pscp       r* žtllSOV   I5.OOO.   ~~<W
„5tajerc"  izhaja  vsaki
petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje.
Naročnina velja za Avstrijo :   za   celo    leto
4   krone,  za  Ogrsko
5  K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 0 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne štev. se prodajajo po 8 v.
Uredništvo  in   uprav-nišlvo  se   nahajata   v Ptuju,  gledališko   poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inserafov) je za celo stran K 80-— za V« sirani K 40 — za '/t strani K 20 — za Vs sirani K 10"— za 'A« sirani K 5'—, za 'A, strani K 250 za '/m strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu. se cena primerno zniža.
Štev. 35.
V Ptuju v nedeljo dne 4t. oktobra 1914.
XV. letnik.
Svetovna vojska.
Avstro-ogrska in nemška armada proti Rusiji združeni; ruska premoč zravnana. — Ruska armada se pomika nazaj. — Srbski napadi vsi odbiti; v Srbiji ponehava odpor. — Velikanska bitka med Nemci in Francozi stoji za nemško armado Jako ugodno. — Nemci delajo Angležem na morju velikansko škodo. — V Perziji in Indiji se pričenja
revolucija zoper Angleže in Ruse.
g
I   8l
Vesele vesti prihajajo od vzhoda in zahoda, Bevera in jnga, — naše orožje zmaguje in vsi sovražniki bodejo kmalu uničeni  na tleh ležali.
V Galiciji je naša armada vkljab velikanski premoči ruskih armad stala kakor jeklena stena in zadržavala vpad carizma. Dvakrat se je vnela velikanska bitka okoli Lemberga. In vkljub temu, da so Rusi v divji strasti vse svoje vojaštvo proti nam vrgli, da so imeli dvakratno iu trikratno premoč, niso ničesar dosegli. Imeli so le velikanske izgube. Naša armada izvršila je potem novo grupiranje. Medtem so Nemci pod generalom Hindenburgom vrgli rusko armado iz Pruske in uničili skoraj 200.000 Rusov. Kakor vihar divja nemška armada v srce ruske Poljske. Že sta nemška in avstro-ogr-ska armada združeni in — zdaj ni ruska premoč več tako velika. Nemška pomoč je prišla v pravem času. Zadnja poročila že pravijo, da se Rusi pomikajo nazaj in kmalu bode prišel zaželjeni trenutek, v katerem bodejo popolnoma uničeni . . .
Kar se tiče Srbije, so se vsi njeni obupani poskusi, vdreti čez našo mejo ob hrabrosti naših obmejnih čet ponesrečili. Naše razmeroma male vojaške čete stojijo vse na srbskih tleh. Medtem se pričenja po Srbskem širiti revolucija, beda, lakota. In že ponehava srbski odpor; sovražnikova dežela se je if.krvavela in tudi ona, ki je neposredui povzročitelj te velikanske vojne, ležala bode kmalu premagana na tleh. Vsaka sila do vremena! Dosedanji naši uspehi na Balkanu bo grozoviti „memento mori" za deželo kraljemorilcev, ki je bila vedno nekak peklenski kotelj   za vso Evropo.   Vsaka sila do vremena!
Nemška glavna   armada   stoji   v naravnost
gigantovski bitki zoper francosko-angleško-belgij-
skega sovražnika. Vsi sovražniki napenjajo zadnje
svoje moči,   da bi železno jez  nemške  armade
redrli. Pa je vse zaman.   Dan  za dnevom pri-
hajajo lepi uspehi Nemcev in polagoma pričenjajo tudi sovražniki razumevati, da jih čaka usoda premagancev. S to bitko, ki bode gotovo končala z zmago nemških železnih armad, bori-) polovica svetovne vojne končana. In zahrbtni, barbarski sovražniki bodejo razumeli, da so se grozovito zaračunali. Mislili so ves svet zoper Avstrijo in Nemčijo nahujskati, pa so izpoznali, da živi v prebivalstvu teh dveh držav duh prostosti in krasnega junaštva . . .
Na suhem nas celi svet ne more premagati. In na morja? Kaj pomaga Anglija njena ogromna armada, večja nego so vse evropejske mornarice skupaj ?! Nemci imajo več kot za polovico manjšo mornarico. Ali Nemci imajo pogum, hrabrost, navdušenje za vojno, sveto prepričanje za zmago. In zato so napravili Angliji že grozovito škodo, pogreznili so ji izredno veliko število bojnih in drugih parnikov, uničili so že velik del njene svetovne trgovine, — pogum je več nego številka, kakovost več nego množina, pravica, čeprav majhna, je več nego mogočna krivica! Francosko brodovje v Srednjem morju istotako ni moglo ničesar doseči, niti blizu naših trdnjav se ne upajo, marvač vozijo se le kakor pri manevrih po odprtem morju. Manjka jim tisto, kar nas vse oživlja: pogum, navdušenje za pravico ljubljene domovine.
Doslej kaže torej vse ugodno. Tako je kakor smo rekli: Krvave žrtve prinašamo, a 1 i vsi vragovi nas ne premagajo, dokler stojimo Avstrija in Nemčija v pošteni zvestobi skupaj.
Armadno povelje nadvojvode Friderika o vojnem položaju. K.-B. Dunaj, 30.  septembra.  Uradno se razglaša : C. in k. armadno  vrhovno   komando izdalo je sledečo armadno povelje:
.Položaj je za nas in za zvezno nemško armado ugoden. Ruska ofenziva v Galiciji beži nazaj. Skupno z nemškim vojaštvom bodemo sovražnika, ki je bil pri Krasniku in Zamoscu, Insterburgu in Tannenburgu premagan, zopet premagali in uničili.
Proti Francoski vsilila je nemška glavna moč nevzdržljivo globoko v sovražno pokrajino. Tam pride kmalu nova velika zmaga.
Na balkanskem bojišču se borimo istotako v sovražnikovi deželi. Zoperstav-ljenje Srbov pričenja ponehavati.
Notranja nezadovoljnost, upori, beda in lakota grozijo našim sovražnikom v hrbtu, medtem ko monarhija stoji v edini in v močni zaupnosti, izvojevati to zločinsko nam vsiljeno vojno do zmagovitega  konca.
To je resnica o položaju. Sporočiti jo je vsem oficirjem in raztolmačiti moštvu v njega materinem jeziku.
Nadvojvoda Friderik, general infanterije.
Svarilo.
Prebivalstvo Štajerske, Koroške, Primorske in Kranjske se poživlja, da s svojim lastnim ravnanjem podpira odredbe, katere so izdale politične in vojaške oblasti v varstvo splošnosti proti zvišanju cen.
Prekoračenja maksimalnih tarif naj se nikar ne trpi.
—   2   —
Straechill'ova grenčioa is zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu
neobhodno potrebna.
Zato jo je  priporočati zlasti za turiste,  lovce, vojake, ===== romarje itd =====
414
Ponujanje višjih kakor maksimalnih cen od strani kupovalcev je nespametno in nepatrio-tično.
S trajnim zadrževanjem potrebščin v večji množini, kakor se jih rabi za lastno domače gospodarstvo, se ne bo doseglo dovoljenja višjih cen, pač pa zaplembo in kasen.
Vsaka agitacija proti v tem oziru izdanim razglasom itd. tako od strani posameznikov kakor od strani korporacij, je popolnoma nedopustna ; istotako vsako javno kritikovanje, ki bi utegnilo javnost razdražsvati.
Vsako kršenje takih določb — tudi če so te izdane od političnih cblasti, se bode kaznovalo od vojaških domobranskih sodišč (§ 2. ces. naredbe z dne 25. julija 1914, drž. zak. štev. 156, § 65 b civilnega kazenskega zakona.
Kazen: težka ječa od 1 do 5 let.
Vojaško poveljništvo nikakor ne bo trpelo, da bi kdorkoli iz morebitne javne stiske poseben dobiček imel.
Gradec, 7. septembra 1914.
Vojaški poveljnik: Matanovich m. p. generalmajor.
Organizacija avstrijskih bojnih sil.
Na vseh štirih straneh sveta se borita Avstrija in nje zaveznica za svoj obstoj. Z napeto pozornostjo sledimo v duhu njunim armadam, ki se junaško bore in slavno zmagujejo na vseh bojiščih. Da bomo lažje presojali pomen bojev in zmag naše armade, navajamo danes v glavnih obrisih ureditev bojnih sil.
Naša skupna armada se deli v petnajst zborov (c. in kr. armada) s 102 polkoma pešcev, 15 polkov dragoncev, 16 polkov huzarjev, 13 polkov ulancev; zborom so prideljeni tudi oddelki topništva, tren, lovski in pijonirski bataljoni, železniški, telegrafični in sanitetni oddelki.
Poleg skupne c. in kr. armade ima vsaka državna polovica tudi svoje domobranstvo (ki je pri nas na isti stopinji dovršenosti kakor skupna armada in se lahko tudi zunaj državnih mej uporablja) in sicer c. kr. domobranstvo za av-strijo (37 polkov) ter kr. ogrsko (28 polkov) za ogrsko polovico. Tudi domobranstvo ima nekaj svoje konjenice in svoje topništvo. — Bosna in Hercegovina dajeta državi 4 polke in en lovski batajlon. — Slovenski fantje in možje pripadajo HI. zboru, Čigar poveljstvo je v Gradcu, in sicer so uvrščeni v polke štev. 7 (Celovec), 17 (Ljubljana), 27 (Gradec), 47 (Maribor), 87 (Celje), 97 (Trst), ki dobivajo novince iz ozemlja Štajerske, Koroške, Kranjske, Goriške, Istre in Trsta. — Hrvatje, naši junaški bratje, pripadajo 13. (zagrebškemu) zboru, s polki št. 53 (Zagreb), 96 (Karlovec), 79 (Otočac v Liki), 16 (Belovar v nekdanji vojaški grauici), 78 (Osiek), 70 (Pe-trovaradin). Posebno slavna sta polka 79, in 16.; Bploh pa velja kot zgodovinsko dejstvo, da so Hrnatje najboljši in najstrašnejši vojaki na svetu, kar bo ponovno pokazali tudi v sedajnih bojih v Srbiji. Bosanci tvorijo 1. (Sarajevo), 2. (Banjaluka) in 3. Dolnja  Tuzla), Hercegovci pa
4.   (Mostar) polk c. in kr. bosensko-hercegovin-ske vojske in en lovski bataljon. Lovski bataljoni, ki so deloma ali po  večini  slovenski, so
5.   (Tržič), 7. (Kanal), 9. (Beljak), 11. (Gradiška). — Ce beremo o divizijah, o polkih, o baterijah, o trenu itd., moramo razločevati, katere vrste oružju ti oddelki pripadajo.
