Izhaja vsak četrtek. Cena mul« »K na leto. (Za Nemčijo IR 60 vin., «a Ameriko ln druge tule drSave 4 K 00 vin.) — Posamezne Številk« »e pro-
dajajo po 10 vin.
Spini In dopisi se poSIlJajo i Uredništvo .Domolj • "	---
a uuumi OD ijuu.^^V	—r---
iljuba", Ljubljana, Kopitarjeva uaca. Naročnina, reklamacije in ln-»eratl pai UpravniStvu „Domoljuba", LJubljana, Kopitarjeva ulica.
ulica.
Štev. 19.
V Ljubljani, dne 12. maja 1910.
Leto XXIII.
Varstvo kmetovih pridelkov.
Zdaj je -utihnilo tisto neumno za-avljanje, da so naši kmečki poslanci rivi draginje. Vlada ima pravico skle-iti trgovske pogodbe z Rumunijo, rbijo in Bolgarijo in tudi z južnoameriškimi državami, pa jih ne more, ker Madjari tega ne puste. V naši državni polovici dobi država,- kar potrebuje in še več: Imamo redno dovoljen proračun, dovoljene rekrute, dovoljeno posojilo 220 milijonov kron. Naši stroški za osvojitev Bosne in Hercegovine so plačani. Na Madjarskem pa vsega tega ni. Naborov letos še ni bilo, ker jih državni zbor ni dovolil; davki se ne iztirju-jejo iz ravno istega vzroka; ravno zato pa tudi ni še pogodb, ki so od njih delavci in meščani po krivici pričakovali nižjih cen.
-Zato pa ravno sedaj, ko je krik o onctovem oderuštvu nekoliko potihnil, ahko mirno odgovorimo na vprašanje: Šako smo pa prišli do tega, da se je za kmečke, pridelke in za živino uvedla roti tujim državam precej visoka ca-ina, in da se je za živo živino proti alkanskim državicam meja zaprla? W a. Najprej o žitu! Od leta 1873. je ftena za žito, zlasti za pšenico vedno padala. Amerikanci so na svoji rodovitni zemlji, ki je ni bilo niti gnojiti treba, pridelali ogromno žita z mnogo manjšimi stroški, nego pri nas. Svoje pridelke so vozili v Evropo; jeli so pre-Skrbljevati z žitom zlasti Angleško in Nemško. Do leta 1880. je še naša država prodala na Nemško 367 odstotkov vse pšenice, kar so je tam kupili na tujem; [eta 1908. že samo 007 odsto, torej do-ala nič. Ameriške Zedinjene države Sestopile na naše mesto. Leta 1908. je
357 odstotkov vse na tujem kupljene pšenice prišlo od tam na Nemško. Vožnja po morju je postala silno poceni. Iz Čikage preko Novega Yorka do Li-verpula na Angleškem je 7120 kilometrov; vožnina za en meterski stot je znašala leta 1908. 1 K 65 vin., nekako toliko, kolikor po železnici z Dunaja v Trst, ki je (589 kilometrov) dvanajstkrat bližji Dunaju, nego Liverpul Čika-gi. Prišla je še konkurenca z Ruskega in zadnjih deset let tudi iz južne Amerike, zlasti iz Argentinijc.
To se je na cenah silna poznalo. Leta 1880. je še meterski cent ogrske pšenice stal na Dunaju 26 K 80 vin, dasi je do takrat cena že znatno padla. Leta 1895. pa je stal samo 14 K 92 vin. Pri takih cenah se seveda ne morejo pokriti stroški in kmet bi bil moral propasti, ko bi se ne bile nekoliko zavarovale meje. Ne gre se pa samo za kmeta, marveč tudi za državo sploh. Edino pametno gospodarstvo je to, da vsaka država na svojem pridela, kar se potrebuje za živež. Ni samo škoda za denar, ki gre na tuje, marveč ob času vojske lahko nastane neznosna draginja, splošna lakota in ž njo hurle kužne bolezni, če ni dovolj kruha doma. Vsled carine se je cena pšenici nekoliko dvignila, toda razmerno le malo: leta 1904. je stal meterski cent na Dunaju povprek 20 K, leta 1905. 19 K 80 vin., leta 1906. 17 K 84 vin., leta 1907. 22 K 34 vin. Zadnji dve leti je pa cena izredno poskočila vsled slabih letin in umazane špekulacije, od katere ni kmet nič imel; leta 1908. je stal meterski cent 26 !K 6 v., leta 1909. pa 31 K. Če primerjamo to izredno visoko ceno z letom 1880., moramo reči, da so se vkljub carini na žito vse druge reči, delavci in blago neprimerno bolj podražile, nego pšenica.
2. Živina. Pred tridesetimi leti je bila živinska kuga y naši državi stalen
gost. Na milijone škode je napravila* Zdaj nimamo pljučne kuge nikjer več; bolezen na parkljih je tudi skoraj po-> polnoma izginila in prašičja kuga se j a zelo omejila. Poglavitni vzrok, da se je to zgodilo, je zaprta meja za živo živi-no proti Balkanu. Tam je kuga doma. Zato ne more biti pametnega človeka, ki bi hotel odpreti meje za živo živino iz Srbije, Rumunije, Bolgarije ali iz Turškega. Naš kmet bi ne bil tepen sa-mo s tem, da bi cene nekoliko padle, marveč še veliko bolj s tem, da bi mu bolezen izpraznila hleve in s tem uničila njegov obstoj. In čim manj bi imel kmet živine, tem dražja bi bila, tako da bi bil meščan in delavec potem gotovo na slabšem. Veliko dražje bi plačeval meso; vrh tega bi pa tovarnar in trgovec izgubila najboljšega kupca, ker bi obubožani kmet ne imel nobenih dohodkov.
V zadnjem članku »Kmet in veliki obrt« smo dokazali, kako je navezan tovarnar na kmefa. Če varuje kmeta, varuje sebe. V lastno korist mora torej izprevideti, da varstvo kmetovih pridelkov, ki zagotovi kmetu obstanek, varuje obenem državo in vse stanove, ki prebivajo v nji.
DRŽAVNI ZBOR
je imel v petek prvo sejo po grških velikonočnih praznikih. Na dnevnem redu je bila pošlovnikova izprememba ker je treba misliti na to, da se reši š« o pravem času. Izprememba zborničnega poslovnika, ki jo je sklenil državni zbor na dr. Krekov predlog o Božiču, velja namreč samo za eno leto. Tre-
V
Mrnn 298
ba je pa, da dobi zbornica za stalno tak poslovnik, ki bo omogočal redno delo v državnem zboru, in ga ne bo mogel ovirali poljubno vsak, komur bi se morda poljubilo. Seveda so proti izpre-membi poslovnika radikalne stranke, ki kaj rade razgrajajo po zbornici, ker lio z novim poslovnikom teh komedij konec. Zlasti jc poslovnikova izpre-memba trn v peti češkim radikalccm. Zato je takoj pričetkom prve seje predlagal poslancc Choc, naj so ta točka odstavi iz dneviiega reda. Pri glasovanju je ta predlog seveda propadel, ker so zanj glasovali le češki radikalci, gali-ški Rusini in dva češka agrarca. Radikalci so zagnali hrup in zmerjali posebno češke poslance, ki niso glasovali z njimi. Nato so pa izstopili iz »Slovanske Enote« kot so bili že prej sklenili za slučaj, da bi »Enota« ne glasovala z njimi. S tem korakom so pokazali češki radikalci, da jc v njihovi družbi težko delati pametno politiko, ker jim jc strankarska disciplina čisto tuja. Kaj nam pomaga, če se združijo vsi slovanski poslanci v državnem zboru, do zadnjega v en klub, če sc pa v zbornici ne drže tega, kar je sklenila klu-bova večina, temveč delajo vsak na svojo roko? Gotovo je, da se pri tako veliki organizaciji, kot je »Slovanska Enota«, lahko prigodi, da ta ali oni sklep temu ali onemu ni všeč. Toda v takih slučajih je treba poznati disciplino zlasti pri vprašanjih, kot je vprašanje o poslovnikovi izpremembi. Iz-prememba poslovnika namreč ne bo v prid samo sedanji vladi, ki je Slovani res ne moremo podpirati, temveč zahteva jo ljudski parlament, ki ima dolžnost pripomoči res ljudski volji do veljave. To je pa pri starem poslovniku nemogoče, ker po njem lahko ovira delo državnega zbora vsak, komur se zljubi. Kakor bi lahko češki radikalci nagajali sedanji vladi, tako bi lahko nemški radikalci nagajali vladi, v kateri bi bili Slovani pravično zastopani. Slovanom bo pripomogla do veljave v [Avstriji le trdna organizacija in pa v .vsakem slučaju enoten nastop slovanskih poslancev, ne pa tako slabo, dvorezno orožje, kot je zastarel, ljudskega parlamenta nevreden poslovnik. — Sedaj hočejo dati odsekom več časa za zborovanja, zlasti proračunskemu in socialnozavarovalnemu, in mislijo imeti seje državnega zbora le ob sredah in petkih. Prvo branje poslovnikove iz-premembe bo gotovo precej dolgo, ker bodo vse stranke označile svoje stali-še. Ko bo to rešeno, pride na vrsto več Predl°S, nato pa proračun za leto 1910 obenem z nujnimi predlogi, med njimi zlasti oni glede laške fakultete.
Med Čehi in Nemci se vrše pogajanja, kako naj bi sc rešil jezikovni spor ker zlasti glede načina, kako naj bi se to vprašanje obdelavalo, ni edinosti Cehi namreč zahtevajo, naj ta spor uredi češki deželni zbor sam; vlada pa dela na to, naj bi se njene predloge glede jezikovnega vprašanja izročile na-2i
rodnostnemu odseku državnega zbora. — Tudi glede rekonstrukcije ministrstva krožijo zopet razne vesti. Celo kandidati za posamezna ministrstva se že imenujejo. Bienerth je imel zaupna posvetovanja z voditelji »Slovanske Enote«. Kaj gotovega sc pa o tej stvari še ne da reči.
Nemci so zopet pogreli znani Wol-fov predlog, ki je v decembru propadel, da bi bil poslovni jezik državnega zbora izključno nemščina. Sedaj je stavil ravno tak predlog poslanec Weidenho-fer, ki ima pa ravno tako malo upanja, da bi prodrl, zlasti če upoštevamo resolucijo proračunskega odseka, naj se nastavijo tudi za nenemške govore v zbornici posebni stenografi, kot smo poročali zadnjič.
Poslanec Gostinčar je stavil predlog, naj država zida za svojo uslužbence v tobačni tovarni v Ljubljani in v rudniku v Idriji potrebna stanovanja.
Pred državnim zborom so napravile komedijo od svojih mož ločene ženske, ki so zahtevale, da se odpravi
t Angleški kralj Edvard VII.
paragraf, ki jim prepoveduje, da bi se drugič možile, dokler prvi mož še živi.
Vladni predlog glede vpeljave monopola na vžigalice pride v državnem zboru že meseca julija v razpravo. Da bi odkupila sedanje tovarne vžigalic, bi morala šteti vlada 32 milijonov kron. Dobička bi bilo na leto 8 do 10 milijonov, od katerih bi odpadlo krog 3 milijone za obresti in amortizacijo. Če bi pa dala država vžigalice v zakup privatni družbi s pogojem, da dobi čez 15 let tovarne v svoje rolce, bi pa dobivala država na leto 15 milijonov. Vendar bi pa bila ta kupčija samo na videz v prid države, ker je še vsaka taka kupčija izpodletela. Navadno dobi država ob takih prilikah tovarne take v roke, da sama popravila požro neznanske svote. Poleg tega so pa še vžigalice veliko dražje. Zato ima tudi povsod ondi, kjer je ta monopol vpeljan, izdelovanje vžigalic država v
lastni upravi, samo na Španskem, Potf tugalskem m Grškem je monopol v najemu. Samo izvoz vžigalic, ki znaša pri nas krog 4 milijonov kron, naj bi imela v zakupu privatne družbe.
ZDRUŽENJE JUGOSLOVANSKIH POSLANCEV.
Pogajanja za združenje »Slovenskega kluba« in »Jugoslovanske zveze« so toliko napredovala, da je »Slovenski klub« sklenil predlagati, naj se vrši sc. stanek vseh jugoslovanskih poslancev pod predsedstvom staroste. Sestanek' bi imel ta namen, da se pojasni oboje, stransko stališče glede tega vprašanja, in da odkriti razgovor razprši nespo, razumljenja. »Jugoslovanska zveza". je ta predlog sprejela, in sestanek se vrši v četrtek, dne 12. t. m. Upamo, da se i o vprašanje reši tako, da bo to pomenilo novo veselejšo dobo v jugoslovanski politiki.
OGRSKO.
Khuenove sleparije z volivno rc-formo so vedno bolj očitne. Vse kaže da ni zvezan samo s Tiszo, temveč tudi s Košutom. Vladni kandidati namreč sedaj kar splošno govore po volivnili shodih čisto v Košutovem smislu o po^ trebi pomažarjenja armade in zatiranja nemažarskih narodnosti na Ogrskem. Khuenovi pristaši so pričeli počasi slutiti, da Khuen z obečanjem vo-livne reforme samo slepari, zlasti ker grof Tisza kar očitno govori proti reformi. Zato je začelo v vladni stranki pokati. Khuen se ne more stalno obdržati, tudi če pri volitvah zmaga, ker ne bo mogel odpraviti homatij, ki bodo brez dvoma nastale vsled njegove dvomljive igre. — Neki shod je pozval Košuta in Justha, naj odstopita, da bo mogoče njunim pristašem združiti se pod vodstvom kakega tretjega politika. — Justh napoveduje boj za dveletno vojaško službo in samostojno banko, in sicer tudi z obstrukcijo, če ne bo drugače mogoče. — Slovaki so sklenili postaviti lastne kandidate v večini okrajev, kjer prebivajo, drugod pa podpirati one, ki bodo za splošno volivno pravico.
HRVAŠKO.
Novi hrvaški volivni red bo približno tak, kot je sedanji ogrski, o katerem sc sliši vse mogoče, samo nič dobrega ne. Najlepše je to, da jc ban iskal privoljenja za volivno reformo pri ogrskem ministrskem svetu, ki jo je tudi potrdil, dasi po nagodbi nima o njej prav nič govoriti. Nagodba namreč priznava, da jc volivna reforma hrvaška notranja zadeva, ki jo ima sabor oziroma ban urediti samo s kraljem in nikomur drugim. — Pri dopolnilnih volitvah se gode nečuvena nasilstva. Kmete kar zapirajo pod katerokoli pretvezo samo, da bi bila izvolitev vladnega kandidata gotova.
BALKAN.
Vstaja v Albaniji ne bo še tako kmalu udušena, dasi so baje vstaši v boju izgubili svojega vodjo Idris Se-
,/erja. Kot se govori, namerava iti po magat vstašem 5000 Albancev iz Grške ga. Predlog, naj bi šla v Albanijo parlamentarna komisija ter preiskala za-fdevo, je v turški zbornici propadel. Veliki vezir je izjavil, da bo vlada storila vse, da se upor zaduši, da se pa z vsta-Iši ne bo pogajala, temveč naj odloči Orožje.
ANGLEŠKO.
