je tempus orandi in plangendi, češ, da se moli in žaluje. Mi se uklanjamo visoki želji z upanjem, da nam bo v boljših in veselejših časih dana priložnost, storiti vse ono, kar sedaj opuščamo. Le tihe molitve naj se dvigajo k vsemogočnemu Bogu, da blagoslavlja njega in njegovo višepastirsko delovanje. Se na mnoga leta! * „Največja pa je ljubezen." Pod tem naslovom je izšel v naši t skarni govor prevzv. in prem. gosp. dr. Mihaela Napotnika, knezoškofa lavantinskega, prednašan v prvi sinodalni seji na praznik obglavlje-nja sv. Janeza Krstnika, dne 29. avgusta 1, 1911. — Knjižica se dobiva v knezoškofijski pisarni. Izpred deželnobramlmega sodišča. Iz Gradca se poroča: Iz preiskovalnega zapora so bili nadalje izpuščeni: Marko Kranjc, kaplan v Ribnici; Ivan Bosina, kaplan v Sladki Gori; Anton Raušl, župnik v Cirkovoah; Vid Janžekovič, župnik v Svečini; Peter Žirovnfk, kaplan v Št. Vidu niže Ptuja; I. Krištof, delavec v Mariboru; Franc Korošec, trgovec v Gornji Radgoni; Antjon Zemljič, posestnikov sin v Crešujevoih; slikar Vrečko, čevljar Pristernik, trgovec M, Ojcinger, krojač J. lOjcinger, trg. pom. R.Želez-nik, jurist Alojz Goričan, vsi iz Slovenske Bistrice; Jožef Gselman, gostilničar v Hočah; Janez Visočnik, p. d. Ane, posestnik v Hočah; Anton Črnko, posestnik v Lembahu; Ivan Holy, brivec v Brežicah. Spodnještajerske zadeve. Poslanoa Roškar in Pišek sta bila dne 18. septembra sprejeta v avdijen-ci pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu. Opisala sta mu razmere na Spodnjem Štajerskem, posebno v mariborskem in ptujskem okraju. 'Ministrski predsednik grof Stiirgkh jima je dal zadovoljiv odgovor. * Frančiškan padel pred oltarjem. Frančišken o. Solian Matkovič je pred nekaj dnevi pri izvrševanju svojega duhovskega poklica v Zemunu umrl junaške smrti. O, Solan Matkovič je ostal v Zemunu, ko je vsled bližajočega se sovražnika vse zbežalo. O-stal je, da bi v teh težkih urah dajal ranjencem zadnja tolažila. Junaški hrvaški frančiškan je kljuboval prodirajočemu sovražniku, kljulsoval je sovražnim kroglam, bil je sam, brez varstva, ko je izvrševal pred oltarjem svoj vzvišeni poklic. Ko je služil sveto dar tev,, zadel ga je sovražni! šrapnel in je padel mrtev na tla. Bogu Vsemogočnemu jie dopadlo, da je poklical svojega zviestega služabnika k sebi ravno v tre-notku, ko je daroval nekrvavo daritev sv. maše. Slava spominu neustrašenega hrvaškega irančiškana! * Za ranjence. Naši 1 sti se za ranjence brezplačno pošiljajo v več izvodih na vojaške bolnišnice: v Bludimpešto, v Franc Jožefov« vojašnico v Solno-gradu in državno gimnazijo v Lincu. Istotako dobivajo zastonj,naše I ste vse vojaški© bolnišnice v Mariboru. * Vsem naročnikom, ki so poslali denar od zadnje sobote ali ki so se pismeno pritožili radi rudečlh križev na ovitku, naznanjamo, da jim križev danes še nismo mogli izbrisati, ker so bili takrat žfe v eks-ped tu. Prihodnjič ne bodo več imeli rudečih križev. Toliko v pojasnilo;. Rudeče križe na ovitke smo naredili danes zad-njekrat. Kdor ima križ na ovitku in nam do prihodnje srede ne pošlje denarja ali pa nam ne dokaže na dopisnici, "da je za 1. 1914 v resnici plačal list, njemu se bode v prihodnjič list ustavil. * Zemljevid o bojiščih se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru v dveh izdajah. Stenska iizdaja obsega vso Evropo in poda lep pregled čez vsa oojišča. Ta izdaja stane s poštnino vred 40 vin. Druga izdaja ima žepno obliko in obsega posamezna bojišča ter stane s poštnino vred 25 vin. Po pošti se dopošljejo ti zemljevidi le tedaj, če se denar pošlje v znamkah naprej, ker ni vredno, za take male zneske pisati računov in pošiljati položnic. * Cesar zadel v loteriji. Dne 22. septembra se je potegnila v razredni loteriji srečka št. 1, Lastnik srečke je naš cesar, ki je s tem zadel 200 K. Ravnateljstvo mu je srečko poklonilo, ko je bila v Avstriji upeljana. razredna loterija. * Sneg v septembru. Popotniki, ki so s ponoč-nim brzovlakom dne 22. t. m. prišli v Maribor, poročajo, da je po nekod od Celja do Pragerskega celo v dolinah bilo vse s snegom pokrito. Tudi ob Adriji razsaja ostra burja. V soboto zvečer je bila na Goriškem strašna nevihta, po nekaterih krajih je klestila toča, na višjem gorovju pa je zapadel precej debel sneg. V „solnčni" Gorici