Pehota se zaznamuje z izrazi: četa, stotnija, bataljon (prapor), polk, brigada. Brigada pehote obsega 2 polka, polk 4 bataljone (polki domo-branstva po 3 bataljone), bataljon 4 stotnije, stotnija 4 čete; to raj, ako šteje zdaj v vojaki stotnija 250 mož, ima bataljon 1000, polk 4000 in brigada 8000 mož.
Lovci tvorijo stotnije, katerih štiri so en bataljon, ki je samostojen, ker polkov lovci nimajo. Vseh bataljonov je 32 in 4 polki tirolskih „cesarskih lovcev."
Konjenica se deli v polke (konjeniške), ti v devizije, te pa švadrone, ki pa v razpadajo v voje ali čete in patrulje.  En švadron šteje 150
konjenikov, 3 švadrone tvorijo 1 divizijo (t j. 450), 2 diviziji pa en polk, t. j. 900 mož na konjih v 6 švadronov razdeljenih. Po opravi in oborožju se ločijo konjeniki v dragonce (iz avstrijskih dežel, izvzemši Galicijo in Bukovino), ulance (iz poljskih in rusinskih pokrajin — nosijo čapko in imajo sulice) ter huzarje (iz ogrskih pokrajin, so vsi v žnorah"). Slovenski fantje so uvrščeni v 5. polk dragoncev.
Topništvo se deli v poljsko, gorsko in trdnjavsko; poljsko pa zopet v polke s topovi (Feld-Kanonen) in v polke z možnarji (Feld-Haubitzen). Prvih je 42, drugih 14. Razun teh polkov je še nekaj jahsjočih topniških divizij, 9 težkih havbičnih divizij in 6 gorskih topniških polkov. Trdnjavsko topništvo obstoja iz šestih polkov in treh samostojnih batajlonov. Poljsko topništvo je razdeljeno (podobno kakor konjenica) v polke, ti v divizije in te v baterije, ki imajo po 6 (jahajočih) do 8 (vozečih) topov, katere opravlja okoli 120 mož. Konjev spada k jahajoči bateriji okoli 230, k vozeči 150. Trdnjavski topničarski polki pa razpadajo kakor pehotni polki v batajlone (po 3) in ti v stotnije (po 4). Gorsko topništvo ima 6 polkov po 4 baterije. — Pijonirji tvorijo 15 samostojnih batajlonov po 5 stotnij (15. batajlon je v Ptuju ob Dravi).
Tren, ki skrbi, da dobe vojaki  Bvsak   dan pol hleba in kar   je   treba",   tvori   3   trenske polke, ki so razdeljeni v 15 divizij in te v 12} švadronov. .   Sanitetnih oddelkov je 27.
Armada ali vojska je samostojno krdelo s samostojno nalogo, ki druži vseh vrst orožje pod enotnim vodstvom. Nastopajoča armada je lahko večja ali manjša, kakor pač njena naloga zahteva. Kot taka lahko nastopa že ena divizija (latinsko : divisio t. j. oddelek vojske), ki druži 2 briga'di (4 polke) pešcev, primerno število konjenikov, lovcev, topništva, pijonirjev in trena v eno telo. Največja armadna enota v mini, ki pogosto v vojski samostojno nastopa, je zbor ali kor (lat. corpus — telo, franc, corps, izgovori kor). En kor obsega 2 diviziji (8 polkov pehote) in potrebne oddelke dragih vrst orožja. Šteje okoli 36.000 mož in 10.000 konj; v vojnem času seveda naraste lahko tudi na 50.000 mož in več. V večjih odločilnih bitkah nastopa po več zborov v zvezi pod vodstvom armadnega poveljnika in njegovega štaba.
Mnogi se čudijo, da je šele zdaj prišlo v avstro-ruski vojni do velikih bitk, čeprav so brali že pred tedni o prvih spopadih konje-ništva. Toda pomisliti treba, da armade, ki obsegajo stotisoČe in milijone, rabijo mnogo časa, preden najdejo primeren prostor, da se morejo razviti v bojno vrsto in to razvijanje mas tudi dosti časa rabi, ker je od prave razvrstitve akoro največ odvisen končni uspeh.
Na poti v sovražnikovo deželo jezdijo naprej poizvedovalne patrulje. Kakih 15 km za njimi se pomikajo močnejši oddelki konjenice. 20 do 30 km za njimi prodira glavna moč konjeništva, podprta z lovci, in šele 40 do 60 km za njimi se vale glavne sile pehote in topništva, za temi tren. Ce bi toraj prve patrulje iz Trsta proti Celovcu prodirajoče armade vznemirjale že Kranj in okolico, bi glavna sila dospela s prvimi četami komaj do Št. Petra na Krasu.
Kako je srbski princ Jurij bežal iz Zemuna.
:a cenzurirana BSlavonische Presse" poroča: Srbi so izvedeli od svojih špijonov, da bo ne samo naše čete, ampak tudi javni uradniki in večji del zemunskega prebivalstva odšli iz mesta. Nekega lepega dne je prišel srbski princ Jurij na čelu vojsko v Zemun. Princ Jurij je nagovoril ljudstvo in pri tej priložnosti naglašal, da je Zemun „predmestje Belgrada" in da se v prihodnjosti zveze z bodočim glavnim mestom „velike Srbije". Srbi prihajajo kot prijatelji zemunskega prebivalstva in da hočejo tako z njimi tudi postopati. Nato je izjavil, da korakajo Rusi že proti Budimpešti. (Princ ima res bujno fantazijo. Op. ur) in da se bodeta skoro zedinili ruska in srbska vojska. Princ je nato po vojaško pozdravil ljudstvo in odj«*dil. Kmalu  se je princ Jurij  vrnil s svojim sprem-
stvom in odšel v divjem begu. Srbski vojaki, ki so za njim prihajali, so vpili: „Švabi prihajajo!" in vsak je gledal, da se skrije na varnem kraju. In zares, oddelki naše vojske žalibog niso imeli veliko opravka zaradi Mponosnega" bezanja Srbov in njihovih voditeljev. Majhen intermezo „velikega princa" na našem ozemlju se je končal zanj na tako žalosten način.
Premagana ruska konjenica.
K. B. Dunaj, 29. septembra. Iz vojnega tiskovnega tabora se uradno poroča:
Z ozirom na od zvezanih nemških in avstro ogrskih bojnih moči pričete nove operacije, se pomika sovražnik ob obeh straneh reke Weichsel nazaj. Naši bo močno sovražnikovo kavaljerijo pri Bieczu r a z-gnali. Severno od reke Weichel se je več sovražnih kavaljerijskih divizij od zvezanih armad pregnalo. — Namestnik šefa generalštaba pl. H 6 f e r, generalmajor.
Poraz Rusov na vzhodnem Pruskem.
Zdaj šele prihajajo natančnejše vesti o grozovitem porazu, ki so ga doživeli Rusi pod svojim generalom Rennenkampfom v vzhodni Prusiji. Kakor znano, jih je nemška armada pod generalom Hindenburgom obkolila in z železno vehemenco pognala v Mazurijska jezera. Nemci so uničili popolnoma 6 aktivnih ruskih kotov, d ve briga d i s t r el ce v, 6 rezervnih divizij in 2 ka val j er i j Bki d i vi z ij i.
Več kot 159.000 Rusov je v Mazurijskih jezerih žalostno utonilo, velikansko število pa jih je na bojiščih padlo ali pa jih je bilo v j e t i h. Aktivna ruska armada na vzhodu bila je globoko nazaj v Rusijo vržena. General Rennenkampf izgubil je v pruskem močvirju svoje škornje...
Zanimivosti iz vojne.
Iz poročil vojnih poročevalcev posnemamo sledeče dogodke:
Na severnem bojišču je odšla neka divizija v boj. Vrhovno zapovedništvo je hotelo divizijo nazaj poklicati, a telefon je bil pretrgan, tako da vojno zapovedništvo ni imelo več zveze s to divizijo. Bilo je že zvečer, ko je dobil generalno-štabni stotnik Ludvik Frank povelje, naj z enim vojem infanterije poišče to divizijo in ji sporoči povelje, da se mora umakniti na gotovo točko. Stotnik je odšel na slepo srečo, hodil ponoči po gozdu in poljih in končno res našel iskano divizijo. A bila je že dosti dalje, kakor je vojno zapovedništvo mislilo. Stotnik Frank pa je spoznal, da se nahaja divizija v jako dobri poziciji in je vsled tega zamolčal ukaz, ki ga je imel sporočiti divizijonarju ter mu priporočil, naj le ostane, kjer je. Posledica tega samovoljnega postopanja stotnika Franka je bila, da je divizija naslednji dan pod posebno srečnimi pogoji posegla v boj. Stotnik Frank je predlagan za visoko odlikovanje.
