1965 Ragistarad at ♦*-S.P.O., Sydnay, for tranimission by pot' a« a pariodieal v >; >: >; >; >; >: >; »: MISLI (Thoughts) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji ★ Ustanovljen leta 1952 ★ Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. 6 Wentworth St., Point Piper. Tel.: FM 1525 ★ Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, Sydney. ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burvvood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094. >' >' >; >; >' >; % >' LJUDJE POD BIČEM Drugi del To je težko pričakovano nadaljevanje Mauserjevega trodelneg* romana, ki je postal resnim ljubiteljem knjig takoj nepogrešljiv Nimamo ga še, pa je na potovanju iz Argentine in bo goto?0 tu pred izidom junijskih MISLI. Žal se nam je pripetila nezgoda, je veter odnesel seznam tistih, ki ste drugi del že naprej naroč< Prosimo, ponovite naročbo zdaj in pošljite denar: £ 1-10.0 ili- Razpošljemo takoj, ko dospe. MISLIH PRVI DEL romana LJUDJE POD BIČEM nam je pri -ponovno popolnoma pošel. Kdor bi ga še želel, naj se oglasi, d® mu ga bomo poslati naravnost iz Argentine, da bo hitreje, ista: £ 1-10-0. Cen» NADALJE PRIPOROČAMO: NARTE VELIKONJA: LJUDJE Zbirka krajših povesti' Založila Sl. Kult. Akcija v Argentini. — Vezana 30 šil, neveza”9 20. Poštnina 2 šil. ANTON TRSTENJAK: ČLOVEK V STISKI-" Polna primerov, kako si lahko iz stiske, predvsem, duševne, sanl pomagaš. Nevezana 10 šil, poštnina 1 šil. MOJ SVET IX MOJ ČAS, izbrana dela dr. Ivana Preglja — £1'C'° (2 šil. poštnina). A.M. SLOMŠEK, služabnik božji. Spisal dr. Fr. Kovačič. Knjtf* je na novo izšla v Argentini za stoletnico Slomškove smrti. Zelo 1" zgodovinska knjiga stane £ 1-0-0. KNJIGE DOBITE PRI “M/SL/H” /v' r-^ f/ PRILIKI pisateljeve 60 letnice na samo ENA KNJIGA: toplo priporoče- i- TA MESEC NAJ BO NA TEM MEST^ O -^sJov nam je pa obležalo, nikomur ne bo žal, Če svojega hitro nabavi. Veliko se bo naučil o d°f?0' kih v domovini v letih pred drugo svetovno voji’0' Pisatelju Rudi Jurčecu so pred dobrim Ruda Jurčec SKOZI LUČI IN SENCE Cena: Nevezana £ 1-0-0 — vezana £1-10-0 cem za njegovo življenjsko 60 letnico mnogi pisali laskava priznanja in izrazili prisrčne titke. Zdaj piše drugi del svoje knjige, ki bo dvoma enako zanimiv in poučen. Preden lZl črugi del, zagotovite si prvega. n»' če«' breJ id« Precej izvodov te imenitne knjige je že šlo med naše ljudi in vsi jo občudujejo. Nekaj izvo- Tako bomo odličnemu pisatelju za njegov bilej najlepše čestitali. Bog ga živi še mnog o lct! ŠTEV. MAY DA BI SE LOČENI V KRISTUSU ZBLIŽALI Kristusova želja: da bi bili vsi Val P°čas> prodira v srca njegovih spozna-s i,CeV' Vendar prodira. Kristjani vseh ločin ali stv S° davno začutili, da razdrobljeno krščan-® ne more dati svetu tistega odrešenja, ki mu J® namenil Kristus. Že dolgo so se pojavljali Us> zbližanja, ki naj bi pomenilo prve kora-2jvo^° končnega zedinjenja. Kristjani, ki so se les ZaVef^a^> je zdrobljeno krščanstvo velika H eca, so tudi čutili, da iz lastne človeške moči dl .Korejo upati na zbliževanje, kaj šele na zelenje. Zatekali so se k molitvi v ta namen. r človek ne zmore, je pa mogoče Bogu. »n ^ so sprva le bolj v lastnem krogu. Ko je ® 'kanec ustanovil molitveno osmino za zedi-1), ..Je kristjanov, ni mislil na to, da bi zbiral k ^ anglikance skupno s katoličani. Ko su tudi *’cani sprejeli molitveno osmino, so molili sa-to)a?e(* seboj. Ko je naš Slomšek ustanovil Apos-|av^, s^- Cirila in Metoda za zedinjenje s pravos-stv n* Poživljal k molitvi pravoslavnih, članka svoj apostolat je iskal med katoličani. raJn r c*rug' vatikanski koncil na poziv Papeža Janeza vse bolj živo razgibal Sp02atls*c‘ svet v želji po zedinjenju, je prišlo Di0,.^anje, da bi bila zaželena in možna skupna «bf 6V *n skupna udeležba pri nekaterih verskih l>od ki so vsem kristjanom sprejemljivi in ne naj".aj'° stavbe jasno razodetih resnic. Koncil je di)a n° Priznal to spoznanje in dal splošna navo-Pom- *co to v praktičnem življenju izvesti. Za 1 ^ofe*16 ‘n kraje je pooblastil krajevne ■ da načrt izvedejo v podrobnostih. "'sli At • May, 1965 L. Konec aprila 1965 so avstralski škofje izdali navodila svojim katoliškim vernikom, v koliko in v kakšnih okoliščinah jim je dovoljena soudeležba pri verskih prireditvah “ločenih bratov”, bodisi pravoslavnih, anglikancev ali protestantov. V teh navodilih je nekaj točk, ki dosedanjo strogo ločitev odstranjajo. Katoličani se zdaj smejo pridružiti drugovercem v naslednjih primerih: 1. Kadar se zberejo k molitvam in drugim verskim funkcijam na javnih prostorih, pa izven svojih cerkva; posebno je to dovoljenje dano, če je namen prireditve tudi molitev za zedinjenje; 2. Verskih obredov v nekatoliških cerkvah se sme posamezen katoličan udeležiti kot “opazovalec”, če mu to narekuje uradna služba, prijateljstvo ali tudi gola vljudnost napram nekatoli-čanom; izrečno škofje omenjajo poroke in pogrebe. 3. Katoličan sme biti “drug” in uradna priča pri porokah nekatoličanov, ki se sklepajo veljavno v njihovnih cerkvah. 4. Nikakor pa ni dovoljeno katoličanom, da bi pristopali v nekatoliških cerkvah “k obhajilu”, ki je tam samo podoba našega obhajila, ne pa živa resničnost. Tudi ne moreš z udeležbo v ne-katoliški cerkvi zadostiti dolžnosti da se udeležiš sv. maše ob nedeljah in zapovedanih praznikih. PRIPOMBA: Ker za Avstralijo v prvi vrsti pridejo v poštev anglikanske cerkve, bo v tej zvezi koristno prebrati članek o kongresu anglikancev v Torontu. Poiščite ga v pričujoči številki! KRIZA V ČEŠČENJU MATERE BOŽJE Dr. Jakob Ukmar Govoril na tržaškem radiu 4. okt. 19H4 MNOGI TOŽIJO DANDANES, da je zašla pobožnost do božje Matere v nekako krizo pri mnogih kristjanih, posebno pri mladih ljudeh. Pritožba ni brez podlage in to iz več razlogov. Nekatere oblike Marijinega češčenja so postale pretirano sentimentalne ali čustvene. Umetnost predstavlja čestokrat Marijo kot ideal ženske lepote, ne pa kot vzvišeno božjo mater. Dobršen del nabožne literature poudarja Marijine prednosti na tak način, da so si ljudje, ki jim manjka zadostna bogoslovna izobrazba, naredili iz svete Device ne samo vzor človeške dovršenosti, ampak nekaj, kar stoji poleg Boga kot nekaka boginja, ki ob izrednih prilikah celo čez Kristusa, ki je njen sin, komandira. Končno je v tem smislu sokrivo tudi tisto pridigovanje, ki je v mesecu maju ponekod razstava govorniške umetnosti in pretirano povzdiguje gotove oblike Marijinega češčenja, namesto da bi postavilo Marijo v pravi okvir krščanstva, ki je vse usmerjeno na božjo slavo in duhovno rešitev človeka. Povejmo torej sedanjemu, vsaj po imena krščanskemu človeku, da pravo krščanstvo, če ga le v celoti doživljamo, Marijino češčenje zahteva. Bog namreč, ki ga kristjan moli, ni Bog zaprt sam vase tam nekje v devetih nebesih, temveč Bog, ki je v zgodovinski dobi prišel vidno med nas, da duhovno dvigne ves človeški rod. Prišel pa je po tisti izvoljeni ženi, iz katere se je porodil kot Bog in človek, kot naš brat po človeški naravi, prišel je po Mariji. Zato je umestno in pravično, da kristjan spoštuje in časti vse, kar je v zvezi z Bogom Odrešenikom sveta, da torej ljubi Cerkev kot Odrešenikovo ustanovo ter visoko ceni Odrešenikovo besedo v evangeliju. In tako je čisto naravno, da kristjan prav posebno časti Marijo, ki je v najtesnejši zvezi z Odrešenikom sveta, kot mati s sinom. Marijino češčenje ni torej privilegij tistih, k; jim prija samo sentimentalna ali čustvena religioznost, temveč je obvezno za vse, ki hočejo svojo krščansko vero resnično in docela živeti. Kdor bi iz svojega verskega življenja izključil Marijo, ne bi izkazal Bogu popolne časti, ker bi zavrgel najlepši umotvor božjega odrešilnega dela. Saj kar ima Marija, ima od svojega Sina, ki je 0<^ rešenik vsega človeškega rodu, odrešenik tud'-svoje matere. Do tu vse prav, poreče sedanji slabotni krist' jan, toda vi katoliki ste naredili iz Marije nek« nadčloveško bitje, naredili ste jo za vsemogocD° posredovalko vseh milosti in si jo upate imen0' vati celo soodrešiteljico sveta. Tako nekako u%°' varjajo gotovi kritiki sedanjega Marijinega ce3r čenja in se tako, morda nevede, bližajo prote=' tanstvu. Vendar bi se pa zelo motil, kdor menil, da so protestanti docela zavrgli slehei'110 Marijino češčenje. Saj eksistira v njihovi liter® turi celo “Zgodovina Marijinega češčenja v P‘° testantstvu” in je njih knjigo z naslovom “M^1' ja, Jezusova mati, kot podoba Cerkve”. A v te”1 so pa vse protestanske struje edine, da taje rijino brezmadežno spočetje in njeno telesno vt>e bovzetje ter da odklanjajo sleherno Marijino s°u deležbo pri odrešilnem delu Kristusovem. Ti 118 ši ločeni bratje so zelo zaskrbljeni, da ne bi rijino češčenje, kakršno prakticirajo katoliki, rožalo ali vsaj zatemnilo temeljno resnico čanstva, da je učlovečeni Bog edini odrešen' človeškega rodu in da je Kristus edini sre^n1 med Bogom in ljudmi. Zato moramo biti mi katoliki previdni, iiiO' ramo se varovati slehernega pretiravanja, ter besedo in zgledom sedanjemu kritičnemu pokazati, da naše Marijino češčenje prav nic ", ivet* pe odjemlje Kristusovemu odrešilnemu delu, katoliki ne postavljamo poleg Odrešenika sV’e še drug princip našega odrešenja, še nekako 50 odrešiteljico, temveč je naša trdna vera, da Kristus edini Odrešenik in edini srednik med gom in ljudmi, edini srednik, ki po pripr®fne svojih izvoljencev deli sadove svoje odreši* smrti in še prav posebno po svoji Materi M®: Saj ni bilo nobeno človeško bitje z Odrešeni*0 sveta tako združeno po veri in po ljubezni, ^ ^ Odrešenikova Mati. To njeno združenje z Bož0, je pa doseglo svoj najbolj pretresljiv izraz, k° ‘ Marija pod križem v popolni vdanosti gledala n® rajočega sina na križu. Tedaj je bila božja ti najtesneje združena z Odrešenikom, tedaj z njim čutila in z njim duhovno sodelovala- Pa, ali smem reči, da je Marija pod križem ^delovala s svojim na križu visečim Sinom za ["ovno rešitev sveta? Smem in ne smem, kakor umevam besedo “sodelovati”. Navadno po-n> sodelovanje pomoč, ki jo nudimo človeku, k deluje, ki pa brez naše pomoči ne bi mogel de-j* dovršiti ali bi ga le težavno in kasno dovršil. n°, da o takem sodelovanju božje matere pri esilneni delu božjega in njenega sina ne more- govoriti. To bi bilo docela nekrščansko. Du-d!?o dvigniti ves človeški rod, dati Bogu za-Ust 6n^e Za ^re^e vseh Adamovih potomcev, dovanti podlago za duhovno rešitev vseh naro-. do konca sveta, to premore edinole vsemo-, >n neskončno usmiljeni Bog. Nobeno ust-Jeno bitje ne bi moglo pri tem božjem delu ^ Pomagati in Odrešenik sveta nobene pomoči t,a P°*-rebuje. Tu gre za fundamentalno resnico, je Kateri sloni krščanstvo: učlovečeni sin božji edini Odrešenik človeškega rodu, kakor tudi 1 srednik med Bogom in ljudmi. ^ tem smislu torej ne moremo govoriti o ka-s°delovanju Marije pri odrešilnem delu nje-kep4 ®'na- Eni pa menijo, da je le sodelovala, nje ^ °na ma*"’ ^a *n vz&°j*la telo, ki ga je v ,n ®*n daroval za naše odrešenje. Ta ugovor ne Ja- Saj vendar vsi vemo, da nobena mati ni kem fasl 6Zna ne bobrih ne slabih dejanj od-»lu ^ S'na samo zato, ker je njegova mati in l6saJe dala telo. Sicer pa božji Sin človeškega te-hio n* nu-lno Potreboval, ker bi bil lahko sa-z enim aktom svoje volje svet odrešil. vg rav tako neutemeljen je drug ugovor, ki se Jfalv ^ere v nabožni literaturi, da je Marija na Vnanji klonila pod božjo voljo in nekako pri-a v krvavo žrtev na križu ter tako sodelolvala Pri lu j ■ I a v božje materinstvo, ko je rekla: “Glej, a sem Gospodova”. Lepe besede so to, a bo- delu odrešenja, kakor je bila že v Nazaretu dekli Sosl, °4Vj; sv°Vn° ne drže. Kakšen Bog bi to bil, ki bi bil °jih večnih načrtih učlovečenja in odrešenja od privoljenja ene žene, ene matere? v kakem aktivnem sodelovanju Marije pri ^silnem delu Gospodovem ne moremo torej fc0vOw*f. ce; * '• Odrešenje človeškega rodu je zvršil Od-Mtoi- sarn- V velikem delu odrešenja ne stoji tn0f . ne^Je Poleg Odrešenika kot njegova po-lc.a’ tudi ne med Odrešenikom in ljudmi, S00(j 6CV. -*e docela na naši, na človeški strani. Ni °df ^es'teljica, temveč z nami soodrešena, četudi < Kako fiSena v drugačni meri kakor ostali Adamovi šenj^'"*0 Pa le smem reči, da je Marija z Odredili 0tn s°delovala? Sodelovala je združena s svo-.tj. ^Inom po veri, po ljubezni in popolni vdanos-Soje] apostol Janez in Magdalena sta slično °vala z Odrešenikom sveta. Da, mi vsi mo-lislj M ’ May, 1965 ramo z njim sodelovati v hvaležni ljubezni in s skesanim srcem, da bomo deležni sadov odrešenja. Veliko delo odrešenja je bilo samo na sebi dovršeno enkrat za vselej, tam na Kalvariji. Da bo pa tudi v nas dovršeno in uspešno, moramo z Odrešenikom sodelovati v veri, ki deluje po ljubezni (Gal 5, 6). To potrebo sodelovanja s trpečim Odrešenikom je čutil Pavel, ko je pisal, da na svojem mesu dopolnjuje, kar še manjka bridkostim Kristusovim (Col 1, 24). Marija pa, milosti polna in na poseben način odrešena, posreduje s svojo priprošnjo sadove odrešenja vsej Cerkvi, vsem ljudem. Mislim, da tako tolmačenje Marijine udeležbe pri odrešilnem delu in njenega posredovanja milosti, ne bi zadelo pri ločenih bratih in kritičnih kristjanih na hujši odpor. S&j je že 1951. leta odlični protestantski teolog Asmussen pisal: če stoji Marija kot posredovalka milosti samostojno poleg Kristusa, je čast našega Gospoda okrnjena; če posreduje, ker je v Kristusu združena potem priča, da je Odrešenikovo delo uspešno. (Maria die Mutter Gotes, Stuttgart 1951 str. 50). Bog daj, da bi iz vesoljnega cerkvenega zbora dobili več luči v ta težavna bogoslovna vprašanja. Saj pravi nauk o Mariji stoji in pade s Cerkvijo. A stal bo, ker bo stala Cerkev do konca dni. CILJ JE POSTAVLJEN - 1.000 PODPISOV P. Bernard V APRILSKI ŠTEVILKI JE BILO POVEDANO, kako velik korak naprej je naredila Baragova zadeva v ameriški škofiji Marquette. Od mnogoletnega zbiranja dokumentov in pričevanj je prešla v roke uradnega cerkveno — pravnega razsodišča. Prišel bo čas, ko bo škof Noa nesel v Rim lepo urejeno gradivo za Barago, kakor je nedavno nesel mariborski škof dr. Držečnik podobno gradivo za Slomškovo beatifiakcijo. Bog daj, da bi tisti čas kmalu prišel! Bo kdo vprašal: Ali je zdaj še kaj treba napraviti od naše strani? Ali ni dovolj, da samo lepo čakamo in želimo, želimo. . . ? Na primer: Kakšen pomen naj bi še imelo pobiranje podpisov pod apel na škofa v Marquettu? Velik pomen! 