Cel svet je iznenadila vest o smrti angleškega kralja Edvarda VII. Dasi Se dolgo bolehal, vendar ni nihče pričakoval, da bo končal tako kmalu
IiUmrl je v petek malo pred polnočjo, iRanjki kralj je bil rojen 9. novembra 11841. Leta 1863 se je oženil z dansko jprincezinjo Aleksandro. Kot prestolonaslednik je bil zelo lahkoživ. Ko je za isedel po smrti svoje matere, kraljice [Viktorije, leta 1901 angleški prestol, se Še pa popolnoma izpremenil ter postal eden najboljših angleških vladarjev IZlasti je srečno vodil zunanjo politiko, ki je bila pod njegovo materjo kaj slaba, tako da je bila Angleška ob njego-■ vem nastopu skoraj osamljena. Cilj i (njegove zunanje politike je bilo osam-
•	Sjenje Nemčije, kar se mu je tudi sko-
*	raj popolnoma posrečilo, samo naše dr-| Kave ni mogel spraviti navskriž z Nem-
Ičijo. Zato se je maščeval na ta način, fda je nahujskal Turke, da so pričeli . znani bojkot, ki je napravil naši trgo-fvini in industriji občutno škodo. — Edvardov naslednik bo valeški princ 'Jurij, s polnim imenom Albert Viktor 'Jurij, ki je bil rojen 3. junija 1865 in je 'od leta 1893 oženjen s kneginjo Marijo r tTeck. Obe zbornici se takoj snideta, da i prisežeta zvestobo novemu kralju. Po jteh ceremonijah, ki bodo trajale tri 'dni, bosta obe zbornici odgodeni do 26. (t. mes.
nrtrir n-ir-ii-ii-inr-ini'-s-r-;;- 'nr~>firi
Zlata titoisa

BELOKRANJSKA BEDA: ALKOHOLIZEM IN IZSELNIŠTVO.
Iz časopisa »Zlata Doba« posnemamo sledeče zanimivo poročilo iz Belo-krajinc.
Same ženske I
Premišljal sem svoje ljudi, opazoval svoje kraje, prehodil sem te počitnice večino domačije. Kaj sem videl: (bedo, ki mi je na vseh koncih in straneh kazala svoje suhe kosti: Na polju so orale same ženske, na travniku so kosile ženske, okrog hiše so se trudile ženske. Moški so bele vrane. Ženske tare vsa težka peza vsakdanjega ;dela; pod težko butaro se gibljejo na polju, pod težjo butaro tarnajo doma; iuboge reve! Pogledal sem pri tem pogledu na žarno nebo in sinje gorice, ki obdajajo ta zapuščeni kraj; oko se mi [je porosilo in sem vzdihnil: O ko bi mogel ljudem enkrat dopovedati, da je i domača gruda možna preživiti svoje
ljudstvo; o ko bi imel enkrat toliko moči, pomagati tej revi in zapoditi bedo!
Amerika.
Odkod reva? — Pripeljala jo je potreba. Ljudje so videli po svetu vse lepše življenje kot za domačim pragom. Že kot fantje pri vojakih so videli vabljivo mestno življenje, zabave, veselice; videli tudi oskrbne naprave: društva, zavarovalnice, bolnišnice. V mestu je vse preskrbljeno za zdravega in bolnega in — mrtvega. Doma na vasi se zanj ne zmeni živa duša.
V nedeljo se prikaže pred cerkvijo nov Amerikanar z rdečim licem in zlato ketino. Smejaje in bahaje pripoveduje ljudem o bajnem in bujnem življenju onstran morja. Slika mamljivo, in vse mu verjame, ker vidi rdeče, rejeno lice in debel trebuh. Mladi fantje pravijo- E, pa pojmo še mi!
Živa reklama.
V gostilno.
Pred desetletji je trta obilo rodila, ne da bi bilo treba mnogo obdelovanja. Ljudje so pili mnogo vina; pravijo, da zmerno in da ni bilo čuti o pijanstvu. Uš je trte oglodala. Vinstvo je za nekaj časa prenehalo. Ali potreba je potreba; cvili in tuli, dokler se ne uteši. Ker ni bilo vina doma, treba je bilo iti v gostilno. Tu se je točilo največ delano vino. Nastali so razni vinski trgovci (Kajfež, Štrk), ki so fabricirali vino v kleteh. Mnogi so bili od njega bolni. Vsakdo je moral biti v nedeljo v gostilni, si privoščiti liter vina in funt pečenke; kdor tega ni zmogel, ni veljal za moža. »Ta ni mož, kdor si ne more privoščiti . . .« slišite povsod.
Blagoslov Amerike.
Ker trta ni rodila, ni bilo česa prodati, ni bilo s čim odrajtovati domačih davkov. Zagazili so v dolgove. To jih je gnalo po svetu: na Nemško, kasneje v Ameriko. Pošiljali so denar domov ženam. Te sq se začele gizdavo nositi in zahajati v — gostilno. Cule so, da pijejo njihovi možje v Ameriki, zakaj si ne bi še one kaj privoščile. Dobršen, dostikrat največji del občinstva, v gostilni tvorijo »Amerikanarke«.
Mož se vrne. Vidi, da denar ni imel pravega uspeha. Nejevoljen se vrne v Ameriko; kar dobi, to zapije; čemu bi pošiljal domov, saj ne zaleže nič. Dolgovi rastejo, dokler ne zapoje boben.
Vino — hrana.
Trta je začela zopet roditi. Zahteva mnogo dela. Treba jo je dobro gnojiti. Zato se zanemarja njiva; vsega ni mogoče enako obdelati in pognojiti. Trta je važnejša, ker rodi veselje in denar.
»Zdaj bodo zopet lepi časi,« — mi reče neka ženska letos po trgatvi. — »Zakaj?« — »Vina bo dosti. Sedaj ne bo treba toliko kuhati. Kruha pa vina, to bo najboljši obrok, ko bomo težko delali.« — »Potem bote težko delali, če bote imeli tako hrano.« — »Zakaj? Vino daje bolj krepost nego vse drugo.«
Revščina.
Na Gorjancih ima Šlesinger lesno tovarno. Izsekava gozdove. To je po nekaterih vzr.ok mnoge toče v Belo-krajini. Pritisne rada i suša. Oboje povzroči bedo. Po nekaterih krajih ne obdelajo vsega polja, ker ni koga. Ko pride kaka nezgoda, je v hiši lakota. V mnogih hišah zmanjka kruha o Božiču. Hrana je krompir in, če ga je, mleko. Ce je mleko, pride trikrat na dan na mizo; če ga ni, sam krompir, kvečemu zelje ali repa. Nekatera leta rodi sadje. Stolčejo ga za mošt in popijejo. Pozimi in v postu pa stradajo, in če koga pri hiši »goni«, hodijo po selu prosit suhih hrušk. Najraje goje slive, ker se prodajo za rakijo. Skoro vsaka hiša ima žganjarski kotel, da palijo rakijo. Največ sadja gre v to. Ko žgejo, pijejo vsi, od malega do starega. Nekateri silijo i deco. Po največ hišah popijejo doma vso rakijo, le nekateri premožnejši, ki kupujejo slive v ta namen, jo prodajajo. Dovolj rane J Kako jo ozdraviti?
Nasveti.
1.	Nujno ustanoviti vinarske in žganj arske zadruge in pritegniti nanje zadnjo kočo. Letos pravijo, da bo liter mošta po 12 do 20 vinarjev, zato J>i bil vsakdo bedak, ki bi ga prodaval. 7>Pili bomo, da bomo rekli mački škof...« To je pitje iz obupa; zato zadruge, in vun z vinom in z žganjem!
2.	Po posebnem pouku obrniti večji pozor ljudstva na umno sadje-r e j o in organizirati eksport sadja. Prilika je kot nikjer na Kranjskem. Ljudstvo potrebuje denarja!
3.	Izboljšati zanemarjene pašnike in obrniti pozor ljudstva na umno živinorejo. Izboljšati hleve! Ti so danes pod 0 ! Gmajne tudi. Obsegajo pa velik prostor sveta, zlasti v Žužemberku!
4.	Vpeljavati domačo obrt, zlasti pletarstvo. Tla so silno ugodna. Ljudstvo se že zanima. Govoril sem o tem povsod. Nisem le našel pripravnih ljudi, ki bi vse to vodili. Danes gleda narod na vinograde kot na nekako rešitev iz denarne zadrege, kot sredstvo, ki edino nese gotov denar. Z navedenimi sredstvi pa se bo ta predsodek spodrinil, to tem lažje, ker živimo v vinski krizi. S tem bo pomagano i onim, ki ne morejo do lastnega vinograda. |Ker se obeta izseljeništvo še bolj razširiti, treba i tu organizacije, in sicer:
a)	prodaja voznih listkov, ker agenti preveč izžemajo ljudstvo in ga po reklamah vabijo v Ameriko.
b)	razširiti kreditne orgas nizacije v Ameriki in iz« podriniti goljufive »bankirje« t. j. capine, ki izvabljajo od naših ljudi itežke prihranke, da zbeže potem z nabranim denarjem v druge kraje.
c)	posredovati pošiljatveiz Amerike v domovino, da
izpodrinemo nemške banke in varujemo žene izseljencev, ki žive zadolžene v veliki odvisnosti od domačih oderuhov. Ti nočejo sprejemati denarja v malilr svotali in — trezni. Ta tlaka jc hujša od nekdanjo.
Z dobro organizacijo se da vso to uresničiti. Sili nas pa tudi k temu beda našega ljudstva in naša dolžnost do njega. Treba si jc pa prej ogledati organizacijo drugih narodov, zlasti Nemcev in Italijanov, ki so v tem oziru storili največ.
aanaaanaaaaaaaanD
I___LISTEK_jj
aanaaaannaaannnna
Črna žena.
Zgodovin, povest. — Priredil Javoran.
(Dalje.)
»Čudna je pa vendar ta stvar, zares čudna in zapletena 1 — In šele pismo, — nikakor si ne morem misliti, kako bi se moglo vse skupaj enotno razrešiti.«
»Jaz tudi ne vem; ampak vedno {cm si mislil, da tu zadaj tiči nekaj.«
»Za božjo voljo vendar, kaj tiči za tem?« je kriknila Zalka, ki se je ob tadnjih Štefuljčkovih besedah vzbudila kakor iz globokih, težkih sanj; »Štefan, ti nekaj veš, ti nekaj veš! Pri vseh svetnikih te prosim, povej mi, kar veš, nikar me ne pusti v negotovosti!«
»Zalka, bodi pametna,« ji je odvrnil možek nekoliko vznevoljen; »če bi kaj vedel, bi ti bil že zdavnaj povedal. Imam samo tako svojo misli, ki pa niso veliko vredne, ker sem napol nor.«
»Štefan, povej vendar, kakšne misli imaš?« se je vtaknil v pogovor An-želj, »ti poznaš ljudi in v tvoji glavi zraste več, kakor kažeš na zunaj; povej, kako se ti zdi vsa stvar?«
»Ah, res je na svetu veliko prevar,« sc je delal gluhega možek.
»Štefan, pojdi no, nikar se nc delaj tako nevednega!« ga je prosil An-čelj, »saj vendar kar čutim, da več veš, kakor hočeš povedati.«
»Seveda je hudo, za tujo mizo se vsedati,« se je potajil Štefuljček.
Kadar je možek začel tako vezati besede, jc bil ves trud zaman; ob taki priliki ni prišlo nič več pametnega iz njegovih ust.
»Toda, Štefan, če kaj veš, bodi vendar tako dober in mi nikar nc zakrivaj šc nadalje!« je vila roke in ga jokaje prosila Zalka; »poglej, usmili se moje bede, reši me negotovosti, daj, povej! 'r~.7~ Francetovo pismo je tako čudno, prihajajo mi v glavo najraznovrstnejše misli. — Štefan, povej, za božjo voljo te prosim, pri vseh svetnikih te prosim povej, kaj je z mojim Francetom?« '
Ta jokajoča prošnja je pa na mož-ka tako vplivala, da se je kar zganil. Rosno je nagubančil čelo, si z roko na-
lahno pogladil po sencih sc vsipajoče sive kodre, bistro premotril plakajočo ženo in ji nato začel pripovedovati:
»Zalka, gotovega res nič ne vem, ampak nekaj si domnevam. Če se le ne motim, je France šc na Kranjskem in sc bo svojčas zopet pokazal. Kaj ga je odvedlo z doma, je tudi zame zagonetno vprašanje; a vendar mora biti nekaj dobrega. — Zalka, saj me poznaš, jaz sem le tisti napol nori in napol gluhi možek in zato premalo slišim; ampak oči imam pa kakor jastreb in vidim marsikaj podnevi in ponoči, česar drugi ljudje nc opazijo.--Pa me je tudi
po vsej deželi dosti kakor slabega denarja — in zato bi moralo biti presneto čudno, da bi na svojih potih nikdar ne srečal Franceta. In če ga najdem, Zalka, se smeš name popolnoma zanesti, da ti ga takoj pripeljem nazaj! Dotlej pa nikar preveč nc jokaj, da ne zboliš, ne tuhtaj in ne razmišljaj vedno naprej, saj nič ne pomaga, ampak vso za-
Mož jc kriknil kakor v obupu: „Nigana! Nigana! — je-li mogofe? Ali jc resnica?"
devo izroči in prepusti ljubemu Bogu, ki čuva nad teboj. — Sedaj pa: Bog te obvaruj! Jaz odpotujem takoj. Nemara me bodete kmalu zopet videli in tedaj bom imel za vas gotovo kako sporočilo.«
Med temi besedami je potegnil svoj vihravi klobuk bolj globoko na čelo in urnih korakov odšel skozi vrtna vrata ne zmeneč se za slovo in za pozdrave, ki so mu jih izročali Zalka in njeni sorodniki na pot.
III.