je bilo v nedeljo zjutraj komaj 2 stopinji nad ničlo toplote. Zdi se, da je tudi narava napovedala vojsko. * Odlikovani slovenski junaki. Cesar je v priznanje izvanredne hrabrosti na bojišču odlikoval g srebrno kolajno za hrabrost sledeče slovenske junake 87. pešpolka: Štabnega narednika Ivana Pobezin, narednika Jakoba Sternad, četovodja Ivana, Belce, kor-porala Angelo Mian in pešca Franjo Drame. Pohvalno priznanje za izkazano hrabrost na bojišču, sta prejela od G. armadnega poveljstva narednik J. Strelec in pešec Jožef Gregi, oba od 87. pešpolka. * Pismo slovenskega vojaka. Naš urednik je dobil od svojega prijatelja Josipa Pečovnika, posestnika na Smolniku pri Rušah, kateri se je komaj nekaj tednov pred izbruhom vojske poročil, sledeče pismo iz Košic ¡Kaschau) na Ogrskem: „Divjal je boj, krvav, besneč . . . Da, hud je bil boj. In v tem hudem svinčenem dež,u je tudi miene zadela granata ter mi strla desno nogo. A hvala Bogu, ni posebno hudo in upam, da kmalu okrevam. Ker pa bo le par tednov trajalo, predno nastopim lahko pot proti domu, Te prosim, pošlji mi „Slovenskega Gospodarja", katerega bi srčno rad čital tukaj v tujini. V tukajšnji bolnišnici nam strežejo usmiljene sestre iz Gradca, med. njimi je več Slovenk. Postrežba je naravnosti materinska. Se bom še večkrat kaj oglasil. Pozdrav vsem znancem in prijateljem v domovini!" Denarne pošiljatve vojakom. C. in kr. avstro-ogrsko vojno ministrsltvo objavlja, da je izvedelo, da ljudstvo pošiba večje svote vojakom na bojišče. C. in kr. ministrstvo opozarja tedaj na to, da: so vsi vojaki dobro preskrbljeni s »hrano in obleko in redno do-biVajo svoje mezde in vojne dbklade. Zato ni potreba pošiljati denarja za vojašttvom, ker ga isto v resnici ne rabi. Zasebni vojnopoštnl paketi se odslej naprei za nedoločen čas zopet sprejemajo, in sicer pod nastopnimi pogoji: 1. Ne smejo tehtat' več kakor 10 kg; 2. ne smejo presegati v nobeni smeri 80 om: 3. ne sme biti drugega v njih kakor uniformske in opremne potrebščine, čevlji in perilo; 4. zavoj mora biti iz ne-premočnega blaga, voščenega platna ali lesenega zaboja. — Da se prepriča, kakšna je vsebina, sme sprejemni poštni urad zahtevati, da se tak zasebni paket odpre. Ce bi se stranka temu upirala ali če bi se dognalo, da je vsebina drugačna kakor je označena, je take pakete zavrniti. Pozor pred žepnimi cedilniki!, V zadnjem času so se prav pogosto omenjali razni žepni cedilniki kot najboljše sredstvo za očiščenje vode. Tako so kupovali vojaki v veliki množini žepne cedilnike. strokovnost preizkušnja cedilnikov pa je dokazala, da ne oproste nobeni cedilniki onesnažene vode od bolezenskih kali. Zato je uporaba teh cedilnikov brez koristi, če ne sploh škodljiva, ker ustvarja napačno mnenje, da se sme s cedilnikom piti-vsako vodo, tii-di če je Še tako onesnažena. Za žepne cedilnike torej nobenega vinarja! * Plačevanje davkov. C. kr. finančno deželno ravnateljstvo z,a Štajersko naznanja glede plačevanja davkov v 4. četrtletju 1914. I. Zemljiški, hišno-razred-ni in hišnonajemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemnin-skega davka. 10. mesečni obrok zapade dne 31. oktobra 1914. 11. mesečni obrok zapade dne 30. novem- bra 1914. 12. mesečni obrok zapade dne 31. decembra 1914. II, Občna pridobnina in pridobnina podjetb, podvrženih javnemu dajanju računov: 4. četrtletji,obrok dne 1. oktobra 1914. III. Rentnina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah, oz roma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke, in sicer 2. pc^etjni obrok dne 1. decembra * Tečaj za pletenje košaric se bo vršil od 1. decembra 1914 do 15,. februarja 1915 na deželni vini-čarski šoli v Silberbergu pri Lipnici. Več v današnjem oglasu. Cene železa se ne bodo povišale. Nekateri trgovci z železom so razširili vest, da se bo cena železu zopet povišala. Te vesti pa ne odgovarjajo resnici. Lastniki avstrijskih tovarn za železo so namreč dne 22. septembra sklenili, da še za sedaj ne bodo povišali cene železu. * Cene vinu. Mariborski vinotržci baje ponujajo, kakor smo izvedeli, za 1 1 letošnjega mošta samo 28 do 3ö vin. Vinogradniki, ne prenaglite se! Letos bo vina zelo malo. * Konjice. C. kr. okrajno glavarstvo v Konjicah je izdalo glede pijančevanja času jako primere \ odlok, ki bode za gospodarski in moralni dobrobit v kraju velikega potmena, če ga bodo vsi občinski predstojniki vestno izvrševali. Tukaj odlok nat snemo, da čitatelji „Slovenskega Gospodarja" vidijo, kako bi se nesrečno pijančevanje lahko dalo povsod v korenini zatreti. Glasi se: C. kr. okrajno glavarstvo v Konjicah, dne 2. septembra 1914. — Vsem občinam!