1. — $kof in njegovi duhovniki, člani uradno postavljenega sodišča, imajo polno vsakovrstnega drugega dela. čeprav so za stvar navdušeni, jih bodo oci časa do časa obhajale skušnjave, da bi spričo važnih drugih poslov Baragovo zadevo odložili in spet odložili. To še posebno, če bi videli, da se Baragovi častilci v Ameriki in drugod po svetu za stvar nič preveč ne zanimajo. Pri takih zadevah je treba organizirati nekako “ljudsko gibanje”, drugače zelo rade nekje obtiče. 2. Prepričan sem, da je Amerika že, še bolj pa bo zdaj, tako ljudsko gibanje postavila na noge. Zadeva ne bo več zastala. Toda mi Slovenci, ki smo v resnici vse sami začeli, zdaj nikakor nočemo vsega nadaljnjega postopka prepustiti Ame-rikancem. Privoščimo jim Barago, naj ga imajo, v kolilkor je prav. Hočemo pa, da Baraga ostane tudi nadalje naš, kot je bil od vsega začetka. Zato hočemo tudi imeti svoj delež pri njegovem “porivanju” (tako je zadnjič zapisal Pepe Metulj ) na oltar. 3. Da to željo tudi v dejanju pokažemo, bomo sestavili apel na škofa v Marquettu, naj pospeši delo škofijskega sodišča, in pod apel nabrali podpisov — nič koliko! Detet fisoč naj bo cilj, morda ga dosežemo, morda ne. Nekaj tisočev več ali manj, to se ne bo toliko poznalo. Toda ko že postavljamo cilj, naj bo rajši visok nego nizek. 4. — Nabirali bomo tudi med neslovenskimi Avstralci, čeprav ne bodo pod apelom zgolj slovenska imena, bodo v Marquettu le vedeli, da je zbiranje podpisov slovenska iniciativa. S tem bomo dosegli še to, da bo Baraga znan tudi neslovenskim Avstralcem in v Marquettu bodo videli, da se zanimanje za Barago razširja v zelo od- daljen svet. Veselilo jih bo in z večjo vnemo s« bodo lotevali dela. Kdaj bomo pobirali podpise? Od 15. junija do 15. avgusta letos. To bodi I* sedaj samo na kratko povedano. Toliko, da bost* vedeli: Vsa reč ni več neka meglena ideja, a©P8 resno zamišljena in se bo skoraj začela uresO’ čevati. Podrobnosti v prihodnji številki — juniji1' Tudi tisti, ki vam ob tem branju vstaja vPra šanje: Kako se bo to godilo, tudi tisti počakaj*'6 do junijske številke MISLI. Tam bo povedano. In kaj še? Prav je, če povem, preden bo kdo vpraša*' Denarnih zbirk za Barago mi v Avstraliji ne bo**10 napravljali. V Ameriki je dosti denarja in dosti dobrih ljudi, ki ga dajo za dobro stvar od sebe. Ameriški Slovenci so že veliko zbrali, Pa tudi drugi Amerikanci. Pa še bodo, kolikor *)0 potrebno, o tem ne dvomim. Se in še pa bomo zbirali za Slomškovo 1p zakaj Slomška zaenkrat poznamo v glavnem Slovenci in že samo za to, da zvedo zanj tudi drugi, je treba denarja: tisk, propaganda itd. govo zadevo ima na skrbi slovenska škofija-tam zbirati denar v take namene dandanes lahko si mislimo, kako težko je. Vendar tudi t*1” zbirajo — pomagali jim bomo. če bo treba, dol?0 in krepko! Za Baragovo stvar bomo pa tudi iskreno 1,10 lili k Bogu, Baragu se pa priporočali za posre^0 vanja v naš prid pred Najvišjim. DAROVI ZA SLOMŠKOV SKLAD P. Odilo, namestni postulator Z veseljem in hvaležnim srcem objavlj8 nadaljnje darove za pospeševanje Slomškove deve. Za ta mesec se je nabrala kar lepa zbiT^, Na prvem mestu naj navedem dar iz CrinČ1 le, NSW “Pošiljam dar £5 v Slomškov sklad v žab''** za uslišanje, ki ga pripisujem posredvanju služabnika Antona Martina. __________ Vinko Bogoli®- Nadaljnji darovi: £10 o priliki misijona Sydneyu; £5 N.N., Beverly, S.A., J. šveb i» Šveb, Sydney; £1-10-0 Nekdo v Sydneyu; P° !» Ivanka Urbas, Janez Burgar, N.N., Sydney, Neimenovanih po uredniku MISLI. Bog povrni vsem tem dobrim srcem in tiS^ ki se boste drugič oglasili! Izpod Trig lav a SLOVENSKE ŽUPNIJE v Trstu izdajajo že leto lastno glasilo, ki nosi naslov: NAŠ USTNIK. Za letošnji marec je izšla posebna Štefka velike oblike na 8 straneh in se bavi sko-raJ izključno z novostmi v bogoslužju, zlasti z Uvedbo materinščine v sv. mašo. Tudi druge spremembe v mašnem obredu so razložene. Poudarek na tem, da “po novem” verniki vse lažje so-v elujejo z mašnikom in se z njim dejansko povedjo za sveto Daritev. ^ TRSTU SAMEM imajo slovensko službo .°7° v 9 cerkvah, v 4 od teh po dvakrat na ne-^ in praznik. V tržaški okolici je služba bož-^ na 21 krajih. Polovica teh krajev ima sloven-, 0 službo božjo po dvakrat, na Opčinah pa tri-j.at- Slovenski dušni pastirji na Tržaškem svo-vernikom močno poudarjajo, da je končno v nt*a:r v vsej katoliški Cerkvi uveljavljeno na-°> ki sta ga zagovarjala in dejansko izvajala v ^ brata Ciril in Metod: Boga naj vsakdo časti svojem domačem jeziku! Zato jim tudi živo "jahajo na srce, naj vsi glasno in enakomerno ovniku med sveto mašo odgovarjajo. V VSEM SLOVENSKEM PRIMORJU čutijo '«° hvaležnost in slavijo nekako veselo zma-^Tavje, ko je zdaj dovoljena slovenska služba Jav.Ja; Z bridkostjo se spominjajo časov, ko je 'stična oblast zabranjevala vsako slovensko be-Pis V cer^cvi v molitvi kakor v pesmi. Do- bo i!Z ^a^'nare n- Pr- pravi: Prepričani smo, da 'laž ®?°sJužje v domačem jeziku zbudilo mnoge k e brate v Kristusu, ki doslej niso hodili rednD rria8). da bodo odslej radi hodili. I Stramar pri Trstu ima od januarja letos tijjj1? župnijo. Župnik je Marij Gerdol. Nova žup-ve(1 ',e Precej obsežna, seveda pa ni samo za Slo- So V cerkvi, ki je posvečena sv. Benediktu. (jv 0. nedeljah tri službe božje, ena slovenska in •talijanski. ^.^KOROŠKO VOLILNO SKUPNOST” so orga-v0]-, ' koroški demokratični Slovenci za deželne listo 6v ^ne marca- Nastopili so s samostojno Ije ’ °®Sar P°Prei že 12 let niso storili. Za letoš-t,ot y°litve so postavili 35 kandidatov. S tem so e’ Poudariti življenjsko silo slovenske manjši- ne, ki ji Nemci napovedujejo pogin najkasneje v 50 letih. Dobili so na dan volitev 4,272 glasov, kar je sicer premalo, da bi imeli lastnega poslanca, pa vendar ni brez pomena. Le žal da je slovenska levica volila avstrijske soeije in tako občutno znižala števillo glasov za slovensko skupnost. NA JESENICE na Gorenjskem se trumoma vali nekultura, tako se pritožuje dopisnik v ljubljanskem DELU. Iz gostilniških prostorov odmeva twist, jodlanje in pijansko izzivanje na korajžo. Polovica prebivalstva je od drugod, 20% priseljencev iz oddaljenega juga. "DRUŽINA”, edini slovenski verski list v domovini, vendar sme po novem letu še izhajati, toda naklado je moral zmanjšati zavoljo “pomanjkanja papirja.” Ker pa list domačemu odjemal-stvu niti od daleč ne more ustreči, zato ne sprejema več naročnikov iz tujine. S tem je dano pojasnilo, zakaj letošnjih številk DRUŽINE v Avstraliji še nismo videli. METLIKA V BELI KRAJINI praznuje letos 600 letnico svojega rojstva. Vodstvo metliškega muzeja si je vzelo za nalogo, da bo praznovanje visoke obletnice dovolj slovesno. Manj slovesno je pa v Metliki potekel sestanek, ki so ga imeli izven države zaposleni Metličani. Na eni strani so ugotovili, da se v tujini nikjer ne cedita med in mleko, po drugi so potožili, da mnogi povratniki iz tujine doma neumno zapravljajo težko zasluženi denar. V gostilnah mečejo na mizo tisočake in spodbujajo domačine z besedami: “Pij, sirotinja!” Dolenjski list je o vsem tem pisal in ni nič kaj pohvalil tako početje. V MURSKI SOBOTI je v neki hiši naprej in naprej izginjal denar. Nikakor niso mogli ugotoviti, kdo krade. Končno so izsledili, da so po bankovcih pridno segale podgane in jih nosile nekam med drva. Tam so jih po svoji podganski pameti primerno razcefrale. Vse jim je prav prišlo, kar je v papirju: dinarji, avstrijski šilingi, nemške marke in ameriški dolarji. V LJUBLJANI JE UMRL dne 19. aprila in bil pokopan 21. aprila stolni kanonik, dekan in ar-hidiakon mesta Ljubljane Josip Šimenc. Že dollgo se je boril z rakovo boleznijo v sebi, kmalu po novem letu je obležal. Bil je eden najbolj spoštovanih in iskanih — zelo pogosto na skrivnem — ljubljanskih duhovnikov. Lepo število javnih delavcev, ki niso smeli svoje vere očitno kazati, je preko blagega rajnika na tihem ohranjalo stike z Bogom in Cerkvijo. Ob njegovi smrti je bilo med verniki soglasno mnenje: “Izgubili smo apostola Ljubljane.” — PAX! * DANES PA NISEM TAKO PRIDEN s svojo tipkarijo kot sem bil prejšnji mesec. Zopet mi voda teče v grlo in lovim čas. . . ditve med nami tako redke. Vstopnice bodo predprodaji in seveda pri vhodu v dvorano. ” ^ stava bo v soboto dne 29. maja zvečer ob 0(01 St. Brigid’s Hall, North Fitzroy. Vsi vljudno v8 ljeni! ★ Velika noč je bila in — kot objavljeno — imeli smo obrede velikega tedna na prostem pri lurški votlini. Dežja hvala Bogu ni bilo, noč velike sobote je bila pa kar mrzla. No, pa menda nihče ni zmrznil. §e Zemljičeva Ana Marija ne, ki smo jo sredi noči krstili med obredi in je imela komaj devet dni. Prisrčna hvala staršem, da so nam jo za to noč “posodili”. Zahvala tudi pevskemu zboru in pa vsem, ki so nam pomagali pripraviti votlino z božjim grobom, kapelo in dvorišče za velikonočno slavje. ★ Zdaj smo pa že v maju. . . Nič kaj cvetoči mesec ni to v Avstraliji smo pač tople dneve pustili za sabo. Začeli smo ga s šmarnično pobožnostjo pri Mariji Pomagaj v Kew: nagovor, pete litanije in blagoslov. Šmarnice bomo imeli tudi na soboti pred drugo in tretjo nedeljo ter na četrto in peto nedeljo v maju. Vselej ob pol osmih zvečer. Pridite! * Za maj se nam obeta tudi že zadnjič napovedana kulturna prireditev: igra v treh dejanjih z naslovom “PRISEGAM”. Spisal jo je pokojni p. Kazimir Zakrajšek O.F.M., eden prvih verskih in kulturnih delavcev med ameriškimi Slovenci. Napisal jo je kot newyorški župnik na članice farne Marijine družbe in verjetno je bila na slovenskem odru v New Yorku prvič igrana. Od tam je prišla gotovo na vse slovenske odre Združenih držav ameriških, zdaj pa še k nam v Avstralijo. Prepričan sem, da bo tudi nam prinesla užitek in veselje. Učiteljica Anica Srnec je z igralkami namenila čisti dobiček naši bodoči cerkvi. Upam, da bodo igrale polni dvorani, saj so kulturne prire- * Ravno včeraj so mi povedali naši je Baragovega doma (orkester “Bled”), da bi oni radi zbrali nekaj za bodočo cerkev. Z £• Urbasom so rezervirali dvorano v St. AlbansU soboto dne 12. junija ter bodo v prid naši «e vici priredili družabni večer s plesom. Sam' 36 . da ne bodo plesali, ampak igrali domače . valčke, da se bodo pete kar same privzdigoV^ Saj urezati jo znajo, to so nam že večkrat P® zali. Vabljeni ste vsi rojaki, zlasti iz St. A* sa in okolice. • V& * Za cerkev smo do danes nabrali skoraj tisočakov (da sem točen: £5,909-17-4) in pon° J naprošam vse, ki se še niso odzvali prošnji, pridružijo darovalcem. — Vsem, ki se sPraS. I kaj odlašamo z izkopavanjem za dvorano 1,1 ^ melje, pa naj pojasnim: preko g. K. Čolnika . našli lažjo in hitrejšo pot, pa je vredno Poca ;]j Podobno je, da bodo delo brezplačno °Pr, t ljudje, ki potrebujejo zemljo ter imajo san'1(jelo razpolago tovorna vozila in buldožer. Čim se ^ začne, bo izkopano v dveh dneh. Mi bi se čili precej sobot, če bi začeli sami. Le prihran ^ sile za kasneje, saj bomo voznike in delavk potrebovali. * Zdaj pa kar h krstom, da jih ne PoZ®| Dne 21. marca je bil v Benalli krščen David prvorojenec Janeza Blagneta in Brende r- >;l | ton. — V Adelaidi, S.A., sem dne 28 marca * jj, sinka Franca Žaklja in Judite r. Holden., p.,, gate: ime mu bo Phillip Dean. — K Marij’ ^ magaj v Kew so dne 3. aprila prinesli Mag“e hf.erko Franja Briševac in Marije r. Juraja, Pran-r Glenroy. Isti dan je bil krščen tudi Leopold '"rik, prvorojenec Leopolda Jauka in Elizabete r- Santek. Vsem družinam z novimi malčki iskrene čestitke! ^ * Poroko pa morem danes omeniti le eno: 1- maja je v Marijini cerkvi v Hawthornu ^rtin Vengust pričakal svojo nevesto Alojzijo 4 ° Černič. Martin, bivši fant Baragovega do-®> Je bil rojen v Ljubljani in krščen v Smled- u, nevesta pa na Jesenicah, čestitke mlade-mu Paru! . * Žal moram k veselim dogodkom pridejati ^ 1 nekaj smrtnih primerov. — Dne 29. marca j. v West Brunswicku na domu nenadoma umrl Pavličič v 70. letu starosti. Doma je bil iz 'n že dolga leta v Avstraliji. Za njim sta s" Po vojni iz domovine žena Julijana (dobro <

