Optimizacija predelave svinčevih poletin UDK: 669.431.6 ASM/SLA: Pb, B 16 b Peter SOUVENT, Bogdan ZALAR Laboratorijski in industrijski poskusi peletizi-ranja mešanic svinčevih poletin in piritnih ogorkov ter poskusi ponašanja teh peletov pri mehanskih in toplotnih obremenitvah so dali pozitivne rezultate. Članek podaja eksperimentalno tehnološke podatke ter predvidene ustrezne ekonomske proizvodne učinke. Opisuje tudi industrijske naprave, ki se bodo predvidoma izgradile v topilni-ških obratih rudnika Mežica. I. UVOD V obratih topilnice rudnika svinca in cinka v Mežici razpolagajo z relativno velikimi količinami medproduktov, ki se morajo zaradi precejšnjih vsebnosti še vrednih kovin vračati v ustrezne proizvodne procese. Kot se sedaj delno zbira že v starih, se bo tudi še z novimi filtrskimi napravami letno zbiralo približno 5400 ton svinčevih poletin. Zaradi visoke vsebnosti svinca se te vračajo v pra-žarno v predelavo na pražilnem traku. Izredno fina zrnatost poletin omejuje kapacitativne zmogljivosti proizvodnje sintrnega praženca. Zato je bil cilj opisanih raziskav najti najoptimalnejše tehnološke možnosti predelave in uporabe omenjenih razpoložljivih poletin in tudi drugih finozrnatih materialov. II. KVALITATIVNE LASTNOSTI SVINČEVIH POLETIN Zbirna mesta poletin obrata pražarne ostanejo tudi z izgraditvijo novega filtrskega sistema ista: iz vsipnih mešalnih, drobilnih in sejalnih mest se zbira poletina v 6-poljnem filtru (FA 6), oziroma 7-poljnem filtru (FA 7), iz pražilnih plinov pa se zbira v ciklonu (CA) in filtrskem sistemu tipa Lurgi (Fa). Poletine iz dimnih plinov visoke peči in bobnastih peči ter prostorskega odpraševanja bobnastih peči in rafinacijskih agregatov pa se bodo po novem sistemu vključevale v novi filter. Za določitev lastnosti teh novih poletin (NF) smo improvizirali vzorec iz ustreznih delov poletin, ki se usedajo v sedanjem topilniškem dimovodu in obstoječem 9-poljnem filtru (9 PF), kar precej Mag. Bogdan ZALAR, dipl. inž. metalurgije, samostojni raziskovalec na Metalurškem inštitutu v Ljubljani Peter SOUVENT, dipl. inž. metalurgije, vodja oddelka za razvoj metalurgije pri OZD Rudniki svinca in topilnice Mežica. ustreza realni sestavi bodočih novih poletin. Pregled nekaterih kvalitativnih lastnosti omenjenih poletin je podan v tabeli 1. Tabela 1: Pregled nekaterih kvalitativnih lastnosti svinčevih poletin CA FA FA6 FA7 NF Ut.del od letne količine (%) 8,0 24,0 2,0 1,0 65,0 Zrnatost (%) — nad 1,0 mm 5,2 — _ _ 2,1 — 0,075 do 1,0 mm 36,8 32,8 13,8 21,6 58,7 — pod 0,075 mm 58,0 67,2 86,2 78,4 39,1 Spec. teža (g/cm3) 6,02 5,97 6,02 6,22 4,39 Spec. površina (cm2/g) 460 13.000 do 20.000 ca. 5.200 ca. 2.600 5.000 do 10.000 Kemijske analize — Pb (%) 69,95 62,80 64,65 69,85 42,2 — Zn (%) 3,95 2,20 3,25 3,04 8,35 — Cu (%) — — 0,35 0,58 —. — Sb (%) 2,44 5,90 1,04 1,15 3,12 — As (%) 0,14 0.29 0,19 0,18 0,12 — Cd (%) 0,12 0,42 0,05 0,05 0,16 — S sulf. 20,54 15,60 23,60 19,30 23,10 Razen količine prisotnega svinca v poletinah imajo količine ostalih še prisotnih kovin manjši pomen. Ustrezni industrijski agregati za koncentracijo in ločitev tako svinca kot cinka ali drugih prisotnih kovin so za razpoložljive letne količine poletin neekonomični. Zato je racionalneje poletine vračati v proces sintrnega praženja, vendar