Kroparski možek pa vendarle ni imel prav. Bregar že ni bil več na Kranjskem, ampak daleč na tujem. — Črna žena ga je namreč resnično odvedla s seboj. Zgodilo se jc pa tako-Ie:
Oni večer, ko je France podil s sekiro v roki črno ženo, se je odločila zanj usoda, črna žena je,dirjala nekaj
časa tako hitro pred njim, da je ž< skoro obupal, da bi jo mogel kje do, hiteti. Jedva pa je prisopihala v gozd} je hipoma obstala. Vpehani kmet se jj jc že toliko približal, da bi jo bil lahko zagrabil za roko, toda čudna postava je mahoma odskočila na stran in izgi-nila komaj slišno ihteč v grmovju, France ji je sledil dalje, preperela dračje, ki je pokalo pod nogami črne žene, mu jc kazalo smer, v kateri jo strah drvil naprej po gozdu. Čez nekaj minut je bela postava zopet naenkrat obstala, kakih sto korakov oddaljena od Franceta. Ta je ves vznemirjen po-bral precej debel kamen in zakričal:
»Stoj, sicer--!«
Za odgovor jc čul le prezirajoče ho-hotanje in postava mu je zopot izginila izpred oči. Zdelo se mu je, kakor da -o je pogreznila v zemljo. V istem trenol-ku se je tudi sam spodteknil nad neko korenino in padel ravno na rob nekega majhnega grička; kamen je zdrčal po rebru in tudi sekira, katero je doslrj držal v levi roki, je odletela na tla in mirno obležala. Hitro se jc dvignil, pobral sekiro in zamahnil z njenim ušesom po bližnji debeli smreki, da bi 3 tem prestrašil belo prikazen. Vsled sili nega udarca mu je zagomazelo po rokah in je moral zato sekiro spustiti na tla. V tem trenotku je pa žc stala oh njegovi strani črna žena. Še preden jo mogel pobrati sekiro in zamahniti z njo po čudni postavi, se mu je ta že obesila na vrat in na vse grlo zakričala:
»Moj Radko, moj mož!«
France sc je strahu sesedel. Ilo/etf se znebiti strašne postave, jo je vprašal:
»Kdo si in kaj hočeš?«
Črna žena se je še tesneje oklepala njegovega vratu in mu nekoliko mirne« je odgovorila:
»O, Radko, ali me več nc poznaš?,
—	Svoje žene?«
»Nigana!« je kvikriil ves iz sebe France. »Torej so resnično duhovi/ — Toda tvoj dih je tako topel — tako vroo kakor resnično življenje.«
»Saj vendar nisem duh, saj imam meso in kri kakor ti, poglej, saj živim
—	tvoja žena — Nigana.«
»Kako to? saj si vendar zgorela v pastirski koči pri Krsnavopolju . . < Miloš je prisegel pri zvezdah, da si zgo« rela in na pogorišču so našli v pepe/u tvoje briljantne okraske.«
»Takrat, ko nas je napadla turška roparska tolpa, je tičal Miloš precej daleč od nas v nekem grmu. Torej ni mogel vsega videti, kar sc je zgodilo. —1 V naši družbi sem bila edina ženska samo jaz in Turki so me izvlekli iz koče. Vse moje tovariše so pa pahnili na« zaj v kočo in jih z njo vred sežgali. —1 Vse svoje okraske sem izročila Dimu v, varstvo — zlato je v ognju pogorelo, kamne so pa pozneje izkopali iz oglja' in pepela . . . Evo jih — ali jih mar ne poznaš?«
Pri teh besedah je potegnila z vratu blesketajoč nakit in ga ob motfi!
ivetlobi luninega krajca, ki je ravno-ar priplaval izza oblakov, pokazala rancetu. Mož je kriknil kakor v ob-
»Nigana! — Nigana! — Jc-li mogoče? Ali je resnica?«
»Prisegam ti pri svetlih zvezdah.« mu je zatrjevala žena. t' »Glas je tvoj — dih je tvoj — in ravno tako tvoja postava . . . Toda tvo-Ija barva — tvoja polt!«
»Ta barva ni naravna. — Saj ven-fiar poznaš sredstvo, s katerim si ciga-ini barvajo kožo .. .Če se s tem štirikrat pomažeš, imaš kožo črno kakor oglje.« ' »Pa čemu si se tako pobarvala? za-jkaj si se tako skrivala — zakaj si stra-Jsila ljudi?« jo je vprašal ostro.
»O Radko,« mu je žena strastno od-ovorila, »vse sem storila samo zaradi ebe. — Dolgo sem te iskala. Ko sem vedela za tvoje bivališče, sem videla, oliko zaprek mi je na poti do tebe; [spoznala sem, da bom morala čakati precej dolgo, preden bom mogla govo-iriti s teboj sama in skrivaj. Sklenila [sem, da me ljudje ne smejo spozuati, {kdo sem in v kakšnem razmerju do Jtebe. — Bala sem se, da se mi ne bi kaj hudega pripetilo ali da bi me ne zaprli, kar me je na potovanju že večkrat doletelo; — zato sem strašila ljudi, da bi se me bali ... V resnici sem se jih pa fjaz tako bala! — — O Radko!«
Spustila se je v jok.
»Nigana«, jc obupno zakričal France.
»Radko!« je vzdihnila jokaje in ga zopet objela. Tresla se je po vsem ži-Lvotu. Naglo se jo je otrescl in iz njegovih ust se jc izvilo trdo vprašanje:
»In zakaj nisi prišla prej? Zdaj je prepozno.«
»Prepozno! prepozno!« je jadikova-la žena. »O Radko, prej nisem mogla
~>riti.--Po onem požaru so me Tur-
ci odpeljali s seboj kot sužnjo . . . Ravno pred pol letom sem jim pa ušla in od tedaj sem te vedno iskala, a na Kranjsko nisem mogla priti takoj, ker sem se bala obmejnih čet, ki čuvajo Ijužno štajersko mejo pred turškim navalom.«
Z grozo, da, skoro s studom in gne-tVom se je obrnil od Nigane in brid-;ko stokal:
»To je strašno! — Ne morem si misliti, da je resnično! — To je grozno!«
»Radko«, se je začela hudovati žena, »torej ti je žal, da nisem umrla, da inisem zgorela. — Ti me sovražiš, ti me zaničuješ, preziraš. — Ali res nimaš za pie nobene prijazne besede? . . 8 Jaz jsem pa hrepenela po tebi, kakor hrepeni solnčnica po božajočih jutranjih teolnčnih žarkih, žejalo me je po tebi. kakor žeja pustinjo po blagodejnem rdežju, želela sem te, kakor si želi noč jasnega, zvezdnatega neba . . . Ah, koliko sem pretrpela v grozni, sramotni sužnosti pri Mozlimih — in toliko ča-jsa! — Na kar sem mislila nOč in dan, 'si bil ti, potok solza ni usahnil v mojih očeh — za te, moje sanje in vse moje 'koprnenje si bil vedno le ti. — Moja lju-
t
bežen do tebe je gorela kakor velik kres, katerega ne more pogasiti nobena reka, in tako gori še danes!«
»Vse to so samo prazne besede, Nigana,« jo je ostro zavrnil mož; »tvoja ljubezen je kakor megla, kakor senca, ki hitro pride, a zopet bliskoma izgine. — Poročil sem te; postala si moja zakonska žena in jaz sem ti dal svoje srce. Ti pa si me pozabila kaj hitro, ube-žala si iz moje hiše, potikala si se po pustinji in po gozdovih kakor divjačina. Cele dneve in tedne si me puščala samega v samotni koči in zato sem moral požirati priimek vdovec žive ciganske princesinje. Taka je bila tvoja ljubezen!«
»Pozabila te nisem nikdar, Rado, tudi za trenotek ne! To ti lahko prise-žem pri duhovih vseh svojih prade-dov,« je strastno kriknila žena; »toda mar morem zatajiti svojo naravo? Kaj morem za to, če polje v meni ciganska kri? Cigan ne more strpeti v ozki, ka-meniti koči — vedno se boji, da bi se mu nad glavo ne vdrl strop in ga pod-sul; cigan ne more dihati v zaprtem zraku. Hiša mu je prostrana planjava, soba mu je gozd, sveti mu solnce in zvezde, najrajši prebiva pod streho nebesnega oboka in svobodno vdihava v prosti naravi sveži zrak. Ciganka sem in žal, ne Slovenka ali Hrvatica.«
»Nigana, ti si izpodila iz mojega srca mir in mi razrušila srečo; ti me nisi hotela osrečiti. — Nestanovitna si, kakor megla; danes zvesta, jutri upoi--na, danes vsa goriš od ljubezni, jutri bo tvoje srce mrzlo kot led, zdaj se me držiš kot klop, zdaj zopet bežiš pred menoj kakor ovenel list ob jesenskem vetru... Da, Nigana, ti si mi otrovala življenje.«
»O Radko!« je stokala žena, »jaz da
sem otrovala tvoje življenje, jaz?--
In vendar bi bil ti že zdavnaj izgubil življenje, da nisem prišla jaz z Milošem in Milico in te rešila ... Za vrbo-vim grmom si ležal v nezavesti, rdeča kri je lila iz rane, ki so ti jo zadali Tur-čini; s krvjo ti je odtekalo življenje in tvoj duh je bil le še napol navzoč. Obvezali smo ti skelečo rano, te dvignili in prenesli v svoj šator. In od tedaj sem ti stregla kakor svojemu bratu! — —<
Štirikrat se je mesec pomladil in postaral in tvoj duh se je povrnil, zdravje se ti je začelo vračati. Bival si v našem šatoru, kakor domačin, še več, skrbeli smo zate, kakor za svojega vojvoda.« * -	,]«-■»»-•> i
O pridi večne Luči žar; razsvetli zemeljske temote, razjasni črni mrak slepote, prinesi nam spoznanja dar.
Med trnjem se življenja pot med groznimi prepadi vije, o, tvoja luč naj z neba sije, varuje večnih nas temot.
Za nami stika in preži sovražnik kruti vere svete, nastavlja zanjke nam neštete, v propast nas zvabiti želi.
O sveti duh nad nami čuj, da narod čednosti ne zabi, da svet v pogubo nas ne zvabi; ti si ca v dobrem utrjuj.
Svoj rajski mir nam v srca lij, da hrepenimo le goreče za cilji večnotrajne sreče, nebeške milosti nam sij.
O pridi in razsvetli um, da prav te moremo spoznati in vzorom zvesti vsi ostati, razjasni, zbistri nam razum.
Ti bodi naših src vodnik, razsvetli grešnih zmot temine, ti vodi verne Slave sine, o pridi rajski Tolažnik!
J. U. Limbarski.
Pridi sy. Duh!
O pridi rajski Tolažnik, duh sveti, duh moči, pravice, modrosti, umnosti, resnice, pobožnosti ti učenik! n
U/l./i •
O pridi! Zli hudobni duh zastruplja narode, vznemirja, nevero trosi in razširja, jim v srca seje svoj napuh".
čudne sanje.
»Sanjalo se mi je,« tako je pripo vedoval neki Ribničan, »da sem pri kralju. Sedela sva prav po domače p,i mali mizi, na kateri so stali kozarci iif vsakovrstne dobrote.« —•. »Poslužite s< kar sami,« pravi kralj, »kaj se Vam najbolj dopade?« »Tu je rum in sladkor,« odgovorim, »če smem biti tako prost, si napravim kozarček punča.^ —r »Tako je prav,« pravi kralj, »le nit kar se nič ne ženirajte, ali imate raje mrzlega ali gorkega?« — »Oh, ako Vaše yeličanstvo nima nič zoper to, bi raje gorkega!« —s »Takoj Vam postrežem,« odgovori kralj in gre v kuhinjo po gor-. ko vodo. Ko tako čakam se naenkrat zbudim. Jaz prismoda! Zakaj nisem vzel mrzlega punča? Če se mi še kdaj tako sanja, ne bom več tako neumen, ampak bom vzel precej to, kar bo na mizi.«
Nikoli večji.
Ižanec, ki je redno zahajal v mesto, je videl, kako so otroke iz sirotišnice peljali na izprehod. — »Vrag si ga vedi,« pravi sosedu, »že dvajset let hodim v mesto, pa te krote ne postanejo nič večji. Taki so že bili takrat, ko so še moj rajni oče živeli!«
RAZGLED PO DOmOVINI

»Slovenska straža«, društvo za obrambo obmejnih Slovencev, se je ustanovilo v Ljubljani dne 11. t. m. ob zelo veliki udeležbi iz vseh krajev naše domovine. Zvečer je bil koncert pevskega društva »Ljubljane«. O popoldanskem sestanku voditeljev naših izobraževalnih društev bomo natančneje sporočili v »Društveniku«; tudi o »Slovenski straži« bomo še večkrat pisali.
Sokolska olika kaznovana. V gostilni pri Lipi v Ljubljani se je ljubljanski sokol Ccscutti prav po sokolsko obnašal. Kakor je že pri sokolih nekaj navadnega, dajal je nekemu gostu, ki je član Orla, priimke. Ker ni hotel dati zadoščenja, je bil pred sodnijo kaznovan na 10 K ali 4 ure zapora. Za somišljenike S. L. S. z dežele samo še omenjamo. da ima mati tega čednega sokola na Starem trgu v Ljubljani trgovino »Pod velbom«.
Daleč smo prišli na Kranjskem, "elo na Kranjskem prodira nemštvo. Vršile so se volitve na Travi pri Dragi. Nemci so s svojo listo prodrli v vseh treh razredih. Vzrok tega poraza je, ker je v zimskem času veliko domačinov v šumah in se niso vrnili šc nazaj. Zato sc je tudi tako mudilo z volitvami, ker le od časa, kdaj se isto trše, je bil odvisen uspeh. Proti razpisu volitev jc bil sicer vložen rekurz, a ga jc vlada zavrnila.
Blagajnik narodne delavske organizacije jc stal pred sodiščem. Zadeva njegova ni preveč častna. Blagajnik imenovane liberalne organizacije Albert Moravcc je poneveril 479 K 16 h društvenega denarja in pa še 50 K članarine. Izgovarjal se je, da je potreboval denar za poplačil ev dolgov in si ga je le izposodil. Temu zagovoru sodišče ni moglo verjeti in ga obsodilo na štiritedensko ječo. Take so cvetke liberalnih organizacij.
Kanonično umeščeni so bili naslednji čč. gg.: Fran Bernik na župnijo Domžale, Viktor Kochler na župnijo Ig, Valentin Remškar na župnijo Spodnji Logatec in Franc Sever na župnijo Za-lilog.
Cesar je imenoval dvornega in mi-fcisterialnega tajnika g. dr. Iv. šublja za sekcijskega svetnika. __ V bolnišnico usmiljenih bratov v
f,^1]1 bll° sprejetih meseca aprila 154 bolnikov. Od marca jih je bilo osta-lo 77, torej skupno število bolnikov je znašalo 231. Ta bolnišnica je v korist vsej deželi in je vredna, da se jo kolikor mogoče podpira.
Zapiranje trgovin. Od 1. t. m naprej je stopila v veljavo postava, ki določa, da se morajo trgovine, kjer se (ji
prodajajo jestvine in druga živila, zapirati ob 9. uri zvečer, vse druge prodajalne pa ob 8. uri. Odslej bodo morali zapirati po tej postavi ob 9. uri zvečer mesarji, mokarji, peki, slaščičarji itd. Postava tudi določa, da se pred 5. uro zjutraj ne sme nobena prodajalna odpirati.
Odlikovanje. Cesar je podelil pro-vincijalni prednici avstro-ogrske uršu-linske provincije Tereziji Heidrich v Ljubljani zlat zaslužni križec s krono.
Prezentiran je na faro Turjak č. g. Franc Pavšič, kaplan v Sodražici.
Za kliučarja šentpeterske cerkve je imenovan in potrjen od knezoškofij-skega ordinarijata g. Ivan Kregar, podpredsednik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani.
Vojaška godba pri delavčevem pogrebu. Vojaška godba je spremila k pogrebu Franceta Gorjupa, delavca tobačne tovarne. Rajni je bil svojčas vojak v vojski pod maršalom Radeckijem na Laškem.
Ponarejen denar. V Ljubljani so konfiskovali na glavni pošti dva ponarejena tolarja po 5 kron. Denarja sta bila dobro ponarejena. Ker se zadnji čas iz več krajev poroča o ponarejenih novcih, je treba biti pri menjavanju previden.
Orel se je ustanovil v Stari Loki. Tclovadccv je pristopilo 29, podpornih članov 9.
Iz šolske službe. V Mokronogu je nastavljena kot namestna učiteljica gdčna. Irena Pečnik.