čičeva mama”) s hčerko Anico, zdaj por. i„ ,avec. Dane je bil velik prijatelj Slovencev ^ tudi za našo cerkev poklonil svoj dar. Pojili srno ga v pete]{ c]ne 2. aprila v družinski , slovenskega dela keilorskega pokopališča. aj Počiva v miru božjem! Sožalje Pavličičevi dr«žini! jj * V torek dne 6. aprila je v Queen Victoria S]^SP*talu v Melbournu zastalo srce dobri sloven-Peš !*ateri’ f?0SPe Mariji Rome. Več mesecev je 'n poc* zdravniško oskrbo. Pri polni . esti se je lepo pripravila na smrt in bila previ-a s svetimi zakramenti. Pokojna Marija je bila rojena 6. junija 1893 v Mali Slivnici pri Velikih Laščah v Zakrajškovi družini. Leta 1920 se je poročila s Štefanom Ro-metom, zdaj že pokojnim. Oba sinova, Zlatko ir. Marjan, sta med prvimi begunci dospela v Avstralijo, kjer se je Zlatko pred leti mnogo udej-stoval pri odboru tukajšnjega Slovenskega kluba. Pred štirimi leti sta iz domovine poklicala še mamo in sestro Štefanijo, ki sta dospeli v Melbourne na ladji “Oceania” 7. julija 1961. V četrtek 8. aprila ob dveh popoldne smo imeli mašo zadušnico pri Mariji Pomagaj v Kevv, pogreb se je vršil iz kapelice Pogrebnega zavoda Tobin Bros. na keilorsko pokopališče. Mama je sama izrazila željo, da bi bila pokopana med slovenskimi grobovi. Naj počiva v večnem miru, žalujočim Rometovim pa iskreno sožalje! ★ Med velikonočnimi nesrečami so časopisi objavili tudi vest o avtomobilski nesreči, ki se je zgodila na velikonočni ponedeljek v bližini La-vertona, na cesti med Melbournom in Geelongom. Avto z družino je zdrknil s ceste in se prevrnil. Zahteval je smrtno žrtev žene in matere, gospe Stane Čušin, po rodu Slovenke, doma v bližini Ilirske Bistrice, čušinova družina živi v Bell Parku, ostale podrobnosti mi niso znane. Maša za-dušnica je bila 22. aprila pri Sv. Družini v Bell Parku, nato se je vršil pogreb na pokopališče v West Geelongu. Sožalje Čušinovi družini ob težki izgubi! ★ Sožalje izrekamo tudi Karlu Metercu in Regini r. Zorjan ob izgubi prvorojenca. Pa saj sta ga izgubila samo za to življenje — dobila sta priprošnjika za svojo družinico. Mlada poročenca sta se vračala z obiska domovine na ladji “Gali-leo Galilei”, na kateri jima je bil na Indijskem oceanu 19. aprila predčasno rojen sinko, ki pa je že 21. aprila, tik predno je ladja dosegla pristanišče Fremantle, odšel med angelčke. Ladijski kaplan ga je krstil na ime Franc Galileo. Trupelce so pokopali v Perthu. ★ Za konec pa še eno, ki je tudi vredna omembe. Saj sem prepričan, da fant naše zgodbe nima naročenih “Misli” in mu ne bo treba zardeti ob branju. Pa mo^da niti ne bi zardel. Mogoče bi se mu še dobro zdelo, da je v “cajtenge” prišel. — V tednu pred veliko nočjo je na vratih pozvonilo. Vstopil je slovenski fant srednjih let. Če bi se mi sam ne predstavil in obudil nekaj spominov, bi ga ne poznal več: pred kakimi šestimi leti sva se prvič in zadnjič videla. Zdaj živi nekje zunaj (Konec *tr. 158) JURIJ KOZJAK Josip Jurčič PETNAJSTO POGLAVE Tam pak lomi on roke; trepetaje k nebu gleda, žalost trga mu srce. M. Vilhar. VSA TURŠKA SILA, ki še ni bila razlila se proti severu naprej, obstopila je od vseh strani mogočno, trdno kloštrsko poslopje. Ne bilo bi težko braniti dobro sezidanega obzidja, ko bi bilo brambovcev. Ali le malo je bilo ljudi, ki so bili za zidom, zakaj precej veliko hlapcev so bili poslali Turku naproti, ki so potem konec storili na Štajerskem; velik oddelek se je bil pri procesiji razkropil in bodisi v turške roke prišel ali pa umrl pod turškimi sabljami; le malo jih je bilo ostalo v kloštru. Izmed menihov ni bilo v kloštru nikogar, razen dveh sivostarih očetov in Marka Kozjaka, ki še ni popolnoma okreval od tedanje omedlevice, ko mu je cigan razodel usodo njegovega sina. Svojega brata Petra od tistih dob še ni videl; vselej pa ga je pretreslo, kadar se je domislil, da bi utegnilo vendarle res biti, da mu je brat otroka prodal. Da je bil cigan ušel iz zapora, to mu je podrlo zadnji up, da bi bilo mogoče še kdaj videti sina. Zdanja nevarnost prisili starega Marka, da pozabi sam nase in na svoje bolečine; premaga stare bolne kosti in kakor nekdanji vojak zapoveduje in razstavlja male ostanke kloštrskih hlapcev. Dobro pa je razvidel, da to malo ostrašeno krdelce ne more braniti široko razprostranega obzidja proti taki množici Turkov. Milosti ni bilo nobene pričakovati, torej se je moralo storiti vse — zadnje, kar je človeku mogoče. Stari Marko je bil pripravljen na vse, najbolj pa smrt. “Za eno sem te prosil, o Bog, da bi ga še enkrat videl na tem svetu”, molil je Kozjak. “Tvoja volja je bil pripravljen na vse, najbolj pa na smrt. “Za tako kaznoval, da je moj sin med divjimi Turki, od lastnega strica prodan, o groza! — daj, da zopet spozna dom in vero svojih očetov, potlej naj umrjem.” Turki so se pripravljali, da bi še tisto noč navalili na klošter. Janičarji so bili razpeli v sredi vojske svoje šotore in pripravljali si večerjo. Velikanski glavar janičarske čete je zamišljen sedel sam v svojem nekoliko lepšem šotoru. Vide _ J danes, koliko kristjanskih otrok so njegovi paj . nalovili in naropali, in vsi ti so bili namenje®^’ da postanejo janičarji — divji Turki, kakor je sam, in morda še hujši, kakor so njegovi tovan^ Marko je stal v kloštru na visokem obzidju gledal dol na ravnino. Tema je razgrnila svoj krila po poljih in po hribih. Ognji v turškem boru so čudovito plameneli, vsakemu smrt o*>J njevaje, ki jih je gledal z obzidja. Tujci so li po deželi in, ah, nikogar ni bilo, da bi j«1 mogel odpoditi ali braniti jim dežele. ^ “Kako dolgo bi se mogli braniti jim?” vPr^.j. Marka star, vendar še trden menih, ki je stal nekdanjega vojaka. “A, ne dolgo,” kima Kozjak. “Štej ' brambovce za zidom, potlej pa se ozri pod klo in poglej šotore turške in videl bodeš, da se n bliža zadnja ura. Imamo pa še najhujšega s° ražnika pred seboj, zakaj vsa vojska se je SP .. tila naprej, tu so ostali janičarji, najbolj 1 ' vojaki. Ko bi bil jaz v svoji mladosti, potlej, “ * naj bi prišli”, in pri tej misli se starec oživi, bi jaz imel tisto desnico in tiste hlapce ko tridesetimi leti — ali kaj se hoče, starost se ak»v»-Tu- da stresti; tudi nimam na svetu česa pne ti; kadar je Njegova volja, naj me le vzame kaj me je hudo zadelo, ah, hudo, da nikdar n° _ nega očeta ne tako: moj sin, moj Jurij, je temi sovražniki, med neverci, morda sam sov*8 nik svojega doma.” v Pri teh mislih omrači se lice potrtemu, za nemu očetu, zdanjemu zapovedovalcu v W°s ^ Menih, ki ga je spremljal, spregovori o drugih čeh, da bi ga na druge, zanj manj žalostne li napeljal. _ tJ-e “Kje je neki oče opat in drugi naši m3 zdaj?” >afc “Niso jim prizanesli,” odgovori “prebili so na tem svetu vse težave ali pa jih. . kajo še najhujše, če so ujetniki. Ali ubogo ljud- stvo! O, konec ga mora biti, dežela mora se po- gubiti z narodom vred! Pa ne! Bog bo skrbel njo, on ji bo zopet roko podal, da bo vstala oddahnila si.” ^ Nedaleč od mesta, kjer sta stala meniha> ^ tane zdaj velik hrup med hlapci in stražnik1, . ko Kozjak pozve, kaj da je, reko mu, da Je ^ človek prišel v klošter — namreč tisti cigan’ je bil pred nekaj časom zaprt. Nihče pa ni v^f, in videl, kod je prišel. Hlapci so med seboj j nili, da je ta človek čarobnik bržkone Prl J, skozi luknjo na ključavnici velikih vrat kak°r Bog nas varuj — zlodej iz pekla. Marko Kozjak se zgane, ko pripeljejo^ P ^ denj tistega človeka, ki mu je pred nekaj . povedal najgrozovitejšo novico, ki more očeta ea> da mu je namreč Peter, njegov brat, sina "'ed Turke prodal. “Kako si ti prišel med to ozidje in kaj imaš ^ opravka?” vpraša cigana. „ I> jaz imam svojo pot”, odgovori cigan, Jato vam rečem: ne morite me ne, ako imate ta-nakane, zakaj Turki vas podavijo potem zav- fstjo.” Med hlapci se sliši jezno godrnjanje in ne-bi bil rad vzdignil orožje in razčesnil ciga- nu crepinjo. Poslali Da pa ne mislite, da so me Turki semkaj imate tukajle prstan in povelje svojega tisti*’ smete 'n morate klošter zapustiti po ve ' koder sem jaz prišel. Ako pa hočete gla-le iw°^ sabljo vtakniti, meni malo do tegs, at'ku Kozjaku bi še eno povedal na samem.’’ stavi To se ve, da ciganu ni nihče zaupal. “To ie a turška”, so menili hlapci, “hočejo nas iz-Jat>> da bi nas zadrgnili; ali takega razuma še lismo da bi nas prekanil vsak pritepenec.” cej Sovem K°zjak migne, naj se odmaknejo, zakaj pre-■)e mislil, da bo ta človek na samem le o nje- sinu kaj povedal. Vaš brat je neumna zver”, jame cigan, na aTPn’° m' Proc^a vašega sina, da ga odpeljem 0 , Urško, potem me pa zato izda za turškega ](0 e vse> vse ti hočem dati, ako mi poveš, ^a bom gotovo še kdaj videl.” “Videli ga boste gotovo, če prej ne, tačas gotovo, ko bo stopil čez razvaline tega zidovja, zakaj vaš sin je poglavar janičarjev pred kloš-trom.” Strme je zaslišal Kozjak nenadno veselo in vendar grozovito novico. “Ker mi je bil vaš brat toliko nehvaležen”, pripoveduje cigan dalje, kakor bi bilo to kaj navadnega, “da me je dal v vodo vreči, zato ga bom jaz tudi v vodo vrgel ter vam sina pripravil nazaj.” “Ako mi to storiš, človek božji”, reče Marko, ki je komaj mogel govoriti, “potlej, potlej ti dam vse, kar hočeš, samo njega mi pridobi, po katerem že zdihujem toliko let. — Pa kaj, jaz sam grem tja v tabor turški, Bog je mojemo sinu srce ustvaril, gotovo mu bodo čutila povedala in pokazala očeta. Res, jaz grem tjakaj, in če si ti govoril resnico, našel ga bom tam in potem naj umrjem.” “To se zgodi precej, da vas umore ali ukle-nejo, morda še preden boste sina izbrali iz janičarjev. Toda jaz pravim, pojdite zdaj ven z menoj še to noč na Kozjak. Tam dobote morda tudi še krivega brata, in jaz vam pripeljem janičarja, krotkega ko jagnje. Sicer moram pozabiti, da ste mi sina pobili” — pri tem spominu se ciganu čelo nabere v gube, da se Marko skoro jame bati svojega novega tovariša — “ali maščeval sem se in vašega brata moram potlačiti.” “Prijatelj,” reče menih otožno, “nikdar ti nisem menil kaj žalega storiti; ako sem ti, pa, ne po volji svoji, pokoril sem se zato in povrnil ti bom, kar se da povrniti, in stori ti, kar obetaš.” (Še.) ZEMLJEPISNA UGANKA ^ vsakem stavku poišči toliko zaporednih Ddj*. mi, kaj je tej besedi pomen: Geštapo! Čevi°- Za gra^om Ljenko stanuje. Jl beli ti jako lepo pristojijo. M0-,dobro želim Ljenku za god. rib ni carinar niti pogledal. (j Postoj na tem mestu, od tu je krasen razgled. y 'r°v ni Cankar doma, z Vrhinke je. Jijj 0 misel samo napol Janez pove. Ta -i ^ orjaških dovolj za naše potereb. Obi-C mora v čevlje skriti denar. blja na tisoče reči, izpolni nobene. “lislj vr ’ May, 1965 črk, da dobiš ime slovenskega mesta ali vasi. To pa ni javor, gaber je pa res. Najbolj mi ugaja to polje. Dva koša na dan z lahkoto naredi. Moj mož pride vinjen domov vsak večer. Koliko je bab na goratem posestvu pod vrhom? Ta mora kit napresti tisoč na leto. Ta gorski vrh ni Kapa, Kepa je. Nadloga te cestne postave se mora odpraviti. Ni to majhna reč, zelo me jezi. Ko bi strica ne bilo, bi pa teta pomagala. Židan klobuk si je kupil — kakšna potrata! NEKAJ MISLI H ANKETI “KAJ SODIM O KOMUNIZMU” Stanko Kolarič, Melbourne Letošnji ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE v Argentini je poleg druge bogate vsebine zanimiv zlasti zaradi v naslovu tega članka omenjene ankete. V teh časih, ko se že tudi med katoličane vriva mnenje, da je svarjenje pred komunizmom in odpor zoper njega zastarela stvar, je taka anketa zelo na mestu. Naše MISLI ne mislijo v svojih odnosih do komunizma kaj popustiti. Zato je tudi pričujoči članek našega zvestega naročnika prav dobrodošel. — Ur. ANKETA V ZBORNIKU: KAJ MISLIM 0 KOMUNIZMU, je živ dokaz, da je slovenska inteligenca križem po svetu v svojih koreninah ostala zdrava, v ideološkem pogledu pa zvesta tradicijam poštenega slovenstva in odpora proti komunizmu. Poleg važnosti razkrinkavanja in definiranja komunizma je Anketa z vsemi tistimi, ki so se je udeležili, ogromna moralna pomoč nam vsem, ker nam vliva obnovljeno vero v pravilnost naše poti. V svojih analizah komunistične revolucije v naši domovini so udeleženci Ankete podali živo sliko strašnih dni bratomorne “osvobodilne vojne” ki v resnici ni bila nič drugega, kot stremljenje komunistov po zmagi komunizma. Komunizem je bil zločinski in tak ostane. Spreminja samo orožje in metode v delu za končno zmago. Včeraj je uporabljal puške in bombe, da je z njihovo pomočjo prišel do oblasti. Danes z najbolj rafiniranimi sredstvi lovi ljudi s svojimi vabami, da si osvoji njihove duše, da napra- vi iz ljudi avtomate brez srca in čustev. V človeku skuša ubiti — človeka. Kdo med nami, ki ima zdravo pamet, more še verjeti, da je bila revolucija pod vodstvom K.P. narodova borba za osvoboditev? Resnični narod je nagonsko čutil, da izid svetovne vojne odvisi od borb na svetovnih pozoriščih, od zmag ali porazov ogromnih armad vse drugod, ne pa od malenkostnih prask v naši domovini pod tujo okupacijo. Za naše ljudstvo je pa kak ubit Hitlerjev vojak pomenil nov odtok domače krvi, streljanje talcev, romanja v koncentracijska taborišča, umiranje v stradežu, goreče vasi. . . Vojno stanje in vse zmešnjave v tistem strašnem času so izrabili komunisti,, da so narodu pognali nož v hrbet — in to so imenovali “borbo za osvoboditev”! S tem početjem so dosegli dva važna cilj4- 1. Znebili so se poštenih Slovencev, nasprot" nikov komunizma. Postreljal ali drugače unlC1 jih je okupator, partizani sami so imeli poten1 manj dela s trebljenjem ozemlja za končno zniag°- 2. Pod repersalijami okupatorja zbegane 111 prestrašene ljudi, begunce in skrivače, so našito0 ali zvijačno vključevali v svoje odrede, katerih 01 v normalnih časih nikakor ne bili mogli tako P°al' noževati. To je prava slika komunizma v njegov®K’ nastopu v naši domovini, skoraj prav taka je nJe' gova slika povsod, kjer skuša priti do oblasti. & ako mu drugače trenutno bolje kaže, si natakne krinko in se kaže drugačnega. Le kako bi mogel kdo menjati svoje misUe' nje o komunizmu, ko ga je enkrat od blizu sp®2' nal? Nisem intelektualec, da bi s filozofskimi ^ razi in teorijami ocenjeval komunizem. preprost človek, delavec, toda osebna priča tistU° strašnih dni. Imel sem odprte oči, kot jih im8® še danes. Komunizem je protinaroden, protičl0 večanski, je gnojni tvor na telesu človeštva. Prav tako, kot se je K.P. med vojno b°rl * z vsemi