--V resnih časih, v katerih živimo, se ne more trpeti pijančevanja in hrupnih zabav. Pijančevanje se mora z vsemi sredstvi odpravit1, da prebivalstvo lahko trezno in zdravo opravi vsa dela, katera so potrebna za vzdrževanje posameznih in skupnosti. t)böinskim predstojnikom se torej naroča, da se gostilne v navedeni smeri najstrožje nadzorujejo. Gostilničarji, kateri bi se tega ne držali, se imajo semkaj naznaniti. Dovoljenja, da so gostilne čez določeno uro odprte, se ne smejo podeliti. Ako bi se dela zmožni ljudje po dnevu zasačili v gostilni, se jim ima naročiti, da zapustijo gost lno in gredo na delo. Nobeden gostilničar ne sme dati gostom toliko pijače, da se vpijanijo. Tistim, ki bodo raypali proti tem, se bode odtegnila koncesija. To se ima razglasiti in vsak gostilničar se ima o tem ngj.V,. n6. O^VGStT'. — C, kr,. voditelj urada: Dr. Kohl. Ravnokar smo dobili vi roke, drug odlok istega c- kr/ okrajnega glavarstva, v katerem isto svari pred tolikim predelanjem češpelj in sliv v žganje in daje navodilo, kako se na c.ajpriprostejši način na-pravlja češpljevec ali povicil * Pri Sv. Uršuli v DramljaJi bo i72: god sv. Uršule in v nedeljo potem dvojno opravilo s pfidigo in spovedovanjem. Obširna cerkev je že 7 let vsa čednO prenovljena. Brežice. Vojnih ranjencev doslej pri nas še ni, razun onih, ki so prišli v domačo oskrbo. Pač pa o-pravljajo že dame Rudečega križa svoj posel na kolodvoru, kjer pričakujejo vlake z ranjenci ter istim strežejo s toplimi in mrzlimi krepčili. Zadnja D«roiila,došla v četrtek, 24. sept, Trije slučaji kolere v Avstriji. Naše notranje ministrstvo potrjuje, da so zboleli na azijatski koleri na Dunaju 1 oseba, v Liski v Galiciji 2 osebi; vse tri osebe so vojaki z avstrijsko -ruskega bojišča. Na Ogrskem se je dogodil v Bekes-caba 1 slučaj kolere. Naše prodiranje v Srbijo. O prodiranju avstrijskih čet v Srbijo piše bu-dimpeštanski' list ..Pester Lloyd" dne 22. septembra sledeče: Danes je Srbija prvikrat uradno priznala prodiranje avstrijskih čet v Srbijo. To je storila zato, ker je bil srbski princ Jurij v nekem boju v bližini Kruparja, južno od Loznice, precej težko ranjen in je torej nemogoče utajiti uspešno prodiranje Avstrijcev. Ogrski listi priobčujejo že 2 dni podrobnosti o poteku našega prodiranja v srbsko ozemlje. Brezpomembno je, če bi se z navedbo imen označilo kraje, kaimor so naše čete prodrle, kajti naimen našega prodiranja ni, da bi naše čete prišle do te ali one točke v Srbiji ampak namen je, priti do živega glavni srbski armadi in jo v odloč lni bitki poraziti. To je tedaj najvažnejše, vse drugo je postranska reč. In ravno iz tega vzroka nočemo navajati podrobnosti o naše^n prodiranju v Srbijo, Namesto, da bi navajali kake brezpomembne posameznosti in suhoparna imena, je javnosti bolj ustreženo, če povemo na kratko, da, je naše prodiranje v Srbijo v polnem teku in da je imelo že dosedaj zelo povoljnih uspehov ter da bo, kakor upamo, doseglo v najkrajšem času z a ž e 1 j e n i u-s p e h. Moč ruske armade. Iz vojaških krogov se poroča: Rusija ima, za vojno pripravljenih 38 rezervnih divizij, iz katerih se lahko ustvari 19 armadnih konov. Na evropska, bojišča lahko postavi Rusija 32 aktivnih in l(i rezervnih korov, skupaj torej 48 korov. Izmed teh jih je poslala 18 al 19 aktivnih in 13 rezervnih korov proti Avstriji. Ker sta Danki in Auffenberg porazila 0 do 7 ruskih armadnih korov, pruski general Hindenburg 9 do 10, zato je ruska moč sedaj precej oslabljena. Nemci uničujejo angleške ladje. Nemške ladje so prizadjale zadnji čas Angležem veliko škodo. Potopile so namreč Angležem že več kot 10 angleških vojnih ladij. Iz Londona se poroča uradno od 22. septembra, da< so nemški podmorski čolni v Severnem morju zopet potopili tri angleške vojne ladje (križarke): „Aboukir", „,Hogue" ix „Cres-sy". Splošno se trdi, da nemški podmorski čolni iz-borno izvršujejo svojo nalogo. Od 10. do 14. septembra pa je nemška križarka „Emden" v Bengalskem zalivu na Kitajskem polovila 6 angleških ladij, od katerih jih je 5 potopila, šesto pa je z rešenim moštvom poslala v pristanišče Kalkuto, Angleška mala, križarka „Pegasus" je na potu iz Sansibarja potopila nemško topničarko „Move". Nemška. Nemška, križarka „Kon gsberg" pa je v pristan šču Sansibar napadla angleško ladjo „Pegasus" in jo tako poškodovala, da je sedaj za boj nerabna. Angleška križarka „Carinama" je potopila dne 14. septembra nemški parnik „Cap Trafalgar". Niamci pa so v noči od 14. na 15. septembra močno poškodovali 2 angleški ladji, • • Mariborsko bogoslovje. Šolsko leto se začne s 1. oktobrom. Bogoslovci prvega leta se morajo zglar siti pri bogoslovskem ravnateljstvu dne 1. oktobra, bogoslovci drugega,, tretjega in četrtega. Ista pa 19. oktobra. Iz šole. Nastavljena je uč.teljica ročnih del, M. Paulšek, na Reki; začasni učitelj Peter Manrič je i-menovan za stalnega v Makolah; prestavljen je učitelj Jožef Pe'tler iz St, Miklavža pri Slovenjem Gradcu v St, Primož na Pohorju; v pokoj je stopila učiteljica na Cvenu, Marija Mursa,. Nadalje so stopili v pokoj: nadučitelj v Sromljali, Moric Traimšek; učiteljica v Kostrivnici, (0'lga Firanc; učitelj v Ribnici-Brezno, Franc Harrich; nadučitelj pri Sv. Vidu na Planini, Franc Rračič; nadučiteljica, v Trbovlje-Vo-dah, Ivanka Vole. __ Ranjenci in padi!. Dobili smo sledeči izkaz ranjencev in padlih: Pešpolk št. 87: pešec Zupane Franc, ¡15. stotnija, doma iz Zusma, ranjen; Bodočnost Franc, leži v bolnišnici v Mostarju; Vrečko Martin, ranjen, Mostar; Brumski Franc, Mostar, ranjen; Gril Jožef, Mostar, ranjen; Praprotnik Alojzij, Mostar, ranjen; v graški bolnišnici! se nahaja: Počivalšek Franc iz Imenega, ranjen na desni rami; pešec Bolkovič Vinko, ranjen v levo roko; pešec Bosav Ivan, ranjen v levo roko; pešec Rihard Bos-card, ranjen na levi rami; pešec Debelak Konrad, ¡ranjen v desno roko; kadet Frantz Franc, ranjen na obe rami; pešec Kozak Anton, ranjen v desno roko; pešec Stermšič Maks, ranjen na levi ramii; frajtar Valentin, Jožef, ranjen iv levo stegno; trobentač Klučar Luka> 15. stotnija, doma iz Št. Vida, okraj Brežice, ranjen; rezervist Ecli9t Blaž, 11. stotnija, doma iz Turškega vrha, ranjen; rezervist Krani^r Franci, 16. stotnija, mrtev; korporal Kržan II. Franc, 15. stotnija, doma/ iz Globokega pri Brežicah, ranjen; korporal Megla Jakob, 14. itoinija, doma iz Cvet-kovcev, okraj Ptuj, ranjen; pešec Mesarec (Josip, oddelek za strojne puške, ranjen; frajtar Rajh Anton, 15. stotnija, doma iz Vičancev pri Ptuju, ranjen; peše<| Romih Anton, 16. stotnija, ranjen; pešec Šituhec Franc, 16. stotnija, doma iz Murščaka pri Kapeli, mrtev; rezervist Sušnik Emil. 15. stotnija, doma iz Kozjega, ranjen; rezervist Temel Vinko, 16. sitotnija, ranjen; rezervist Terbuč Anton, 15. stotnija, doma iz Kicarja pri Ptuju, ranjen; frajtar Znidar Lud., 14. stotnija, doma iz Formina, ranjen; pešec Vrhovnik Karol, 13. stotnija, doma iz Šoštanja, ranjen; pešec Ogrizek Ivan, 15. etotnija, doma iz Sladke gore, ranjen; pešec Osojnik Franc, 15;. stotnija, doma iz Št. Petra, ranjen; frajtar Pešec Konrad, 16. stotnija, mrtev; frajtar Pokrivač Matija, 15. stotnija, doma iz Jastrebcov pri Ptuju, ranjen; rezervist Polanec Jakob, 14. stotnija, doma iz Trnovcev, okr. Ptuj, ranjen; korporal Lesjak Rudolf, 15. stotnija, doma iz Št. Jurija ob Taboru, ranjen; korporal Leskovšek Ivan, 15. stotnija, doma iz Polde pri Radgoni, ranjen; frajtar Link Jožef, 16. stotnija,, mrtev; rezervist Marinšek Jožef, 15. stotnija, doma iz Stranic pri Konjicah, ranjen; pešec Hriberšek Ivan, 15. Stotnija, doma iz Šmartna v Rožni dolini, ranjen; Srajtar Ivanuša Andrej, 14. stotnija, doma iz Vitana, okraj Ptuj, |ranjen; ,pešec Kamenšak Franc, 16. stotnija, mrtev; pešec Flis Jožef, 15. stotnija, doma iz Loke, ranjen; četovodja Brečko Martin, 16. stotnija, ranjen; rezervist Pečoler Franc, 15. stotnija, doma iz Razborja pri Slov. Gradcu; pešec Messner Miha, 3. stofinija, doma iz Mute ob koroški železnici, leži ranjen v Ljubljani; pešec Zazijal Franc, 1. stotnija, doma iz Oplotnice,-leži ranjen fv Ljubljani. Pešpolk št. 47: Corič Risto, odi trena, ranjen; pešec, Breznik Ferdinand, 8. stotnija, ranjen od šrapnela v prsa in od krogle v roko, doma iz Seinice ob Muri, v