Za kmetijski poduk. Naučno ministrstvo je odposlalo iz Avstrije sedem učiteljev v dvomesečni kmetijski tečaj na vseučilišče v Gisen na Zgornjem Ilesenskem. Ta pojav je za naše šole nekaj dobrega. Koliko časa že povdar-jajo naši poslanci, da naše šole ne odgovarjajo ljudskim zahtevam, ker se uči na njih vse drugo, kar kmet v resnici potrebuje. Da jc poslalo ministrstvo ljudske učitelje, med njimi tudi Slovenca g. Humcka, proučevat kmetijstvo, kaže, da uvideva preosnovo šolskega poduka. Ministrstvo pa hoče smisel za tečaje tudi pri nas vzbuditi in si hoče najprej vzgojiti nekaj učiteljev v vsaki kronovini.
Nova šolska poslopja se zgrade za Šole: Vrabče nad Št. Vidom pri Vipavi, Št. Vid nad Vipavo in Suhorje v okraju Postojna.
Vojaščini bi se rad odtegnil 201etni Josip Klopčar iz Male Pristave, okraj Postojna. Ker ga je pa izvohal stražnik, je moral iti namesto v Ameriko z orožnikom.
Izpred sodišča. Surovi sin Jože Jeriha iz Prežganja se jo znosil nad svo-
jim očetom, ker mu ni maral dote iz-plačati. Sin je sunil očeta s pestjo vi čeljusti in mu en zob izbil. Sedel bo trii mesece v ječi. — S sekiro je napadel! Janez Peterlin iz Depale vasi Valentina Čolnarja ter mu presekal čelno kost in čeljusti. Sodišče mu je priznalo dve leti ječe. — Nasilen berač. Martin Jenko v Godešiču se je v Škofji Loki stražniku, ki ga je prijel radi beračenja, ustavil in ga sunil v prsa. Dobil je šest, mesecev ječe. — Delavsko knjižico jc. ponaredil Anton Dežman iz Lancove-ga. V knjižici je spremenil dan rojstva in besedo »delavec« spremenil v »zi-, dar«. Ker so mu prišli na sled, se jo moral zagovarjati pred sodnijo. Zagovor mu ni dosti pomagal, ker jc obsojen na šest tednov ječe.
Letni sejmi. Slavna županstva po Kranjskem vljudno prosi založništvo »Družinske pratike«, da mu čimpreje, najkasneje pa do konca maja sporoče vse morebitne izpre-, membe pri letnih sejmih, oziroma opo-zore na tozadevne napake v letošnji pratiki, da jih moremo šc pravočasno popraviti
Pozor pred sleparjem. Pred kakimi štirinajstimi dnevi jc hodil po Ljubljani neki mladič, visok, brkast, ter je pod imenom hrvaškega akadc-mičnega društva »Domagoj« nabiral pri čč. gg. duhovnikih denar za ustanovitev nekih organizacij v Trstu. Hrvaško akademično društvo »Domagoj« o vsem tem ničesar nc ve, zato opozarjamo tem potom na tega sleparja. Naj! se mu nihče ne nasede in če se še kje, oglasi, naj se ga izroči orožništvu ali policiji!
g Kranjska gora. Liberalci se skušajo organizirati tudi pri nas. Ni zlo-mek, saj se bližajo občinske volitve in gospodje so pričeli čutiti, da sem jim majejo stolčki. Potom liberalnega prosvetnega društva »Akademije« bi se radi zopet priljubili ljudstvu, pri katerem, so za enkrat ob ves kredit. Dve predavanji ste bili doslej. Prvo je imel dr. Ti", čar, ki je že toliko star in previden, dane bo pokazal v javnosti svoje barve. Predavanje je bilo samo na sebi nedolžno. — Drugič pa je govoril nek mlad človek, ki ima šaržo davčnega asistenta in se piše za Tomca. Ta jo je pa hudo, hudo zavozil. Mož se je zaletaval v sveto pismo in z vso natančnostjo »dokazal« da zvezda, ki je vodila svete Tri Kralje ni bila nič drugega kot
Halleyev komet, svetopisemsko po-#očilo pa je napačno, ker takrat ljudje pe niso bili tako učeni kot je on — g. »Tomec. Še celo dr. Tičar je pri tej l'ek-Jbiji grbančil obraz in se nervozno sukal »kolu skioptikona, češ, malo bi še lah-|ko počakaj, da nas ljudje ne spoznajo takoj pri drugem predavanju. Če ga je zasebno kaj oštel za to nerodnost in neprevidnost — ne vemo. To pa vemo, da so naši ljudje ta liberalni lim spoznali, in da ne pojdejo več nanj. Nekak pred-okus ste lahko dobili že zadnjič, ko raz-ven domače in deloma dovške in rateš-ke »gospode« in otrok ni bilo skoraj nobenega izmed onih, ki bi jih vi tako ra-iii »izobrazili«. Poskusite še naprej, potem boste lahko šteli »glave svojih dragih« — naših pa ne. Hvala lepa za tako oštarijsko izobraževalno delo! Prihodnjič pa izpregovorimo prav odkrito be-)sedo na naslov naših.
g Iz Kranjske gore. Sklicujoč sc na | 19 tiskovnega zakona prosi podpisano županstvo, da sprejmete z ozirom na [notico pod gorenjim naslovom sledeči ^popravek: 1. Ni res, da se je župan dr. VTičar, nepremišljeno spustil v pravdo « posestnico v Srednjem vrhu, res je pa, da je moral tožbo vložiti, ker je ves :o b č i n s k i odbor eno gl as no v svoji seji sklenil dne 21. marca 1909, da 'se tožba vloži. 2. Ni res, da je župan po-(gorel na vseh krajih, res pa je, da je (bila tožba v eni instanci d o b -j c n a. 3. Ni res, da so občinske do-lade vedno višje, res je pa, da so za 9eio 1910 znižane za 5%. 4. Ni res, rda dobiva občina 1200 K več za lov, res )pa dobiva 1100 K več kot preje. — Županstvo v Kranjski gori, 2. maja 1910. | i g V Lešah se je na Vnebohod ustanovilo izobraževalno društvo. Ustanov-tnico jc govoril č. g. P. Henrik iz Brezij. (Navdušenje sta znatno povzdigovala £lavnoznana breški pevski in tambura-feki zbor. Igralci so pa prav mojstrsko [uprizorili izgubljenega sina. Tudi do-finači pevski zbor zadnje leto izredno rase in napi-eduje pod vodstvom g. or-Iganista Praprotnika in gdčne Poljanec. trudi tamburice že imamo; brenkati nanje sicer še veliko ne znamo; pa kar ni, fee bo. Začeli smo se gibati, ker zadnji (nočemo biti.
g Preizkušnja za čevljarske pomočnike v Tržiču se vrši dne 5. rožnika. IPreizkuševalno delo je narediti do BO. velikega travna. Pojasnila daje ra-Hovoljno zadružni načelnik g. Lovrenc Pogačar. — Zadruga čevljarskih mojstrov v Tržiču.
g Loške novice. ,V. noči od četrtka Xia petek je neznan tat pokradel več jdragocenosti pri kipu Matere božje v jBidetovi kapelici, tudi puščico je odprl Sin pobral nekaj denarja, nekaj pa je še rpustil. Sumi se, da je to storil kak do-jmačin, ki mu je bilo vse znano. — Ce-'sto od kolodvora do mesta so merili, jpeljala bo naravnost od mesta do kolodvora in bo zelo lepa in široka. Da bi fto ls kmalu začeli delati, ker stara cesta je večkrat v zelo slabem stanju in drži čez hribe in doline. — Prvi čebelni
roj je imel 1. maja Martin Homan v Škofji Loki. Letošnji pomladni mrzli vetrovi so precej škodovali čebelam. — Telovadni odsek Orla se je ustanovil prvo nedeljo v maju v Stari Loki. Kaže to, da so se tudi v Stari Loki začeli gibati. Na zdar!
Dekliška Marijina dražba v So-strem priredi dne 16. t. m., binkoštni ponedeljek popoldne ob 3. uri predstavo s sledečim sporedom: J. Gr. Zangl: Pozdrav kraljici majnika, pesem. Prva igra: »Dve teti«. Šaloigra. Druga igra: »Dve materi«. Igra v štirih dejanjih. — Vstopnina: Stojišče 20 h, sedež 70 h. — Ker je igra »Dve materi« ena najlepših in poslušalcem najbolj priljubljenih iger, se tem potom vabi k obilni udeležbi.
g Gorje. Na Binkoštno nedeljo obetajo naši napraviti prav prijetno zabavo. Peli bodo: »Pogled v nedolžno oko«, »Bratje v kolo«, pa še nekaj drugega, kar za enkrat ne povemo, ampak samo pravimo: pridite in poslušajte. Kdor ne mara za petje, bo pa lahko poslušal godbo. Vsem bota poskrbela za smeh in poduk »Prepirljiva soseda«. Od strani se sliši, da misli naš moški pevski zbor nastopiti pri procesiji presv. R. T. dan. Ali je ta res? Fantje, bravo! — Umrla je v Gorjah po kratki a mučni bolezni g. Marija Poklukar, po domače Kaconka. Vsi, ki so jo poznali, bodo radi priznali, da je bila rajnica res blaga žena, da malo takih. Bog ji daj zasluženi pokoj! Pogreb je bil v ponedeljek dopoldne.
g Gorje. V zadnjem »Domoljubu« smo poročali, da pošilja slavna c. kr. sodnija našim kmetom neke nemško pisane popirje. To poročilo moramo popraviti v toliko, da slavna c. kr. sodnija ni prav nič kriva, da so prišli tisti popirji nemško pisani v roke našim ljudem. Kriv je temu nekdo drugi. Kdo? Gospodje pri finančni prokuratu-ri v Ljubljani so tako zaljubljeni v svojo nemščino, da menda mislijo, da so Gorje nekje gori za Berolinom in da smo Gorjanci sami pristni Nemci. Povemo jim odkritosrčno, da so Gorje na Kranjskem, da smo Gorjanci Slovenci. Naj se pa ti gospodje enkrat nauče § 19. drž. temeljnih postav.
g Iz selške doline. G. J a n e z K a -1 a n, je bil dne 24. aprila v Železnikih. Imel je pet govorov v cerkvi, v društvu in na shodu Marijine družbe. Z veseljem in zanimanjem smo ga vsi poslušali. Bog mu povrni ves trud in blagoslovi seme, ki ga je sejal v srca. — Novega župnika, g. Franc Severa so v nedeljo 1. maja slovesno namestili. Govor je imel železniški gospod župnik, ki je razpravljal: Kaj prinaša novi župnik faranom in kaj naj dajo farani svojemu dušnemu pastirju. Na to je bila slovesna sveta maša. Za diakona je bil selški Tomaž Rožnik, Anton Pfajfar iz Dražgoš je bil subdiakon, ceremoniar Janez Sever, brat novega župnika, tu-riferarij pa je bil dr. Krek. Lepo je bilo, dal Bog, da bi bilo v Zalem logu vedno lepo. — Duhovnikinpolitika. »Kaj se imajo duhovni v politiko vti-
kati? Nič!« Tako kriče liberalci dan za dnem po selški dolini. Duhovnik je prvič ravno toliko človek, kot kakšen trgovee ali gostilničar ali kot kakšen žagarski pomočnik ali kot kakšen iz Loke privandrani železniški bogataš. On je dalje tudi avstrijski državljan, ima torej državljanske dolžnosti, pa tudi pravice. On je volivec v državni in deželni zbor, pri občinskih volitvah pa voli celo v inteligentnem prvem razredu. Koriečno ima vsak duhovnik vsaj osem gimnazijskih razredov za seboj in se je torej več učil kot vsak liberalni trgovski pomočnik, morda celo več kot najinteligentnejši Sokol v Železnikih. In on naj bi ne smel vganjati politike! Moliti ne more vedno, mora imeti tudi kaj zabave. Najkrasnejšo zabavo pa mu daje preklanje s prismojenimi in otročje neumnimi liberalci. Kaj ne, če bi duhovnik uganjal politiko v smeri sokolskega svobodomiselnega peresa, bi jo že smel uganjati, še pohvaljen bi bil kot »duša« vsega gibanja. Ker pa vodi politiko v smislu božjih paragrafov, zato se mu pa jemlje prosta volja, ki jo je dobil istotako od Boga, kot so jo liberalci ... Od tod torej javkanje, od tod solze, od tod stisnjene pesti proti duhovniku. — Zakaj kopičijo duhovni in samostani premoženje ? Tako vprašuje liberalni pijanec v »Gorenjcu«. Odgovor: Zato, da bo mogel on, ko postane vsled pijače napol mrtva podgana — slepa je že davno — in mu noben gostilničar niti frakeljna ne bo več zaupal na »puf«, pokljukati na farovška vrata in prositi zj. desetico, da si bo zopet mogel malo privezati alkohola vajeno dušo. Ali zdaj veš ? —Kajn in Abel j. V Št. Uju je bil izvoljen za župana g. Thaler. Vsi ga hvalijo kot vernega moža in vrlega narodnjaka. V Železnikih bi bil pa rad župan njegov brat Gabriel. On pa kaj rad zabavlja zoper »črnuhe« in ni še dolgo, ko smo dobili pri Thalerju sir zavit v popir, na katerem je stalo: »Gorje farjem! Vse farje bodo v Trstu v morje pometali . . .« Pa tudi hajlali so že Nemci na Thalerjevem vrtu. Oj ti kri slovenska, kako si se izpreme-nila! — Kje je denar? Liberalci očitajo sedanjemu železniškemu županu in Štrajnerju, da sta občini požrla denar. Le kar povejte, katerega, za vsak vinar dobite krono. Saj ni bil v odboru samo Klopčič in Grošelj, saj vas je bilo celih pet vaše stranke, torej dobro veste, kam je šel denar, čemu torej kričite? »Saj denar za šolo bi moral biti tukaj!« Tako zijate. Prašajte prejšnjega župana gospe da Košmelja. On ni izročil pred tremi leti sedanjemu županu nikakega šolskega denarja. Prašajte njega in imeli boste odgovor, kam jc dal oni denar sedanji župan.
g Izobraževalno društvo v Kranjski gori priredi 22. t. m. prvo nedeljo po Binkoštih v Kristanovem salonu prvo večjo veselico. Spored bo obsegal dr. Krekovo igro: »Tri sestre«, tambura-nje, petje moškega in mešanega zbora, kot nameček šaljivi prizor: »Kmet in
7'
jJk
fotograf« in morda že kaj. Cene bodo to pot izredno nizke. Udje bodo odslej imeli znižane cene. Novi člani se sprejemajo za enkrat v kaplaniji. — Pridite pogledat, kaj že znamo!
g Nn Rovih uprizori tamošnje izobraževalno društvo binkoštni ponedeljek ob pol 4. uri popoldne čarobno burko »Hepoštev« in šaljivi prizor »Opeharjeni Žid«. Ob tej priliki bo tudi predavanje o zgodovini domače župnije. — Telovadni odsek Orla se ustanovi junija. Do tedaj se priredi telovadišče.