satanskimi sredstvi za zmago komuniz®4’ prav tako je po vojni postavila narod pred težke preizkušnje. Z ekonomskimi reformami in ra&D' mi eksperimenti je bil predvsem prizadet k®et' Saj se spominjamo obveznih oddaj pridelk°v' Znana tlaka in desetina iz davnih let ni bila sk0 raj nič v primeri s količinami oddaj in način0®! kako so se izsiljevale. In da omenim davke: teZ tisočaki, zasluženi z garanjem slovenskega k®® ta, so gradbeni material za nove tovarne, e'e trarne itd. Pa niti ne v Sloveniji. . . Ni svobode govora in tiska, ni ne politih ne verske svobode, kot jo razume svobodni sve Svoboda je samo za priviligirani razred, za P,1S taše K.P. Čudno je, dan more sploh obstajati take vrS^ totalitarizem v dvajsetem stoletju. Saj je ve"i dar demokratični družbeni sistem dosegel vrhUIlCl v razvoju in stvaritvah na vseh poljih. Njeg°v5 stremljenje za vedno boljšimi in popolnejšimi 3°’ cialnimi odnosi lepo uspeva. Očitno je delavec 0 boljšem v vsakem pogledu v demokratičnih defe lah kot v “socialističnih”. Milijoni, ki so od voJ® sem zapustili komunistični raj — večinoma ci — so našli neprimerno boljše pogoje zap0^1' ve v demokratičnem svetu. Ali je potrebna P, vsem tem kakšna filozofija? Na prvi pogled diš, kateri družbeni red je poštenejši. Sami od 38 be pride zaključek: komunizem je laž in Pre< ! Vem, da nisem povedal nič novega. Vse _ lo že dostikrat napisano, govorjeno, spet nap^, no in spet govorjeno. Pa je še vedno prelil p. zlu se je treba vztrajno boriti, vedno in nePrestano. Laž in prevara mora biti razkrinka-na’ Pobijati jo je treba z resnico in poštenjem. Priložnost, da sem ponovil in znova pouda-„ zr*ana dejstva, mi daje poleg že omenjenega ORNIKA Svobodne Slovenije tudi bližajoča e dvajsetletnica strahotnega klanja, ki je v juni-)u 1945 zadelo slovenske protikomunistične borce ^0(1 brutalno silo komunističnega maščevanja. Ne m°remo in ne smemo pozabiti teh žrtev, ki so šla v smrt za pošteno in krščansko stvar poštenega slovenstva. Najlepši spomin jim bomo ohranili, če ostanemo do dna duše zvesti idealom, za katera so padli. Anketa v Zborniku dokazuje, da se nam za to zvestobo pri veliki večini naših ljudi ni treba bati. ZBORNIK je pa tudi sicer prava zakladnica informacij in pouka, naj bo vsem prav toplo priporočen!' MODROST V PREGOVORIH podarjenemu konju ne glej na zobe. ^a(Jar ima Bog praznik, tudi hudobec ne petkuje. e krava veliko veka, ne da dosti mleka. ^ ‘Je je z modrim jokati, kakor z norcem peti. ^ 2Je je varovati ovce kakor novce. ®Pa beseda nikomur ne preseda. e* imajo miši, kadar mačke ni pri hiši. danost od kruha je najhujša pijanost. j.? ^mačem pragu se petelin lahko repenči. ‘ 1 bolj praznega človeka od tistega, ki je samega v2eti. p ai slepa kokoš včasih zrno najde, muke ni moke. Je je z boso nogo trnje mleti, kakor pijanca y]be poln. J* dež ima svoj čas. ^ c*ti ni umetnost, lahko pa ni. ^6voščljivec bi rad bližnjemu z očmi vse uničil. Iz'6V° Se na drevo naslanja, a človek na človeka. ^ Neumne dupline neumen veter piha. 0r vedno pazi na veter, ne pride do sejanja, kd or vedno gleda na oblake, ne pride do žetve. MATERIN KLIC I. Burnik Prav nežno, mama, božam tvoje veke, ti brišem kaplje z mokrih lic. Ah, rad bi, mati, čul tvoj sladki klic: “Moj sin, daj, čas je, vstani, vstani!” To prosim, mama, vsaj še enkrat pokliči me narahlo, le še enkrat, kot znala si nekdaj mehko, ko truden rano vstajal sem na delo. Zdaj bolj kot kdaj poprej bolest ločitve čutim- življenja se bojim------------------ A, mati, nič ne skrbi, povsod prisotnost tvojo sladko slutim! ČESTITKE DRUŽINI j, PLUTOVA “ATA IN MAMA” v predmestju Jože in Kristina, korenita Belokranjca, . ,nic ne branita lepega naslova, ki ga jima da-0 Slovenci v kraljičinem mestu. Nista ata in tud' samo svoji družini preko otrok in vnukov, ko \ s*ovenski skupnosti okoli sebe sta to. Naj vs 0 cerkvene, društvene ali družabne zadeve, pri 1,1 'tnata srce in roke. Po ^eSel dan je bil zanju letošnji velikonočni eljck, ko sta doživela poroko svoje vnuki-Profesorice in klavirske virtuozinje Daniele j) / Njena mati je nekdanja Plutova Danica. leI° je povedel k oltarju Holy Cross cerkve PLUTOVI V BRISBANU farmacijski kemist John Hitzke. Oba sta se počutila v cerkvi kakor doma. Ženin je bil v njej dolga leta zvest ministrant, nevesta odlična pevka na koru. Za poroko jima je pela nevestina sestra Sonja, pri maši so stregli sami ženinovi in nevestini bratranci. Vsi številni svatje so prejeli sv. obhajilo. Na svatovščini se je zbralo okoli 90 gostov in seveda ni manjkalo ničesar, tudi napitnic ne. Pri tem se je morda najbolj postavil nevestin brat Mark, ki je zagrozil ženinu: “John, rad imej Danielo, drugače ti bom eno prisolil. . . “Pa ne bo potrebno, o tem je prepričan poročevalec — dr. I. Mikula. ORGANISTOM IN PEVCEM JE PISAL NADŠKOF dr. Jožef Pogačnik Če vse to ne more dobesdno veljati tudi za nas v Avstraliji, je pa vsaj zanimivo in poučno. Tako izvemo, kako v domovini uvajajo službo božjo po navodilih vesoljnega zbora. — Ur. DRAGI ORCtANISTI IN CERKVENI PEVCI! Kakor že veste, bodo s prvo postno nedeljo letos pri maši važne spremembe. Za strežniki in bravci imate pa najbolj odgovorno vlogo vi. Zato vam želim kratko povedati, kako odlična je vaša vloga pri maši in kako jo izvršujte. Rad bi vas navdušil, da bi z veseljem pomagali pri obnovi božje službe, kakor jo naroča koncil. 1. Vsak, ki je krščen, je sprejel splošno duhovništvo. Zato ima pravico in dolžnost, da Bogu daruje skupaj z mašnikom, ki ima službeno, zakramentalno duhovništvo. Organisti in pevci pa to splošno službo vršite na odličen način. Vi namreč neposredno in aktivno sodelujete pri maši. Koncilski odlok o bogoslužju pravi, da člani pevskega zbora opravljate pravo liturgično službo, celo boji kakor mašni strežniki: kadar pri maši pojete liturgično (mašno besedilo), takrat tega besedila mašniku ni treba posebej moliti ali peti; isto velja za vas, organisti: kadar pri rekviemu pojete, latinsko ali slovensko, mašno besedilo, ga mašnik ne ponavlja. Vaša vloga pri maši je, da z orglanjem in petjem božjo službo povzdigujete ter srca vernikov dvigate k Bogu. Orgle in petje vernike poživljajo, da od maše odhajajo v svojo pusto vsakdanjost duhovno okrepčani. 2. Da pa morete vernike dvigati in spodbujati, morate najprej sami živeti iz vere. Ljubiti morate Cerkev in njene praznike. Da to veselje do vsega božjega v sebi budite, morate sami pogosto zajemati iz studencev svetih zakramentov. Predvsem popolno sodelujete pri maši tako, da prejmete kruh življenja. Verniki gledajo na vas. če ste ne le dobri pevci in organisti, temveč tudi dobri verniki, ste spodbuda za vso župnijo. 3. Ko vas Cerkev vključuje v božjo službo, pričakuje, da boste vlogo opravljali kar najbolje. Organisti, posebno samouki, se morate neprestano strokovno spopolnjevati, pa tudi poklicni, izšolani organisti se morate truditi, da napredujete, sicer boste gotovo nazadovali. Isto velja za pevski zbor. Potrebne so mu redne vaje, brez njih bo vaše petje brez ognja in brez vpliva na ljudi. Zbor je treba navaditi, da zna peti tudi nove skladbe. Zbori ki so doslej bili brez redni*1 vaj in se zadovoljili s pesmimi, ki so jih za s'*° znali peti leto za letom, bodo počasi odmrli. Vsi zbori naj bi se resno lotili študija novih skladb) prilagojenih novim liturgičnim predpisom. Orga" nisti in pevci, nikar se ne bojte, da bi imeli ob novih predpisih manj dela. če boste imeli volj0 za resno delo, ga boste imeli še preveč. Potrebno je, da župnik ali z njegovim soglasjem vi, °r' ganisti, vedno dokupujete nove skladbe. 4. Razen strokovnega znanja vam je potrebno tudi liturgično znanje. Cerkveno petje je del boZ' je službe, vendar ne samostojen in neodvise^1 del, temveč mora mašo spremljati in podpiratl’ se mora vanjo vključiti in se ji podrediti. PetJ® na koru in koncert, ki se izvaja med mašo. Iz ga izhaja dvoje: a) Cerkvene pesmi se morajo prilagoditi lom maše in cerkvenemu letu. Tako bi bilo ze'° narobe, če bi npr. na navadno nedeljo pri dar°" vanju peli Marijino pesem. 0 pravilnem izbiranji cerkvenih pesmi imate navodila v uvodu v Cerkve no ljudsko pesmarico. b) Več domačega jezika bo uvedeno pri i11^1 zato, da bi bogastvo maše bolje razumeli. UnJj1" vo je torej, da odslej ne bo mogoče med vS° mašo peti, kakor je bila marsikje do zdaj nft' vada. Gotovo bo prilagoditev petja in orglanja nove zahteve) za vas precejšnja žrtev, zahteva* bo od vas tudi več pozornosti na to, kar se S°, pri oltarju. Toda namen cerkvenega petja: p°ve^ čevati božjo službo, bo s tem lepše dosežen. Zat0 se boste gotovo z veseljen žrtvovali. 5. še eno vam moram priporočiti: ljudsko pf je. Sveti oče škofom naroča, naj ga pospešuj®J°' Prosim vas, tudi vi ga radi gojite in mu bodi^ naklonjeni. Čim več pri maši mogočno poje ^ cerkev, tem lepša je božja služba. Zaradi tega veda ne smete zanemarjati pevskega zbora. ^ pri maši lepo poje pevski zbor, pritegnite P8 . petju tudi vse vernike, če je pri maši na vrS pesem, za katero veste, da jo ljudje v cerkvi ra poprimejo, jim pustije, naj se navdušeno izPoj0’ čeprav ni to maša z ljudskim petjem. Isti Sveti Duh, ki vodi Cerkev na koncilu, J’9J s prvo postno nedeljo zaveje tudi po naših °eT kvah, posebno na naših korih. Vas, predragi °r ganisti in pevci, naj navduši, da boste z vso mo in veseljem sodelovali pri obnovi božje službe' ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO V REŠKI DOLINI Ta člančič je posnet po opisu Antona Melika V knjigi SLOVENSKO PRIMORJE iz leta 1960. Moramo dati zadoščenje Trnovemu, ki je bilo v prejšnji številki postavljeno NA Kras in se je Jože Grilj (glej dopis v KRIŽEM) zoper to pritožil. Urednik je odvezo gotovo že dobil, naslednje vrstice pa tipka — za Pokoro. . . — Ur. v NAJŠIRŠEM DELU REŠKE DOLINE sta Nastali že zelo zgodaj dve večji vasi, ki sta pola-?0>na dobivali značaj gospodarskega središča pokalne in končno postali urbansko in upravno •tedro. To sta (Ilirska) Bistrica in Trnovo, ki sta e krepko napredovali in bili že v prejšnjih ča-, kolj podobni malemu trgu kakor vasi. Dan-(**0es sta pa kakor eno večje naselje in imata p0 Zakonu priznani značaj mesta z imenom Illir-s a Bistrica. . Zemljepisne osnove za naselbinsko koncentra-Clj0 se zdijo v dejstvu, da moli tu večji strmi po-f10' Snežnike planote daleč v dolino. Iz njega vre močan kraški izvirek, ki je dal ob njem nasta-Vasi ime Bistrica. Nad izvirom je stal mogočen y ’ k* je bil dolgo močno oporišče fevdalcev. že ^rnovem Je nastala zgodaj pražupnija, morda : v 12. stoletju, a gorski pomol nad Trnovim ima Gradišče, sosednji hrib pa Stražica. Arheolo-e Najdbe potrjujejo, da je bil ta kraj že v ilir- skih, keltskih in rimskih časih poseljen in utrjen. O pomembnosti v staroslovenski dobi pripoveduje tudi najbližja vas onkraj Reke s svojim imenom Koseze. Po prirodi je nakazano znatnejše prometno razpotje. Najstarejša je pot skozi Šembije in Knežak na Pivko-Postojno, pa skozi Košano na Reko k morju k morju, kakor tudi skozi Harije čez Brkine v severno Istro; cesto od Reki pod Premom so zgradili šele v novejši do bi. • V najnovejši dobi so prišle še ceste na Snežnik v velike gozdove, od koder so prevažali semkaj ogromno lesa. Saj je glavna železnica od Šempetra-Pivke stekla tod skozi na Reko in ima tik Trnovega svojo glavno postajo. Spričo tega je dvojno naselje Trnovo-Bistrica v novejši dobi dokaj krepko napredovalo. Polagoma je prevladalo drugo naselje, ki je postalo sedež sodnega okraja in s tem dobilo še nekaj upravne funkcije. Na začetku 20. stoletja so mu v razliko od drugih Bis-tric dodali ime Ilirska, v letu 1911 je dobila naslov trga. Posebno je gospodarsko napredovala v zadnjih desetletjih, zlasti s trgovino ter predelovanjem lesa iz gozdov na Snežniku. Tudi zdaj je tu močno koncentrirana predelava in obdelava lesa. Nekaj časa je obratoval pri bližnjem Zarečju manjši lignitski rudnik, a danes delata opekama ter kamnolom, zaposlujoč 57 ljudi. Tudi v zunanji podobi se je Bistrica precej po mestno preoblikovala ter ima sedaj naslov in značaj mesta. Po številu hiš in rasti prebivalstva je dobro napredovala od leta 1880, ko je imela 1317 ljudi — Trnovo-Bistrica skupaj. Spomladi 1959 je imela Ilirska Bistrica 3718 ljudi. \ Trnovem je imel leta. 1962 novo mašo domačin Rafael Valenčič May, 1965 KAJ PA OČKA? (Konet) Anica Kraljeva OČE JE GLAVA DRUŽINE, glava vodi, a vodstvo mora vedeti, kaj se godi z vsakim družinskim članom. Dober in pameten oče bo s pomočjo žene s svojimi otroci neprestano povezan. Malo časa mu preostaja za dom, a takrat naj bo središče svoje družine. Družina zbrana okoli nedeljske mize se lahko spremeni v pravi dogodek. Ko je očka doma, je tudi pri mizi vse drugače. To je prilika, da se med seboj spoznavajo, se pogovarjajo, se veselijo in tudi prenesejo nerodnosti mlajših članov. Napaka bi bila, da bi vedno samo oče govoril. Lepo je in prav, da pusti otrokom do besede, da povedo, kaj vidijo in slišijo v življenju izven doma. Naj jih potrpežljivo spodbuja, da povedo kar mislijo in naj pri tem ne mrši obrvi in zapira pot zaupanju, če je kaj pri kom narobe, naj opravi z njim “na štiri oči”. Otrok mu bo za to hvaležen. Posebno naj ne omalovažuje učenja v tujih šolah, otroka to zbega in mu vzame veselje do učenja. Naj ne pripoveduje kako je bilo pri nas vse boljše in kako je tukaj vse za nič. Mislim, da je pogovor z otroci najboljša pot, da si ohranimo njihovo zaupanje, ki je za otroka važno posebno v doraščajoči dobi. Iz mnogih mladinskih anket je razvidno, da največkrat mladi ljudje zaidejo, ker se ne morejo o svojih problemih s starši pogovoriti, ko bi se radi. “Starši,” tako trdi večina mladostnikov, “se pogovarjajo največkrat o službah in denarju, z nami ne govore o dnevnih problemih, sprašujejo nas samo o šoli.” Ta grenka obtožba staršev naj bo opozorilo vsem, ki jim je mar bodočnost tudi naše mladine. Mladina danes veliko več vidi in sliši kakor v preteklosti, zato je v marsičem bolj zrela in si zato želi sodelovati s starši v vprašanjih, ki zadevajo družino. Čuti, da ima do tega pravico. Prav zato si želi prijateljsko razmerje s starši in krepke pomoči v negotovosti, ke in podobne napake. Pri doraščajočem sinu tudi najboljša mama odpove. Oče je v sinovih očeh to, kar bi on sam rad bil, zato mu je njegova družba zelo všeč. S skupnimi sprehodi z očetom, bodisi na deželo, ali v mesto, vse to nekako v fantovskem razpoloženju, lahko pripomore sinu čez hude težave v pubertetni dobi. Pomembni pogovori, ki jih bo oče skrbno pripravil, bodo za otroke velika pomoč v tem času zmede. 