ne v tako fino zrnati obliki, temveč v obliki manjših peletov. III. MOŽNOST VKLJUČITVE PIRITNIH OGORKOV V PREDELAVO SVINČEVIH POLETIN Tehnologija proizvodnje svinca v visoki peči zahteva v splošnem mizkotaljivo žlindro z relativno nizko specifično težo. Sestavo žlindre je potrebno spreminjati tudi z ozirom na sestavo vloženih svinčevih materialov. Ustrezno kvaliteto žlindre Tabela 2: Pregled nekaterih kvalitativnih lastnosti razpoložljivih piritnih ogorkov (Celje) Fizikalne lastnosti Kemijske analize % 1 Zrnatost (%) Fe...... 61,0 Cd..... — nad 1,0 mm...... .....31,4 Stot..... 1,0 Sb..... — 0,075 do 1,0 mm .... .....37,5 Cu..... 0,4 Ca..... — pod 0,075 mm..... .....31,1 Zn...... 0,7 Mg..... Spec. teža (g/cm3)..... .....4,24 As...... 0,2 Al..... Spec. površina (cm2/g) . . . . . . . ca. 2.200 Pb...... 0,1 SiO...... 0,002 0,05 0,5 0,2 0,4 5,1 dosežemo z dodatki talil, med katerimi se v Mežici sedaj uporablja tudi blagajska žlindra s ca. 23 % Si02, ca. 52 % Fe in ca. 3,5 % Mn. Namesto te bi kot talilo s Fe-substanco lahko uporabljali cenejše piritne ogorke pod pogojem, da bi bili v obliki granuliranih delcev, t. j. v obliki peletov. Pregled kvalitativnih lastnosti razpoložljivih pirit-nih ogorkov je podan v tabeli 2. Najracionalnejša bi bila varianta ustreznega dodatka piritnih ogorkov k svinčevim poletinam. Izdelane pelete iz takšne mešanice bi dodajali vsipu za sintrno praženje, s čimer bi lahko vsaj delno dobili tudi t. i. samohodni praženec za vsip v visoko peč. V okviru laboratorijskih in industrijskih raziskav smo zato delali poskuse optimalne predelave svinčevih poletin tudi z dodajanjem piritnih ogorkov. IV. REZULTATI LABORATORIJSKIH POSKUSOV PREDELAVE Osnovne lastnosti, ki jih tehnologija predelave od izdelanih peletov iz svinčevih poletin zahteva, sta vzdržljivost proti mehanskim obremenitvam transporta do mešalca in obremenitvam pri mešanju z ostalim vsipom ter vzdržljivost proti temperaturnim udarcem pri vsipanju na vroči sloj posteljice pražilnega traku. Granulacijske poskuse smo delali na laboratorijskem peletizacijsikem krožniku (premer = = 600 mm), utrjevanje na zraku na prostem pokritem prostoru, poskuse temperaturnega utrjevanja in poskuse odpornosti peletov pri izotermnih temperaturnih obremenitvah v uporovni retortni pečici. Poskusna mešanica svinčevih poletin je bila sestavljena iz 69 °/o poletine FA, 21 % ciklon-ske poletine CA, 7 °/o poletine FA7 in 3 % poletine FA6. Improvizirano sestavljeno novo poleti-no NF nismo upoštevali; je pa po kvalitativnih lastnostih zelo blizu kvaliteti izbrane poskusne mešanice. 1. Izbira veziva za peletizacijo Za poskusna veziva smo izbrali bentonit, keradur, bentonit z apnom in samo apno. Poskuse za izbiro veziva smo delali le z mešanico svinčevih poletin, ker je za piritne ogorke že znano najopti-malnejše vezivo bentonit. Rezultati trdnostnih lastnosti, ki so osnovno merilo za ustrezno kvaliteto veziva, so vidni iz slike 1. 12 VEZIVO o - 7 % bentonit a - 7 % keradur + - 7% bent.