bolnišnici v Mariboru; pešec Reisman Janez, 7. stotnija,, težko ranjen, doma iz Selnice ob Muri, v Gradcu; pešec Lilek Jožef, 5. stotnija, doma iz Selnice ob Muri, ranjen; pešec Ropert Avgust, 7. stotnija, iz, Poličke vasi pri Jarenini, mrtev;i v graški bolaišnici /se nahajajo: pešec Filip Anton, ranjen od šrapnela na desni roki; korporal Akerl Karol, Ima prestreljeno roko; korporala Friderik Miiller in Alojzij Kalinka, oba ranjena na obeh Irokah; pešec Brandl Franc, prestreljeno roko; pešec Kapun Gregor, iz Lajteršperga pri Mariboru, ranjen; pešec Maček Ivan, ranjen v levo roko; pešec Motaliu Miha, ranjen v desni bok; pešec Piančič Jurij, ranjen v levo ramo; pešec Lorber Franc, 4. stotnija, ranjen na roki in prsih, leži v bolnišnici v Solnogradu; pešec Pešl Franc, 6. stotnija, doma iz Št. Ilja v Slov. gor., ranjen; pešec Nikl F., 10. stotnija, doma iz Selnice ob Muri, ranjen; leži v bolnišnici v Ivančicah na Moravskem; pešec Šuster Janez, 10. stotnija, doma iz Lušečke vasi pri Poljčanah, ranjen v roko, v bolnišnici v Mariboru; v ljubljanski bolnišnici ležita ranjenca: Kos Fran iz Gornjih Žerjavcev in Ortan Karol iz Gornjih Hoč; v bitki pri Lvovu je bil ranjen četovodja 47 pešpolka Pišič Jožef, čevljar v Cmureku; pešec Zemljič Franc, 5. stotnija, doma od Sv. Treh kraljev vi Slov. goricah, leži ranjen v Ljubljani; pešec Peče Kri-stran, 3. stotnija, doma iz okolice Radgone,! leži v ljubljanski bolnišnici. Pešpolk št. 17: četovodja Šturm Jožef, doma iz Slov. Bistrice, ranjen; Predel Miha, Slovenec iz \Ogrske, leži v ljubljanski bolnišnici. éec Obradovič Pavel, ranjen v desno nogo; korporal Poland F., ranjen v levo roko; pešec Redjep Peter, ranjeni v desno roko: pešec Safrančič Jožef, ranjen na obeh rokah. Domobranski pešpolk št. 26: Lubi Franc iz Selnice ob Muri, ranjen; Zelzer Karol iz Selnice ob Muri, od godbenega oddelka, ranjen; Blazine Matko, doma iz Braslovč; Mauher Pavel iz Lubnice pri Konjicah; Munda Alojz, doma iz Radencev pri Ljutomeru, Verdel Ivan jz Velike Pirešice pri Žalcu; Jožef Šeligo iz Rogaške Slatine; Jelen Franc iz Velenja; Skutnik F. iz Doliča; Razun prvih dveh se nahajajo vsi ti v ljubljanski bolnišnici; Simonič Ignac, posestnik iz Cirknice pri; Št. Ilju v SI. gor., ranjen; frajtar Weingerl Franc, 10, stotnija, doma iz Kral-jevcev pri Sv. Juriju ob Ščavnioi. ranjen; (pešec Hojnik Janez, 9. stotnija, doma od Sv. Ožbalta pri Ivniku, leži ranjen v Ljubljani; pešec Čmager Ivan, 1. stotnija, doma iz Srednjega Gaste-raja v Slov. goricah, leži ranjen Ljubljani; pešec Žižek Vinko, 1. stotnija, leži ranjen v Ljubljani. Domobranski pešpolk št. 27: Kaučič iJožef ia Št Jurija ob juž. žel., leži ranjen v Ljubljani; Pekolj Franc, doma iz Račjega, strel v levo nogo; ' Ježovnilfl Josip, 3. stotnija, strel v levo laket. Lovski bataljon št. 8: Znidaršič Anton, doma iz Oseka pri Sv. Trojici, ranjen v ljubljanski bolnišnici. Sanitetni oddelek št. 8: Ropotar Anton iz Šmartna ob Palci, leži v Ljubljani. Topničarski polk št. 9: Pliberšek Marko iz Vrliol pri SI,. Bistrici, leži ranjen v Ljubljani; topničar Brabič Franc, doma iz radgonske okolice, leži ranjen v Ljubljani, Bosanska žandarmerija: četovodja Paj Anton, idoma od Sv. Duha v Ločah, ranjen; Godec Franc, ranjen od konjskega kopita na glavi. Topničarski (havbični) polk št. 3: kadet Roman Pri-sching, sin trgovca v Cmureku, ima rano v prsih Rudeči k» iz Za avstrijski Rudeči križ so darovali, oziroma nabrali perilo za ranjence: gospa Frančiška Stranjšak, Frančiška Kušar, šolske sestre v Mariboru; profesor Ivan iMarkošek; neimenovan iz Slovenjgradca in neimenovan iz Maribora. '— Za avstrijski Rudeči križ so darovali: Kozjaška posojilnica pri Sv. Križu nad Mariborom 100 K; župan občine Drvanjat nabral 44 K; Julija-na Golenač 1 K; Blaž ]J?'dnik, kaplan pri Staremtrgu, povodom 251etnice prem. knezoškofa 2!5 K; ž. u. Studenice 3 K; Pavalec Marija 1 K; gdč. Lampreht Mfimi, Sv. Duh. 2 K, Supanc Mih. 10 K; njegova soproga 5 K in ave hčerki skupno 5 K; dar vojakove žene po ž, u. Selnica 3 K; .Kren Anica 1 K, Skupaj 199 K. Svota vseh dosedanjih izkazov 176o K 26 v, — Hvala! — Prof. Jerpvšek, Maribor, Koroška cesta 5. V Dekanija Maribor levi dravski breg. Za Rudeči križ so darovale župnije; stolna župnija i §39,14 K, Sv. Marija (frančiškanska župnija) 64 K, Sv. Martin IgO |K, Sv. barbara 96 K, Sv, Marjeta 63 K, Gornja Sv. Kungota, 75 K, Sv. Križ 60 K, Selnica 80 K, Kamnica 60 K, liz župnije Sv. Pater: ¿a^lan Ivan Zajo 10 K, primicijant Al. Slik 2 v 2 K, u- čitelj Jlencin £ Jožef Lorber 6K, K^k, ^^ Krajnc 2 K, Šlik 1 K; iz župnije Sv. Martin: Janez Klemenci, 5 K, Ign. Thaler 2 K, Jožef Šantl 1 K. Skupna svota 1005 K 14 Y ?e je po preč. kn.