g Tržiške novice. Izobraževalno društvo sv. Jožefa je priredilo izlet 8. t. m. na Brezje. Udeležilo se ga je lepo število članov in članic ter naši Orli. V romarski cerkvi je bila sveta maša z govorom. Sveto mašo je daroval društveni predsednik gospod kaplan Gole. Pelje na koru je oskrbel društveni zbor. Le žal, da smo cel dan imeli jako neugodno, deževno vreme. — V soboto, 7. t. m. so napravile izlet k nam drugo-Ietnice c. kr. ženskega učiteljišča v Ljubljani z gg. profesorjema Orožnom in Deklcvo. Jz Tržiča so odšle po lepem potu čez Begunje v Radovljico. — Naša posojilnica in hranilnica ima letos veliko prometa, že nad stotisoč kron. Zadruga lepo napreduje, kar dokazuje, da ji ljudstvo zaupa. In prav je tako. Naša posojilnica ne služi koristim posameznih oseb, ne daje nikakih divi-dend zadružnikom, ampak bo skušala s svojim čistim dobičkom koristiti splošnim ljudskim potrebam. Njeno korist bodo uživali tržani, kmetje ir delavci. Zato se le oklenite vsi dobro-misleČi našega zavoda! Posojilnična hiša v zgornjem delu trga se marljivo popravlja. Hiša bo imela dve jako lični stanovanji v prvem in drugem nadstropju, eno pa v pritličju in dve pro-Btorni dvorani.
g Iz št. Vida nad Ljubljano. — [Vodstvo obrtn o-n a d a 1 j e v a 1 -ne šole vabi k razstavi risarskih izdelkov učencev tukajšnje obrtne šole. Razstava bo odprta oba binkoštna praznika dopoldne od 8. do 10. ure in pop. od 3. do 6. ure. Vmes bosta dve predavanji: prvo nedeljo ob 11. uri dopoldne, drugo v ponedeljek ob 3. uri popolud-ne. Povabljeni so zlasti obrtniki in sploh vsi, ki se zanimajo za razvoj tukajšnje obrtno - nadaljevalne šole, ki je tekom letošnjega leta v napredku storila velik korak naprej. — Zelo p o d -učno predavanje so imele ženo in matere preteklo nedeljo. Predaval Jim je okrožni zdravnik dr. Drč o oskrbi m vzgoji majhnih otrok.
g Iz Kamnika smo dobili naslednjo S?aV0:.,V »Slovenskem Narodu« z dne
»Pnla t- 1- se napada naš prečastiti gospod dekan, kakor bi se bil hotel polastiti premoženja pokojne moje sestre Lojze in vse storil po svojih priganja" čih da bi bil imenovan za glavnega dediča Ko pa je izvedel, da je vse za man, da ostanem glavni dedič jaz njena sestra Ana, pa da je gospod dekan pozval mene 701etno starko (nisem še Bedemdeset let stara in šc ne bom tako 81
hitro) in me sukal in sukal za svetle kronice in korporacijsko- hišo. Jaz Ana Ccrer, lastnoročno podpisana izpovem v navzočnosti prič, da je to, kar je »SI. Narod« natisnil, grda in umazana neresnica in izrodek kakega hudobnega dopisuna. Resnično je, da se gospod dekan ni hotel polastiti premoženja moje sestre Lojze in se sploh za njeno premoženje ni brigal ne sam, nc po odposlancih. Mene je sicer res pozval k sebi, pa v veliko moje dobro, kjer sem šele spoznala blago naklonjenost deka-novo. Njemu se imam zahvaliti in njegovim nasvetom, da mi ostane še ono malo premoženja za stare dni, kar se ni omelo v rokah advokatov, ker pravd je bilo vse polno. Gospodu dekanu ostanem zato vedno hvaležna. Neresnica je, da bi me bil sukal gospod dekan za kronce in korporacijsko hišo; resnično pa je, da mi je prigovarjal, naj vse to ohranim zase, denar in hišo do moje smrti, potem pa naj zapustim sorodnikom, ker so revni, in sicer, če nimam bližnjih sorodnikov, pa daljnim. Veliko sem že slišala govoriti o opravljanju in obrekovanju v »Slovenskem Narodu«, da si pa morejo ljudje vse tako popolnoma izmisliti, oziroma hudobno zaviti, ne bi bila verjela.
Ana Cerer, m. p. g Na Bohinjski Bistrici, priredi si. kat. izobraževalno društvo na binkoštni ponedeljek v salonu hotela »Pošta« veselico s sledečim sporedom: 1. Nastop in telovadba Orlov na dvorišču pod vodstvom brata načelnika. 2. Petje, mešani zbor, pod vodstvom brata predsednika, in sicer: J. Laharnar: »Kadar mlado leto . . .« in »Mladosti ni«; A. Foerster: »Planinar«. 3. Govor brata tajnika o svobodi. 4. Dr. Krekova igra: »Tri sestre«. Vse prijatelje društva in Orlov vljudno vabi odbor.
nnaannnanaaui «—n—in
o
a
Dolenjske nouice
□ □
0!_""	ID
TELOVADNA DRUŠTVA, POZORI
DOLENJSKI ORLI, NA NOGE I
Orel na Krki razvije svojo društveno zastavo dne 22. maja, na praznik svete Trojice.
Spored:
1.	Od 10. do pol 11. ure dopoldne sprejem bratskih društev.
2.	Ob.pol 11. uri sveta maša v župni cerkvi na Krki.
3.	Blagoslovitev društvene zastave krškega Orla.
4.	Ob 1. uri popoldne skupno kosilo.
5.	Ob 2. uri popoludne šmamice in litanijc v župni cerkvi.
-. Ob 3. uri popoludne javna telovadba in prosta zabava.
Ob tej priliki se bo blagoslovila tudi zastava dekliške Marijine družbe in zastava šolske mladine. K slavnosti, ki se vrsi ob vsakem vremenu, se vljudno
SSi Sv?™*1 mladCniCi ^ P*-
a Iz Radeč. Naša stara župna cen kev, ki je bila premajhna, je že podrta! Le prezbiterij in veliki altar je še ostalj kjer se sedaj vrši služba božja. Pri po-i diranju se je pokazalo, da je bila cer« kev jako starodavna in doslej trikrafi prezidana. Prvotno je bila zidana v ro« marsičem slogu z ravnim stropom I'o« kazale so se pri podiranju tudi staro slike, freske, predstavljajoče Kristusovo' trpljenje, Kristusovo priprošnjo pri Bogu, poslednjo sodbo, dušo v vicah in mučeništvo nekega mučenika. Slike so fotografirali. Zdaj se prične z novo( stavbo; delo jc prevzela tvrdka Tonniea iz Ljubljane. Nova cerkev bo zidana vi baročnem slogu; dolga bo 31 metrov; široka 16 metrov. Načrte je izgotovil arhitekt Vancaš iz Sarajeva.
d Iz Tržišča na Dolenjskem. Pri
nas se vrši na binkoštni ponedeljek, dne 16. maja, popoldne ob 3. uri usta« novni cbčni zbor izobraževalnega dru« štva, ne 8. t. m., kakor jc nekdo v »Domoljubu« pomotoma poročal. Vabijo sa vsi dobromisleči mladeniči, možje in dekleta. Dobrodošli mladeniči sosednih! župnij!
d Ribnica. Z ozirom na članek »Iz-, borna kupčija« v 17. številki »Domo--ljuba« naj se v smislu § 19. tiskovnega zakona sprejme sledeči popravek: Nc« resnično je, da je liberalna ribniška po. sojilnica pred meseci liberalnim Ric-manjcem posodila ogromno svoto 75.000. kron ali sploh kaj denarja. Res je pa, da je podpisana posojilnica že prccl štirimi leti posodila posestniku B. v Ricmnnjih samo 4500 K, kateri znesek! je zemljiško zavarovan. Zandonatijevo posestvo v Celju, katero meri 43.889 m* ter jc bilo 16. julija 1907. po sodnijsko zapriseženih cenilcih cenjeno na 349.447! kron 40 vin., je kupila posojilnica predj kratkim z vilo vred na javni dražbi za 105.050 kron. Njena terjatev znaša 85 tisoč kron (ne 90.000 K) ter se bode deloma pokrila s skupilom. Okoli 9000 K dobi posojilnica iz nekega drugega za-rubljenega predmeta. Poleg tega jo njena terjatev 85.000 K tudi vknjiženal na prvem mestu pri drugem Zandona« tijevem posestvu pri Sevnici, katero so je pred kratkim sodno cenilo na 46.000! kron. Neresnično je tedaj, da bode Zaii« donatijevo posestvo v Celju stalo poso« jilnico 200.000 K, ali le približno toliko* — Ribnica, dne 3. maja 1910. — Posojil« niča v Ribnici, registrovana zadruga z omejeno zavezo. — Dr. S. Schiffrcr, J* Lovšin. — Pojasnilo. To naj bi biH popravek! Naš poročevalec je pisal, daf meri Zandonatijevo posestvo 43/io ha, a1 popravkarji so to zapisali v metrih irt dobili ogromno število 43.889 m5. Koliko je pa to? To niti 44/i« ha ni! No, če bil bili popravkarji označili površje po« sestva v centimetrih, bi bili dobili šo' ogromnejšo številko! Potem pa pravijo, da je bilo posestvo cenjeno leta 1907; 349.447 K. Bože mili! Naš poročevalec ja pisal, da je bilo posestvo sedaj tlkom pred dražbo cenjeno 53.000 kron. Vse« kako je zelo čudno, da je bilo sedaj sodnijsko cenjeno na 53.000 kron, a leta
tl907. na 349.447 kron. Verjemi, kdor more! Vrednost posestva se vendar ni 4 naenkrat za toliko zmanjšalal Pri pro-■ daji se je tudi pokazalo, da je bila sod-7 nijska cenitev letos veliko bolj pravilna ji kakor pa »sodnijsko zapriseženih cenilcev« leta 1907. In Ce bi bilo posestvo res vredno 349.447 jK, kakor je bilo cenjeno leta 1907., ali mislite, da bi bili iCeljani, ki znajo tudi špekulirati, pustili posestvo Ribničanom za 105.000 K! iPojdite! Pojdite! Potem pa še tisto poudarjanje: posestvo z vilo vred! Morda
!e tudi še kaka pasja koliba ondi! To si e vendar vsak lahko mislil, ko je bral naše poročilo, da Zandonatijevo posestjo vendar ni kaka gmajna, ampak da inora biti ondi vsaj deloma zazidano! Rfila je pa lahko vredna 10.000 ali pa ftOO.OOO kron. Koliko je vredna Zando-toatijeva, bodo izvedeli Ribničanje takrat, ko jo bodo prodajali. Seveda tako (jim je nihče ne bo plačal, kakor so jo cenili tisti famozni cenilci leta 1907. Sedaj pa še drugo! Naš poročevalec je [pisal, da znaša tirjatev 90.000 K, po-
fravkarji pa trdijo, da samo 85.000 K. e nekaj razlike, vendar pa nc toliko, Sfla bi kaj pomenila. Ampak, gospodje jpopravkarji: Koliko pa znašajo zaostale obresti? Ljudje, ki so pred konkur-fcom, navadno ne plačujejo redno obresti in najbrž jih tudi Zandonati ni. In Itako znaša tirjatev ribniške posojilnice <85.000 K in pa zaostale obresti, kar je (vse skupaj najbrž še več kakor 90.000 kron. In to se mora pribiti, česar tudi jpopravkarji ne zanikujejo, da ta tirja-ftev ni vknjižena na varnem prvem ali Idrugem mestu, ampak daleč od zadaj. Do 100.000 K tirjatev je spredaj, potem feele pride posojilnica s svojim denarjem, a kupila je posestvo za 105.000 K, ker noben Celjan ni hotel ponuditi več, ker jc že itak preplačano. Potem pa ta tolažba popravkarjev, da dobe iz nekega drugega zarubljencga predmeta še 8000 K. Ce dobe?! — To jc ravno! Tudi posestvo je bilo leta 1907. cenjeno na 349.000 [K, a tri leta pozneje je vrglo Samo 105.000 K. In ako je vrednost za-rubljenega predmeta tudi tako padla, koliko bode pa posojilnica dobila poltem? Kar na prste si izračunajte gospo-Hje popravkarji in pridno rubite. Zaljubite vse pri Zandonatiju, kar morete, ker le tako boste nekoliko pokrili tistih 185.000 K, ki s posestvom nikakor niso
Eiokrite. In posestvo pri Sevnici? Ko bo o prodano, se bo pokazalo, koliko je i (vredno. Pričakujemo, da nas bo dopisnik že še natančneje informiral. In pa fRicmanjci! Kdo pa je ta B., ki ste mu posodili 4500 K? Ali ni to tisti mož, ki Ste ga lani na vse načine tirjali, pa nič Iztirjali? Ali je ta znesek ravno tako Sigurno zavarovan, kakor pri Zandona-ftiju? Res, bila je izborna kupčija pri Kandonatiju, kakor bo najbrž tudi pri B. v Ricmanjih.
g Na Vačah je priredila »Kmečka Zveza« za moravško dekanijo dne 1. maja shod, ki je bil od nas mnogoštevilno obiskan in častno zastopan po somišljenikih s Sv. Gore, Save, Peč in
Moravč, odkoder je poleg načelnika g. A. Cerar prišel g. župan, g. kaplan Lovšin, g. PozniČ itd. Presedoval je g. A. Mrva ter dal besedo našemu deželnemu poslancu dr. Zajcu, ki je poročal o delovanju deželnega zbora, kjer edino Slovenska Ljudska Stranka, kot prava kmečka stranka dela za kmeta. Izvrstno je ožigosal tudi »delovanje« raznih kmečkih »prijateljev« ali naprednja-kov. Za njim je govoril burno pozdravljen naš rojak, poslanec g. nadučitelj Ravnikar. Njegove besede so kar elek-trizirale, govoril jih je iz srca in globokega prepričanja domačin domačinu, zato je njegov govor napravil tako ne-izbrisljiv vtis. Priporočal nam je ustanovitev tako prepotrebnega izobraževalnega društva in gospodarskih društev. Na lastne oči in ušesa smo se prepričali, da dober učitelj ni nikoli liberalec in da krščanskega učitelja vse spoštuje. Zs njim je govoril kmet Josip Poznič iz Gradišča pri Moravčah o kmečkih sovražnikih.' Kako izbornega in navdušenega govornika pač naredi izobraževalno društvo! Gospodoma poslancema kličemo: Hvala lepa! Na svidenje! — Naš liberalec Blagajna si je v nedeljo dne 8. maja napravil sokol-sko slavnost na Vačah, katere se naši somišljeniki niso udeležili, a je tudi čisto nič niso motili, česar seveda Sokoli niso zmožni, kar glasno priča lanski 12. september v Šmartnem pri Litiji. Vreme jo bilo dokaj ugodno, da se je zamogla vsa stvar razviti. Nastopil je od naših »Sokolov« le samosrajčni šolski naraščaj. Kaj k temu pravi deželni šolski svet, to našega učitelja, ki bi dal tudi zadnjo kapljo krvi za libe-ralstvo, prav nič ne briga. Po končani telovadbi na trgu je bilo razumeti iz nekega govora, da so Sokolom očita libe-ralstvo, drugega nič. No, za nas to zadostuje, ker zoper samo telovadbo niti mi in noben pameten človek ni. Končno je še Blagajna odprl zatvornico svoje jeze na nas in stokal, kaj mu očitamo, protidokaza ni prinesel. Lepo se je umival. Lep nauk je tudi dal sebi, Ko-libritovemu čevljarju in še par drugim klavernim Sokolom, da naj nam ne dajejo povoda, da bi se jim očitalo brez-verstvo. Bomo videli. Druge nesreče ni bilo. — Naše županstvo še ni pokazalo tistih slavnih podpisov za Blagajneta. Kaj neki odlaša? — »Slov. Dom« ali »Ciganski pes« je pisal v listnici, da Blagajna z Vač nič ne piše. Lepo je od Blagajneta, da se že sramuje »Ciganskega psa«, ki ga je lani v toliko hiš peljal na rejo. Mi pa vemo, da vsi njegovi pajdaši ne spravijo enega dopisa skupaj, prepisati in podpisati bi pa že kateri znal. Ce bi mi rekli, da Blagajna ne piše, to bi nam njegovi prijatelji očitali laž, a samo takrat po pravici! Ko je brezzobi »Ciganski pes« nad nami tulil, tedaj so se otročaji plaho stiskali k starim mamicam .ter vsi zapečkarji napovedovali, da nas bo raztrgal, če le nimamo »Kolomanovega žegna«. Pa se še vsi prav dobro počutimo. Tako se pa ne bomo spozabili, da bi se spravili nad
debele laži in časnikarske race. Le la* gajte naprej! Laži boste sami žrli, saj ste jih lačni, saj brez njih BlagajnetovJ ci ne morete živeti. Dober tek! Za kme* ta pa, ki še ne pljuje v lastno skledo/1 je »Ciganski pes« prenesnažen. Mi gre j mo nemoteno naprej. Pustimo pse, naj lajajo: to, kaže le, da jahamo! Na zdar!
d Dobrčpolje. Neki pristaš narod« no-liberalne stranke mi je že drugi8 naročil »Slovenski dom«, meneč, da m«( s tem pripravi na svojo stran. Toda škoda denarja in časa, ki ga za to po< trosi, kajti »Slovenski« oziroma »Svinj< ski dom« še ne pogledam ne, ker vsak pošten človek mora spoznati, da v terr; listu ni skoraj nobena beseda resnič^ na. Zatorej tistemu gorečnežu liberalk ne stranke svetujem, ako namerava še kaj denarja v te namene potrositi, naj si rajši kupi tobaka ali pa soli, bo bolj pametno. Pa brez zamere! — And. Ada-i mič, Orel v Dobrepoljah.