+2°/,apna x - 2% apna v - 4 % apna zeleni peleti Na zraku sušeni peleti žgani pet 15 mini900° Slika 1 Vpliv različnh veziv Ina trdnostne lastnosti peletov iz mešanice svinčevih poletin (69 % FA + 21 % CA + 7 % FA7 + 3 °/o FA6) Fig. 1 Influence of various binding agents on mechanical pro-perties of pellets made of mixture of lead flue dusts (69 % FA + 21 % CA +7 % FA7 + 3 % FA6). Samo apno daje kot vezilno sredstvo zadovoljive trdnostne lastnosti tako zelenim kot na zraku sušenim peletom, vezivi bentonit in keradur pa pri takšnih peletih nista zadovoljivi. Obratno je pri toplotnem utrjevanju zelenih peletov, pri katerem apno znižuje trdnosti, relativno precej pa se zviša pri povišanih temperaturah trdnost peletov, izdelanih z bentonitom ali keradurjem. Ker so za industrijsko predelavo bistveno važne trdnostne lastnosti zelenih in na zraku sušenih peletov, domnevamo, da od preiskovanih veziv za peletizacijo svinčevih poletin najbolje ustreza apno. 2. Trdnostne lastnosti raznih vrst peletov Za te preiskave smo izdelali pelete z vezivoma bentonit in apno, ki najbolje ustrezata posameznim komponentam mešanic. Preiskovane mešanice poletin in piritnih ogorkov so bile naslednje: a) 100 °/o mešanice svinčevih poletin b) 66,6 % mešanice svinčevih poletin + 33,4 % piritnih ogorkov c) 50,0 % mešanice svinčevih poletin + 50,0 % piritnih ogorkov d) 33,3 % mešanice svinčevih poletin + 66,7 % piritnih ogorkov Dobljene trdnostne lastnosti peletov, izdelanih iz omenjenih mešanic, podajamo na slikah 2 in 3. Peleti iz same svinčeve poletine imajo relativno najboljše trdnostne lastnosti, ki se praviloma zmanjšujejo s količino dodanih piritnih ogorkov. Slednje so za zelene in zračno sušene pelete z ben-tonitom prenizke in menimo, da je tudi za obravnavane mešanice apno najbolj ustrezno vezivo. Preiskovane mešanice svinčevih koncentratov, svinčevih poletin in piritnih ogorkov so bile naslednje: a) 80 % svinčevih koncentratov + 20 % mešanice svinčevih poletin Slika 2 Vpliv različnih mešanic svinčevih poletin in piritnih ogorkov na trdnostne lastnosti peletov — vezivo bentonit (1 °/o) Fig. 2 Influence of various mixtures of lead flue dusts and pyrite cinder on mechanical properties of pellets — bindlng agent was bentonite (1 °/o). Slika 3 Vpliv različnih mešanic svinčevih poletin in piritnih ogorkov na trdnostne lastnosti peletov — vezivo apno (2°/o) Fig. 3 Influence of various mixtures of lead flue dusts and pyrite cinder on mechanical properties of pellets — binding agent was lime (2 %). zeleni peleti žgani pel. 15min; 900° Na zraku sušeni peleti Slika 4 Trdnostne lastnosti peletov iz mešanice svinčevih koncentratov, svinčevih poletin in piritnih ogorkov — vezivo apno (2%) Fig. 4 Mechanical properties of pellets from the mixture of lead concentrates, lead flue dusts and pyrite cinder — binding agent was lime (2 °/o). b) 20 % svinčevih koncentratov + 80 % mešanice svinčevih poletin c) 60 % svinčevih koncentratov + 20 % mešanice svinčevih poletin + 20 % piritnih ogorkov d) 20 % svinčevih koncentratov + 40 % mešanice svinčevih poletin + 40 % piritnih ogorkov. Iz rezultatov na sliki 4 je tudi v tem primeru opaziti znižanje trdnostnih lastnosti s povečevanjem dodajanja piritnih ogorkov. Zeleni in na zraku sušeni peleti iz svinčevih koncentratov in manjših dodatkov svinčevih poletin še zadržijo relativno zadostne trdnosti. Na splošno so poskusi potrdili možnost dodajanja surovih svinčevih koncentratov. Preiskave vzdržljivosti peletov na pad (maksimalna višina padca peleta preden razpade) so potrdile pri vseh preiskovanih mešanicah približno dvakrat do trikrat večjo odpornost peletov, izdelanih z apnom. 