Na potu od Lvova v Brzezany leži Navajo mjasto. Stotnik gališkega polka Evgen Martino-wicz je imel ukaz, da z dvema kompanijama zavzame neke visočine in prežene ondi nahajajoče so močne kavalerijske oddelke. Po nekem nesporazumljenju je zaostala ena kompanija in stotnik je odšel samo z drugo. Naletel je na več stotnij vojakov in videl artiljerijo, ki se je na jako nevarnem mestu pripravljala na streljanje. Stotnik se je odločil napasti kezake, računajoč, da se bo artiljerija umaknila, čo izgubi svoje varstvo. Na potu po gozdu je velik del kompanije zašel in je imel stotnik Marti-novvicz, stopivši iz gozda, samo še kakih sto mož na razpolaganje. Napadel je kozake in artiljerijo s hitrim streljanjem. Sovražnik je bil presenečen in artiljerija je v diru odšla in ko-zaki za njo. Pri malem mostu so se Rusi ustavili in začeli streljati, na kar je stotnik Marti-nowicz zaukazal juriš. Med tem je prišla od zadaj stotnija Cerkesov. Martinowiczeva četa se je obrnila in je Cerkese razbila in pregnala. Tako je ta stotnik prepodil sovražno artiljerijo in uničil dva oddelka konjenikov. Stotnik Mar-
~    3   -
tinowicz  in   četovodja   poročnik   Lemberg   sta predlagana za odlikovanje.
Eden vojnih poročevalcev milanskega „Se-colo" popisoje sledeči pretresljivi dogodek s svojega potovanja v Pariz: Na neki samotni postaji vidim na nosilnici nemškega vojaka v smrtnem boju. Dvignili so ga z voza, ker mu je stresanje množilo smrtne mnke. Luč svetilke ob strani je razsvetljevala njegov obraz in obraze štirih ali petih rezervistov, ki so bili izstopili iz vlaka in se, sklonili nad ranjenca. Ni več govoril, a zdaj in zdaj se je zdelo, da hočejo njegove ustnice nekaj povedati. Toda govoriti ni mogel, ali oči so mu iskale — obnpno iskale nečesa v tnjih obrazih, v vlažni, slepi noči, kar bi imelo usmiljenje ž njim v njegovi neizrečeni zapuščenosti. Za trenotek sta veliki modri očesi — nemirni očesi umirajoče kreature — obviseli na meni. Občutil sem nekaj nepopisnega, kar me je prijemalo v dušo, kakor roka potapljajočega se človeka, ki pričakuje rešitve. Tedaj je spreletelo obraz globoko brezrazumno strmenje, pupili sta se razširili ja-ko na široko in neizrečna žalost je legla na lici. ,Ca y est" je rekel eden vojakov. »Mrtev jo." Drug vojak je napravil znamenje križa, preko v temi stisnjenih ljudi je zašumel mrzel severni veter. — Toliko gledalcev in vendar je umrl zapuščen!
Med avstrijskimi višjimi oficirji, ki so predlagani za odlikovanja, je tudi polkovnik generalnega štaba dr. Kari Bardolff, ki je svoje dni slnžboval nekaj časa v Ljubljani, v zadnjih letih pa je bil adjutant pokojnega nadvojvode Frana Ferdinanda. Divizija, kateri je sedaj dodeljen polkovnik dr. Bardolff, je stala v noči od 28. na 29. avgusta pri Komarovu. Moštvo je bilo vsied bojev in maršev prejšnjih dni zelo utrujeno. Nameravano je bilo, naj se moštvo to noč naspi in pokrepča, posebno še z ozirom na to, da je bila tej diviziji v pripravljajoči se bitki odkazana jako važna naloga. Na vse zgodaj zjutraj je močan sovražnik napadel tabor te divizije. Smatralo seje že, da je katastrofa neizogibna. A posrečilo se je tekom 48 ur zbrati razpodeno moštvo, je urediti in spraviti skupaj tudi tren. Dne 30. avgusta je bila divizija že zopet popolnoma v redu in je krepko pomagala izvojevati dne 31. avgusta pomembno zmago armade generala Aufenberga pri Komarovu. Ko se je divizija dne 28. avgusta umikala, je prišla velevažna pozicija Jalowka v roke sovražnika. Tedaj je polkovnik dr. Bardolff s sabljo v roki dirjal pred svojim vojaštvom v boj in je vnovič zavojeval Jalowko, kar je postalo velikega pomena za zmago pri Komarovem.
Iz Karpatov prepodeni Rusi.
U.-K.B. Budimpešta, 29. septembra. Od merodajnega mesta se nas pooblašča, naznaniti sledeče: Ob meji pri Koresmezo pričela je bitka. Zanesljiva naznanila pravijo, da so naši vojaki sovražnika v bližini Okormezo nazaj  vrgli,
Iz komitata U n g so poroča, daje železniška linija pri Csontosu prosta. Od Csontosa odšli so monterji v F e n y e s-v 61 g y, da uredijo zopet telegrafske naprave. Iz tega sledi, da se je posrečilo, vreči sovražnika  nazaj   čez   Fenyesvolgy.
Smrt srbskega majorja Tankoviča.
V zadnjih bojih ob Drini padel je tudi srbski major Tankovic, ki je bil glavni povzročitelj grozovitega umora na naši prestolonasled-niški dvojici v Sarajevi. Major Tankovic zapovedoval je večjemu oddelku četašev; zadel ga je avstrijski šrapnel in ga usmrtil. Tankovic stal je tudi na čela morilske dražbe »Narodna obrana." V ultimatumu, ki ga je naša vlada pred vojno srbski poslala, zahtevalo se je tudi, da se. tega morilca kaznuje. Srbska viada je takrat lagala, da Tankovic i ne more kaznovati, češ da je pobegnil  Zdaj  se je srbska   laž javnosti od-
krila. Enega morilca je torej že   zadela   usoda. Žal da je umrl  kot   vojak  in   ne   na kakor bi bilo to primerno za morilca!
Resen položaj v Srbiji.
Niš. Dne 17. septembra je sklical ministrski predsednik Pašič voditelje strank na dogovor z namenom, da se izravnajo velika ne-sporazumljenja, ki so se pojavila med strankami. V ti konferenci je priporočal Pasič, naj se sestavi koalicionaški kabinet. Konferenca se je končala brez uspeha. Posamezni voditelji so izjavili, da se morajo najprej sporazumeti z izvršilnimi odbori svojih strank. Dvomi se, če se posreči sestaviti koalicionaški kabinet. Posebno napredna stranka dobro vidi, da je neizogiben popolni polom srbske politike proti Avstro-Ogrski, ki so jo inaugurirali dinastija in Pašič. Kolera se vse bolj širi v Niša, kakor tudi v okolici. Bogatejše rodbine in osebe zapuščajo mesto. Pripoveduje se, da se dvor in vlada preselita v Skoplje. Skoro vsi časopisi so prenehali izhajati, ker nimajo papirja in potrebnega osobja. Vsak dan prihaja veliko pošiljatev ruskih vojaških časopisov, ki se dele med vojake. Ti časopisi so polni vesti o zmagah trojnega sporazuma.
Kako je delovala nemška križarica „Kaiser Wilhelm der Grosse."
Poročali smo, da je bila v Riu del Oro od Angležev topopljena nemška križarka .Kaiser Wilhelm der Grosse"; ta križarka je Angležem več ladij uničila. Križarka je jadrala iz Bremena mimo Shetlandskih otokov proti Izlanda, kjer je 7. avgusta potopila ribiško ladjo iz Grimsbyja   in   vjela   kapitana in 13 mornarjev.
15.  avgusta jo lovila ladjo „Galioian", a jo je pustila, ker so se bližale angleške križarke. Dne
16.  avgusta je potopila parnik »Kaspara", 12 milj od Kanadskih otokov, in je vjela 69 mornarjev; zvečer isti dan je potopila angleški parnik »Nyanga"; nato se je odpeljala v Rio del Oro po premog.
Srbi v Zemunu.
Graški listi poročajo: Srbom je bilo le malo dni usojenih, da so se v Zemunu mudili in kmalu smo bili, hvala Boga, teh težkih sanj rešeni. V srečo Srbom je bil položaj tak, da niso nobene škode napravili. Od prvega trenutka ko so Srbi vpadlii, so morali zelo paziti, da jih naši ne obkolijo, niti časa niso imeli, da bi bili po svoji navadi plenili. Vse zasebne hiše so ostale nedotaknjene. Oropali so le neko veliko kolonialno trgovino iu pri nekem zdravniku so si avtomobil izposodili, ki ga niso vrnili. Reko so Srbi prekoračili na mosta napravljenem s čolni. Naši monitorji so dobro skriti opazovali prehod Srbov, ker je šlo za to, da nam veliko Srbov v roke pade. V Zemunu so srbski častniki proti plačilu jedli. Srbski vojaki so takoj poulične napise odstranili in jih s srbskimi nadomestili. Za župana so Srbi določili nekega lekarnarja, častniki v hotelu »Central" niso ničesar plačali. Ko so naši vojaki prikorakali, so Srbi takoj mesto zapustili in sicer so bežali čez most prvi častniki, ki se jim je tako mudilo, da niso niti svojih stvari vzeli s seboj. Naši monitorji so pričeli na most streljati, most je bil porušen, še predno so prekoračili Srbi reko. Ob tej priliki so Srbi veliko ljudi izgubili.
Dnevno povelje generalobersta Hindenburga.
B e r o 1 i n, 25. septembra. (Kor. urad.) »Vfolflov urad" poroča: Vrhovni poveljnik vzhodnje nemške armade generaloberst Hinden-burg je izdal naslednje armaduo povelje: Vojakom VIII. armade. Nove lovorike ste pridobili za naše zastave. V dvadnevni bitki ob Mazur-skih jezerih in v večdnevnem brezobzirnem zasledovanju daleč čez rusko mejo, ste sovražno armado, obstoječo iz 2., 3 , 4 , 20. in 22. ar-madnega zbora iz 3. sibirskega armadnega zbora, iz 1. in 5. strelske brigade, 53., 54., 56., 57., 72. in 76. rezervne divizije in iz 1. in 2. gardne
kavalerijske divizije, ne samo premagali, marveč razbili. Do sedaj smo zbrali več zastav, kakih 30.000 neranjenih vjetnikov, najmanj 150 topov, mnogo strojnih pušk iu municijskih kolon ter številna vojna vozila. Število plena pa še vedno narašča. Vaši bojevitosti in občudovanja vrednemu napora v korakanja ter vaši hrabrosti se imamo za to zahvaliti. Bogu čast, tudi v naprej bo z nami. Živelo Njeg. Veličanstvo cesar in kralj!