Okrajna posojilnica v Mokro-nogu, ki se nahaja na Gori v župnišča naznanja vsem, da sprejema vloge po 4'U'lo in daje^posoiila po 5'12°10. To pa naznanja, ker nasprotniki lažejo okoli, da posojuje po 6°l0> Poleg tega jemlje obresti za nazaj, torej ni treba obresti plačevati pol leta naprej. Kmetje svoji k svojimi
□ 0 a n	□□L.uaaannaDaaaaD
	notranjske novice jj
naaanannpaaaanDnp	
n Iz Vipave. Društva, prijatelji, somišljeniki, na binkoštno nedeljo v, Vipavo! Telovadni odsek k. si. izobraževalnega društva s sodelovanjem »Bogomile« priredi veliko narodno igro z zgodovinskim ozadjem: »Turški križ«, spisal dr. Krek. Dr. Kreka Vipavci še niso čuli, naj iz te njegove igre spoznai jo njegov visoki duh! Igra je popolnoma nova, se še v vipavski dolini ni igrala! Na sporedu so tudi tri pevske točke — Začetek točno ob 4. uri popo< ludne v telovadnici Orla. — V nedeljo; tedaj na svidenje — saj igra bo vsake-i mu prinesla mnogo dobrega — navdu-i šila ga za narod — ljubezen mu vzbu-i dila do doma — Orlu pa pripomogla do novega orodja! Podpirajmo našo nadebudno mladino! Na zdar!
n Iz Notranjih Goric. Pri nas imamo vsako nedeljo shod. Gosp. Tribuč pripeljejo z Viča sokole k nam, pri Pav^ letu pripravijo mati in pomočnica so-kolica malo malce, potem pa nekateri malo govorijo, ali pa lažejo, pa je shod. Pri Pavletu ni nič boljše zato, ker je pravi gospodar prišel iz Amerike, pa smo mislili, da bo. Le ta mladi Pavletov še gospodari, kakor je poprej, ko sfi je posokolil med prvimi. Prvega maj-nika so pokazali sokoli pri nas tako ve-liko navdušenost, da so kar šestim ko-
82
t"
lesarjem polomili kolesa. IKer niso ko-ilesa imela sokolovih peres, so pa še Svojim tovarišem porezali »šlavlie«, da ;so domov ob kolesih peš capljali. Go-spej sokolici Ketcjevi jc bilo zato tako hudo, da bi se bili kmalu jokali, ker ne ipoznajo še dovolj navad svojdi starih tovarišev sokolov. No, pa so jim nas gospod učitelj povedali, da to ni nič novega, naj le še naprej pomagajo za natakarico Pavletčki, kakor do sedaj. Našemu gospodu učitelju tako škoduje šolski zaduldi zrak, da niso bili že več mesecev v šoli. Med sokoli pri Pavletu so pa precej zdravi. Toliko pomaga navdušenost! Ej, da, kako bo pa lepo, ko bosta s soprogo sokolico skupaj na čelu sokolov telovadila. Kar moreta ta dva, hc more vsakdo. Deželni odbor že ve, zakaj ima učitelja pri nas. — Notranjec.
11 Senožeče. Dne 2. maja je ogenj vpepelil v Gabrčah pri Senožečah neko liišo in vsa gospodarska poslopja. Ogenj se je zanesel najbrž iz peči. Pred dvanajstimi leti je pa ogenj pokončal skoraj vso vas, zato sedaj čisto novo izgleda. Pri ti nesreči sc je zopet pokazala velika potreba ene kapnice (reservoar). Resfda jo po požaru pred desetimi leti zgradil takratni deželni odbor nek reservoar, toda vaščani ga ne morejo rabili, ker ne drži vode; vsa zgradba je pogrešena in misliti bo treba na popolno novo. S polnim zaupanjem lahko pričakujemo le od V. L. S., da nam bo to uredila, ker le ona ima vedno odprte roke za prepotrebne ljudske naprave, kakor kaže poročilo deželnega stavbnega urada za leto 1909. Tu beremo za naše kraje jako zanimive številko: »klerikalni« deželni odbor je naklonil za vodovod v »liberalnih« Senožečah 61.300 K; za reservoar v La-žah pri Senožečah 12.000 K itd. Naj bi enkrat tudi eden povedal, koliko se je storilo za ljudstvo ona desetletja, ko so imeli liberalci v rokah deželno gospodarstvo. Toda ker nam nihče nič ne poroča, naj bi nam vsaj eden povedal, koliko je škodoval in še škoduje liberalizem ravno našemu trgu in našim vasem, če ne, bo prevzel to nalogo — Hamlet.
n Cerkniška sokolada gre na dan.
Dno 5. maja so se naši Sokoliči pokazali prvič na svetlo. Ker pa se v Cerknici nc dobi dovolj dobre kapljice za njih grla, so jo šli v Planino iskat. Ljudje so z zadovoljnostjo pričakovali onih šestdeset fantov, o katerih so liberalni bahati prej govorili — a glej, na splošno začudenje se jih prikaže samo petnajst, za katerimi je capljalo nekaj fantičkov naraščaja. Teh petnajst liberalnih podrepnikov si torej domišlja, da bodo Orle pohrustali. Na povratku iz Planine so bili precej žalostni, dasiravno so ga imeli nekoliko pod soko sko kapo. Tožili so, da nimajo druzega kot zamazano obleko in pralen zep. Zagotavljali so, da sc takih izletov nc bodo več udeleževali. Kako se je godilo na Uncu po gostilnah in kako je naraščaj z njimi popival pozno v poc, za danes molčimo. Onozariamo sa-72
mo stariše, naj bolje pazijo na svoje otroke. Nam se le smilijo nekateri člani cerkniških Sokolčkov, ker še zdaj ne spoznajo, da so samo za štafažo liberalnim magnatarjem. Kaka medsebojna ljubezen in disciplina vlada pri tem društvu, se vidi že iz tega, da so pustili »nižje« same korakati po dežju, »višji« pa, ker sc sramujejo korakati med kmečkimi fanti, so se vozili v kočijah za njimi. Čisto po sokolsko. Mi samo želimo, naj prirede še več takih izletov, ker s tem koristijo Orlu.
Spored za binkoštni tečaj cerkniškega okrožja.
I. Nedelja 15. maja v Cerknici:
1.	Tehnični tečaj za telovadce. Pri-četek dopoldne po osmi sv. maši.
2.	Popoldne ob 3. uri ljudski shod v društveni dvorani v Cerknici.
II. Ponedeljek 16. maja na K r i ž n i g o ri pri Ložu :
1.	Ob 8. uri sestanek Orlov pri Sv. Ani.
2.	Po vzprejemnem pozdravu skupen odhod na vrh gore.
3.	Ob 9. uri v romarski cerkvi služba božja, pri kateri bo pel okrožni moški zbor.
4.	Po sv. maši javen ljudski shod pod milim nebom, za slučaj slabega vremena pa v romarski hiši.
5.	Po kosilu nadaljevanje zborovanja, pri katerem nastopijo tudi zastopniki nekaterih odsekov.
6.	Prireditev se zaključi s popoldansko službo božjo na Križni gori.
D o s t a v e k: Orli, ki imajo kroj, pridejo v istem.
Zastopniki sosednjih društev dobrodošli!
Posebna vabila se ne bodo pošiljala.
Na Križno goro se pa binkoštni ponedeljek vljudno vabijo vsi prijatelji Orlov brez razlikespolainsta-r o s t i.
Izlet sc vrši ob vsakem vremenu.
Predsedstvo cerkniškega okrožja Orlov.
Slov. kat. izobraževalno društvo
»Straža« na Dunaju vljudno vabi na zabavni večer, ki ga priredi na bin-koštno nedeljo, 15. maja, s prijaznim sodelovanjem slov. katol. akadem. društva »Danice« v dvorani »Zur schonen Schaferin«, VI., Gumpendorferstrafle 101. Spored je jako zanimiv; petje, tamburanje in igra: »Vinska bratca«. — Dvorana se odpre ob 6. uri. Začetek točno ob 7. uri. — Vstopnina prosta. — Prostovoljni darov.i se hvaležno sprejemajo. — »Straža« ne priredi po Binko-stih do jeseni nobenega večjega zabavnega večera, pač pa bodo kakor do sedaj vsako nedeljo prijateljski sestanki v društvenem lokalu, kjer si člani tudi
lahko od 6. do 8. ure zvečer izposoj u-, jejo knjige na dom. Pri tej priliki opozarjamo one člane, ki imajo izposojene knjige iz društvene knjižnice in gredo na počitnice, da jih gotovo preje vrnejo. Izleti v dunajsko okolico se bodo vršili po dogovoru. Slovenska služba božja bo vsako drugo nedeljo v mese-i cu, t. j. dne 12. junija, 10. julija, 14. av-i gusta, 11. septembra in 9. oktobra t. I,.'
štajarsko. — Veleposestvo v.j slovenskih rokah. Bivše Michei! litschevo posestvo Rotenberg pri št<{ , Lovrencu v Puščavi je kupil g. Fr< Leskovic iz Ljubljane za 481.888 K. -J V M a r i b o r u je zboroval takozvani; narodni svet za Spodnje Štajersko. Va-: bili so tudi naše somišljenike, ki sc pa seveda niso odzvali vabilu. — S1 o vj kmečka zveza, je imela na Vne-bohod sejo, v kateri se je volil 1. pod-: predsednikom dr. Korošec, 2. dr. Jan-.1 kovič, 3. Terglav; blagajnikom Pišek in tajnikom Žebot. — Kmečka posojilnica v Ptuju. Ker ljudstvo ni bilo zadovoljno s sedanjo slovensko hranilnico moralo si je pomagati samo, Ustanovili so svojo hranilnico in poso-i jilnico. Kmečka hranilnica bode imela' svoje prostore v minoritskem samostan nu, ki je drage volje v to prepustil dve sobi. — Uboj. Zadnjo nedeljo sta se na Polenšaku sprla dva fanta; v prepi-i ru je eden ranil drugega z nožem tako, nevarno, da je kmalu nato umrl. —i ' Dol> a z liberalne narodnosti je vsekako veleposestnik Hornicki, ki zatrjuje, da je radikalen Čeh, a pri ob-., činskih volitvah je volil z Nemci. Taka' je liberalna narodnost. — Blamira-t n i šentilski Nemci so delali račun brez krčmarja. Že so osnažili sobo za žu-i pansko pisarno, pa pride ta smola, da; njihov kandidat propade. — P o n c i s r e č c n i vojak. Iz Ormoža se po-; roča: Žrebec je enega vojaka prijel kazalec desne roke, mu ga je izdrl in i njim tudi celo kito do komolca. Reveži Bošnjak služi šele prvo leto, pohabljen: bo za celo življenje. — Smrt pri m k z i. Pri mizi je zvečer zaspal Žinko iz Litmerka, zjutraj, ko so ga hoteli zbu-t diti je še vedno slonel na istem mestu,' a — mrtev.
Koroško. Moža je ubila 411etna posestnica Osošič v Gvaličah. Ko je, prišel mož vinjen domov, sta se pm čela z ženo prepirati. Žena se je tako t razburila, da je bila po svojem možu, dokler se ni zgrudil. Morilko, ki baje ni pri pravi pameti, so izročili sodišču* — Nemška nestrpnost. Katolij ška Bukvama izda slovensko-nemškij kažipot za Ljubljano in je med drugimi poslala naznanilo tudi olepševalnemu društvu v Špitalu. A dobila je odgovor,; da ne potrebujejo kažipota, ker skrbe,; da ne bode noben Nemec potoval V, Ljubljano. No, če so vsi Špitalci taki, kot načelnik olepševalnega društva, kakor je videti iz tega odgovora, po-i tem je res bolje, da ostanejo doma.
Goriško. Duhovniške ves ti. Za stolnega kanonika goriškega jo imenovan č. g. Janez Volavčič, župnik
iz Solkana. Vpokojen*je č. g. Jožef Go-| Ija, župnik v Kožbani, štanjelski kurat č. g. Anton Glešič je stopil v začasni pokoj. — Narodni muzej nameravajo v Gorici v kratkem ustanoviti. — Prvi maj nik so praznovali sociali sti v Gorici na prostoru vlivalca zvonov Brolija, ki je obogatil s cerkvenim denarjem. V Gorici so na shodu, na katerem je govoril poslanec Fon, sklenili ustanoviti konzorcij, katerega naloga ige skrbeti, da se že prihodnje leto usta-Hiovi v Gorici slovenska srednja šola. Konzorcij bode moral skrbeti za vzdr-žavanje šole sam. V pokritje je že zagotovila centralna hranilnica večjo svoto.