3. Trdnostne lastnosti pri višjih temperaturah Na osnovi številnih poskusov podajamo v tabeli 3 povprečne rezultate trdnosti izotermno žganih peletov. Podatki veljajo za pelete, izdelane iz najznačilnejših preiskovanih mešanic z apnom (2 °/o) kot vezilnim sredstvom. Tabela 3: Trdnosti izotermno žganih peletov; čas 15 minut Trdnosti (kp/pelet) pri Mešanica Utežno temperaturah razmerje --------- 500" C 700° C 8O03 C 900° C Pb — poletina 1 Pb — poletina 0,5 Pir. ogorki ' 0,5 Pb — konc. 0,2 Pb — polet. 0,4 Pir. ogorki 0,4 3,18 5,38 5,6 3,9 0,25 0,25 0,29 0,27 1,24 1,26 1,86 1,71 Trdnostne lastnosti peletov tudi pri višjih temperaturah ponovno dokazujejo negativni vpliv dodajanja piritnih ogorkov. Praviloma peletom z vezivom apna pri višjih temperaturah trdnost pada. Vendar pri obremenitvah na toplotni udar vse vrste peletov ohranijo obliko in ne razpadejo, čeprav je na površinah možno opaziti manjše razpoke in pri višjih temperaturah prve začetke nataljevanja. V. REZULTATI INDUSTRIJSKIH POSKUSOV PREDELAVE Na osnovi rezultatov laboratorijskih poskusov smo za izdelavo peletov na industrijskih napravah izbrali vezivno apno (2 do 3 %). Za poskusne mešanice smo izbrali naslednje: a) 100 % mešanice svinčeve poletine b) 75,7 % mešanice svinčeve poletine + 24,3 % piritnih ogorkov c) 58,8 % mešanice svinčeve poletine + 41,2 % piritnih ogorkov Mešanica svinčeve poletine (70 % poletine FA, 20 °/6 ciklonske poletine CA in 10 % poletine 9 PF) je podobna uporabljeni mešanici pri laboratorijskih poskusih kakor tudi kvaliteti bodočih novih poletin (NF). 1. Uporabljene industrijske naprave Granuliranje poskusnih mešanic smo delali na industrijskem krožniku premera 2.800 mm, površine 6,15 m2, z nagibom 55° in 10 obr./min. v Cinkarni. Mešalec za predpripravo mešanice smo improvizirali z običajnim betonskim mešalcem. Zeleni peleti iz krožnika so preko žleba z ustreznim naklonom drseli v posebej prirejene zbirne kesone. Te smo z viličarji transportirali v pokrit prostor, kjer smo zelene pelete nasipali v približno 20 cm visoke plasti. Temperatura v tem prostoru je bila za okoli 12°C višja od zunanje (okoli 8°C). Za poskuse ponašanja teh peletov pri praženju smo uporabili industrijske sintrne pražilne naprave v topilniških obratih rudnika Mežica. 2. Lastnosti industrijsko izdelanih peletov V splošnem je znano, da so trdnostne lastnosti industrijsko izdelanih peletov višje od peletov, izdelanih na laboratorijskih napravah. 25 20 •2} -S 75 o. N £ -S 70 O. <0 o I5 Na zraku sušeni peleti Slika 5 Trdnosti industrijsko izdelanih peletov iz mešanice svinčevih poletin in piritnih ogorkov — vezivo apno (2,5—3,0 °/o) Kg. 5 Mechanical propertles of industrially made pellets from mixture of lead flue dusts and pyrite cinder — binding agent was lime (2.5 to 3 %). / / / / / / s / 0/ / / / S „*y N?/ 4- / / / / / ^^— < Y „-h 53,5 % pol. +412 % pir og. zeleni peleti 5 dni temperaturah nad 900° C se opaža krčenje peleta, pri 1100° C se pojavljajo natalitve površine in se pri nadaljnjem poviševanju začenja nataljevanje celotnega peleta. Vsebnost Fe v peletih, izdelanih iz mešanic, omenjenih na začetku poglavja v, pod b) in c) je v mejah od 15,2—17,2%, Si02 od 1,2—2,0% in vsebnost CaO od 3,5—4,4 %. 