-šk. orcKLnariatu poslala c. kr. namestniji v Gradcu. --- Ptui. Da se ustreže potrebi, ki jo prebivalstvo tega okraja Se več let "živo občuti, trudi se uradni vodja okrajnega glavarstva ptujskega, g. dr. Evgen vitez Netoliczka, dogovorivši se s krajevno skupščino avstrijskega Rudečega križa,» že dalje časa za nakup rešilnega voza. Po njegovem prizadevanju in požrtvovalnosti prebivalstva se mu je posrečilo, doseči v to svrho znamenit prispevek. Povodom sedanje vojske so se priredile v Ptuju veliike rezervne bolnišnice, zato je želeti, ;da se najhitreje napravi tak voz. G. dr. vitez Netoliczka je po svojem zavedn«^ stopanju odstranil zadnje, posebno denarne težko*tgr Spravji avtomobil, ki vsled pametne naprave mor- ^ 'služiti kot re-Silni voz, marveč tudi sedaj za ^revažan-je po ve6 bolnikov in ranjen«^ na enkrat od ^.oiodvora v bolnišnico. Izvrstno oprem-lfen avtomobil, ^ se je poslal od tvrdke Raff v Reichenbergu, je dne i8. t. m. semkaj došel. Vanj se razen strežečega moštva lahko sprejmejo štiri nosiinice po enem ležečem bolniku, in čf ;e treba tudi osem ležečih oseb (lahko ranjenih). G. dr. vitezu Netoliczka gre za to lepo in človekoljubno dejanje najtoplejša zahvala. Hum pri Ormožu. Tukajšnje bojno društvo je priredilo dne 8. t. m. majhno ljudsko tombolo v gostilni g. Martina Vtičar v prid avstrijskemu (Rudečemu križu in za uboge tuokrajne družine vpoklicanih rezervistov. Prebivalstvo je darovalo mnogo dobitkov, za katere je splošna zahvala, kakor za čisti dobiček 133 K 85 v za gorej imenovani ¡namen. Sv. Križ na Murskem polju. Prostovoljno gasilno društvo iljaševsko je darovalo za avstrijski Rudeči križ 23 K in ta znesek izročilo c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru. Iskreno se zahvaljuje načelndštvo vsem dobrotnikom, kateri so kaj darovali! Št. Pavel pri Preboldu. Na poziv c. kr. okrajnega glavarstva v Celju se je tudi pri nas takoj sestavil odbor in začel pobirati doneske za avstrijski Rudeči križ. Vsi go dragevolje prispevali in tako pokazali svoje domoljubno mišljenje. Udnine je vplačalo 43 udov v znesku 97 K. Razven tega se je nabralo 591 K 80 v, darovanje v cerkvi 70 K, skupaj 758 K 80 v. Darove objavi jutra j'rja Stjafra. Našim naročnikom! Tiste naročnike, ki so imeli zadnjič na ovilku rnd-či križ, pa so poslali denar v soboto ali nedelo opozarjamo, da jim kr ž tudi tokrU še nismo mogl' '.zbrisati. k> r dob mo mi denar že le v toret in 8(V(|«, ko nam n ihovih ovitkov izmed 17000 naročnikov ni več mogoče poiskat1. To vdja tudi za bste, ki so s i/.kizaii. da so naročnt o za 1. 1914 že plačali pr hodnjič ne bodo imeli več kaj na ovitkih Mudeče kri>e smo še tu ¡i tokrat napravili na ovitke -sem t sUm. ki še za leto 1914 lisia niso ilaf&l. Prosimo, da kmalu storijo svojo dr! žnosf. De "ar se nam naj po£l e po n kanici, ker poštn h poloin c zdaj splo1 pošiljamo, š? enkrat nujno j> oni mo, da naročniki n* r I» nakaznice napi eio 8»cj>» iiue, bivališče io p št ; zraven nuj i>: istavijo ni i so i««vi ali &!ari naročnki; stari na-ročnki n;j še pristavijo tudi tisto številk-.', Ri jo imajo na ovitku. Potrebno je tudi. da na nakazni co napišejo. ;a kaj se naj porabi poslani denar, ali sa kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi. 178 Slovenci pozor! Dvonadsvopiia h ša z majhnim vrtičem v sredi mesta in blizu frančiškanske cerkve g 7 stanovanji, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove upravništvo pod štev. 482. Za rimski čas C Vam ponuja domača narodna Seršenova trgovina v Ljutomeru veliko zalogo lepega dobrega svežega blaga za moške, ženske in otroke po kolikor mogoče nizki ceni; peleri-i.e za šolarje se dobijo že po 6 K, — Ženske, katerih možje so na bojnem polju, dobijo poseben popust. '' Kateri hoče, da se mu res pošteno in z dobrim blagom ¿^reže, naj ne~ išče drugi>d, ker od doma/čina vsikdar boij^4n cen«je kupi, ? - Z