Uradno poročilo o našem položaju na jugu.
K.-B. Dunaj, 29. septembra. — Uradno so razglaša: 28. septembra zvečer. Po več kot 14dnevnih trdovratnih bojih med katerimi so naši vojaki Drino in Savo zopet prekoračili, nastopil je na južnem bojišču kratki operacijski odmor. Naše vojaštvo stoji vae na srbskem ozemlju in se brani za sedaj v krvavo pridobljenih pozicijah proti nepretrganim trdovratnim napadom. Ti napadi končajo vedno z znatnimi izgubami sovražnika.
V zadnjih bojih se je skupno 14 k a n o-novinvečmašinskih pušk pridobilo. Število vjetih Srbov je veliko, istotako število srbskih dezerterjev.
Poročila o srbsko črnogorski ofenzivi v Bosno nastala so vsled vpad podrejenih moči v od lastnega vojaštva skoraj popolnoma zapuščeno pokrajino ob Sandžakovi meji. Napravilo se je takoj korake, da se to pokrajino od sovražnika očisti.
P o t i o r e k, feldcajgmojster.
Nevtraliteta Laške.
»Zakaj Laška ne gre znami? Kje je zdaj trozveza? Zakaj smo spoznali Laha!" tako in enako se govori zdaj med ljudstvom. Nekateri govorijo šo bolj pikro o laški »nezvestobi" ter hočejo reči, da so Lahi nas izdali. Treba je, da ljudstvo to vprašanje dobro razume, da ne bo sodilo krivo. — Cele resnice niti laški časniki ne povedo! Reči moramo celo, da morajo svojim čitateljem prikrivati resnico. Laški listi pravijo, da Laška nič ni vedela o avstrijskem ultimatu na Srbe, da ni bila obveščena pravočasno o nameravani napovedi vojske od strani Nemčije Rusom, in da bi bila dolžna iti v vojsko samo v slučaju, da Francija napade kot prva Nemčijo in Avstrijo. Vse to ne drži! — Med vrstami pa povedo laški časniki nekaj drugega! Laška se je odločila za popolna nevtraliteto v onem trenotku, ko je angleška napovedala vojsko Nemčiji. Zakaj? Pomislimo: 1. Angleško-francosko brodovje v Sredozemskem morju šteje 30 velikih bojnih ladij dobre mere in ima za podlago angleški otok Malto, ki leži ravno med Italijo in Tripolis, ki ga je Italija šele pred 3 leti zasedla! Lahi pa si še davno niso osvojili Tripolis in Cirinejke ter morajo tam vzdržati veliko stalno armado 80.000 mož! Tem vojakom mora Laška dovažati iz Italije kratkomalo vse, celo pitno vodo! — V tem trenutku, ko bi se torej Laška oborožena postavila na stran tro-zveze, je izgubljena za Laško afrikanska kolonija, in 80 tisoč mož bi moralo umreti naravnost gladu!
2. Nastop Laške za trozvezo bi torej Laško v vrvem hipu silno občutno zadel. Zadel bi Lahe ravno na najobčutljivejši točki: Laška bi izgubila vdrugič kolonije, kakor jih je pred 18 leti izgubila v Abesiniji! To bi zadelo v živo laški ponos! Pred 3 leti je celo laško ljudstvo naravnost norelo samega navdušenja, ko je šlo za Tripolis. Lihi so hoteli popraviti sramoto v Abesiniji! Zdelo bi se zdaj italijanskemu ljudstva, da ga izgubi zaradi Avstrije in Nemčije in bi vojska v sedanjem položaju bila silo nepopularna. Nobeni vladi pa ni mogoče, se na Laškem dolgo vzdržati proti ljudski volji, kajti ljudstvo je po nebrzdanem časopisja silno razburjeno: na Laškem    politizirajo    mase    ljudstva   in berejo
Stole (Zimmersessel)«
po 3'—, 5'—, 6"— kron se dobijo v zalogi
LAWITSCH & HELLER
trgovina v Ptuju.                                   ess
strastno časopise! Ti časopisi, ki so večinoma podkupljeni od Francozov, pa kažejo dan za dnevom na Tripolis in opominjajo Lahe, da se pretaka v njihovih žilah romanska kri.
3, Laška nadalje občuti jako hudo že zdaj posledice vojske na gospodarskem polju! Več 100.0C0 izseljencev se je vrnilo na Laško v teh dneh! Kaj bodo doma drugega kot stradali ? — Delo, industrija je tudi na Laškem zaostala! — Da bi si laško ljudstvo nalagalo še posebnih žrtev za vojsko, o tem je pač treba resno dvomiti.
Že Bismarck je izjavil, da je nevtraliteta Laške velike važnosti za Avstrijo in Nemčijo. Seveda lepše bi bilo, da bi šla Laška z nami brez ozira na težavne rszmere, v katerih se nahaja.
Avstrijski junaki v bojih pri Lembergu.
Vojni poročevalec lista „Pester Lloyd" poroča :
V bitki, ki je divjala okoli Lemberga, je iz ogrskih vojakov obstoječe desno krilo še 11. t. m. velik uspeh dosgelo. Pri Ravaruski pa so nas ogrozile velike mase ruskih vojakov; zato nismo mogli svojih dosedanjih uspehov izkoristiti in ofenzivo pričeti. Nam ni treba ničesar olepšavati, kajti mi nimamo ničesar tajiti. Natančni seznam števila vjetih Rusov ter pridobljenih kanonov in trofej dokazal bode moč, in-taktnost in dosežene uspehe naše armade. Rusi, ki so se nam zoperstavili v velikih množinah, pripravljali so se za to vojno že dalje časa kakor mi, tako da se jih ni moglo s hitrim in odločnim navalom  premagati.
Ves naš položaj razsvetljuje neprimerno zanimivi slučaj: V armadi našega generala Auffenberga se je moralo dati dvakrat povelje, da se vrne nazaj; na prvo povelje vojaki niti verovati niso hoteli, ker niso mogli razumeti njegov vzrok. To je pretresljivo in označuje ves naš položaj. Že tedne sem v boju stoječi vojaki so vedno le videli, da so stalno zmagovito napredovali, da so napravljali ruske vjetnike, pridobivali ruske kanone in podili pod velikimi izgubami Ruse nazaj. Le vsled velikanske premoči pokazal se je položaj, ki je naredil potrebno vrnitev in novo grupiranje vojnih moči.
Zmagovito napredovanje generala Danki se je moralo zaradi tega vstaviti in tudi armada generala Auffenberga vsled tega ni mogla svoje naloge dokončati. Nič ni pomagalo, da smo Rusom grozovite izgube napravili. Kakor pripovedujejo naši vojaki, je za vsakih deset ustreljenih Rusov zopet dvajset drugih v vrsto stopilo. Zdaj bode v bojih bržkone nastopjl odmor. Naši vojaki, ki so se cele tedne dolgo borili, brez da bi zamogli ponoči spati in se le en trenutek spočiti, ki so počivali le kadar so delali velike marše, se bodejo zdaj zopet okrepčali. Naše vojaštvo zamoglo se je doslej komaj nazaj držati. Nepremagljivo navdušenje vojakov vodilo je te vedno do novih napadov. Armada šla je nepremagljivo in v polni intaktnosti v defenzivo. Na tej jekleni steni se mora ruska premoč  razbiti.
Od nemških bojišč.
K. B. Berlin, 30. septembra. Veliki glavni generalštab poroča z dne 28. septembra zvečer:
Na desnem krilu armade na Francoskem vršili so se danes doslej še neodločeni boji. Na fronti med rekami Oise in Mars vlada v splošnem mir. V napadanju proti fortom ob Marši stoječa armada zavrnila je zopetne francoske na pade iz Verduna in Toula. Včeraj je oblegovalna artiljerija proti delu fortov v Antwerpenu ogenj zapričela. Naskok belgijskih moči proti zatvornim linijam bil je zavrnjen. Na vzhodu so se izjalovili ruski navali, ki so se izvršili čez reko Njemen proti guberniji Suwalki. Proti trdnjavi Osowiecz stopila je včeraj težka artiljerija v boj.
Cesar pri ranjencih.
Z Dunaja se nam poroča: Cesar je včeraj popoldne zopet obiskal ranjence. Posetil je rezervno bolnico Rdečega križa v Hegelgasse, kjer se nahaja okrog 500 vojakov. Na poti v bolnico je  cesarja pozdravljala  tisočglava  mno-
množica. Na čelu odlične družbe je pozdravil vladarja komisar za vojno pomožno oakrbo grof Traun, ki je tudi na kratko poročal o svojem inšpekcijskem potovanju po čeških deželah. Cesar je s posebno laskavimi besedami pohvalil delovanje Rdečega križa ter se na to v spremstvu raznih funkcionarjev podal v posamezne dvorane bolnice. Monarh si je najprvo ogledal veliko aseptično operacijsko dvoiano kjer ga je na čelu usmiljenih sester pozdravila sestra Michaelis (nadvojvodinja Marija Terezija.) Kato je cesar stopil v dvorano, kjer leže ranjeni častniki. Vladar je z vsakim oficirjem govoril, dal si je pripovedovati vojne doživljaje ranjencev, kje da so dobili rane, vpraševal jih je sočutno, kako se jim godi, ali imajo bolečine in večkrat se je pojavila v cesarjevem očesu gorka solza sočutja. Navzoči so bili globoko ginjeni, ko je vladar obljubil poročniku Mudrichu, kateremu je bila odtrgana roka, da bo smel tudi z eno roko služiti v armadi. Nato je cesar obiskal dvorane, kjer se nahaja ranjeno moštvo. Tudi tam je cesar skoraj vsakega ogovoril in sicer po možnosti v materinskem jeziku, tolažil je vojake, ki so bili srečni in radostni nad milostjo vladarjevo. Na hodnikih so se bili med tem postavili rekonvalescenti, neki težko ranjeni podčastnik si je bil celo izprosil, pa so ga nesli v nosilnici na bodnik, da vidi cesarja. Vladar je ginjeno se smehljaje korakal skozi ta špalir, okrenil se je k težko ranjenemu ter ga ljubeznjivo tolažil. Ko si je cesar še ogledal kuhinjo bolnice in dve operačni sobi, je zapustil bolnico. Tudi pri povratku ga je občinstvo na ulicah burno pozdravljalo.