3. Ponašanje peletov na industrijski pražilni napravi Vse mehanske obremenitve transporta in pre-sipavanja pri obstoječih industrijskih pražilnih napravah so peleti vzdržali, kakor tudi mešanje v mešalcu tipa Eirich skupno z ostalimi vsipnimi materiali (približno 41 % koncentrata, 12 % peletov, 45 % povratka in 2 % žlindre). Pri izsipavanju iz mešalca v bunker nad sintr-nim trakom je zaradi precejšnje višinske razlike nastopalo delno razmešanje — peleti so se nabirali predvsem ob zunanji steni bunkerja. Ta pojav pa zaradi izhajanja materiala iz cele površine dna bunkerja ni vplival na enakomernost vsipanja mešanice na trak. Vizuelna kontrola vzdržnosti peletov na toplotni udar pri vsipavanju na že razžar-jeno posteljico na pražilnem traku je dala pozitivno oceno. Zaradi relativno manjše količine izdelanih peletov (okoli 5000 kg) ni bilo možno eksperimentalno ugotoviti tudi tehnološke prednosti, ki jih daje zamenjava fino zrnate poletine z granulirano pri procesu sintranja. Te prednosti so iz ustrezne strokovne literature znane in smo pri nadaljnjih izračunavanjih upoštevali tako dobljene podatke. VI. PREDVIDENI TEHNOLOŠKO- EKONOMSKI UČINKI V PROIZVODNJI Že predelava v sedanjih starih filtrih ulovljenih poletin predstavlja zaradi svojih specifičnih lastnosti nekatere tehnološke probleme, ki se kažejo predvsem v prvi fazi proizvodnje svinca — v pra-žarni. Prevelika količina fino prašnate poletine povzroča gosto in nepropustno zmes, kar bistveno vpliva na kvaliteto in kvantiteto praženja. Zaradi pregoste zmesi je potreben večji pritisk zraka, porazdelitev zraka je neenakomerna, zgorevanje počasno, na površini pražilne zmesi ostajajo surova, neizpražena oziroma nesintrana gnezda. Od kvalitete praženca, ki mora biti dobro spražen, porozen, trden in primerne velikosti, je odvisno nadaljne delo agregatov za redukcijo, od količine praženca pa proizvodnja, oziroma stroški. Z dodajanjem peletov, ki so produkt enega izmed postopkov za spremembo fino prašnatih materialov v skepljeno obliko (ostali postopki so še briketiranje, aglomeriranje, kompaktiranje in podobno), dobimo bolj porozno pražilno zmes. S tem dobimo pri procesu praženja boljšo porazdelitev zraka, boljše in hitrejše zgorevanje (praže-nje) in zaradi tega večjo produkcijo ter kvalitetnejši praženec. Istočasno pa ta sprememba stanja V našem primeru so trdnosti tako zelenih kot sušenih peletov za približno trikrat večje od laboratorijsko izdelanih. Vsi zeleni peleti z vsebnostjo vlage 6—8 % vzdržijo padec iz višine 3,5 m. Slika 5 podaja podrobnejše rezultate dobljenih trdnosti. Vpliv piritnih ogorkov na znižanje trdnostnih lastnosti peletov se pojavlja tudi pri teh peletih, vendar so trdnosti teh zelenih in predvsem na zraku sušenih peletov povsem zadostne za vse nadaljne mehanske obremenitve. Ponašanje peletov pri višjih temperaturah v Leitzovem talilnem mikroskopu je prikazano na slikah 6 in 7. Opazna niso nikaka nabrekanja in razpokanja peletov pri višjih temperaturah. Pri 700 °C 800 °C 900 °C Slika 6 Ponašanje peletov iz 58,8 °o mešanice svinčevih poletin in 41,2 °/o piritnih ogorkov pri temperaturah do 900° C Fig. 6 Behaviour of pellets made of 58.5 % lead flue dusts and 41.2 % pyrite cinder at 900" C. Slika 7 Ponašanje peletov iz 58,8 % mešanice svinčevih poletin in 41,2 % piritnih