142 Kvarno je odšteti otrokom vsako nedejlo denar za kino ali kavarno. Kaj vedo starši kod 111 s kom bo hodil otrok tiste ure? To je velika l#*1' komiselnost in komodnost, da se otroka “rešiš ** nekaj ur.” Nekateri starši že bridko objokujejo t3' ke in podobne napake. Doraščajoči fantje potrebujejo telesnega P' banja, ne mehkih naslanjačev pred televizijo. *en z njimi! Tudi očetu bo včasih žoga dobrodošla! Nedelja je Gospodov dan. Pomemben dan versko vzgojo. Tudi v tem stoji oče na važn®® mestu. Skupna pot v cerkev, zlasti s fanti, je vC' likega pomena. Slika očeta v molitvi je za otr^ ka tudi v zrelih letih vzpodbuden opomin. B°zlC in velika noč v družini z očetovo prisotnostjo dob’ še prav poseben pomen. Čeprav naši otroci rastejo v tujini, naj očeWe poskrbijo, da jim omogočijo stik s slovenskimi & roci. V organizacijah je dovolj gibanja in vesel.)8’ da uživajo svoj prosti čas. Spoznavanje naše PeS' mi in drugih kulturnih dobrin je dolžnost vsake?8 Slovenca, čeprav je pri tem potrebna marsikateri žrtev. ČEMU BI TREPETALA I. Burnik Tisto noč privid mi je razpel kreljuti — V okajeni kajuti temo je presekal dinamit. Prižgi, prižgi, čemu bi trepetala. . . V kotu na kolenih si jokala, ko jaz sem mučno gnjavil silo v zb ur kane krvi. Molče z. molitvijo v tem odkritju sva pogasila živo apno — Ko na okno je pritiskal prvi svit, v najinih očeh bilo je Se ohlapno in zaspana sva čebljala o sreči, o spočetju in novem bitju, ki naj nama se rodi. Misli, May, O SLOVENSKEM SOLSTVU NA PRIMORSKEM italijanski ODGOVORNI ČINITELJI so *e vedno silno skopi in prav malo demokratični, Kadar gre za pravice in zaščito Slovencev v Ita- Vsaj 30 tisoč Slovencev v videmski pokrajini (Slovenski Benečiji) je še vedno brez pouka v Materinščini, pa so že 99 let pod Italijo. Nima-j0 niti svojih otroških vrtcev in ne osnovnih šol. Goriški in tržaški Slovenci imajo sicer svoje °°*e> ki so že vse uzakonjene, razen nižjih enotnih Pednjih, ki pa v Italiji obstajajo šele drugo le-°- Toda, kar imajo, so si priborili z veliko vztraj-nostjo in trdimi napori. Vse osnovne in srednje '°'e so imeli pod Avstrijo slovenske, toda faši-*eni jih je uničil. Po njegovem padcu in po pre-rn'rju iz leta 1943 so si jih jeli sami obnavljati 1 3>h odločno zahtevati. To so storili že pod Afriško okupacijo in pozneje pod zavezniško vojaško upravo. Od takrat so čakali 18 let, dokler j" leta 1962 izšel prvi šolski zakon. Zdaj vztrajajo še na zahtevi, da jim uzakonijo posamezne vezne enotne srednje šole in uvedejo stalež za C1telje in profesorje. Na Goriškem Pred nekaj leti so dosegli obnovitev otroške-j8 Vrtca v ulici Randacio v Gorici, ki je letos .. 0 obiskovan. V tekočem šolskem letu so obno-i*1. ®°lski vrtec v Podgori, ki je šel v izgubo pred 1 zaradi sovražne propagande. Tako imajo zdaj Goriški občini pet vrtcev, dva v mestu, po ene-. v Pevmi, Podgori in štandrežu. Osnovih šol je ^est> dve v mestu in po ena v Pevmi, Podgori, _ entmVaru in Štandrežu. V Gorici imajo obvezno J° šolo, enotno srednjo šolo, gimnazijo in kla-cr" licej ter učiteljišče. Na deželi imajo tri os-v ^*e šole v števerjanu, tri v Doberdobu, štiri ^ k°vodnjah, po eno v Krminu (na Plašivem) in °n števerjanu, pa ne po vseh vaseh. Na Tržaškem »redi nastopa vsako leto za izvolitev visokošolskega predstavništva, je v predtavnisštvu vsako leto zastopana s svojim svetovalcem. Navadno doseže pri volitvah okoli 60 demokratičnih glasov, slovenski levičarji pa volijo z Italijani. Tudi ob tem dejstvu se mora človek spet in spet vprašati: Ali se slovenski levičarji na Tržaškem zavedajo svoje odgovornosti pred zgodovino? Celokupno šolsko stanje V številkah je celokupno stanje naslednje: Na Tražaškem je 27 šolskih vrtcev, ki vanje hodi 594 otrok in jih uči 31 učiteljic. Na Goriškem je 9 vrtcev, otrok v njih okoli 160, poučuje 9 učiteljic. Osnovih šol je na Tržaškem 38, vanje zahaja 1039 učencev in uči 123 učiteljev. Na Goriškem je osnovnih šol 18, v njih se šola 388 otrok, učiteljev je 52. Srednjih šol je na Tržaškem 15, dijakov 1050, profesorjev 152. Na Goriškem so pa 4 srednje šole, učencev 247, profesorjev 38. Kakor za vse druge zadeve manjšine, tako je tudi za šolstvo važno, da imajo Slovenci od lanskega leta naprej svojega zastopnika — poslanca v deželni zbornici. Zanj so oddali demokratični Slolvenci (levičarji so volili Italijane) 10,000 glasov. Z njegovim nastopom so Slovenci prav zadovljni in močno upajo, da bo dosegel zaželene uspehe vsaj do neke meje. (Posneto po dr. Sfiligojevem poročilu v Klicu Triglava.) SYDNEY! — IGRA BO! — SYDNEY;; Videli bomo Finžgarjevo dramo v 3 dejanjih: RAZVALINA ŽIVLJENJA ^a Tražaškem so Slovenci dosegli svoj vrtec mesta in v Seljanu, obč. Nabrežina. Poseb- bili k*'a borba za tega zadnjega, saj so t . Vsi oblastniki zoper njega. Druge slovenske e 6 Vseh vrst pa delujejo povsod ma Tržaškem, de ^Ufii otroški vrtci. Tržaški Slovenci imajo c^vet obveznih srednjih šol, klasični in realni 7i-’ učiteljišče in trgovsko akademijo. 150 univerze sodijo, da ima vpisanih kakih . slovenskih dijakov, dasi nekateri navajajo viš-stevil0. Slovenska akademska lista Adria, ki Na oder jo bo postavila Igralska družina " v režiji Ivana Koželja KDAJ? — V Soboto 22. maja točno ob 7.30 P.M. K J E? — St. Francis Hall, Paddington. " ’ Po igri zabava s plesom .Igralci nujno«, prosijo, da pridete točno, ker igra ni kratka... Vsi prisrčno vabljeni! — S.D.S.+ •Peiba JEZUS VEČNI SIN BOŽJI Jezus jim je zopet rekel: “Jaz grem in iskali me boste in v svojem grehu umrli. Kamor jaz grem, vi ne morete priti.” Judje so torej govorili: Se bo mar usmrtil, ko pravi: Kamor jaz gre, vi ne morete priti? In rekel jim je: “Vi ste od tu doli, jaz sem od zgoraj; vi ste od tega sveta, jaz nisem od tega sveta. Zato sem vam rekel, da boste v svojih grehih umrli. Zakaj ako ne boste verovali, da sem jaz (Mesija-Bog), boste umrli v svojih grehih.” Rekli »o mu torej: Kdo si tJ? Jezus jim je odgovoril: “Prav to, kar vam govorim. Mnogo imam o vas govoriti in soditi; ali ta, ki me je poslal, je resničen in jaz svetu govorim to, kar sem od njega slišal.” In niso spoznali, da jim govori o Očetu. Jezus je torej rekel: “Ko boste Sina človekovega povišali (na križ), takrat boste spoznali, da sem jaz in da nič ne delam sam od sebe, ampak tako govorim, kakor me je učil Oče. In tis- OČE GA JE POSLAL Ni ntvm treba misliti, da se je vse to VrCI‘. kanje med Jezusom in Judi vršilo v eni sajri. demo ga v evangeliju sv. Janeza in sicer v poglavju od 21. vrste naprej. Malo poprej — . 20. vrsti — je evangelist prekinil pripoveden o podobnem prerekanju z osebno opazko: T° govoril Jezus pri zakladnici, ko je učil v lju. . . Nadaljnje Jezusove razprave uvaja eV'icapolts • a . Stythipniis Aenon* %ichar $ ki me je poslal, je z menoj; ni me pustil »»■ ,nega, kajti jaz delam vedno to, kar je njemu všeč.” Ko jim je to govoril, so mnogi verovali vanj. NISO PRAVI OTROCI ABRAHAMOVI Govoril pa je Jezus tistim Judom, ki so vanj Verovali: “Če boste v mojem nauku vztrajali, bos-zares moji učenci; spoznali boste resnico in r*»nica vas bo osvobodila.” Rekli so mu: Potomci Abrahamovi smo in n,smo nikdar nikomur služili; kako praviš ti: Pos-i boste svobodni? Jezus jim je odgovoril; “Resnično, povem Vsakdo, ki dela greh, je suženj greha. Sta-Zenj ne ostane v hiši za vedno, sin ostane za ved-n°* Ako vas torej Sin osvobodi, boste zares svobodni. Vem, da ste potomci Abrahamovi, toda vi Hočete umoriti, ker za moj nauk v vas ni pros-*°**a. Ja2 govorim, kar sem videl pri Očetu, in Vl delate, kar ste videli pri svojem očetu.” Odgovorili so mu: Naš oče je Abraham. Je-fu* jim pravi: “Če ste otroci Abrahamovi, izvršu-Abrahamova dela. Zdaj pa me hočete umoriti, *He, ki sem vam povedal resnico, katero sem *l**al od Boga; tega Abraham ni storil. Vi izvršuje dela svojega očeta.” Rekli so mu: Mi nismo rojeni iz prešuštvovanja; enega očeta iamo: Boga/' Jezus jim je re-e': “Ko bi bil Bog vaš oče, bi mene ljubili, ker *ern *z Boga izšel in prišel. Nisem namreč prišel *arn od sebe, ampak me je on poslal. Zakaj ne U|*iejete mojega govora? Ker ne morete posluša-v m°jega nauka. Vi imate hudiča za očeta in ho-izpolnjevati želje svojega očeta. On je bil od začetka ubijalec in ni obstal v resnici, ker *e*nice ni v njem. Kadar govori laž, govori iz *y°iega, ker je lažnik in oče laži. Ker pa jaz res-n,c° govorim, mi ne verujete. Kdo izmed vas mi ^^e dokazati greh? Če govorim resnico, zakaj 1111 verujete? Kdor je iz Boga, božje besede ^°8luša. Zaradi tega jih vi ne poslušate, ker nis-U k Boga.” Judje so mu odgovorili: Ali ne govorimo si Samarijan in da imaš hudega duha? . Us jim je odgovoril: “Jaz nimam hudega du- ampak častim svojega Očeta in vi mi čast J pijete. Jaz ne iščem svoje časti, je, kateri jo ^ ev> in son0' derne zgodovine. Vzgojila je nove narode. Ti zdaj zahtevajo neodvisnost in se skušajo otresti evropskega vpliva na političnem, gospodarskem in delno kulturnem polju. Krščanstvo je prišlo njim evropsko pobarvano in daje vtis tujega telesa, ki ovira samostojno rast teh novih in bolestno občutljivih narodov. Krščanstvo je do neke mere okorelo. OklePa se preživelih oblik v svoji miselnosti, bogočastju in delu, delno vsled sovražnosti razkristjanjenega sveta, delno pa vsled pomanjkanja poguma za n°' ve in potemtakem tvegane podvige. Svet se spre' minja s silno naglico in krščanstvo mu govori v jeziku, ki ga včasih ne razume. Težijo nas grehi preteklosti.. V “belih” deže' lah so nas nravni nedostatki, ozkosrčnost, neS' trpnost, nerazumevanje in nacionalizem razklal1 tudi v veri. V novem svetu mora krščanstvo Pre'” zeti del odgovornosti za pretirani kolonializem 'n pomanjkanje spoštovanja do narodov, katere spreobračalo ne le v kristjane, ampak tudi ' manjvredne Evropce. Poleg teh in drugih težav, ki danes tarej0 vse kristjane, imajo anglikanci, kakor pač vsak* verska skupina, probleme, ki so lastni njim VSJe njih značaja in zgodovine. Dokler je bila anglikanska cerkev omej«119 na Angllijo, problema medsebojne povezave ni b* lo. Toda z osvajanjem kolonij in odpiranjem sv«" tovnih trgov se je širila tudi anglikanska cerkev-Neangleške skupine so se v teku časa otresle P0^’ roviteljstva britanske krone in canterburyjske^f nadškofa. Toda zadnjih sto let se posebno v i*1’" sijonih, pa tudi drugod, opaža potreba po večl’ povezavi. So seveda še drugi problemi. V vsaki versk1 skupini najdemo struje — ker pač mnoga vpr®‘ šanja niso dokončno rešena. Toda razlike *e, raznimi strujami v anglikanizmu so mnogo ve£le kot drugod. Tako imenovani anglokatoličani s° zelo blizu katoliškim nazorom; so pa drugi, 56 komaj razlikujejo od protestantov. V Angliji cerkev trpi zaradi svoje pove*® nosti z državo; izgubila je skoraj ves nep°srC den vpliv na večino prebivalstva. Manjka ji hovniških in misijonskih poklicev (problem, k' ^ pravzaprav splošno krščanski). Anglikanizem ^ naJ Anglije pa trpi, ker se še ni otresel svoje ar>gleškosti” v zadostni meri. Velik vtis na delegate in opazovalce je nap-ravila osebnost canterburijskega nadškofa Arthurja M. Ramsay-a. Njegova globoka vera di- ha iz vsega, kar reče in napiše. Anglikanci in cerkveno zedinjenje. Obstoj struj v anglikanski cerkvi, ki so v stalni medsebojni debati, jih usposablja za boljše razumevanje drugih krščanskih skupin. Prav ta debata jih stalno sili k študiju sv. pisma, ki je Podlaga vsega miselnega in nravnega prizadeva-,'Ja kristjanov. Anglikanski svetopisemski znanstveniki so mnogoštevilni; katoličanom so pomadi seznaniti se z modernimi strujami v biblični ^anosti, protestantom pa ohraniti pristno krš-Canske prvine, ki so jih zgubljali. Poseben vtis je napravljala ostra in prosta ‘»•nokritika. Anglikanci si prav nič ne prizana-SaJo. To je pa znamenje zrelega in neustrašene-Sa> obenem pa ponižnega krščanstva. Druga zanimivost je bilo dejstvo, da spori med strujami v anelikanizmu niso prišli na površje — znak, da j^glikanizem na znotraj ni tako razbit, kot si ne-ateri predstavljajo. Mnogo so poudarjali vlogo aikov, njih važnost in odgovornost. V tem pog-so anglikansci precej podobni katoličanom počasi in s težavo prihajajo laiki “na svo- v cerkvenem ustroju. Toda po drugi strani jih obstoj struj ovira **ri delu za zedinjenje. Ponavadi vemo, kaj n. pr. ............................................. luteran sprejme in česa ne sprejme; pri anglikancih pa je treba marsikdaj to odkriti od osebe do osebe. Najvidnejša ovira na poti združitve anglikancev s protestanti je nepripravljenost protestantov priznati dejstvo, da so škofje Cerkvi neob-hodno potrebni in da ima njih avtoriteta svoj izvor v