□□□□EC3annnnnaaaaa
Dobre knjige
i ggggggnaoaaaaaaan
Jules Verne: »Pet tednov v zrakoplovu«. Ljubljana 1910. Založila »Katoliška Bukvama«. Večkrat se toži, da manjka za naše ljudstvo poljudnoznanstvenega berila. Povesti slovitega Julesa Verna so pač najboljša poljudnoznanstvena dela in poleg tega imajo .vsa brez izjeme velik vzgojevalen pomen. Jules Vernove spise diči velika nazornost in živahnost v opisovanju, pa bogata domišljija, ki pa ne razburja in draži, mai^več razširja bravcu duševno obzorje. Koliko naravoslovja, zemljepisja, prirodoslovja sploh je v Jules Vernovih spisih, pa koliko tudi zgledov požrtvovalnosti, ljubezni do bližnjega in ncustrašenosti! Pričujoči V slovenščino prestavljeni roman »Pet Jtednov v zrakoplovu« je ena najboljših povesti Jules Vernovih in opisuje, kako so drzni zrakoplovci prepluli Afri-iko ter odkrili nove pokrajine. Zdaj, ko b'e zrakoplovstvo aktualno, bo povest pač vzbudila splošno zanimanje ter razvedrilo in plemenito zabavo. Povest (je bila od akademije znanosti nagrajena in je doživela že 80 izdaj. Povest »Pet tednov v zrakoplovu« stane v platno vezana 3 K 80 h, po pošti 30 h več in se naroči v »Katoliški Bukvam i« v Ljubljani.
Marijine pe^mi za mešan zbor in orglja zložil P. H. Sattner. Cena parti-[turi 1 K 80 v, glasovi po 50 v. Založila »Katoliška Bukvama«. — P. H. Satt-nerjeve kompozicije so skozinskoz izvirne, strogo cerkvene in kar je glavno, nikdar dolgočasne. Vedno kaj novega, zmerom nova duhovita modulaci-jja, iz vsega pa seva široko muzikalno obzorje skladateljevo. Seveda mnoge za proizvajanje niso najlažje, vendar se stvar zelo olajša, če se jih lepo spremlja. Pevovodja naj strogo gleda na to, 'da pojejo pevci te pesmi zelo čisto. Pevcem, ki so navajeni čisto in precizno peti, se bodo te pesmi brezdvomno zelo priljubile, posebno, ker se jih vsled velike samostojnosti posamnih glasov tako lahko poje iz srca in jo najmanj nevarnosti, da se preide v dolgočasno
mehanično petje. Večji in vsaj nekoliko izurjeni zbori si ne morejo želeti boljših masnih spevov.
Važno za hotele, restavracije, obrtnike itd. V knjigarnah sprašujejo tujci po priročnem žepnem kažipotu za Ljubljano; vsako večje mesto ima svoj kažipot vsaj v nemškem jeziku, le Ljubljana ga nima. Nujni potrebi bo opomogla »Kat. Bukv.« v Ljubljani, ki izda v kratkem praktičen žepni kažipot v slovenskem in posebej tudi v nemškem jeziku. Kažipot je sestavil policijski nadkomisar v pok. gospod I. Bo-bida, ki si je pridobil po značaju svoje službe, ki jo je izvrševal nad 40 let, po-polen pregled v stari in novodobni Ljubljani. Načrt pa je z vso točnostjo izvršil deželni inženir gosp. Bud. Pod-krajšek. Slovenski kažipot bo služil domačim potrebam, nemški kažipot pa bo — ker ima naša knjigarna zelo ugodne knjigotrško zveze — na razpolago povsod, kjer utegne priti v poštev tn. pr. na Dunaju, v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Trstu itd., posebno pa na kolodvorih). Za gotova podjetja je naravnost potrebno, da inserirajo; sprejmejo se inserati samo do 20. majnika. Po dogovoru se v tekstu poleg označbe podjetja opozori tudi na oglas. Lepe ilustracije posebno važnih podjetij se po dogovoru uvrstijo tudi v tekst.

D	__
Ha!Ieyev (reci: Helijev) komet, o katerem se toliko govori in piše, se vedno bolj bliža zemlji. Dne 9. maja je vzhajal eno uro 13 minut pred solnč-nim vzhodom, dne 15. maja 45 minut pred solčnim vzhodom, dne 19. maja pride ravno vmes med zemljo in soln-ce in ta dan zjutraj od 3. ure 22 minut do 4. ure 22 minut se prigodi zelo redek slučaj, da bo repatica šla ravno preko solnčne ploskve. Ker pri nas ta dan solnce vzhaja ob 4. uri 20 minut, je mogoče, da se bo dal komet pri svojem izstopu opazovati še kot lahna meglica na solncu. Njegov rep bo obrnjen naravnost proti naši zemlji in potem so izračunali, če bo dovolj dolg ta rep (več kot 23 milijonov kilometrov), bo šla zemlja skozi ta rep. Nekateri so se bali, da bi utegnila zemlja in njeno prebivalstvo pri tem kaj trpeti; toda to je prazen strah, ker jc ta rep tako redek, da bi še ne zapazili prehoda. Zadnji čas so pa celo izračunali, da zemlja sploh ne pojde skozi kometov rep; torej še manj vzroka za kak strah. Po 19. maju dalje bo nekaj časa komet najbolj viden na nebu.
Velika nesreča na železniški progi pri Brežicah.
Grozna nesreča se je pripetila dne 9. maja na železnici pri Brežicah. Očividec popisuje ta pretresljivi slučaj tako-le: Gledal sem skozi okno,
ko vidim dirjati neke konje po polju. Mislil nisem, da bi bilo kaj posebnega in da so se le konji splašili radi vlaka. Takoj nato pa vlak ustavi. Popotniki prično preplašeni kričati in vse hiti vun na kraj nesreče. Tu je bil videti grozen prizor. Neko truplo popolnoma raztrgano, tam kup mesa in cunj, tu roka, tam noga. Iz enega raztrganega trupla se na široko raztresena čreva, eden ranjenec v zadnjih zdihljejih. Odrezalo mu je obe nogi nad kolenom čez stegna, en človek nepoškodovan, pa tuli kakor popolnoma zmešan. Čudno je videti, kako daleč od mesta nesreče se vidi posamezne dele voza in človeških udov. Nesreča se je pripetila na cesti, ki pelje iz Brežic proti Bizelj-skem, vsled tega, ker niso bile pregrade zaprte. Mogoče, da so se tudi konji splašil? vlaka ter črez progo zdirjali, ker kočijaž se je rešil na ta način, da so ga konji potegnili na vojkah pred vlakom. Vlakovodja je takoj, ko je zapazil na progi voz, zavrl, toda zavore niso prijele, ker so bile tračnice mokre od dežja. Lokomotivo so v Brežicah odpeli, da jo očistijo, eventuelno popravijo, ter drugo pripeli pred vlak.
Grešen potres na Costaiiki.
MESTO CARTAGO POPOLNOMA UNIČENO.
Grozna nesreča je zadela Costa-rico. Kakor se namreč poroča, je razrušil potres mesto Cartago. Costa Rica, po našem bi se reklo: bogato obrežje, je najjužnejša eentralno-ameriška republika, ki obsega 59.570 km8. Obnebje milo, obrežja se boje zaradi mrzlice. Prebivalcev je nekaj nad 263.000: Španci, močno mešani z Indijanci. Prebivalci se bavijo predvsem s poljedelstvom. Kava, banane, koruza, fižol, riž so glavni pridelki, manj je razvita živinoreja. Industrije je malo, pač pa pridelujejo kavčuk in zlato. Costarica je neodvisna republika. Po potresu porušeno mesto Cartago je glavno mesto province Cartago. Leži 1370 metrov nad morjem na visoki ravnini. Mesto ima 13.000 prebivalcev. Južno od mesta leži malone neprestano bljuvajoči 3414 metrov visoki ognjenik Irazu.
Cartaško prebivalstvo se je pečalo s trgovino, in sicer so glavni trgovski predmeti kava, sladkor in koruza. Mesto je bilo že dvakrat uničeno, in sicer ga je uničila lela 1723. lava, ki jo je bruhal ognjenik Irazu, leta 1841. pa potres. Po potresu leta 1841. se mesto ni moglo več prav dvigniti, kar dokazuje, ker je štelo mesto pred potresom leta 1841. 23.000, a zdaj šteje le 13.000 prebivalcev.
6000 ponesrečenih I
Prvi je poročal o grozni kartaški nesreči »New York Herald«, ki je dobil poročilo iz Manague v Nicaragui. Poročilo slove: Nenavadno močan potres je uničil mesto Cartago. Številno oseb je" izgubilo življenje. Tudi drugod v Costa-
62
rici so čutili več različno močnih sunkov a poročil ni, da bi bil potres napravil tudi izven Cartage, ki lezi na vznožju ognjenika Irazu, veliko škodo. Iz San Juana del Sur (Nicaragua) se je brzojavilo v New York, da je Cartago uničil potres in da je izgubilo vsled potresa 300 oseb življenje. »New York Herald u« in costariškemn poslanistvu v Washingtonu se pa poroča, da je vsled potresa ubitih, ranjenih in brez strehe 6000 oseb.
V	Cartagu plenili jetniki. — Nad nesrečnim mestom proglašeno vojno stanje.
Zemlja se je jela tresti v Cartagu v sredo ob 6. uri 50 minut zvečer. Hiše so se podirale, ko je drlo preplašeno prebivalstvo na ceste in na cartaške ulice, a rešilo se je le malo ljudi na varne prostore. Kljub grozni nesreči so pa kaznenci, ki so pobegnili iz zaporov, plenili po mestu. Proglasili so takoj vojno stanje, a vojaki le z največjo težavo vzdržujejo red, čemur se ni čuditi, ker šteje costariška republika le 600 rednih vojakov in 12.000 milice. V mesto San Jose, kjer je škofovska stolica, jo došlo več stotin cartaških beguncev. Nesrečne rodbine, ki jim je uničil po-ircs vso last, prenočujejo na prostem na okoliških gričih ponesrečenega mesta. V Carlago so odpotovali zdravniki. Nesrečnemu prebivalstvu pošiljajo jedila. škodo cenijo na več milijonov dolarjev.
V	Cartagu ni ostala niti ona hiša cela.
V New-York je došlo poročilo iz San Juana del Sur, da ni v celem Cartagu niti ene hiše, ki bi bila ostala. Izpod razvalin so že izvlekli 350 liirli-čev. Ranjence so odvedli v San Jose.
Muli Izseljenci.
Družba sv. Rafaela. Slovani v Ameriki in ljudsko štetje. Združene države bodo imele letos uradni popis prebivalstva, kar se imenuje po angleško »Census«. Pri tem popisu, ki se prične prihodnji mesec, pa bi se bila skoro dogodila velika krivica priseljenim Slovencem, Hrvatom, Slovakom in drugim manjšim narodom iz 'Avstro - Ogrske, ki so jih nameravali označiti samo kot »Austrians«, odnosno »Hungarians«, po državnih polovicah ne glede na narodnost, tako da bi Slovenci m drugi Slovani popolnoma izostali iz statistike Združenih držav. Brz ko so to dognali nekateri prvobori-telji slovanski v tej državi, so sklenili napeti vse sile, da se ta preteča nevarnost se v zadnjem hipu odpravi. Predsednik Slovaške Lige, gospod P V Rovnianek, se je obrnil s posredovanjem senatorja Gcorge T. Olivera na ravnatelja popisnega urada, g. Duran-da, a brez uspeha, češ — prepozno. Toda vrli slovaški prvoboritelji se te odpovedi niso ustrašili, marveč so šli in sklicali v Pittsburg, Pa., na dan 7. mar-52
ca velik shod ameriških Slovanov, da se ukrenejo nadaljni skupni koraki in odpošlje protest v Washington. Shoda so se udeležili zastopniki raznih društev slovaških, ruskih, hrvatskih in srbskih ter zastopniki slovanskega časopisja v Ameriki. Zborovanje se je vršilo mirno, a resno. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se navaja velika krivica, namenjena Slovanom, ter zahteva, da se Slovani iz avstroogrske monarhije v novem popisu prebivalstva Združenih držav označijo s svojim narodnim imenom, a ne kot »Austrians« ali »Hun-garians«. Potem je bila izbrana depu-tacija, da ide v Washington in raztol-mači krivico, najprej ravnatelju popisnega urada, Durandu, a nato samemu predsedniku Taftu. Deputacijo je vodil g. John Dywley Prince, senator in vse-učiliški profesor iz New Yorka. In kaj je deputacija dosegla? Popoln uspeh! Evo, kaj se poroča sedaj iz \Vashingto-na o popisu prebivalstva in potem o do-stavku glede narodnosti: Predsednik Taft je 14. marca izdal proglas, s katerim nujno prosi vse prebivalce v Združenih državah, odgovarjati hitro, točno in natanko na vsa vprašanja, katera jim bodo stavili opisovalci ali drugi uslužbenci, ki bodo zaposleni pri trinajstem desetletnem popisu ljudstva. Popis ljudstva ali štetje prebivalcev se prične 15. dne aprila t. 1. Predsednikov proglas je izdan v svrho, da se prebivalci pouče o namenu ljudskega štetja v nadi, da bodo potem tem rajše sodelovali z uslužbenci popisovalnega urada, kajti v nasprotnem slučaju zapadejo kazni.
Da ustreže zahtevam velikega štetja državljanov, rojenih v inozemstvu, je senat 14. marca sprejel nasvetovan dostavek (amendement) k postavi o popisu ljudstva tako, da bo všteto ali vloženo poučilo glede takih oseb. Pri sedanji postavi je bila zahtevana samo omemba rojstne dežele (države), ampak podan je bil ugovor, da ta izraz ni zadostno določen. Posebno so ugovarjali priseljenci iz Avstro-Ogrske, čije prebivalstvo je sestavljeno iz mnogih različnih plemen. Sprejeti dostavek predpisuje, da se mora pokazati narodnost (nationality) in materni jezik (mother tongue). — Ko bodo popisovalci prebivalstva začeli sredi aprila z delom, bodo označevali vse osebe, rojene v inozemstvu, po njihovi narodnosti in maternem jeziku, namesto samo po rojstni deželi, uko še poslanska zbornica odobri nasvetovani dostavek, ki ga je senat sprejel po predlogu senatorja Olivera iz Pennsylvanije. Poslanec Sa-bath iz Čikage je isti dan predložil slič-no odredbo v poslanski zbornici. Senator Oliver je zajedno z gosp. Sabathom deloval na to, da se odredi za Slovane posebno štetje, ker nočejo biti splošno označeni kot »Austrians« ali »Ilungarians«, ampak zahtevajo, da se označijo kot^ Srbi ali Hrvati ali Slovenci ali kakorsnakoli jc njihova resnična narodnost. _ Tako poročila. Slovanskim zahtevam so v Washingtonu ustregli.
Potemtakem smemo biti zadovoljni in; ponosni. In ob ljudskem štetju bodo iz-povedali, da so Slovenci.
■faraoni zaklad.
Ko so se pred desetletji v največjih bolnicah pričeli prvi poskusi z grenčico Franc Jožef-ovih zdravilnih vrelcev, in se je njena mnogostranska vporabljivost znanstveno zagotovila, je že poročala „The Hospital Gazette« v Londonu sledeče:
»Naravna Franc Jožef-ova grenčica vsebuje več odvajajoče soli, kot druge budimske vode. Njen učinek je v vseli slučajih zelo zadovoljiv in se mnogo prijetnejše zavživa, nego je to navadno pri zdravilih."
„The Lancet" (najpomembnejši angleški zdravniški časopis) izraža svojo sodbo nastopno:
»Franc Jožef-ova" grenčica je naravna rudninska voda velike vrednosti, kateri pristoja brez dvoma veliko zanimanje in razširjena vporaba."	11
fiovl angleški kralj.
Nastopni govor Jurija V.