ogorkov pri temperaturah do tališča Fig. 7 Behaviour of pellets made of 58.8 % lead slue dusts and 41.2 °/o pyrite cinder at temperatures up to the melting point. poletine pripomore tudi k preprečevanju ponovnega (sekundarnega) prašenja, ki bi nastalo pri nadaljnjih manipulacijah z ulovljeno poletino (transport, vskladiščenje). Tako menimo, da je peletizacijska naprava sestavni del odpraševalnega sistema metalurških obratov rudnika Mežica. S postavitvijo nove, dodatne filtrirne naprave, s katero bomo popolnoma preprečili emisijo prahu, se bo letna količina poletine povečala za 60 °/o, kar bi povzročalo dodatne tehnološko-eko-nomske probleme. Vendar pričakujemo, da se bo produktivnost pražarne kljub povečani količini poletine z uporabo peletov povečala za 8 %, kar je na leto pri današnjih razmerah enomesečna proizvodnja kovine v pražarni. Zaradi peletizacijske naprave lahko v pražarni ob enaki proizvodnji agregatov za redukcijo (topilnice) preidemo na čisti 42-urni delovni teden s tremi izmenami; odpade četrta izmena. Letni prihranek takega dela je 16 % dejanskih stroškov pražarne v letu 1974. Druga ekonomsko pozitivna postavka je zamenjava takoimenovane blagajske žlindre, ki jo uporabljajo, kot talilo v šahtni peči, s cenejšimi piritnimi ogorki, kar predstavlja letno zopet 11 % dejanskih stroškov visoke peči v letu 1974. S temi prihranki pokrijemo letne stroške peletizacijske naprave, ki bo predvidoma odplačana v sedmih letih. Na sliki 8 je prikazana shema celotnega odpraševalnega sistema metalurških obratov in predvideni tok materialov. Poleg nekaj manjših filtrov deluje danes samo vrečni filter Lurgi, vse ostalo je predmet programa in projekta »Izgradnja filtra Intensiv za čiščenje topilniških plinov in peletizacijske naprave za pripravo ulovljene poletine za ponovno predelavo«. Slika 8 Shema odpraševalnega sistema metalurških obratov Fig. 8 Scheme of the dust cleaning system of metalurgical plants. VII. PREDVIDENA IZGRADNJA USTREZNIH INDUSTRIJSKIH NAPRAV Z ozirom na tehnologijo, izkušnje in priporočila smo se odločili za peletizacijsko napravo nemške firme Eirich. Celotna naprava, ki bo imela pripravo mešanice (bunkerji za poletino, piritne ogorke in apno, dozirni polži, dozirna vrtljiva celična zapirala, avtomatska 4-komponentna tehtnica) in peletizacijo (skip, mešalec, podajalni krožnik, peletizacijski krožnik) bo nameščena v posebni stavbi in bo v bistvu tvorila zaključeno tehnološko celoto. Naprava bo imela kapaciteto 3,4 t peletov/uro in bo tako avtomatizirana in krmiljena, da bo za delo pri napravi potreben samo 1 delavec na izmeno. Predvideno je kontinuirno delo. Glavni agregat peletizacijske naprave — peletizacijski krožnik — ima tovarniško oznako TR 22, premer krožnika 2 200 mm, višino stranice 600 mm, število vrtljajev se lahko spreminja od 15 do 22 obr./min. Vležajen je na okvir, katerega nagib lahko brezstopenjsko spreminjamo od 50° do 92° naproti vertikalni osi. Za intenzivno premešanje različnih komponent in za vlaženje smo predvideli Eirichov protismerni mešalec oznake DE 14, kjer se spodnji del vrti v smeri urnih kazalcev, temu gibanju nasprotno pa je gibanje ekscentrično pritrjene »zvezde«, na kateri so v različnih višinah pritrjene štiri lopate za mešanje. Naklon teh lopat sili material tudi k