Kristusu in apostolih. Najvidnejša ovira na poti združitve anglikancev s katoličani pa je nepripravljenost anglikancev priznati vrhovno oblast in nezmotljivost rimskega papeža kot naslednika sv. Petra. Obstaja kaka možnost zedinjenja? Človeško gledano je zedinjenje nemogoče v bližnji bodočnosti. Vsekakor pa smo si bližji danes, kot smo si bili kdaj koli vse od smrti kralja Henrika VIII. (leta 1547), ki je Cerkev v Angliji odtrgal od Rima. Želja po združitvi med anglikanci je močna. Vedo pa, da katoličani za zedinjenje ne moremo žrtvovati resnic, v katere trdno verujemo. Zavedajo se dobro, da se s prepričanjem ne da barantati; verske resnice niso naprodaj, pa naj bo cena še tako visoka. Saj bi se tudi s protestanti ra ii združili, toda vedo, da ne morejo in ne smejo žrtvovati škofov za ta namen. Ne smemo pa misliti, da je položaj brezupen. Ne vemo, kako se bo zedinjenje izvršilo; toda prišlo bo v svojem času. Če bomo vsi kristjani — tako katoličani, kot pravoslavni, anglikanci in protestanti — pripravljeni vedno zvesteje poslušati Kristusa in njegov evangelij, nas bo Bog pripeljal v eno hišo — da bo ena čreda in en pastir. jt t 1 $ $ v $ $ $ £ S.D.S. “AKCIJA ZA DOM” vas vabi na VESELI VEČER NA LADJI V SOBOTO 29 MAJA OB 7:30 ZVEČER Zbirališče pri No. 2 Circular Quay Štiri ure zabavne vožnje po Harbourju ob godbi, rajanju, volitvi kraljice in Neptuna itd. Vstopnice po 15 sil. si hitro rezervirajte osebno ali po telefonih: P. Valerijan 31-7044, dežnik 39-6378, Ovijač 70-6185. Po pošti na naslov: SDS AKCIJA ZA DOM Box 122 P.O. Paddington. Preberite tudi posebno pismo v tej številki na strani 158 NA VESELO SVIDENJE! >; >' >' >; HUDOURNIKOV LISKO Fr. Sal. Finžgar (Nadaljevanje) Ilustriral Evgen Braidot Lisko jo skupi PREVIDNO JE PRILEZEL LISKO IZZA DRVNICE in pogledal po gospodarju. Hudournik je trdno spal in se ni ganil. “Kakor nalašč”, si je mislil Lisko in izginil po stezi skozi gozd. Spo- četka je tekel. Preganjala ga je slaba vest. Kaj dobro je vedel, da ne dela prav. Ko se je približal pastirski koči, je postal. Pred vrati je stala majerica, tista, ki ga je zaradi ričeta tako naklestila. V velikem ovinku se je ognil koče in hude žene. Nato si je oddihal in počasi tackal po ztezi proti planinskemu domu. Potoma je vse pretaknil in prevohal. Prepodil je divjo kokoš izpod gabrovega trša, pregnal srno izpod košate jelke, zavohal miško v luknji in jo skušal odkopati, a mu ni uspelo. Tako pridno zaposlen je prikolovratil do planinskega doma. Za zadnjim grmom pred planoto, na kateri je bil sezidan dom, je obstal. Prežal je v zasedi na mačko. Samo nekaj trenutkov je čakal. Na planoto je prišla mačka, za njo je skakljal majhen mucek, njen mladiček. Mačka mu je migala z repom, mucek ga je lovil, skakal, zaostajal in se v skoku poganjal za repom starke. Sredi planote je mačka obstala in sedla. Začela se je pridno umivati s šapicami, mucek pa je skakal okoli nje; splezal ji je na hrbet, da ga je stara prekucnila po tleh in se še sama poigrala z njim. Lisko je imel že davno dvignjeno nogo in bil pripravljen za naskok. Po vsem životu je drgetal, z očmi ni trenil. Ko je videl, kako je starka legla na hrbet in s tačicami pehala mucka, ki je skakal nanjo, je spoznal: “Sedaj je priložnost!” Pognal se je izza grma v silnem skoku na planoto. Kot bi mignil, se je mačka vrgla kvišku. Takoj je uvidela, da zavoljo mladiča ne sme zbežati. Izbočila je hrbet, da je bila kot kamela, divje zapihala in sprejela naskok. Mucek jo je hitro pobral proti domu in se s praga še ozrl po stari. Boj se je že začel. Lisko je naskočil, kakor bi se bil pripeljal s tankom. Mačka je bila pripravljena. Dolgi ostri kremplji so ji pogledali iz prednjih šapic. Z obe- ma hkrati je pobožala Liska po licu, da se mu takoj pocedila kri. Toda Lisko se za rane ni i®e” nil. Hotel je biti junak do konca. Res se je uro*11' nil za korak, divje zalajal v mačko, ki je P’*18' la ko ris in z mirnim očesom pazila na vsak PaS' ji gib. Lisko se je togoten zaletel spet vanjo s tako silo, da jo je podrl na tla. Mački je šlo življenje. Vedela je, da se bojuje zase in za ml8' dička. Preden jo je Lisko utegnil zgrabiti z z0*1' mi, mu je mačka zasadila kremplje v obraz. Lisk11 je zacvilil in odskočil. Ta hipec je mačka 'zra’ bila, v skoku zbežala in se otela na bližnje drev°- Čudno. Lisko ni skočil za njo. Povesil je vo in rep ter do kosti osramočen odkrevljal z jišča. Med potjo je poiskal studenec in pil na vse pretege; boj ga je strašno užejal. Ko je prišel do gozdiča, za katerim je Murka, je zaslišal Hudournikovo žvižgo. Gospo^1 ga je klical. Toda Lisko ni stekel kakor dru?e krati, če je zaslišal Hudournikov klic. še bolj P° časi je opletal po skaloviti stezi. Bil je potrt obupa: od mačke sramotno premagan in ves ra' njen, sedaj ga čaka še gospodarjeva zares zasl«ze' na šiba. Komaj se je prikazal iz gozda, je Hudourn jj zares segel po šibi. “Potep grdi, kje si se vlač'1. Celo uro te že kličem in te od nikoder ni.” Gospodar mu je jezno stopil naproti z njeno šibo. Lisko se ni umaknil. Tresoč se f° Ys';h udih je prilegel h gospodarju in mu nasta-V>1 hrbet, češ le udari, zaslužil sem. Tedaj je šele Hudournik zapazil, da je Lisko Ves krvav po glavi “Kakšen pa si?” šiba mu je 0ftiahnila in zelo se mu je zasmilil. Prijazno ga je Iztrebljal po hrbtu, Lisko mu je hvaležen in ske-3an z jezičkom poljubil roko. Hudournik ga je Povabil v bajto. Nalil je v skledico mrzle vode, Pnlil nekoliko arnike, poiskal snažno krpo in mu lzmival krvaveče mačje praske. “Kaj pa to?” je Hudournik iznenaden opazil aPrto levo oko. V očesnem kotu so bile kaplje rJene krvi. Dvignil mu je trepalnice in videl, a Je oko krog in krog podpluto s krvjo. Revček, ali te je mačka oslepila? Vidiš, nisi ®?el, da si jo skupil, kar preveč skupil, če os-eP>š, kaj potem?” Lisko je naslanjal glavo Hudourniku na ko-n°- Gospodar ga je miloval in božal, oba sta pa 1 a hudo hudo žalostna. , Tri dni je ubogi invalid Lisko mežal na levo °- Hudournik mu je kuhal kamilice in s tem čajem izpiral ranjeno oko. Po tretjem dnevu ga je Lisko napol odprl. “Zboljšalo se je”, sta se veselila oba, kužek in gospodar. Vendar pa je bilo oko še podpluto s krvjo. Vse višnjevo je bilo. Hudournik mu je zatisnil desno oko in z roko pomigal nad levim. Lisko je trenil in oko zaprl. “Dobro je, oslepel le ne boš”, ga je pogladil po glavi. Lisko mu je bil silno hvaležen in. tako vdan, da se ni več ganil od njega. Kamor koli je šel gospodar, mu je bil trdo za petami. Vsako povelje je izpolnil brez priganjanja, na prvo besedo. “Vidiš, vidiš, ko bi bil ti že od kraja tak, bi jo bil unesel vsem nezgodam, ki so te zatele. Sedaj si svojih pasjih skušenj sit do grla, kajne?” Lisko se mu je dobrikal, kakor da vse razume in ga lepo prosi odpuščanja. Ko sta se tako ljubo rada imela na toplem soncu pred kočo, se prikaže iz gozda zelo gosposka ženska. (Se’) VENČEK PESMI MAMICAM (Aničina šola, Melbourne) I Sonja je majhna, dobro ne ve, kaj naj bi dala, kaj naj pove. Se jezik zatika, povedat ne ve, kar Sonjino vzklika hvaležno srce. “Mamico svojo rada imam, zato pa poljubček na lice ji dam.” II. (Šolska naloga) Nad zvezke se sklanjajo glavice nežne., pišejo črke,, oglate, betežne, očke zamišljene zrejo v daljavo, . misli so sedle na belo planjavo. O mamici svoji pišejo zdaj, gledajo v duhu njen blagi smehljaj “Dobra je, skrbna je, lepa je vsa, vredna mi več je kot gora zlata.” Polno je v srcih nežne skrbi, polno je v črkah svetle luči, pero pa ne zna napisati še, kaj jim ljubezen mamice je. ,, . IV. bi bila ptička mala, jamice bi pela, 110 zvečer bi moja mama n°gavičke pletla. Pa ugane Dadjan: “Najlepše mi je, ko mama objame, poboža me.” Tone pa piše: “Mama je vse, hrana, obleka, veselo srce.” Tiho, prav tiho, Jenček sedi, piše počasi: “Mamice ni. . . Krogle so švigale, midva bežala, vzdihnila mamica je in pala. Mrtva rešila življenje mi je, sam sem ostal — cvet sredi teme.” Solza je. pala na belo poljano, ljubezen pisala za mrtvo je mamo. ni. Ce vsi grmi bi zacveli in vsi cveti zaduhteli, vse vodice zašumljale, zvezdice vse zasijte, da njo z njimi obdarujem, njo, ki vse. ji vse dolgujem, bi premalo mogel dati tebi, moja zlata mati. Ce bi roža mogla biti, bi tako dehtela, da bi bila mama moja vedno le. vesela. Ce bi bila ptička mala, žulje bi hladila, ki jih moja zlata mama v delu je dobila. 6 e W etrov PET TISOČ MILJ NA URO bodo preleteli novi potniški aeroplani, ki jih izdelujejo v Ameriki. To se pravi, da bodo potniki preko Atlantika komaj imeli čas za šalico čaja na svojem poletu, kaj šele za pošteno kosilo. “VSE—AVSTRALSKO ČEBELO” bomo počasi dobili na našem kontinentu, tako se je bralo v dnevnikih pred nekaj tedni. Pomešali bodo ruske, avstrijske in laške čebelne pasme med seboj, pa bo nastala nova čebela. Reklo se ji bo Avstralka, kot se slovenski čebeli reče Kranjica. Baje bodo nove čebele strašno pridne za delo, pikale skoraj nič ne bodo, sploh se ne bodo nič razburjale. Počakajmo, da vidimo. Pripomniti bi bilo, da je “avstrijska” čebela, ki Avstralci o njej govore, skoraj gotovo — Kranjica. “Kranjskih” ljudi Avstralija nima za Avstrijce, kot jih je še nedavno imela Amerika, naše čebele se pa tudi tukaj še drži to nepriljubljeno ime. No, če bomo kmalu imeli čebele—Avstralke, o drugih sploh govorili ne bomo, pozabljena bo tudi “avstrijska” čebela. ROJAK MIŠA LAJOVIC se je oglasil v dnevniku THE SYDNEY HERALD z dopisom na naslov anglikanskih škofov, ki so poslali g. Menziesu v Canberro znani “pouk” v zadevi Vietnama. Lajovic je pokazal, da škofje sami zelo potrebujejo pouka. Zapisali so v svojem pismu stavek: Če ljudje hočejo biti komunisti, jih kanoni ne bodo od tega odvrnili. — Naš Miša pravi, da je to zelo otročji stavek. Opozarja škofe na to, da so bili prav kanoni tisti, ki so prisilili dobre kristjane na Poljskem, na češkem, na Ogrskem, v Jugoslaviji in drugod, da so morali sprejeti komunistične režime. Tako tudi ljudje v Južnem Vietnamu nočejo postati komunisti. Kanoni so pač potrebni zoper kanone, da ne bo Južnega Vietnama zasegla enaka usoda kot zgoraj naštete dežele. ZLOČINI NEMŠKIH NACISTOV ne smejo “zastarati”, tako je skoraj soglasno mnenje demokratičnega sveta. Stvar je aktualna letos zato, ker je bilo pred 20 leti sprejeto načelo, da bo po 29. juniju 1965 prenehalo vse zasledovanje in kaznovanje medvojnih zločinov, ki so jih zakrivili nacisti Hitlerjevega kova. Izvzet naj bi bil le Hitler sam, če bi se kje pojavil živ kljub splošni veri, da si je tik pred koncem vojne sam vzel življenje. Toda zdaj vidijo, da je doba 20 let čudno hitro potekla in se bolj in bolj izkazuje, koliko nacističnih zločincev se še skriva po Nemčiji sami in drugod po svetu, ki jih še nobeno sodišče ni calo na odgovor. Za koliko naj se podaljša doba za preiskovanje in kaznovanje teh zločinov, o tem se skušajo sporazumeti vlade zapadnih držav. BESEDO “PENZIONIST” bi rad odpravil teki občinski mož v Sydneyu. Pravi, da mnogi <>s" tareli ljudje nočejo zaprositi za penzijo, ker n°' čejo dobiti naslova “penzionisti”. Baje bi se Pot) tem naslovom počutili nekako tako kot se počuti počen lonec na kupu odpakov. Toda nekaj bo le treba reči tem ljudem, namreč penzionistom, Pa sydneyski občinski mož ne more najti prave besede. Predlagajmo mu slovensko besedo “upokojenec.” Naša beseda namreč nič ne spominja na kak počen lonec, pomeni samo to, da je človek dolgo vrsto let pridno delal in služil, zato mu gre po vsej pravici “pokoj”, mir in odpočitek, pa se' veda tudi oskrbnina, ki ji čisto lepo pravi«10; pokojnina. Ali ni škoda, da sydneyski občinsk1 možje ne berejo MISLI? PROMETNE SMRTI na avstralskih cestah vzbujajo vedno večjo skrb in preplah. Velikonočni prazniki so bili vsaj v državi NSW v tem P0®’ ledu porazni. In tak je skoraj vsak “\yeek-end • Oblasti, med drugim policija, izjavljajo, da ne ve' do rešitve iz težkega položaja. Razni privatniki P® pošiljajo v tisk dopise z obtožbami na račun v*a' de, češ da so javne ceste v takem stanju, ko* nikjer drugje na božjem svetu. Še čudno, da 111 več prometnih nesreč, pravijo. — Seveda mi moremo razsojati, katero od teh mnenj je bol) pravilno. Kar nas veseli, je to, da med imeni na 300 ubitih v NSW doslej nismo opazili slovenskih-Naj ostane tako do konca leta, pa še in še! POGLAVAR RDEČE KITAJSKE), mogoč®! Chou En-Lai, se spet oglaša s predlogom, da ^ se na azijskih tleh ustanovijo posebni Združe01 Narodi, ki bodo tekmovali z organizacijo UN^v Ameriki. Kakor znano, mu je to misel že pred cS' som vdihnil izstop Indonezije iz UN. To naj ^ bil predvsem komunistični svet svetovno orga®1' ziran proti nekomunističnemu. O tem načrtu sodU® zapadnjaki, da bi ne uspeval bogve kako, nagaJ® bi pa lahko precej, če le ne bi močno povečal ne' varnost novega svetovnega požara? ZNANOST IN VERA sta vedno imeli r vprašanja med seboj, dostikrat tudi hude spopad; Kako je z odnosi med njima v današnji atolu®**1 (^bi ? še kar dosti dobro. Tako »o se na primer v ^hicagi sešli na kongres mladi atomski znanstveniki. Sešli so se kajpada v prvi vrsti za svojo zna-»°st, pa so dvignili tudi vprašanje, kakšni naj Di 111 njihovi odnosi do nadnaravne vere. . Okoli 80% navzočnih je izjavilo, da so aktivni člani te DRŽAVNE VOLITVE V NSW so bile oni dan res nekaj posebnega. Skoraj točno pol volilcev je za delavsko stranko, pol za liberalno. Ko to tipkamo, je štetje glasov še v teku — že skoraj teden dni — pa je izid še neodločen. Precej napeto ,_______________ ______ je čakanje na končno odločitev, vendar ni v njem one verske skupine in seveda verujejo v Boga. nič dinamita. Kakor so bile volitve mirne in dos- 6P odstotek je celo izjavil, da sodeluje v kakšnem tojne, tak bo tudi sprejem končnega izida. Vsaj ','“i'skem apostolatu. Mnogi so odkrito priznali, v teh in podobnih zadevah Avstralija lahko služi a Je veliko vprašanj v kulturnem svetu, ki jih z zgled prave demokratične usmerjenosti. tnore pojasniti le vera, ne pa znanost. Drugi so da jim je vera velika opora pri reševanju znanstvenih vprašanj. Poročilo ne ve povedati, da J * Se bil kdo upiral razpravljanju o veri in zna- * POSESTVO V SLOVENIJI NAPRODAJ »osti. >; V Jerneji vasi pri Črnomlju, Bela Kraji-* čo ^EKSEJ ADŽUBEJ, zet odstavljenega Hruš- £ na Mteri 8 hektarjev, njiv za dva hektarja, doln ^re^n^’ urednik moskovskih IZVESTI J, je >: kos vinograda, stelniki in gozdovi. Hiša novaj*j nik' rU^° službo. Sodeluje pri uredništvu ted- ;*• jz opeke, elektrika, vodovod. Klet in hlev* PoH&- Sov-'etska Zveza , ne sme se pa pod članki J betonska, nekaj poljskega orodja. sjf aPisati s pravim imenom. Nastopa pod psevdoni- >j >; Radjonov. Pravijo, da mu odstavitev pros- J Kraj izredno lep, ob vasi bistra voda,® uleea tasta ni šla zelo k srcu. Svoje obiske v za- £ Do rudnika Konižarice 2 km. do Črnomlja 4;*: “adnem svetu si je dobro zapomnil. Rad kaj pove $ Cena po dogovoru. Izplačati treba v fun-j^ ® * napiše o rajnih dveh velikih svetovnih vodi- ^ih dolarjih. j|j p J1**, predsedniku Keenedyju in papežu Janezu. * ij: osebno ta je napravil nanj neizbrisen vtis, čep- H Pišite na naslov: Ivan Štruce!j !