odličnim spoštovanjem 841 'FRANC SERŠHN. Učenec se sprejme v fc_. ani (otomani) 31 K. Posebni oddelek za pohištva iz železa in medeni ;ie: otroške omrežne postelje od 16 K, postelje iz železa 12 K, železne omarnate postelje 24 K, umi-ralne mize 5 K, emajlirane postelje 40 K, postelje iz medenine in polmedenine od 60 K. Oena in izber brez konkurence, prost ogled, ilustrovani ceniki brezplačno in poštnine prosto. Zahtevajte takoj brezplačno - vzorcei î 10.000 metrov volnenega in polvolne* nega blaga se globoko pod ceno razpošilja R. Miklavc Ljubljana 205 Prva kranjska rapošiljateljska trgovina. Zm veselice nm prostem priporočam v največji izberi in najnižji ceni: L^mpljfini Papirnate krožnike Konfete Pipirncte serviete Se-peni-ne Dopisnice za šaljivo pošto Zalepke za ša'Jivo p&sto Karte za tombolo. Največja slovanska trgovina s papirjem, pisalnim1 in risalnimi potrebščinami na avstrijskem jugu na debelo in drobno. Goričar & Leskovšek CeBie Edina slovenska knjigarna na Spodnjem Štajerskem. Tisočim je že bilo pomagano! „Zamorčev" obliž za odpravo kurjih očes odpravi k rez holoCii, ki trt ii radikala» trdo kožo is k »rja oče*«. Škatljica 40 vin. „Zamorčev" protinski in revmatični obliž zoper bolečine ▼ ledju, kolku in križu (hrbtenici). Cena 00 t „Zamorleve" pastilje zoper goljšo ffii^f nlaMOi^CT r«J" proti želodčnim boleznim in krču, del«je kričistilno, vzbuja apetit, lajša bolečine, uredi prekinjeno prebavo. Zavojček 1 K 60 vin. Lekarna „H zamorcu" mag. Pharm. Karl Wolf, Maribor, Glavni trg št. 3. Naročila po pošti se takoj rešujejo. Mlado, staro, Vsak pove : 694—S Ta pa je za me! Ker se samo z njim krepcam, Vedno zdrav želod'c imam! Pristni ,. FLORI AN" m dabi edine od Rastlinske destilacije „FL0RIAN" v Ljubljani Ne zastonj nSI a o ta j* ampak po nizki »eni dobite vse v domači trgovini Ivan VESELIč i. dr. v Ormožu katera priporoča vse potrebščine za stavbe kako: cement, tra vence, šlčnate cgraje itd. Vso seieinlno za kovače, mlsarje itd. Veliko izbiro manufakturnega blaga, fine Stofo (sukno) hličevlno itd., naj boljše vr s r007). Zahtevajte prospekte in oce" e. Veliko priporočilnih pisem! Centralin-tovarne Angeljeve lekarne Novi Jičin (Neutitschein) Moravsko. Generalno zastopstvo za Juž. Avstrijo Frano Krepek, Maribor, Nagy-jeva oesta 12/b. . Iščejo se zastopniki. — Ponudbe na glavno zastopstvo (dopisuje se slovensko.)- Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča. Št. H. 39491/5094. Razlgas. I* deželnih drevesnic v Gleisdorfu, Brucku ob Muri in v Celju se hod j oddale štajerskim kmetovalcem t jeseni leta 1914 oziroma spomladi 1915 sledeče vrste jabolk in hrušek, skupaj krog 28.000 komsdov drevesc. Od teh se bode oddalo tri četrtine kmečkim posestnikom po znižani ceni po 70 vin. komad in ostala četrtina nekmečkim posestnikom po tržni ceni 1 K 20 vin. komad, izvzemši zavitek in voznino. Naročila sprejema deželni odbor. Naročilu se pridene potrdilo občine, da je prošnjik kmečki posestnik v občini. Če se rabijo drevesca za jesensko sajenje, se mora to v earočilu posebej omeniti in naročilo poslati vsaj do 15 oktobra 1914. Prošnje se bodo sprejemale, dokler bo kaj zaloge kakor za jesensko tako tudi za s pomladno sajenje takoj po objavi tega oznanila in se bodo reševale po vrsti, kakor dojdejo. Več kakor 120 komadov eden posestnik ne dobi in je dotični dolžan, ta drevesca vsaditi na svojem lastnem posest ?u. Drevesca se oddajejo samo proti takojšnemu plačilu. Če je ene ali druge vrste zmanjkalo, se nadomesti z njej najbližnjo vrsto in naročilec lahko to vrsto sprejme ali ps odkloni. Ce se nadomestne yrste ne sprejme, se mora ista obratno odpovedati. Drevesca naj naročilci, če le mogoče, osebno prevzamejo ali pa, če se pošljejo po železnici, takoj po prejemu skrbno pregledajo. Pritožbe se naj takoi pošljejo na vodstvo drevesnice. Na poznejše pritožbe se ne bo oziralo. Seznamek drevesc. jabolk in limi-ek, ki se bodo oddajale v sadni dobi 1914/15 iz deželnih drevesnic: Št. 1. Jabolke a) v Gleisdorfn b) ▼ Brucku c) y Celju ViBoko deblo t Na pol vis. deblo jritljikavo drevje Visoko deblo Na pol vis. deblo pritljikavo drevje Visoko deblo Na pol vis. deblo pritljikavo drevje 1 Štajerski mošanci..... 4490 280 _ 600 10 1 _ 1600 _ __ 2 Vel. renski bobovec .... 