vertikalnemu gibanju. Poleg zvezde je v mešalcu še tako imenovan vrtinčasti mešalec (Sogvvirbler), ki celotno maso še bolj temeljito in hitreje premeša. Z njegovim delovanjem se že tvorijo kali peletov, istočasno pa se v mešalcu ne tvorijo grude, ki bi pozneje motile tako enakomerno dodajanje preko podajalnega krožnika kot tudi samo peletiziranje. Prav tako nimamo več opraviti s čisto prašnatim materialom in se v nadaljnem procesu skoraj ne praši več. Mešalec dela diskontinuirano, kapaciteta ene mešanice je 0,5 m3, na uro pa lahko naredi osem do dvanajst mešanic. Diskontinuirano delo mešalca kompenzirata vmesni bunker in podajalni krožnik Eirich oznake UE 62, s katerim brezstopenjsko reguliramo dodajanje materiala v peletizacijski krožnik od 1 do 5 t/h. Polindustrijski poizkusi so pokazali uspešnost peletiziranja poletin, oziroma mešanic poletin in piritnih ogorkov. Ko bo naprava obratovala, bomo poizkusili peletiziranje še ostalih prašnatih materialov, predvsem medproduktov rafinacije svinca za optimizacijo direktne predelave v agregatih za redukcijo (kratka bobnasta peč). Zato smo že v osnovnem konceptu projekta predvideli morebitno kasnejšo postavitev še enega krožnika, kar bi zmogljivost naprave povečalo za 65 %, kajti vsi ostali deli in sklopi peletizacijske naprave imajo zmogljivost 5 t/h. VIII. ZAKLJUČKI — Laboratorijski in industrijski poskusi potrjujejo možnost peletiranja mešanice svinčevih poletin in piritnih ogorkov. Možno je tudi dodajati svinčeve koncentrate. — V vseh primerih raziskovanih mešanic je za peletizacijo apno najugodnejše vezilno sredstvo. — Trdnostne lastnosti zelenih in na zraku sušenih peletov svinčevih poletin se znižujejo z dodajanjem piritnih ogorkov. — Dodajanje svinčevih koncentratov mešanicam za peletizacijo delno poslabša fizikalne lastnosti zelenih in na zraku sšenih peletov, vendar ne do kritičnih vrednosti. — Fizikalne lastnosti industrijsko izdelanih peletov iz svinčevih poletin in piritnih ogorkov so povsem zadovoljive za premagovanje mehanskih obremenitev pri procesih v pražilnih napravah. — Obremenitve na toplotni udar pri pogojih industrijskega sintrnega praženja vzdržijo skoraj vse vrste industrijsko izdelanih peletov. — Na osnovi rezultatov obravnavanih laboratorijskih in industrijskih poskusov in tudi poskusov pri dobavitelju opreme (samo s poletino) smo v okviru novih investicij izbrali ustrezne naprave. — S pomočjo novih naprav za peletizacijo bomo uspešno preprečevali ponovno prašenje, ki bi nastalo pri nadaljnih manipulacijah z ulovljenim prahom. — S prihranki pri predelovalnih proizvodnih stroških zaradi uporabe peletizirane poletine z dodatkom piritnih ogorkov bo možno pokriti visoke investicijske stroške novih peletizacijskih naprav v sklopu celotnega odpraševalnega sistema v metalurških obratih. ZUSAMMENFASSUNG Der Zvveck der Untersuchungan war die Verarbeitung des Bleiflugstaubes aus den Hiitten-betrieben des Bergwerkes Mežica zu optimisieren. Von mehr laborato-risch untersuchten Bindemittel fiir die Peletisierung von Flugstaub hat sich Kalk (2—3 %) am besten bewahrt wenn auch bei hoheren Temperaturen die Festigkeit der Pellets etwas abnimmt. Im industriellen Ausmass erzeugten Pellets haben dreimal grossere Festigkeit welche auch bei hoheren Temperaturen noch zufriedenstellend