♦{ je bil pri njem le enkrat in je bil obisk pri- | Scott Riv /. L H White* “»eroitia rs A Alexandra Bridge, W.A. >: UMRETI NOČEJO” PISMO SLOVENCEM V AVSTRALIJO Dragi rojaki! Z veseljem in hvaležnostjo smo prejeli Vaš kov 0Vn* PrisPevek peti stotak za slovenski viso-s°lski dom na Dunaju — Korotan. Vaši darovi — ste*1 rok — so vredni občudovanja, čeprav He daleč od rodne grude, se čutite poveza- ži v ki se borijo za ohranitev narodnega Ja na zemlji, ki so nam jo izročili naši predni-n nas je dvigalo k pobožnosti, čeprav so po latinsko peli. Jožek. Da, tudi to sem slišal praviti, da so «8 koru celo pri tihih mašah kar naprej peli in da so bili po cerkvah kakor koncerti. Nekdo je re' kel, da so mnogi ljudje med mašo samo petje PoS' lušali, na mašo pa pozabljali. To gotovo ni bilJ prav. Babica: Prav gotovo ne, če je bilo tako. 1° rada verjamem, da je bilo pri mnogih res. Do*" tikrat je pa tudi vsa cerkev pela in učili so nas« da dvakrat moli, kdor lepo poje. To še danes velja, pravijo. Jaz sem seveda že marsikaj pozabila, kako je bilo nekoč, saj je zdaj že 35 let 0(1 takrat, ko so prišle spremembe. To pa vem, d8 smo prejšnji način maše radi imeli in se nani ie zdelo vse prav. Jožek: Zakaj se pa zdaj tako na smeh držiš, babica? Ali se ti zdi smešno, da te te reči spr8' šujem? Babica: O, ne, prav nič smešno se mi ne z“1-Vse hvale si vreden, da se tako zanimaš. Nasajala sem se pa zato, ker sem se ravno spomnil®’ kaj nam je leta 1965 povedal naš tedanji kapl8tl' Jožek: Kaj je pa rekel? Babica: Veš, ko so se začele spremembe, nekateri ljudje godrnjali, da je vse to nepotrek' no. Naj bi vse ostalo pri starem, so rekli. Jožek: Kaj, godrnjali so? To se mi pa tu babica, kaj je rekel oni gospod kaplan. Že komaj čakam. Babica: Sam si me zmotil, zato še nisem po-'edala. Veš, nekateri ljudje so bili sitni in so kar naprej tiščali, da po novem ni dobro. Gospod kap- lan kai Je razlagal in dopovedoval, ljudje pa ne in ne, ■r naprej so sitnarili. Jožek: Kako je pa razlagal? Babica: Sem že pozabila, čakaj, nekaj se pa sPomnim. Rekel je, da so prvi kristjani imeli živ °bčutek, kako so vsi ena sama družina pred Bo-vsi zares bratje in sestre med sabo. Saj so n®kaj časa imeli še zemeljsko premoženje vse Kupno. Kar je imel eden, so imeli vsi. Zdelo se ]lm Je potemtakem samo po sebi umevno, da so tudi mašo vsi skupno z mašnikom opravljali. *>bi]žno tako kot dandanes. Pozneje, ko se je ^era širila daleč po svetu, je prvotni občestveni počasi ponehaval. Pa je prišlo do tega, da je 111 pri mašah bil vsak bolj in bolj sam nase Navezan. Duhovnik zase, verniki pa po svoje, ka- kor je komu dalo verno srce. Nekateri so kar rožni venec molili ali pa samo očenaše. Sčasoma so se pa ljudje po vsem svetu spet začeli zavedati svoje občestvene skupnosti in katoličani so spoznali, da je bil starodavni način maše dosti boljši, ker je ljudji bolj družil. Jožek: In ti si se nasmehnila, ko si se spomnila na te njegove besede? Zakaj? Babica: Ne na te besede. Si me spet sam zmotil, da še nisem povedala. Molči zdaj. Ko si nekateri niso dali nič dopovedati, je kaplan malo nejevoljen rekel: No, pa počakajte do leta 2,000. Če boste takrat mladim ljudem pripovedovali, da je nekoč duhovnik med mašo ljudem hrbet kazal in da mu je samo ministrant odgovarjal in to latinsko, vam bodo komaj mogli verjeti. Dokler se ljudje ne navadite na kaj novega, se vam zdi vse čudno, ko se navadite, je pa tisto čudno, kar je bilo poprej. Tako jih je osmešil in smejati se moram še danes. Jožek: Tisti gospod kaplan je menda že takrat v mislih poslušal najin pogovor, babica? Dobra ušesa je imel, ha, ha! Babica: Menda res. Zato sem se poprej sama zase nasmehnila. Zdaj se pa s tabo smejem: ha ha! Jožckc Jaz se ne bom nič več čudil. Smejal se bom pa zmerom, kadar se bom spominil, kaj vam je takrat povedal tisti gospod kaplan. Babica in Jožek: Ha ha ha! IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W. Kruli Erik Herbert Nuitbtumer, Petersham. Oče e>bert, mati Valerija r. Nadoh. Botrovala Alojz n Dominka Leven — 13. marca 1965. Marko Jožef M azora, Newtown. Oče Jože, ma-l’ trenda r. Clark. Botrovala Pavel Tonkli in Ei-e®n Sullivan — 1. aprila 1965. jj. John Hercog, Drummoyne. Oče Anton, mati ellsanda, r. Ampulis. Botrovala Mecislav in ^anda Vasilevskis — 10. aprila 1965. y Karolina Jožefina Renko, Rjrde. Oče Jože, ma-Antonija, r. Princ. Botrovala Emil in Vida Ka- — 18. aprila 1965. Helena Ivanka Zadravec, Annandale. Oče Šte-May, 1965 fan, mati, Helena r. Hojek. Botrovala Franc in Irena Magdič — 18, aprila 1965. Poroke Jože Mencigar, Večeslavci, in Vilma Novak, Otovci. Priči sta bila Anton Mencigar in Vid Strelec — 27. marca 1965. Anton Šajn, Knežak, in Anica Milavec, Mala Bukovica. Priči Stanko Bec in Ivanka Černe — 19. aprila 1965. Vsem najlepše čestitke in zvrhano mero božjega blagoslova! IBS Iz Slovenske Duhovniške Pisarne n.s.w. Tel. za p. Valerijana: FA 7044 Službe božje Nedelja 16. maja (tretja v mesecu): Leichhardt. sv. Jožef ob 10:30 Nedelja 23. maja (četrta v mesecu): Sydney, St. Patrick, ob 10:30 Villawood (Gurney Rd) ob 10:15 Nedelja 30. maja (PETA v mesecu): Leichhardt, SV. Jožef, ob 10:30 HAMILTON, NSW, ob 6. pop. Nedelja 6. junija (prva v mesecu, BINKOŠTNA) Blacktown (stana cerkev) ob 10:15 Croydon Park (sv. Janez)ob 10:30 Nedelja 13. junija (druga v mesecu, Sv. TROJICA) Sydney, St. Patrick, ob 10:30 POPOLDNE PROCESIJA SV. REŠNJEGA TELESA V MANLY-JU. VSI VABLJENI. Je v pričujoči številki še po- sebno opozorilo — namesto romanja. WOLLONGONG, slovenska služba božja ob 5. pop. v katedrali. IMELI SMO SV. MISIJON Ne more škoditi, še naredimo nekaj bilance o našem misijonu, ki smo ga imeli malo pred veliko nočjo. Zunanje in tehnične stvari v zvezi z misijonom sicer niso posebno važne, pa vendar so nekako ogledalo, če je misijon uspel ali ne. Ali je uspel? Na to vprašanje lahko damo različen odgovor. Odvisno je od tega, s kakšnega vidika govorimo o njem. Eno je gotovo: Če primerjamo število udeležencev s številom rojakov v Sjrdneyu in okolici, se ne moremo preveč pohvalno izraziti. Kot ena naših verskih prireditev pa je bila ta (razen božičnih polnočnic) doslej številčno najmočnejša. Toda rajši pustimo številke in statistik®' Poglejmo na misijon z druge strani. Treba priznati, da so se moški in ženske dosti dobrf udeleževali večernih misijonskih pobožnosti, l_e po glasno odgovarjali duhovniku med sv. mas® v slovenščini in pazljivo poslušali pridigarja. L® po je bilo videti oblegano spovednico in obhaji -no mizo. Številni so prišli k vsem pobožnosti!111’ niti ene niso zamudili, čeprav ni moglo biti brez žrtev. Dokaz, da so med nami rojaki, ki so r* zumell čas božjega obiskanja in so se odzvali cu milosti. Za take in druge, ki so vsaj nekaj večer«' prišli in opravili dobro spoved, sedaj velja: se držati narejenih sklepov! Drugi, ki niso P1**' dasi bi bili mogli, naj si vzamejo k srcu vabi' Poravnajte račune z Bogom v dobri vellikonocf" spovedi vsaj do 13, junija, ko s praznikom Pre*T> Trojice čas za to dolžnost poteče. Nam vsem pa gre opomin: Molimo drug drugega! Krščanska ljubezen in narodna zave nas k temu sili. Letošnji misijon naj pa nikak°r ne bo — zadnji! NAŠE PRAZNOVANJE VELIKE NOČI Poznalo se je, da je bil malo poprej sv. 1,11 sij on. Kleni govori p. Odila so marsikoga pretr®s li in ga zbudili iz duhovnega spanja. Spoved vanja smo imeli za praznike manj kot navad110, obhajil pa toliko več. Obredi velikonočne vigilije od sobote na ne- del jo so bili za nas novost. Tudi za cerkev Brigite na Miller’s Pointu mnogi še niso ve' Kljub vsemu se je nabralo vernikov blizu del1' St«' Kolikor vem, so vsi čutili, da je bila pobozn velikonočne vigilije zanje veliko duhovno dožive je. Ni dvoma, da bo prihodnje leto udeležba H1110 go obilnejša. Prisrčna hvala vsem, ki ste kakorkoli s° lovali pri misijonu in praznovanju velike Ne moreni si kaj, da se ne bi posebej zahvali' e Klakočerju, našemu zvestemu organistu, in nje?0 vim pevcem in zbora “Škrjanček”. Bog obilno P° TELOVA PROCESIJA V MANLY-ju Vršila se bo letos na praznik PRESV. TROJICE v nedeljo 13, junija popoldne. (Sv. An^f letos ni v koledarju, pa boste Toneti in Tonc- lahko krasno godovali z udeležbo pri procesij1 Za procesijo se bomo zbrali ob 2. uri p®P- znanem Vivian Street, Manly, pod velikim P (j lopjem semenišča. Bo pa samo procesija, ,o 19$ IZ POPOTNE TORBE Dr. I. Mikula CANBERKA S SVOJIM “SATELITOM” Queenbeyan sili iz popotne torbe. Obiski slovenskega duhovnika se vrstijo mesečno, dela je tam Za obširno župnijo. Tudi s slovensko šolo smo že Preko začetka; da se iz mesečne razvije v tedensko, treba požrtvovalne učiteljice. Dober vpliv s°le poživlja našo božjo službo, ko otroci prepevajo in molijo z odraslimi kot družina božja. Za Jožefovo nas je postna tridnevnica prip-'avila za praznovanje velike noči. Na belo nedeljo je slovesna aleluja zaorila povezana z našimi Castit]jivimi pesmimi vstajenja, ki so se lepo po-'ezavale z novim obredom slovenskega maševa-n'a- Materinski dan nas bo spet zbral ob božjem maše. K maši seveda pojdemo že dopoldne Po navadi. Naša bo tisti dan pri sv. Patricku (druga nedelja v mesecu). Naša udeležba pri procesiji bo veljala tudi za naše jesensko romanje. Pridite v velikem številu! °sebej nekaj točk v “okvirju”: 1. Vabljeni vsi rojaki iz Sydneya in okolice. Naj nas ne bo samo peščica, izkažimo Se kot veren narod, zvest Bogu in Jezusu v sv. Rešnjem Telesu! 2. Lepo prosim, pripeljite otroke, ki so 'etos prejeli prvo sv. obhajilo ali birmo: Maj Pridejo v oblekah od tistega dne! 3. Pokažejo naj se gotovo vse dosegljive narodne noše! Če lastnik ali lastnica sama ne moreta priti, posodita jo komu drugemu! Trdno upam, da bomo tudi v tem pogledu I 'etos napravili dober korak naprej. y. Torej: Na svidenje v nedeljo 13, junija na *v*an Street, Manly, ob dveh popoldne! — če Prevoz nimate drugega sredstva: od vseh far-. n cerkva bodo vozili posebni busi. — P. Valeriju. oltarju in naši šmarnični Mariji Pomagaj v stari cerkvici, ki nam bo kmalu pretesna, če bodo verniki še bolj pridno prihajali. . . Hvala Bogu, mladim staršem naraščaja ne zmanjkuje. V novi cerkvi v Watsonu smo imeli 20.3. prvi krst. Krščena je bila Zorica Marija Črep, rojena kot prvorojenka Slavka in Marije r. Radovič. Botra sta Aleks in Sabina Sklepič. — Naš drugi krst v farmi cerkvi v Dicksonu smo izvršili isto nedeljo. Krščena je bila Lilijana Olga Eški-nja, rojena kot tretje dete Milivoja in Lilijane r. Rolih. Botrovala sta Stanko in Tončka Herič. — Za vse vesele dogodke in krste, ki se letos obetajo : “Bilo srečno—Bog daj i1” “Majniški izlet”, trajajoč menda celo leto, je nastopila družina Ivana in Marije Urbas na krasnem brodu “Galileo”. Oni in vsi naši drugi izletniki po vodi ali po zraku naj se v slovenski domovini počutijo srečne in naj osvežijo ter ojačijo sorodstvene in prijateljske vezi! Pri božji službi v domači cerkvi naj se navzamejo svežega verskega duha in obnovijo v cerkvenem petju, da bodo poplemenitili naše cerkvene ljudske zbore! ANZAC — parada se je z miroljubnim vojaškim sijajem prvič vršila na ogromnem slavnostnem trgu pred vojnim spomenikom in muzejem. Slavnostna, dostojna, svečana, kot jo zaslužijo padli in še živi bojevniki ter zvezna prestolnica, se je parada razvijala v prelepem okviru pobeljenih grebenov Snowy Mountains, temnih hribov okoli Canberre, ob nežnih bregovih mirnega novega jezera, obžarjena od dobrohotnih zlatih sončnih žarkov poslavljajočega se poletja. Da je bil prisoten vojvoda Filip, bi gotovo novinarjem v Londonu ne dopovedoval, da je Canberre “brez duše”. Pa smo res čudno okoreli, in zastareli! Čim se pojavi v umetnosti, cerkveni in bogoslužni dejavnosti, v narodnem, političnem ustroju kaj novega, neprivajenega, samoniklega, stopimo takoj na plan z odklonilno obsodbo: je “brez duše”, brez značaja, brez trajnega obstanka. . . Osebno povedano: Canberra, moderno zasnovana in v izgradnji stoječa, je prav lepo mesto, polna vrtov, za nas skromneže razkošno potratna. Toda zanamci nam bodo hvaležni za vso potrato, ko