Cesarjeva zahvala poljskim legijonarjem.
Dunaj, 28. sept. (Kor. urad.) Neka lokalna korespondenca poroča iz Krakova: Na udanostno brzojavko iz 370 mož obstoječega prostovoljnega oddelka poljske legije iz Tešinja je došel sledeči odgovor: Njegovo Veličanstvo je blagovolilo z zahvalo na znanje vzeti udanostno izjavo poljskega šlezijskega narodnega komiteja povodom odhoda prostovoljnega oddelka iz Tešinja ter najmilostnejše izreči svoje najvišje želje za bodoče delovanje prostovoljnega oddelka.
Kako je avstrijska četa 2000 Rusov vjela.
Korporal Hruby nekega dunajskega regimenta pisal je svojim starišem :
»Dne 5. p. m. ob 11. uri dopoldne dobili smo povelje, marširati od neke vasi v X. Bilo nas je 400 mož, med njimi en lajtnant, 4 kor-porali, 2 gefreiterja, jaz in en prostovolec. Marširali smo od 11. do */*l. ure popoldne. Nakrat prišla je ena patrulja nazaj in je sporočila, da tabori okoli 100 korakov od nas 40 mož bro-ječa sovražna patrulja. Marširali smo tja, razvil se je kratek boj in sovražniki bo se udali.
V hvalo, da smo lepo z njimi delali, izdal nam je neki Rus, da stoji okoli 1000 korakov pred nami sovražna četa okroglo 2000 mož. Lajtnant vprašal nas je, ali naj gremo nazaj po večjo silo, ali pa naj sovražnika napademo. Kakor iz enih ust smo odgovorili: „Naprej! Zmaga ali smrt!" Le težko se je odločil naš lajtnant, napasti petkrat močnejšega sovražnika. Marširali smo naprej in se pripravili. Takoj potem padli so prvi streli. Nastal je grozoviti boj. Po kratkem boju smo vedeli, da smo vsi skupaj izgubljeni, kajti zmanjkalo nam je streljiva.
Vsled tega smo se odločili na boj za življenje in smrt. Mi šarži dali smo povelje: „Ba-jonett auf! Stnrm!" Dali smo znamenje in skočili navzgor. Culo se je posamezne klice: „Z Bogom! Hura!" in potem se je vnel boj, kakor si ga sploh ne more misliti. Borili smo se proti grozoviti premoči. Naši vojaki bili bo sicer bledi, ali pogumni in odločni. Vsak je molil, kajti vsak je videl smrti v oči; in vendar ni hotel nikdo zaostati. Prišlo pa je vendar drugače, kakor smo si mislili. V zadnjem trenutku prišlo nam je 80 do 100 mož od poljskega lovskega batajlona št. X na pomoč. Jaz sem čutil že mojo prestreljeno desno nogo otrpniti; hlače so bile že na nogo prilepnjene.
Medtem prišel mi je novi pogum. Neki Rus hitel je z bajonetom proti meni. Zabodel me je v leva prša. Stal sem. Hipoma sem obrnil puško in udarec s kopitom bila je Rusu plača. Zdaj smo
videli, da so Rusi svoje puške proč metali. Za-povedali smo jim z znaki, da naj zatvorbo pri puškah proč vzamejo. Dvema častnikoma pustili smo sablje, vzeli smo jim pa revolverje. Ko je tretji videl, da nimamo nobenega oficirja, potegnil je sabljo, ali ustrelili smo ga takoj. Vzeli smo vjetnike v našo sredo, da marširamo v X. Ko smo tja dospeli, sprejeli so nas tovariši z glasnimi klici. Vjeli smo okoli 2000 Ru-
8 O V.
Neki ruski oficir je dejal: „Ako bi imel le en del takih vojakov, kakor ste vi, potem bi nas ne bili dobili!" Ko so naši oficirji to culi, bo nas objeli. S prvim vlakom odpeljali so nas v garnizijsko bolnišnico v X. Ko bodcm zdrav, grem takoj zopet na bojišče."
Krvavi napad perzijskega plemena ob ruski meji.
K.-B. Konstantinopel, 29. septembra. — Kakor izve list „ikdam", je perzijsko pleme S u m a i rusko pozicijo S i r d š i k napadlo. Dva ruska oficirja in 200 ruskih vojakov bilo je ubitih, 40 vojakov pa ranjenih. Ostalo rusko vojaštvo je zbežalo in zapustilo 4 mi-trajleze, mnogo orožja in streliva. — (Tako se pričenja torej tudi že v Perziji krvavi odpor zoper zverinsko nasilje ruskega carizma! Op. ur.)
F"                   ""!
i                      i
Kuhaj i i u h o m. To je najno-vsjiSa deviia moderne ženske. „Staro-prioiartl tajni recepti" so se preživeli. Danes se prati spremenjenim gospodarskim ragmer&tn primemo dobro in okusno kuhinjo peljati. Zato rabijo praktične, S                                moderne gospodinje dri. Oetker prašek
sa peoivo. Pomaga jim Stediti: na Sašu, na delavni mo5i, na denarju. In zajamSi dobro izdelanje vsake vrste peciva. Svitla glava je najlepši in najboljši simbol te neobhodno potrebne kuhinjske ■ pomoči, Klice nam „Kuhaj s duhom."      ■
Knezoškof lavantinski dr. - Mihael Napotnik.
Dne 29. septembra praznoval je milostni gospod lavantinski knezoškof dr. Mihael Napot-nik svojo 25 letnico na lavantinskem knezoško-fijskem sedežu. Knezoškof dr. Napotnik bil je rojen dne 20. septembra 1. 1850. Za knezoškofa bil je imenovan dne 27. septembra 1. 1889. Takrat je bil komaj 39 let star. In od tega časa sem je vladal lavantinsko diecezo.
Danes pač nismo v položaju, praznovati z bogve kakšnimi slovesnostmi to obletnico. Na vseh straneh teče kri, ves svet stoji v velikanskem viharju in kakor žitje v jeseni padajo vroča od smrtne kroglje zadeta človeška trupla. Bilo bi razburljivo, ako bi se v takem času prirejalo velikanske elavnosti, polne hrupnega veselja. In bilo bi tudi protikrščansko, kajti pravemu krščanskemu duhu je skromnost prva zapoved. Prepričani smo, da je tudi iz teh vzrokov premilostni knezoškof odpovedal vsa hrupna praznovanja.
Vsak pošten njegov prijatelj praznuje v srcu in z iskreno čeprav tiho željo ta jubilej. Tudi mi stojimo med gratulanti, ker priznavamo velikansko svoto pridnosti in dela, ki jo vsebuje teh preteklih 25 let knezoškofijskega vladanja. Mi smo tudi dovolj odkritosrčni, da ne delamo knezoškofa dra. Napotnik odgovornega za gotove rak-rane, ki so zlasti vsled prehudega politiko-vanja v njegovi diecezi nastale. Tudi knezoškof je človek in en človek ne more pregledati vse. Vsled tega naš list in naša stranka tudi nikdar nista napadali knezoškofa, čeprav smo bili vedno v pravem in odločnem zmisln besede protikleri-kalni. Mi se nismo dotaknili nikdar škofove 03ebe, čeprav so nam posamezni politikujoči duhovniki lavantinske škofije opetovano delali velikansko krivico. Danes, na dan škofovega ju-
-   5   —
bileja, pozabimo tndi na to krivico in odpustimo radevoljno vsem našim sovražnikom . . .
Knezoškofu pa želimo krščansko roko, ki naj bode obenem železna roka. Kajti tako bode ta pastir uredil svojo čredo.
3 Sanaforij
■!^^H^a^(f3p^S^jerskc^^$ektb,
Cenjeni prijatelji!
Politični in gospodarski boji za kmete, ■obrtnike in delavce postajajo vedno hujši. Od vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Vsled tega pa je tudi treba, da si vsakdo nabavi list, ki mu vedno in povsod služi in ki zagovarja ljudske pravice.
„Š t a j e r c" je tak list, v vsakem oziru neustrašen in pogumen.
Vsak pravi prijatelj ljudstva
bode torej:
1.   »Štajercev" naročnik
2.  Zahteval v gostilnah, toba-•karnah, kavarnah in brivnicah „Štaj erca."
3.  Agitiral za „Š ta j erca."
mt" Obenem prosimo  ob priliki   nastopivšega novega  polletja vse one, ki so z naročnino zaostali, naj jo blagovolijo vposlati! ~^Hg
Vsi na delo za naš list!
rico in napolni jo tako, da bo štrlelo iz  nje   za   kakih 10 cm.
8. Ko se je košarico z groidjem napolnilo, naj se pokrov na več krajih prišije z vrvico, a navili pokrova prišije košček lepenke z naslovom.
Gospodarske.
Pozor pri uporabi umetnih gnojil! Čilski in kalcijev soliter škodujeta živalim, zato naj se pazi, da se ne bo namakalo ali izpiralo izpraznjenih soliterjevih vreč ali pa posod, v katerih se je hranilo soliter, v vodi in posodah, katere se rabi za napajanje živine. Ko se •raztresa kalcijev dušeč, osobito pa o vetrovnem vremenu, naj se dene na oči varnostna očala in obuje rokavice. Priporoča se tudi namazati nage dele trupla, kakor obličje, vrat in roke z vazelinom ali pa z oljem, da ne pride razjedljivo apno tako zlahka do kože in da se nesnaga lažje odstrani z gorko vodo.