L o n d o n , 9. majnika. V soboto so sc zbrali ob pol 4. popoldne člani tajnega sveta v Jameski palači, da proglase novega kralja, ki si je nadal ime Jurij V. Ko so zvršile starodavne ceremonije in je kralj podpisal proklamacijo, je imei svoj prvi govor kot kralj. Govorili je: »Milordi in gentlemani! Prepolno mi je srce, da bi imel daljši govor. Naj-žalostnejša dolžnost mi veleva, da Vam naznanjam smrt svojega po meni najtoplejše ljubljenega očeta, kralja. Obi tej nenadomestljivi izgubi, ki je tako nenadoma zadela mene in celo državo, me edino tolaži zavest, da sočustvujejo z menoj moji bodoči podaniki za ljubljenim vladarjem, ki je bil srečen V| tem, da jc ž njimi delil in pospeševal srečo. Nisem le izgubil ljubljenega očeta, marveč tudi ljubega prijatelja inš svctovalca. Ko je stal pred devetimi leti) naš rajni kralj na tem mestu pred Va-t t mi, je izjavil, da bo delal za blagor in( izboljšanje svojega položaja toliko ča-t sa, dokler bo dihal. Gotovo je to svoja( obljubo v polni meri izvedel in potrudi-i ti se hočem, da mu bom sledil in dal bom vzdržal konstitucionelno vlado ^ tej državi, kar bo resen smoter mojega življenja. Globoko čutim veliko odgo-i vornost, ki me je zadela. Znam, da sei lahko zanašam na parlament in na! ljudstvo naših otokov in prekomorskih naselbin, na Vašo pomoč pri izvršitvi teh težkih dolžnosti in na Vašo moli-« tev, da mi daj Bog moč in da me vodi!«
London v žalobni obleki.
London, 9. majnika. Mesto kaže žalobno sliko. Živahno r. tiho vrvenje

In življenje, a vse resno, žalostno. Zastave v znak žalosti pomaknjene na sredo zastavnih drogov naznanjajo, da mesto in dežela žalujeta za rajnim kraljem. Po Angležem lastni navadi so povodom kraljeve smrti zagrnili okna ne le v kraljevi palači, marveč tudi po vseh političnih klubih. Za rajnim kraljem osobito žalujejo športni klubi. Vse prireditve v Londonu so odpovedane.
odgovori Lojzek. — »Kako pa ravnaS?« — »Kar kdo dolžan ostane, zapišem dvakrat!«
Naši posli. Urša: »No, Katra ,kalco pa kaj shajaš s svojo gospodinjo?« — »Prav dobrot Vsak dan jo pripravim do tega, da dvakrat ali trikrat iz kože skoči!«
Napis v hotelu. »Pse in žlice seboj jemati je ostro prepovedano.«
Zapravljivec. »Oh, to me še tolaži, da sebi nisem nič dolžan ostal!«
Zadnji čas. Gospod: »Viš Liza, ta vrček, ki ti je na tla padel, je bil ravno dvesto let star!«
, Jan \6
MARS
m n ii'ni i	'	i i c	*K •


LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, dne 4. maja: 76, 57, 58, 90, 38. Trst, dne 7. maja: 26, 63, 50, 28, 84. Line, dne 7. maja: 84, 52, 44, 19, 49.
poštenih stari-šev sprejme v pouk Fr, Čadež, krojaški mojster na Savi pri Jesenicah, (Gorenj.) 1367
^Umetne gobe
Brez ruvanja zobnih korenin se ustavljajo ame-rtkanski umetni zobje, posamezno ali cela zobovja, izvzemšl nedelje in praznike vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer v konc. zobarsk. atelje
O. Seydl
655 Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 7.
teke tasš
zmešane in strižene kite po najvišji ceni BH
ker potrebujem za lasns dela. - Izdelevalnica kit!
1214 i Pozor, nabiralke,1
Ivan SvbIbc bris?ar
Budolfovo, Dolenjsko.
okusne žive 5 B Košara 10 kom. Izbr. .solo" 11 K 6o kom. velikih 8K,90kom.malih namiznih 7 K, 12« kom. julmih rakov 5 K. K. Streusand, Podwoioczjska 11.
Naročajte
»Slovenca"!


Tek Halleyjeve@a kometa.
D	"
n
Izjema. »Vse, kar napiše moj zdravnik, je nerazločno; le račun ob novem letu — ta se lahko bere!«
Med otroci. Stric: »Kaj pa se igrate?« »Trgovca — in jaz imam dvojno knjigovodstvo« —
— Dekla: :>No, potlej je bil zadnji čas, fla je ubil •— saj je dosti dolgo vzdržal!«
Zanesljiv kredit. Študent svojemu krojaču: »Ta malenkostni dolg naj vam nikar posebnih skrbi ne dela! Pri nas imamo povsod kredit! Moj stari oče, ki je že 87 let star, je šele včeraj plačal dolgove, ki jih je v študen-tovskih letih naredil!«
Polagoma. »Viš, Janko, jaz sem prej vsaki dan šestnajst vrčkov piva popil, zadnje tri leta jih spijem le še petnajst, in tako se bom polagoma to nezdrave pijače čisto odvadit!«
Učenec se sprelme
takoj. Franc Jemc, slikar in pleskar na Bledu. 1352 2 1
Lepo posestvo
hiša z vsem gospodarskim poslopjem: 2 hleva, svinjaki, kozolec, pod, prostorna delavnica za vsake obrt, njive za 13 mernikov posetve; pri hisi je vrt in tudi del gozda je na razpolago. — Poslopja vse v najboljšem stanu ter 5 minut od farne cerkve Vsa pojasnila daje Peter Strel, trgovec v Mokronogu, Dolenjsko.	134(
Deček ali deklica ?^tenihev^
starišev se sprejme v trgovino pod ugodnimi pogoji v pouk. Ponudbe je pošiljati na trgovino R Strel v Mokronogu, (Dolenjsko).	134^
Ifu^mERmo^
1369 odprernlja naglo in ceno 5—1
■ potoval, pisarna 0. Mero, Hamburg
fpy	Ferdinandstrasse 57 r.	|2ji
nhKimahrfi7nlnf!.nannia5niIa 7a i7Rfllnikfi in nntnikA ^^
p«!®
^ SISF^sSSSSaigž »5551 fr
F.P.Vidic&Komp.,Ljubljana
fESUnaa zarezanih strešnika® ponudi v vsaki poljubni množini pafSSfifi. dUOgllD zarezani
stre šnlk-z nKcIu a č!
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sisfcm Marzola".
Brez odprtin navzgor! Straha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Streli sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se lSEeio.
i\ II	I
ELEKTKOMOTORE IN DIN/IME
priznano trpežen Izdelek, poraba toka In moči majhna dobavlja
1336	10-1
JBriflittenau-ska elektrotehnična tovarna
Duna- XX., Wlntergasae Stev. 18-25. Izvršitev kompletnih električnih naprav, dveletno Jamstvo, nizke cene, zelo ugodni plačilni pogoji.
Preklic!
Podpisani s tem preklicujem besede, ki sem jih izrekel dne 13. marca 1910 zoper gospoda župana Barieta iz Luž.
Šenčur, dne 21. aprila 1910.	1349
Janko Blagne ml.
Podpisana se zahvalim Jakobu Kajfež z Žage, ker mi jc odpustil razžaljenje na Časti, ki sem je povzročila s svojim govorjenjem. 1337	Marija Šter, Oskert St. 8.
Miloposestvo
darsko poslopje, vse lansko leto delano. V hiši je obrt: vino- in pivotoč čez ulico. K temu spada t oral njive, 2 orala travnika, 2 orala hoste in vinograd; zraven postaje St.Janž. Več pove: Ivan Vovk, Karn-elj St. 31, Dolenjsko.	1303 3-1
^ rtct i* i a treznega, 30 do 40 let, starega ja, kateri razume tudi v mlinu, .sprejme takoj Franjo Lenarčič, Novavas pri Sakeku.	1278 2-1
Posestvo se proda
skup ali razdeljeno na Brezovici pri Kropi. —
Prostorna hiša, gospodarsko poslopje za 16 glav, pod z drvarnico, kozolec z 19 oddelki in 37 ha zemljišča. Polovico plačila takoj. Več pove: Fran Cvenkelj, LeSe, P. Tržič, Gorenjsko. 1292
izbirnega vina.
žganja in olivnega ali namiznega olja.
Ceniki na zahtevo zastonj.	1313 5 1
jVCartin Sreboth, tforeč (Jarenzo) Ostra.
ir je izšsl
li iZ!
poljudnim opisom človeškega telesa. - Odobren po nadzdravniku bolnice usm. bratov v Št. Vidu na Korošk.
Cena K 1--, po pošti K 1-20. '215(3-1) Naroča sc v Zvezni trgovini v C?lju.
Mm neslišni veselja
ni bil deležen še noben umrjoči človek. To 1 zve vsak, kdor po izprehodu, po izletu, pride prehlajen domov, Ali potem si vsaj lahko ! pomagamo, če hitro kupimo v bližnji lekarni Fayeve pristne sodenske mineralne pastilje. Fayeve sodenice ne dajo prehlajenju se razviti, poraba pa jim je izredno pripravna in prijetna. Cena K 125 za škatljico. Generalni W zastop za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert m kr. dvorni založnik. Dunaj, IV/1, Grosse Neu-jasse 17.	jg
NAJBOLJŠI CESKI IZVOR!
Ceneno posteljno perje!
1 kp; sivega skubljenega, dobrega peija K; I kg boljšega K 2-40, polbelega K --so, bi-lega 4 K, belega skubljenega K :>■ 10, i kg izredno finega, ■ji-^ sneznobelega, skubljeneja K ln ,Kj ' kS sivega puha
M K. —^ Pri odjemu 5 kg se pošlje Ko^^^SrK
Dovršene postelje gSiggfeS^SSSS
belega ali nlffltnega nank ng - blara i pernica i-u™ rn cm široka z blazinama,'%sakf-0 cS dolga in 5-cm ši°X napolnjena z jako lepim, mehkim perjem l- K, z izrednolinim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivini puhom 24 K; posamezne pernice 10, n, 14 in 1,- K; blazine , -f.o in 4. - gS denar nazaj Zamenjava dopustna. Po povz. od 12 K višje franko
S. BEN1SCH v Dešenici štev. 71, CechH.
■ ===== Ceniki zastonj in franko.
— Ustanovljeno 1832. — ■ •v
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Hdolf Haupfinann, LJubljana
prva kranjska tovorna oljnatih barv, fiineža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
Ilustr. ceniki se dobe brezplačno.
Krasna domačija
1293
se proda iz proste roke. Posestvo meri 64 oralov, vse arondirano, polovico je gozda, iz kojega se da še mnogo denarja dobiti za les. Zemlja kakor poslopja so v najboljšem stanu, hlev obokan in beto-niran, hiša enonadstropna, voda v hlevu. Na tem posestvu se redi lahko do 20 glav živine. Odaljeno je 30 minut od železniške postaje, 20 minut od farne cerkve in šole Žihpolje (Maria-Rain) na Koroškem in eno uro od Celovca. Proda se pod ugodnimi pogoji, da se le ena tretjina cele kupnine takoj plača. Eventuelno se tudi zameni. Dalje so naprodaj 3 hiše v Kranju, ena na glavnem trgu, v koji je že mnogo let trgovina na najbolj prometnem kraju, pripravna za manjšo trgovino. Ta hiša se da eventuelno tudi v najem. Druga je zunaj mesta ob državni cesti z lepim vrtom za zelenjavo, pripravna za kakega upokojenca. V obeh hišah je vodovod. Tretja v Stranski ulici, dvonadstropna z lepim vrtom in razgledom. Več o vsem tem se poizve pri L. Hebolju v Kranju, Glavni trg.
Nikake plešavosti Nikakega izpadanja las Nikakega prhljaji
po kratki vporabi moje oblastveno zavarovane Ella-pomade za rast las In brade. Strogo reelno I Uspeli presenečen [Star! in mladi, gospodje in dnme naj vporabljajo samo F.Ha-pomado za rast brade, las in obrvi. Neškodljivost zajamčena! Varuje pred prezgodnjo oslvetostjo, daje lasem čudovit lesk in polnost. Mnogoštevilna priznalna
f isma iz vseli delov sveta. Od-ikovana: Parisl909 s častno 1 diplomo, zlato kolajno in častnim križem. Dobiva se pri gospej;KamiliMitzky, Maribor (Stajarsko), Coetliejcva ccsta 2/s. — Naročila samo proti povzetju ali ako se pošlje denar naprej. — Cena: 1 lonček K 2-- in K 3'50, 3 lončki K in K 8 50.
Revmatizem, proiin, neuralgija in ozeblina
povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo
CONTRHEUMAN
Besedni znak za (mentholo-salicillzlran kostanjev izvleček),
_ II
za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pu-
šica 1 krono. Pri noprej vpoSiljatvi K fso se pošlje 1 pušlca franko > • ■ 6'—. . 0 . . ■ » • . »•- » .»o . . Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRJlGNER-ja
c. kr. dvornega dobavitelja, PHHGH III., št. 203.
Pozor na ime Izdelka In Izdelovatella!
ZALOGE V LEKARNAH. 2961
Platno za srajce In rjuhe
1 kos 23 metrov dolg, 88 cm širok, fino čisto
platno..........K 18-50
1 kos 23 metrov dolg, 88 cm širok, fino čisto
platno I a.........K 16 50
pol tucata, čisto platnenih rjuh brez šiva, 150 cm široke, 225 cm dolge . . K 15 50 40—45 m pralnih ostan., 3—20 m dolgi K 17 — razpošilja tovarna platna
flnt. marsehih, GlesstaHbel
778 pri Novem mestu na M. 10—1
Sirup 3*agliatto *
kot najboljše kri čistilno sredstvo
Iznajden od prof. Girolamo Pagliano v letu 1838 v Florenci. Vpisano v uradno
lekarniško kopijo kralj. Italije. Zahteva naj se izrecno na zdravniški predpis v vseh lekarnah našo postavno zavarovano modro varstv. znamko prevlečeno s črnim podpis.Girolamo Pagliano. Varuje naj se pred ponarejanji, ki so brez uspeha. Nadaljna pojasnila daje tvrdka
Prof. Girolamo Pagliano v Florcnci, Via Pandolfini.
Kdor knpnje svantno blago za moške in ženske, najde Jako veliko Izber In zelo usodne cene 515 pri domači tvrdkl 20-1
R. Miklauc. Ljubljana
Stritarjeva (Spitalska)ul. 5
h
d
Avstrijske špecijalitete I. vr. so svet. znani
Haršiierjevi šumeči lurtfii bonboni
Pristni samo s to varstveno znamko
i
M
Dobe se povsod, kjer so lepaki navedeni s to znamko. - Tudi vsak bonbon ima tako znamko. Letna vporaba ver kot 60 milijonov komadov. Klairon, najboljša dflikatesa sveta.
Bouchies h la Relne. — Peppermlnt-Loren-Ges. Vse vrste čokolade za mleko in za kuhanje Izborne kakovosti priporoča: Prva češka akcijska družba tovarn, za orient. sladkor in čokoladne izdelke Kral. Vinogradi, n. H. MARSNEH. Glavna zaloga na Dunaju. )oslp Katz VI. Tlieobaldgasse 1.