ist. Der Zusatz der Schvveffelkiesabbrande erniedrigt regelrecht die Festigkeit um etwa 50 % jedoch ist bei industriel erzeugten Pellets die Festigkeit noch geniigend um den mechanischen und vvarmebeanspruchungen im Rostprozess zu widerstehen. Wegen der Verbesserung der Technologie des Rostens des pelletisierten Bleiflugstaubes ist ein Ersparniss von ca 16 % an jahrlichen Betriebskosten der Rostanlage. Durch den Zusatz von billigen Schvveffelkiesabbranden zu den Pellets, wird der jetzt angewendete Fe-Flussmittel fiir den Hochofen wegfallen, \vodurch eine jahrliche Ernie-drigung der Betriebskosten um 11% zu erwarten ist. Mit diesen Ersparnissen wird es moglich sein in sieben Jahren die Investitionskosten fiir die Pelletisieranlage zu decken. Auch die Staubentwicklung in den Hiittenbetrieben wird dadurch abgeschaft. SUMMARY Investigations were made to find optimal treatment of Iead flue dusts from the smelter of Mežica Iead mine. In laboratory tests of various binding agents for pelletising dusts the best results were obtained by addition 2 to 3 % lime, though the strength of pellets at higher temperatures was partially reduced. Industrially made pellets had three times greater strengths which were satisfactory stili at higher temperatures. Addition of pyrite cinder regularly reduces strength to about one half but the strength of industrial pellets is stili sufficient (about 10 kg/pellet) for mechanical and thermal load in the roasting process. The improved technology of roasting using pelletized Iead flue dusts may reduce operating coasts of the roasting plant for about 16 %. Addition of cheaper pyrite cinder in the pelletising process will eliminate the addition of present iron flux necessary for blast furnace, thus reducing the operation costs for further 11 %, These savings can cover in seven years the investment for the pelletising plant. Simultaneously also dust from the smelter vvill be removed. 3AKAK)^EHHE UeAb HccAeAOBaHHH StiAa onTHMroamia nepepaCoTKH cbiiiiliobmx OKaTbiuieit H3 nAaBHABHoro 3aBOAa pyA0K0na Mokhiui. h3 aoboabho 6oAiinoro KOAimecrBa HCCAeAOBainrLix CBa3yromHx epeACTB aafl OKOMKOBaHHH OKaTblHieft HaHSoAee OnTHMaABHOe cbh3y. luee cpeACTBO H3BecTb (2—3 °/o), HecMOTpa Ha to, hto npii SoAee BbicoKHX TeMn. npoHHoeTb oKaTbimeii Macrarao cHHjKaeTca. OKaTLiuibi npHTOTOBAeHbl npOMblHIAeHHblM CnOCo60M OK33aAH npOHHOCTb KO-Topaa b Tpir pa3a npeBbimaAa npoMHocTb Aa6oparopHbix OKaTbimeft h OTBe^aAH TpeSoBaHHaM Aaace upu 5oAee BbicoKiix TeMnepaTypax. Ao6aBKa nHpitTHbix orapKOB no npaBHAy CHHDKaeT npOHHOCTL oKa-TbiHieft npnoA. 50 % ho Bce-TaKH oKaTbimu npin-OTOBAeHbi npo-MbniLVeHHblM cn0C060M npOHHOCTH npil6A. 10 KT/OK., Bb!Aep>KaAH MexaHHHecKiie a TenAOBbie iianpaaceHHH b BpeMa npouecca oTMCHra. BcAeACTBHH yAyHiueHHa TexH0A0nm oTMcnra npn ynoTpe6AeHHH OKOMKOBaHHbIX CBHHHOBbIX OKaTblHIeH MOJKHO b 06>KHraTeAbH0M uexe npeABHAeTb yMeHbmeHHe pacxoAOB iiphsa. ao 16 %. AoSaBKa SoAee AemeBbix nnpHTHUx OrapKOB b nponecce oKOMi Moča npn aomchhoh nenH H TaKHM 06pa30M yMeHbinbieT roAOBbie pacxoAU np0H3B0ACTBa npuSA. ao 11 %. c 3thm cSepeaceHHeM SyAeTb bo3mo»ho b TeneHHH ceMH AeT paBora noKpuTb KanHTaAbHoe BAo>Keime b ycTaHOBKy AAa isblACAKll OKaTbimeit. H3 rnaBHAbHoro uexa 6yAeTb Taicace ycTpaHeHa oTacnraTeAbHaa ycTa-HOBKa.