Frodelj, t. j. v avgustu ali septembru s topol, brestov, jesenov, bukev, lip, jelš in lesk odsekane listnate veje, imajo, če se jih pravilno posuši in pravilno shrani, enako redilnost kakor dobro seno.
Da se mleko ne prisniodi, naj se ne dene vret v suho kožico ali lonec, marveč v takšno, v kateri je stala že prej dalj časa voda.
Dobro, izdatno sredstvo zoper drisko je je-rebika. Jerebiko skuhaj na vodi in vzemi 3 do 4 krat na dan po eno žličko te vkuhe.
Na kakšen način se pospeši rodovitnost sadnega drevja. Ker nastavlja sadno drevje v avgustu in septembru sadne popke za prihodnje leto in ker pri-pomaga k temu fosforova kislina, da se spremene lesni popki v cvetne oziroma sadne, zato je dobro, Če se pognoji sadnemu drevju v tem času s fosfornimi gnojili. Doslej se je sponesla najbolje zmes fosfornatih in kalijenatih gnojil.
Ko se hoče poslati grozdje v daljne kraje, ravnali je tako-le:
1.  S škarjicami naj se odščipnejo z grozda vse gnile, nezrele in pokvarjene jagode. Grozdi morajo biti popolnoma zdravi.
2.  Vzame naj se samo grozdje takih vrst, katerega jagode imajo debelo lupino, kakor n. pr. žlahtnina, malvazija i. dr. e.
3.  Potrga naj se grozdje o suhem vremenu.
4.   Za razpošiljanje grozdja so košarice najprimernejše.
5.  Vsak grozd naj se, preden se dene v košarico, zavije t tenak ali svilnat papir. Za belo grozdje naj se vzame bel, za črno pa rudeč papir.
6.  Ob stranicah košarice naj se dene bolj močan a mehek papir, na dno pa nekoliko lesne volne ali struievja in vrh njega plast spravljenega papirja. Naj-bolji za to je pivnik. Ko se je košarico naštrihalo z grozdjem, naj se dene tudi navrh spravljen pivnik in nekeliko lesne volne.
7.  Grozdje naj se kolikor mogoče  stlači   v   koša-
Vojska
je pričela in nikdo ne ve, kako dolgo bode trajala. V teh resnih časih kaže ae pomen društva
,Rxleei križ,4
ki skrbi za ranjence vojne, posebno očitno. Prosimo torej vsej, ki imajo čisto srce za našo domovino, da naj
žrtvujejo
za to prepotrebno društvo vsaj malo darilo!
Razno.
•flT Cenjene naročnike prosimo nujno, da naj takoj zaostale naročninske zneske pošljejo, ker nam drugače pod nobenim pogojem ni mogoče, list naprej pošiljati. Naročnino je pri vsakem listu naprej plačati. List stane veliko denarja in mi moramo svoje obveznosti točno izvršiti. Prosimo torej še enkrat, da naj se nam takoj zaostalo naročnino vpošlje. Kdor bi tej prošnji ne ugodil, temu bi morali list vstaviti. Sicer pa prosimo tudi vse cenjene somišljenike in prijatelje, da naj „Štajerca" razširjajo in z vsemi močmi zanj delujejo. Čimveč naročnikov in odjemalcev nam bodejo pridobili, temvečji in boljši bode naš prepotrebni list. Vsi na delo za „Š t a j e r c a" I
HT* Cenjeni naročniki! Skupno z listom »Pettauer Zeitung" stopili smo v direktno zvezo s c. kr. korespondenčnim in brzojavnim uradom. S tem je „Štajercu" omogočeno, da prinaša neposredno pred tiskom vedno še najnovejše telegrame iz bojišča. Za zunanje naročnike bode to gotovo velikega pomena. Kajti v , Štajercu" čitali bodejo zdaj vedno najnovejša poročila. Za naročnike v Ptuju in okolici pa je to naravnost jako ugodna prilika. Kajti „ Štajerci nabije v izložbenem oknu svojega uredništva takoj vsako došlo brzojavko. Vsak dan parkrat se vidi torej lahko v oknu najnovejše telegrame. Mislimo, da bodejo cenjeni naši či-tatelji s to novo uredbo, ki nam nalaga seveda velike troške, zadovoljni. Upamo pa tudi, da bodejo cenjeni prijatelji zdaj z vedno večjim navdušenjem za našega tako potrebnega »Štajerca" delovali!
Cenjenim dopisnikom naznanjamo, da nam je z ozirom na stroge predpise sedanje cenzure popolnoma nemogoče, objavljati gotove polemične članke in dopise. Cenjeni dopisniki naj imajo tedaj potrpljenje; saj ga moramo tudi mi imeti! Prišli bodejo časi, ko se bode smelo zopet prosteje govoriti. Zdaj pa velja tudi za liste izjemno stanje!
Vojaško pokopališče. „Pettauer Zeitung" piše: Kakor že poročano, umrl je eden v Ptuj prevoženih ranjenih vojakov. Bil je na bolnišničnem pokopališču pokopan. Gospod vikar Winkelmanu sprožil je hvalevredno misel, da se naj na tem »pokopališču pozabljenih" grobe za domovino padlih častno uredi in v časti drži, da se jih ravno ne kakor druge grobove sčasoma pozabi. Gospod župan O r n i g prevzel je to misel z veseljem in je naročil vse potrebno,
da bode to vojaško pokopališče tako kakor na Dunaju in v drugih mestih spomenik resnega domovinskega čuta in hvaležnega spomina na žrtve te krasne vojne. O nadaljnih korakih bo-demo svoj čas še poročali. Na vsak način imamo polno prepričanje, da bode ravno tako mesto kakor okraj iu prebivalstvo misli tega vojaškega pokopališča polno razumevanje doprineslo.
Odlikovanje. Ptnjčan gospod generalmajor G 6 s s m a n n bil je z vitežkim križcem Leo-poldovega reda z vojno dekoracijo odlikovan. Čestitamo!
Tat. Opetovano predkaznovani hlapec Kari Eiter v Celovcu ukradel je nekemu trgovskemu slugi 20 kton. Tata so takoj zasačili in zaprli. Požar. Dne 24. septembra pričela je goreti hiša posestnika Gobane v Leppenu pri Železni Kaplji. Bržkone nastal je ogenj vsled neprevidnosti. Pogorela je hiša s svinjakom, nekaj pohištva in čez 2000 kron gotovega denarja. Hitri pomoči prebivalstva in orožnikov se je posrečilo, rešiti dve sosednji gospodarski poslopji, ki ste bili polni slame in mrve. Posestnik trpi za več kot 10.000 kron škode, zavarovan pa je le za malo svoto. Ob tej priliki se je zopet videlo, kako neprevidni so nekateri ljudje z denarjem. Namesto da bi pustili svoj denar v šparkasi, imajo ga raje brezobrestno doma, da jim ga kdo ukrade ali pa da v slučaju požara zgori.
Junaški strojevodja. Iz Nemčije se uradno poroča: Pri neki vožnji v svrho rekognosciranja na Rusko-Poljsko odlikoval se je strojevodja Beck prav posebno. Na lokomotivi stal je poleg njega tudi stotnik Bader. Tega je zadela ruska kroglja in je padel mrtev na tla. Strojevodja Berk bil je od kosov železja ranjen. Obenem zadela ga je tudi sovražnikova kroglja in mu je predrla pljuča. Vkljub tej smrtnonevarni rani izdržal je strojevodja Beck še štiri ure na svojem mestu in je vodil lokomotivo srečno. nazaj. Medtem ko se je nazaj vozil, moral je še izvršiti razna popravila, ker je lokomotiva vsled sovražnikovih strelov hudo trpela. Ko je došel na svoj cilj, padel je strojevodja Beck nezavesten skupaj in so ga odpeljali v bolnišnico. Nemški cesar mu je podelil za njegovo junaštvo železni križ 2. razreda, ki pomeni eno najvišjih odlikovanj na Nemškem.
Okrajna šparkasa v Slov. Bistrici darovala je 50 kron za „ Rdeči križ", 50 kron pa za družine pod orožje poklicanih vojakov.
Gasilno društvo v Ljutomeru darovalo je za družine pod orožje poklicanih vojakov 50 kron.
V boju padel. Poročati moramo zopet žalostno vest o smrti dveh Ptujčanov, ki sta svoje življenje za čast domovine žrtvovala. Gospod Johan S e i d 1, c. in kr. oberstlajtnant v de-želno-brambenem infanterijskem regimentu štev. 24, zapovednik 3. batajlona padal je v junaškem boju dne 9. septembra 1914. Pokojnik bil je že v večih bitkah; tako je prestal srečno tudi krvavo bitko pri Zamosci. Tudi dne 9. septembra komandiral je pridno, dajal vojakom pogum; končno se je tudi sam vlegel v vrsto vojakov, vzel puško in pričel na sovražnika streljati. Kar nakrat dobil je strel v prša in bil takoj mrtev. — Na isti junaški način padel je v bitki pri Tomaževi gospod Maks Danko, c. in kr. stotnik v infanterijskem regimentu št. 8, lastnik signum laudis itd. Izražamo obema težko prizadetima družina prisrčno sožalje. Junaška pokojnika pa naj počivata v miru!
Prvi umrli ranjenec. Zadnja „Pettauer Zeitung" poroča: V zadnji številki poročali smo o smrti enega v Ptuj prepeljanega ranjenca. Kakor čujemo, pisal se je pokojnik Nikola G r o v e r in je bil pristojen v Apra- Karczisova v komitata Arpae-Fogaras na Ogrskem. Pokojnik ni bil ru-ainske, marveč romunske narodnosti. Katoliški vojni kurat mu kot nepripadniku edino izveli-čevalne cerkve zadnjega spremstva ni hotel dati. Zato.je prevzel to spremstvo tukajšni tvange-lični vikar g. W i n k e 1 m a n n. Da se nadalj-nim takim v tem času dvojno neprimernim ter nerazveseljivim dogodkom enkrat za vselej konec napravi, prevzel je g. Winkelmann obenem dušno oskrbo za vse nekatoliške ranjence iu bolnike v tukajšnih bolnišnicah.