1376 23 — 2200 30 — 750 — — 3 Ananas raj neto...... 84 — 65 370 — — | 160 — 40 4 Baumanova renet* .... 497 65 2 15 100 6 0 — 20 5 Damason reneta..... 55 — ;— —■ — — 200 v— — 6 Kanada reneta ..... 8 35 — — — — 7a — — 7 Belefleur rumeni...... 120 13 5 — — — 190 — 20 8 Astrachau beli...... — — — 160 15 45 — — — 9 Šarlamovski ...... 32 6 8 600 130 100 230 — — 10 Graventteiner...... 50 — — 900 82 200 — — — 11 Prestolonaslednik Rudolf . . . 553 — — — — — — — — 12 Kardinal plemenasti .... 354 — — 195 13 — 320 — — 13 London pepinek..... 224 — 2 — — — 250 — — 14 Ribstonov pepin..... — .— — 465 12 50 360 — 15 15 Sohoaer od Bsskoopa .... 225 — 112 600 — — — — — 16 Lesnika rodeča...... 560 4 — — — — — — 17 Huberjeva moštna jaboljka . . 262 — — — — — — — — 18 D»niiger jaboljko (Kantapfel) . — — .— 435 40 — — — — 19 Plemenito jaboljko (rumeno) — — — 480 75 45 — — — 20 Landaberika reneta .... — — ,— 800 60 30 — — — 21 Zimska zla a parmena . . . — — — 300 40 — — — — 22 Rodeči jes^neki kalvil . . . — — — 280 35 45 — — — Renski zakrivljeni steblovnik . 372 16 — 370 30 — 800 — — II. Hrušk« 1 Dielova maslenka..... 45 2 160 115 16 70 40 _ 60 2 Postrvovka....... 12 — 78 1 — __ _ 140 __. | _ 3 Dobra Louisa iz Avranchea . . 23 3 128 145 13 E0 — _ 60 4 Liegeljeva maslenka .... — — i— — — 10 — — — 5 OUvier de Serres..... — — 80 — — _ — _ 45 6 Pastorka........ 55 3 67 60 3 70 80 _ _ 7 Salcburgerica....... 7 2 — 60 — 55 — _ 20 8 Zimska dehantska hruška . . 40 4 45 — _ L— — _ ___ 9 Jelenka........ 406 23 _ 480 40 _ — _ 10 Weiler'jeva moštna hniška . . 390 20 470 30 _ 200 _ _ 11 Boskovka podolgasta .... — — — 135 12 _ — __ _ 12 Tepka ......... — — '— — — _ 150 _ 13 Štajerska moštnioa..... 160 — — — _ _ — _ _ 14 Rudeča dežefri \ hruška . . . — — — 50 — r — — — — Skupaj . . 10 300 499 742 9270 b93 | 870 | 644j> 270 Razven teh se bo oddalo po znižanih cenah 450 komadov orehovih visokih drevesc, 50 pritlikovih breskev in 200 pritlikovih marel.c iz drevesnice v Celju in Gleisdorfu, 750 kom. črežnjevih in 200 kom. višnjevih visokih in srednje visokih debel iz deželne drevesnice v Brucku. Gradec, dne 7. septembra 1914. 821 Od Štajerskega deželnega odbora. Tiskarna su. Cirila maribor, Koroška cesta št. 5 C 000 Tiska knjige, časopise, Qi-plome, ilustrouane cenike, pismeni papj^j^krožnice, zauitke, baru e, raču-ne, uabiia, uslopnice, dopisnice, uizitke, osmrtnice, plesne reče, zaročna tn poročna naznanila, tiskovine za šole, ose urače in črustua, prauila, menice, dolžna pisma, lepake, letake, jedilne liste, spre-jemnice, naslovnice i. t. č. O o o o o o o o Telefon 6t. 113. :.: :.: Brzo|aunI naslou: Cirllova tiokarna (Tlarlbor o <> Turške srečke Glavni dobitki po 400.000 in 200.000 frankov. — Prihodnje žrebanje 1. oktobra S014. Srečke avstrijskega rudečega križa! Srečke ogrskega rudečega križa! + Vsak» srečka Ima vredn.st getevega de» ar j a, vsaka srečka gstevo zadene — Mesečni obrok od 2-— nadalje. — Poja-jasnila daje za čeiko indnstrialno banko: Brečkorno zaetopstvo 16, LjnblJana. J. KOVAČIČ, Radgona, Dolga ul. 100. Valita ff dAfffi steklenega (glaienega) in porcelanastega » Oilfiia atuuga blaga, svetiljke, podobe, okvirje, ogledal«. Steklarsko dela. Točna postrežba! Najnižje cene! Pozor! Cenj. kupovale!. Posorl Hovs slovenska trgovina tik poŠte lojz Brenčič, PiMl nudi cery občinstvu za pomlad najnovejše blago ia moške in ženske obleke ter razne bluze, veliko izbiro trpežne hlačevine, različne ripse in satene obstoječih barv, raznovrstnega belega in pisanega platna za perilo, najnovejše svilnate robce ter vsakovrstnega narejenega blaga Aaior: hlače, bele in pisane srajce, predpasnike, ovratnike, savratnioo, manšete, nogavice, dežnike ter sploh vbo, kar v to stroko spada. — Za mnogcitevilen obisk se priporoča narodni in domaii trgovec Alojz Breniii v Ptuju. 54 £■¡■90 blago! Niske ooa»l Poštena in Litra postrežba! Ugodno kupiti v trgovini Spalne sobe od 150—1000 K, jedilne sobe od 150—1000 K otomane, divane, madrace, zagrinjala v različnih najnovejših slogih. — Ženini in n@VSSt@ popust! Razpošilja na vse strani! "ISiC Cene primeri) — Brez konkurence! — Prosti ogled! ¡g® H gjgj| tapetarska in nisarsKa delavnica nasproti hotela Nohf » Gosposka ulica 25, je zaželieni kauíuk-podpetnik : /.dajat«] j in »aložnlk: Katoliško tiskovno druötvo.