Nove pisemske marke so se pričele za dobo trajanja   vojne   izdajati. Te 5-   in   10-vinarske
—    6
marke prodalale se bodejo za 2 vinarja dražje, torej po 7 in 12 vinarjev. Ako se knpi 80 komadov nskrat, potem znaša cena 5 K 40 h ali pa 9 K 35 h. Večja svota cena (torej pri vsaki marki 2 vinarja) pvorabila se bode za podporo vdov in sirot padlih vojakov. Nove marke pričele se bodejo izdajati dao 4. t. m.
Šolski začetek v Mariboru. Kakor poročajo listi, pričel se bode redni šolski poduk v Mari-born dne 15. oktobra.
Kontoristinja obsojena. Listi poročajo o obsodbi kontoristinje Milke Š m i d iz Roi. „Marbnrger Zeitung" pravi dobesedno : „20 letna, v Podgorju, okraj Slovenjigradec rojena, ledična Milka Šmid, kontoristinja v Rasah, stala je danes dopoldne pred tukajšnim okrožnim sodiščem pod obtožbo zločina razžaljenja člana cesarske dtužine po § 64 k. z. in prestopka proti javnemu miru in redu po § 305 k. z. Dotične izraze rabila je dne 30 junija t. 1., dva dni po umoru prestalonaslednika. Sodba se je glasila na pet mesecev težke ječe.
Umrl je v Maribora feldmaršallajtnant Edler von M i c h 1. N. p. v m.!
Povožen je bil črnovojniški vojak Jožef Harz cd osebnega vlaka Dunaj-Trst. Takih umrtnih nezgod na železniški progi severno od Maribora je že cela vrsta zaznamovati.
V transmisijo prišel je v trboveljskem ru-dokokopu 15 letni Miha Skoberne. D?a dni pozneje je nesrečni fantič v bolnišnici umrl.
Pomorske mine. Ena najstrašnejših orožji za obrambo obrežja so pomorske mine. Mine so pod morsko gladino, imajo običajno 2 metra premera in so nabite s 300 do 500 kilogramov din8mita. Največje mine pa vsebujejo tudi čez 1000 kg diuamita. Imamo več vrst min in sicer ovazovalne, one, ki se pogojno zažigajo s kopnega in kontaktne. Najbolj redke so opazovalne mine. Nahajajo se do 12 metrov pod morsko gladino in so zvezane z žico s snho zemljo. Kadsr pride sovražna ladja nad mino, zažge kdo iz opazovalne žtacije na suhem z električnim tokom miuo, ta se dvigne, udari v ladjo in vsled silovite eksplozije se ladja potopi. Opazovalna postaja mora imeti zelo natančne karte, kje so zasidrano take mine, pri tem pa otežku-čuje, delo valovanje morja, ki premika mine. če se poškoduje žica, ki veže mino z opazovalno postajo, potem je eksplozija nemogoča. Prednost opazovalnih min pa obstoji v tem. da se vozijo lastne ladje brez skrbi čez nje, Mine » pogojnim zažiganjem so okoli 4 metre pod gladino. Kakor hitro trči ladja ob mino, ta ekspledira in ladja se potopi. Eksplozija mine pa se more preprečiti s kopnega in to se zgodi vselej, kadar vozi lastna ladja čez mino. Najbolj navadne so kontaktne mine, ki eksplodirajo vselej, kadar zadene vanje ladja. Prednost teh min je tudi v tem, da se zelo hitro raztresejo po morju in tudi hitro polove. Mina učinknie nad vse silno. Mina potopi največjo ladjo, če ravno je razdeljen spodnji del ladje v več oddelkov. Nekatere države si pomagajo proti minam na ta način, da ploveta pred ^sako večjo ladjo dve manjši ladji, ki sta zvezani s precej globoko v morje segajoče verigo. Na ta način ali dvignejo mino ali pa eksplodira mina brez vBake škode. Mo-gO("e pa je tudi, da z verigo odtrgajo mino od sidra, ki plava potem po morju dokler ne zadene ob trd predmet in eksplodira.
Zadnji telegrami.
(C. k. kor. in brz. urad.) Položaj nemško-francoskih bojev.
Berlin, 1. oktobra. (Uradno.) Veliki glavni kvartir, dne 30. septembra ob 9. uri 40 minut.
Severno in južno od Alberta napredujoče močnejše sovražne moči bile so pod težkimi izgubami zanje nazaj vržene.
Iz fronte vojne   linije   ni   poročati ničesar.
Ob Argon n ah gre naš napad stalno, čeprav počasi naprej.
Pred zatvornimi fori ob liniji M a a s e ni nobene spremembe.
V Alzaciji-Lotrinški sunil je sovražnik včeraj v srednjih Vogezih naprej. Njegove napade pa se je krepko nazaj vrglo.
Pred Antwerpenom sta dva pod ognjem stoječa sovražnikova f6ra razrešena.
Od vzhodnega bojišča ni ničesar novega poročati.
Dardanele zaprte.
Konstantinopel, 29. septembra. — Turčija je pustila z minami morsko ožino Dar-danel popolnoma zapreti. S tem je v prvi vrsti ruska trgovina hudo oškodovana. Angleži so proti tema kersku brezuspešno protestirali. — (Tudi to je dokaz, da simpati-zira Turčija z nami, kar je sicer popolnoma oaravno. Op. ur.)
Rumunski kralj bolan.
Bukarešt, 29. septembra. — Poroča se, da je rumunski kralj K a r o 1 smrtnenevarno obolel. Ker je že čez 75 let star, bati ee je najhujšega. Poroča se tudi, da se vrši v kratkem v Bukarešti jako važni kronski svet, ki bode tudi z ozirom na svetovno vojno svoje sklepe storil. Ta kronski svet se vrši začetkom prihodnjega tedna.
Boji v Srbiji.
K.-B. Budimpešta 30. septembra. — „Budapester Korrespondenz" poroča:
Naša ofenziva v Srbiji koraka uspešno naprej.
Poskus Srbov, motiti našo oienzivo z zo-petnim vpadom čez Savo, končal je s popolnim fiaskom. Naši v bližini stoječi obmejni vojaki so Srbe takoj  iz dežele pregnali,
Velikanski angleški parnik se potopil.
List »Italic"  poroča iz Londona: Admiraliteta naznanja uradno, da se je veliki bojni parnik   nAustralia" iz neznanih vzrokov  potopil.
Velik izpad iz Antwerpena odbit.
Privatna poročila pravijo, da je poskusilo 70.000 Belgijcev iz trdnjave Antwerpen izpad. Nemci so jih trikrat s krvavimi glavami nazaj vrgli.
Proti Rusiji.
K. B. Konstantinopel, 30. sept. — Tukajšnji listi prinašajo poročilo, glasom katerega se emir iz Afganistana z vojsko 400.000 mož pod pogeljstvom njegovega brata Na3r Ullah Klian proti mesta B e š a v e r pomika. To mesto je ključ Indije. Neka druga 300.000 mož broječa armada pa maršira proti Rusiji.
9000 francoskih zamorcev ubitih. K.-B. Berlin, 1. oktobra. — Listi poročajo, da je prišla 20. septembra neka francoska brigada 8000 Zuavov (afričanskih črnih vojakov) v nemški ogenj mašinskih pušk. Raz-ven 1000 ranjencev bili so vsi ustreljeni.
Nagrobni spomeniki!
Slavnemu občinstvu se priporočam z    mojo bogato zalogo iz krasnega   marmorja, granita itd. izdelanih nagrobnih spomenikov. Izdelujem tudi vsa druga kamnoseška dela.               683
Spoštovanjem
Franc Koban, kamnosek, Račje-Fram
(KniiiiivisMil-Fraulieim.)
Fino odpadlo milo
pri Stancanju lahko poškodovano,     v   raznih   dišavah k.   rože,  vijolice   itd., primerno tudi za nadaljno piodajo, v 5 kilskem poštnem zavoju. Čisto lina  kakovost ca. 80 do  70   kosov  K   7-60 po povzetju. Seifen-Veriandhaus .,Merktir", Wien - Neuler-eheifeM 'IS.       608
Franz Schonlieb,
tovarna orošja ii  izielovsl-
nica finih pnSk, Borovje is.
KorošKem.
Direktni nakupni vir za mod. lovske puške Itepaiature, pre-naredbe, strokovnjaSko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnost strela iu uova kopita najceneje. — Iluslrovani cenik brez troskov.        657
Lepa vila
v neposredni   bližini Ptuja se pod   usodnimi   pogoji    takoj
froda. Več pove Josef Wesiak, uutigsmer  Bierdepit,   Marburg, Milblgasse.    60L
Učenec
i? boljše hiše, obeh deželnih jezikov zmožen, se takoj sprejme v trgovini   z   modnim
blagom Franz    Karbeutz,    v
CeljU.            687
Komi in trgovski učenec
nemškega in slovenskega jezika zmožna, se takoj sprejmeta pri
Anton Krautsdorfer, Slovenska Bistrica, em
Mlioarski učenec
se sprejme pri Franz Halbwirt lastnik mlina Gosting b. Graz.    69i
PRIDNI KONJSKI
HLAPEC
se takoj sprejme. Prednost   ima   doslu-ženi vojak. Franc Schosteritsch, Št. Vid
pri  PtUJU.                 693
Učence
v trgovini z mešanim blagom se takoj .86. sprejme pri^t?. Jožefu Presker v Žrečah pri Konjicah.
V najem se da
od 1. prosinca 1915 kavcije zmožn8mn gostilno LSs c h n i.g pri Sv. Miklavžu ; takoj tudi fini novi lokali za vsako obrt na najbolj prometni cesti v Mariboru po zelo oi   ceni.   Vpraša-
se pri J.   Los c h r. i g posest.   Sv.   Miklavž,
poŠta    HOČe.                686-
2 učenca
za mesarijo  in rclhirijo,  velika in motna ee takoj sprejmeta pri Johann Luttenbergcr, mesarija in zelharija v
PTUJU.                67&
Sveža jajca
kupuje po najboljši ceni J. Heller, Wien III., Kleistg. 20. est
Fotografije kot znamke
(marke liki znankam r.a pismih), in dopisnice s slike izdeluje po vsaki poslani toto-frafiji po ceni Otlo Neumann, tug, Karolincntal štev. 130. Ceniki se pošljejo na zabte-vanje brezplačnoinfranko. 689
Viničar      «70
priden, ki se dobro razume v amerikunsk.h nasadih, se poet-ngodnimi pogoji do 1. novembra t. 1. sprejme. Kje? pove uprava tega lista.
Krojač
priden in trezen, se tekoj sprejme v trgovini z mešanim blagom
pri g. Jožefu Presker, Zreče (Rotschach) pri Konjicah.                   «94
Polovnjaki
novi, lepi in močni ter zeleni sodi (La-gerfa3ser) se poceni prodajo. Vprašanja pri hišniku Triesterstr. 11 v Mariboru.              69*
iz dežele, jako močan in obeh deželnih jezikov zmožen, se takoj sprejme v trgovini z že-leznino Vinzenz Leposcha, Ptuj.                         695
GOSTILNA
v večjem farnem kraja v bližini Maribora ob državni cesti blizu cerkve, enonadstropno poslopje, vrt za goste in veliki vrt za zelenjavo, se   proda   za   25.000   K.   NaplaČok   K   10O00.
Vprašanja pod   „Guter  Platz"  na upravništvo »Štajerca".                              626
Zahtevajte v vseh trgovinah. gostilnah. Kavarnah. vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „Š tajerčeve1 užigalice   V velikem se jin naroči naravnost pri »LanderDank', Dunaj l„ drugače  pa pri glavni  zalogi   BRATA SLAWITSCH, PTUJ, m vseh drugih zalogah

■ ■
II
'ova grenčica iz zelenjave
(Straschill's Krauter-Bitter)
iz   premiirane   štajerske   žgalnice  finega  domačega žganja in
veledestilacije
To je izdelek najvišje dovršenosti in nedosežen v dobroti ter vplivu.
StraschuTova grenčica iz zelenjave
je dvojna želodčna grenčica iz zelenjave in korenin.  Izdeloje se iz najboljših  kot domača sredstva znanih dobro vpli-vajočih  zdravilnih zelenjav in korenin ter iz najboljših temeljnih snovi.
V Straschill'ovi grenčici iz zelenjave
■ BI
vporabi se le izbrane najfinejše aromatične zdravilne zelenjave in korenine najizboruejše vrste. Ekstrakcija t. j. dobava
in izsesanje vplivajočih snovi iz zelenjav in korenin, zgodi so po najnovejšem, znanstveno izkušenem ekstrakcijskem načinu.
S posameznimi zelenjavami in koreninami se različno ravna in sicer na ta način, da se porabi za vsako rastlino (Droge)
ono ekstrakcijsko metodo, po kateri se iz iste najbolje zahtevano snov izvleče.
StraschuTova grenčica iz zelenjave
je čisti, naravni izvleček (ekstrakt) najboljših zdravilnih zelenjav in najbolje vplivajočih korenin.
StraschuTova grenčica iz zelenjave
!■■
vpliva vsled svoje sestave milo na prebavljanje, okrepča želodec in trnplo in je jako prijetna.
■   ■
I
i ■
■ I
■ ■
h
'■■■■■■ StraschuTova grenčica iz zelenjave ■■■■■■
je domače in želodčno   sredstvo,   napravljeno z ozirom na namen. — V nobeni domačiji naj je ne manjka!
'...... StraschuTova grenčica iz zelenjave ■.....
je neobhodno  potrebna pri večjem telesnem  naporu in štrapacah.  Posebno priporoča se Straschillovo grenčico iz zelenjave za turiste, lovce, potnike na morju, vojaštvo, romarje itd.
■■■■■■■■
StraschuTova grenčica iz zelenjave ■■■■■ ■■■
je izvrstna dvojnaželodčnagrenčica iz zelenjave in korenin (garantirano prosta od vseh esenc in ojstrih, zdravju škodljivih snovi.)
p(r- Zahteva naj se povsod izrecno °*feg
B*T StraschilFovo grenčico iz zelenjave **&&
(„Straschill's Krauter-Bitter") in zavrne naj se vsako drugo manjvredno blago.
MAX STRASCHILL v PTUJU
690
premiirana štajerska žgalnica finega domačega žganja in veledestilacija.
8   -
Proti
okisženjti
se moramo lembolj varovati, ker nastopajo zdaj nalezljive bolezni, kakor: Sar lah, koze, kolera, lifus z veCjo močjo. Zalo
naj se rabi
povsod, kjer nastopajo   take   bolezni,   desinfekcijsko  sredstvo,  ki
mora biti v vsaki hiši na razpolago. NajpriljubnejSe desinfekcijsko
sredstvo sedanjosti je brezdvomno
OFORM
ki je brez duha, ni strupeno in je po ceni ter se dGbi v vsaki lekarni ali drožeriji a 80 vinarjev. Vpliv Lysoforma je zanesljiv in hiter; zato ga priporočajo zdravniki za d^sinfekcijo na bolniški postelji, za umivanje ran, žulov, 2a antiseptične obveze in irrigacijo.
Lysoform-milo
je prijetno toaletno milo, ki vsebu;e 1% Lysoforma in vpliva antiseptično; zamorc se vp( rabiti na naj&bčutnejdi koži. Napravi koto mehko in gibčno. Vi bodete v bodoče vedno to izborno milo rabili, ki je le navidezno drago, v rabi pa jako ekonomično, ker je izdatro. En kos stane 1 krono.
Pfefferminz-Lysoform
je močno antiseptična ustna voda, ki odpravi takoj in sigurno ustni duh, bledi zobe in jih konzervira. Zamore se rabiti tudi pr: vratr.pm kalaru, kaSiju in nahodu za grgljanje po zdravniškem predpisu. Par kapljic zadostuje za čašo vode. Originalna steklenica stane 1 krono 60 vinarjev, Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in destnfekcija" daje na zahtevo zastonj in franko kemik HUBMANN, Dunaj XX., Pe-tratschgasse 4.                                                                            40
Otročji vozički
za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini
Johann Koss
CELJE
na kolodvorskem prostora. (Zahtevajte cenik). 224
Mestna posredovalnico
(lolnnng- nni Dienstvermittlang)
za                                      108
službe, učence, stanovanja in posestva
v Ptuju
izvršuje
vse vrste posredovanja najhitreje. "**J
Vprašanja in pojasnila v mestni Stražnici (rotovž).
Pilor Koi-a naslednik W
na glavnem trgu zraven apoteke
priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, /a nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne ip kadilne predmete. Razne stvari te jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve jfd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi jiletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrat Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko pacajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin naprej. Posebno lepe reči pa za 60 dO K 1*20.
trgovina z m ežanim blagom in zaloga smodnika
priporoča itvuju bogato zalogo                        867
špecerijskega blaga,
?ukovih polen za kurjavo, nadalje smodnika ba lov in razstrelbe, cindžnore, dinamit ter predmete muuicije za lov kakor patrone, kap-seljne, šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo y umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomažovo moko, kajnit, kalijevo sol itd. po najnižjih cenah.
LANGEN & WOLF
Dunaj X, Laxenburgarsuv 53
■  zastopitvo: Inženir   Franz Lach,   Gradec,   Theodor  Kurner-strasse 47 11/10.
IlriiiiiliiJItr-iitirli
za bencin, benco, perolin, „sau£gasu in surovo olje.
Bencin-lokomobili
s streho ali brez nje.
Mašina za obdelovanje lesa.
Kompletno pohištvo za žage io mizarske delavnice.
Ledenice in hladilne uredbe.
■    Obisk inženirja, proračun troškov, prospekt 626 A. B. Z. zastonj. ■W Doslej prodanih motorjev je 121.C00 z 1,300.000 konjskimi silami.
Meščpska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur
~           v porabo. .
Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d.
zmožni nemščine in slovenščine, ki iščejo
učne prostore,
tako   pri rokodelskih   mojstrih  (obrtnikih), kakor pri trgovcih, oglasijo  naj se pri sledečih načelnikih podružnic „Deutscher Lehr-herrenbund":                   11*6
za Etnj pri g. Konrad Nekola; za Maribor pri g. Ernst Eylert; za Celje pri g. Kari Mortl; za Ormož pri g. Stefan Brodar.
dska kopelj mestnega
kopališča t Ptuju.
Čas za kopanje i ob delavaAih od ure do S. ure popoldn« (blagajna je
12. do  1. ar«   zaprtaA- ob  ntdeljah in RL praznikih od 11. do II.   urt dopoldni. H
1  kopelj   z   vrotSim   zrakom, paro nBrauseiad" i rjuho K —' 70
Warietz
trgovina z lesom Brežice na Savi največja zaloga vseh vrsti dolgega, okroglega in rezanega  lesa po najcenejših cenah.  Skladišča tik Save.                             »»
•••
Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu.
Mestni denarni zarod.
priporoča se glede vsakega med kranilnične zadere »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla c avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radoToljno in brezplačno vsaka nadeva pojasni in po ysem ■■- '         :   vstreže.                 s
#
•   *
$ Občenje $
jgtavst. ogersko^
# k«ko. m
m  # •
m Ravnateljstvo, m
Giro-konto pri
podružnici avst.
ogerske banke
v Gradcu.
Uradne ure
za poslovanje s
strankami    ob
delavnikih od
8—12 ure.
T~
mm veliko trgovino Jobann Koss, Celje»
raradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebnje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblok za moško, ženska in otroke,. klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane In sifonasta srajce, kravate, otročje vozičke,  na-
—==^=============    grobne vence in trakove, * eno besedo vse.                                     ■----
lzdaUteli ia odgovorni urednik: KmI Linhart.
Ti.lr.l '    O.'     Rl.nlr.   ,.   Dt.,1.
28
314