se bo sijajne Canberre začela oprijemati “starinska duša” ali patina ali mah v spremstvu glodajoče- (Dalje str. 159) NEW SOUTH WALES Albury. — List MISLI imam zmerom rada in sem ga vsak mesec znova vesela. Najprej zato, ker je slovenski. Potem pa zato, ker je naš tisk zares za mnoge med nami edina redna vez, ki nas v naši razkropljenosti povezuje. Kaj bi mi “podeželski ljudje” vedeli, kaj se godi v Sydneyu, Melbournu in drugod, če bi ne imeli slovenskega tiska tudi v Avstraliji? Moram pa k temu nekaj pripomniti, kar se tiče poleg mnogih drugih tudi mene. Mislim,da po večini prejemniki MISLI radi beremo list in ga prej ali slej tudi plačamo. Ne pomislimo pa, da s tem še nismo opravili vse dolžnosti do njega. Če nam je na tem, da nas list povezuje in se po njem med seboj seznanjamo, moramo tudi dopisovati vanj. Vsa čast in priznanje tistim pridnim in rednim, ki nam napišejo kaj zabavnega ali poučnega, moralo bi pa biti dosti več takih. Pod naslovom KRIŽEM, se mi zdi, ponehavajo dopisi iz naselbin, le najbolj pridni se še oglašajo: Janez Primožič, I. Burnik. Marija N., Pepe Metulj itd. Bog jih živi! Pozdrav vsem! — Ivanka Študent. Granville. — Nihče ni odgovoril na vprašanje Marije N. v Melbournu, kako bi se moral pisati slovenski človek, da bi bilo njegovo ime vedno na zadnjem mestu v kartoteki. Bom pa jaz poskusila. Zdi se mi, da bi se moral pisati Žuluj. Naj pa Marija N. pove, e sem zadela. Pozdrav vsem. — Milka Stanič PRIPOMBA. — Tudi urednik je ugibal, pa je drugače uganil, če bi se pisal žvužič, bi moral Žuluj le biti pred njim. Težko si pa mislim ime, ki bi moralo priti za žvužicem. No, bomo videli, kaj bo rekla Marija N. — Ur. Wollongong. — Kadarkoli sežem po novi knjigi, se mi z njo odpira nov pogled v življenje. Tako sem segel po novem ZBORNIKU Svobodne Slovenije. V njem sem našel res lep prikaz mišljenja slovenske inteligence v svobodnem svetu in njene dejavnosti. Pomislil sem nazaj v leto 1945, ko so nam mladim doma toliko črnili rakcijonarje, kot so imenovali slovenske nasprotnike komunizma. V tujini imam možnost — in prav posebno ob branju tega ZBORNIKA — z druge strani presojati dogodke v tistih usodnih časih našega naroda. • ZBORNIKOVI anketi: “Kaj mislim o komunizmu”, najdem popoln odmev tega, kar je bilo mojih mislih, odkar sem komunizem spoznal, ne je povojna doba predelala iz kmeta v kljucav ničarja in to sem tudi tu v Avstraliji. Toda J82 sem v svoji duši kmet in to ostanem. Po mejenl prepričanju je še vedno kmet steber družbe. lejmo kar tukaj v Avstraliji. Kultiviranje kon >' nenta se je začelo z obdelovanjem zemlje. V okolici kraja Kiama blizu Wollongonga še danes V1 dite kamenite ograje, ki so jih konvikti nare ob čiščenju zemlje za pašnike. Pri nas doma S pa komunisti potisnili gospodarstvo v tako zab do, da so ob njej ubupali najboljši gospodarji n kmetijah. Stalno menjajoče se metode, refoOV uredbe in vedno večji davki so kmeta privedli popolnega zloma. Partizanska “zmaga” obstoji tem, da so svoje ljudi uničevali ali jih izgnali- V nes po 20 letih je že opažati, da sami čutijo zg1^ šenost svojih načrtov, pa več ne vedo ne kod^ kam. Za tako težko zaželene devize se zanaS®c na pomoč izseljencev. Ne zavedajo se, da se vize delajo ob pametnem obdelovanju zemlje-jih hodijo iskat k nam, svojim tako očrnjen1 nasprotnikom v tujem svetu, tako opljuvane “kapitalističnem”, še Hruščev se je v zadnje ^ času učil kmetovanja na Danskem. Kdaj bodo s venski komunisti spoznali, kako se najhitreje ^ pravi “suša” v izpraznjenih blagajnah? — ^,r Škofič. IGRA: RAZVALINA ŽIVLJEN^ Oglas str. 143 Concord. — Sem bral, da v Ameriki ne ustanavlja superkatoliško organizacijo, ki ® imeti pri mašah in drugih molitvah v cerkvi po starem”. Imena organizacije si nisem zaFJlf. nil, znano je menda pod začetnicami STP. ali ^ kaj takega. Na to sem se spomnil, ko sem t>r® , zadnjih MISLTH pismo tistega anonimca iz neya. Priporočil bi mu, naj tudi on ustanovi 1 ^ organizacijo. Naslov naj ji da tak: BoKaKoPa-je na kratko za: Bolj katoliški kot papež. * mu veliko uspeha, za člana pa mene ne bo d° — Pepe Metulj. OUEENSLAND Laidlejr. — Naj se spet enkrat malo oglasim, *aJ se že dolgo nisem. Zahvaliti se moram za oba 18ta> ki nam jih pošiljate, Ave Maria in Misli. V °beh je veliko lepega branja. O Mariji že tako °dnekdaj rada berem vse, kar dobim. Dobila sem na Primer tudi knjigo Tri božje poti in nisem riogla nehati, dokler nisem prebrala. V MISLIH pa Posebno rada berem iz Popotne torbe misijo-narja dr. Mikula. Zelo zanimivo piše in nas sez-^anja z drugimi rojaki po Avstraliji. Midva z mo-2er|i Antonom zelo želiva, da bi MISLI dolgo os-a‘e in bile vedno tako zanimive. Meni se zdi, da Je vsaka številka boljša od prejšnje. Zlasti mi starši, ki ne znamo dosti angleščine, si želimo še ^®liko let izhajanja tega lista. Sprejmite najlep-S| Pozdrav- — Ana Kustec. Brubane. — Preko sorodnice, nekdanje ur-*ulinske učiteljice v Škofji Loki, sem prejel nas-e(*nje poročilo in prošnjo: Pri Sv. Križu ob Krki Gorjanci, sedaj preimenovanem v “Pobočje”, 2uPnikuje g. Janko Kocjančič. Fara je silno siromašna, cerkev v slabem stanju, župnik bi rad po-Pravil cerkveno streho in orgle. Zbira darove, pa ran> ne morejo dovolj zbrati. Obrača se na ^°Jake jz SVoje fare ali okolice, ki so v tujini, . a_ bi načrt podprli. Vsak najmanjši dar bo hva-zn° sprejet. — Podpisani je pripravljen spre-^ati darove in odposlati. Enako urednik MIS-' L a bo položen temelj naprošeni zbirki, sem ozil v ta namen na stran iz svojega prva dva v “ta. Kdo bo prvi priložil svoje? — Janez Primo-llc> 39 Dickenson St., Carina, Brisbane, Qld. I^TORIA Patcoe Vale. — Naprijetno me je zadelo, ko V zat*nJ’ številki videl pod napisom Z VSEH Sj . V “Iz Trnovega na Krasu.” Pa naj bo, saj kislim, da kraja ni urednik tako krstil. Kdor ■p ^e> prav gotovo ni bil nikoli tam. če bi rekel: n°v° Pod Krasom, bi bilo gotovo bolj primerno. J bi rekli ljubljanski Trnovčani, če bi kdo o nji-r.,]e.m kraju zapisal: Trnovo na Barju? Včasih so Trnovo pri Ilirski Bistrici. Po novem je pa a samo I Ilirska Bistrica, ki je na račun Trno- dob Ver>ci, Mišu, , ra in verna družina, vseskozi zavedni Slo- Moonee Pond*. — Lepo se zahvalim za redno pišljanje MISLI. Vsak mesec jih težko čakam. Ko jih preberem, bi že rada brala naslednje, pa moram čakati nanje cel mesec. Pa še kaj drugega! Čudno se mi zdi, da ljudje venomer tožijo, da jim gre slabo. Saj smo vendar prišli v Avstralijo brez vsega, ne moremo kmalu priti na zeleno vejo. Vsak si seveda želi, da bi bil čimprej pod svojo streho, seveda tudi plačano. Tako gotovo tudi duhovnik. Pa duhovnik ne zida le zase, cerkev bo za vse Slovence. Zato se ne dajmo preveč prositi, darujmo vsak po svojih možnostih, da bomo prej hodili k maši v lastno cerkev. In ne pozabite priti k igri v soboto 29. maja. Bo zelo lepa in vse bridkosti boste pozabili tisti večer. Na svidenje vsem! —Marja Uriič. St. Kilda. — Oprostite moji zamudi glede poravnave naročnine za MISLI. Za list sem zvedel kmalu po prihodu v Avstralijo, ko nas je v Mat-ravilnu obiskal v hostelu p. Valerijan Jenko iz Sydneya. Obiska smo bili zelo veseli. Potem smo se selili v Viktorijo, pa tu sem imel “smolo” Poškodoval sem se pri delu, ko sem padel z lestve. Hvala Bogu, sedaj je že vse dobro in za naprej hočem biti med rednimi plačniki lista MISLI. Iskreno podravlja Ivan Marin. \VESTERN AUSTRALIA mend p Postala mesto. Brlekovo družino sem dobro kih*18*’ sevec*a v sestavku omenjenih treh veli-dob*0* ne> ker so bili zdoma. Toda mlajše tri prav ra(.ro; Bili so polbratje prvim, ker je bil oče dvak-°Xenjen. Bili so dobri pevci na koru, posebna krasnim altom, brata pa basista. Kako li žase imaj°> mi ni znano. Vem, da so bi- Belmont. — K vsoti za naročnino prilagam skromen dar za cerkev v Melbournu. Želim, da bi mogel kmalu v bodočnosti obiskati novozgrajeno cerkev in tudi Lurško votlino poleg nje. Pred 12 leti me je ladja pripeljala v Avstralijo in smo se ustavili v Melbournu. Od tam sem potem odpotoval v Perth, toda zmerom čutim, da bi moral Melbourne biti moj “drugi rojstni kraj.” Ko berem o ljudeh in dejavnostih tam, me zmerom nekaj vleče tja. Zdi se mi, da je Melbourne tudi narodnostno zelo razgiban. Naj bo lepo pozdravljen! — Poseben pozdrav tudi našemu g. dr. Mi-kuli. Že dolgo ni nič napisal o “sončni Zapadni Avstraliji”, le kdaj misli spet priti med nas? Podoba je, da ga je vzhodna stran našega kontinenta popolnoma vase potegnila. Škoda! — Maks Namestnik. Pripomba: Prav te dni je “zaželeni” gospod odpotoval proti Perthu. Le dobro si ga oglejte in naslišite. Pojejte ga pa nikar, zakaj tudi tu na vzhodu ga radi vidimo in slišimo. — Ur. Jože Grilj. May, 1965 VNEBOHOD GOSPODOV Zapovedan praznik v četrtek 27. maja.-t- Posebne službe božje za Slovence ne bo, po"^ vseh cerkvah v vaši bližini bodo tudi večerne" sv. maše. Poizvedite in in se ene udeležite!" DRUŠTVO SYDNEY AKCIJA ZA DOM — ODPRTO PISMO Draga rojak in rojakinja:— Vem, razočarana bosta. Pričakujeta, da se bo v neslednji vrstici bralo: Naša Akcija je že dosegla naslednji mejnik na svoji poti, ima namreč že 2,000 funtov v blagajni. Tako bi želela vidva brati, jaz bi pa še bolj želel tako zapisati. Ker tega ne morem, sem hudo razočaran — z vama vred. Le zakaj je prišlo do tega razočaranja? Če hočemo biti odkriti, si bomo priznali, da zato. ker sta vidva pozabila poslati tiste funte, ki sem jih pretekli mesec “žical” od vaju. Upam, da bo odslej boljše in to bo ozdravilo vse razočaranje, vse bolečine. Nekaj lepega se obeta za soboto 29. maja v prid naši Akciji. VESEL VEČER S PLESOM bomo takrat imeli na ladji. Izvolili bomo kraljico večera in slovenskega Neptuna. Predsednik društva Jože Čuješ bo prevzel in vodil velik del prija£ne zabave. Vstopnice so dosegljive samo na rezervacijo, ki jo mora spremljati plačilo. Ladja ni velika i*1 more sprejeti le omejeno število udeležencev. Ne odlašajte z nabavo vstopnic! Lahko jih boste dobili osebno v soboto 22. maja pri igri RAZVA LINA ŽIVLJENJA v Paddingtonu, lahko pa tudi po telefonu pri podpisanem, ali pa pri p. Va-lerijanu in Vinku Ovijaču. Nikar ne zamudite te prijetne vožnje širom P° Sydney Harbourju! Godba se za ta večer posebej pripravlja, veseli je boste. Tudi za vse drU' go je preskrbljeno: jedača, pijača itd. Na svidenje!’ Finančno stanje Akcije izkazuje vsoto£1300' 16-9. Zahvala gre v prvi vrsti p. Valerijanu, ki J* od dohodkov Karitas prireditve odstopil AkciJ1 £ 91-0-0. Iskrena hvala! Nadalje so dali po £1: L. Košorok, J. Čuješ, A* Poršek, p. Valerijan, A. Brežnik, R. Brežnik, ^' Valenčič, V. Ferfolja, J. Cetin; po 10 šil: A. Vodopivec, V. Ovijač, I. Koželj in L. Mozetič. Vidita, draga rojak in rojakinja, nekaj lePe' ga sodelovanja le imamo. Če ne napredujemo P° skokih, po korakih pa vendar. Zato zaupno čakain0 tudi na tiste funte, ki sem vama govoril o njin pretekli mesec. Za naš naslov gotovo vesta, pa n8,) bo spet povedano: SDS AKCIJA ZA DOM, So* 122, P.O. Paddington, NSW. Pozdrav! Vdani Rudi Brežnik ... mesta na deželi, kot mi je pravil. Prišel pa je, “da me spet vidi, se mi zahvali za takratno pomoč in mi vrne takratni začetni dar. “Res je segel v denarnico in mi dal sedem funtov. Po tolikih letih! Bil sem prijetno presenečen in vesel. Ne toliko za vrnitev denarja, ki sem ga že zdavnaj pozabil, bolj ob dejstvu, da mi po tolikih letih oseba pokaže hvaležnost . . . Povabil sem ga na kosilo, potem pa sva se poslovila. Sedem funtov več za cerkev. . . Neslednji dan pa spet pozvoni naš hišni zvonec. Ko odprem vrata, najdem pred njimi istega fanta. Bil je fletno okajen in predno sva se pozdravila, mi je v eni sapi povedal: “Vse sem zapravil in niti nimam dovolj, da bi se peljal domov. Vrnite mi tiste funte. . Prijetno presenečenje prejšnjega dne se ie spremenilo v čudne občutke. Kaj sem hotel: vrn sem mu denar z nasvetom, naj gre naravnost na postajo, sicer bo revež zapravil še to in šel re> peš domov. Odšel je. Me res zanima, če je spre jel moj nasvet. . . Upam, da fant ni pričakoval od mene še 0 resti, ko sem mu hranil en dan in eno noč tis* sedem funtov. . . MODROST V PREGOVORIH Osel gre le enkrat na led. Bedak zna več vprašati, kakor deset modrijan odgovorit1’ Ovca cela, volk pa sit, oboje res ne more bit. Kdor nima v glavi, naj ne tišči na visoko. Pes, ki molči in nič ne laja, globoko zobe zasaj®’ Dobro orodje je pol mojstra. 12 POPOTNE str. 155 ga zoba časa. No, tedaj bo Avstraliji že prav malo n'ar smešno — poraznih kritik iz Evrope, Kanade Azije! šla bo svojo pot, gledala bo v svet skozi fstne oči, uveljala se bo v sožitju narodov in ■“‘Sternov na sebi prikladen način. Naslanjala se na jačje prijatelje. Canberra “brez duše” bo ^aSor ti! Duša in srce vse Avstralije moreš pos-ako bodo le vsi Canberčani poplemenitili sv°je duše v Bogu. Za ta vzvišeni cilj se izplača ^Sak napor, pa tudi vsaka denarna žrtev, ki jo °mo doprinesli za novo katoliško katedralo, biser anberre, vsenarodno svetišče! Knowy in Riverina. Vse poti vodijo v Rim, pa , 1 v Canberro in zopet ven iz nje. Najprej pre- .0 Coonie v Snowy Mountains, kjer se je vrtanje In sestreljanje prevalilo na južno stran. Tam je Sec*aj novo taborišče Jindabyne, poseljeno tudi z "'togimi našimi fanti. Z ogromnim nasipom bodo Zajezili Snowy River, da bo preplavil vso divno 'no in stari Jindabyne do vrha cerkvice na Klar bVn. atlcu. . . Zato že nastaja novi, moderni Jinda-ne, turistično mesto na vzvišenem pobočju . . . ,^a»i vodita naša krdela naša moža Romeo Iskra Pavle Kersikla, oba vedno budna in priprav-ena pomagati našim do trdega dela in dobrega zaslužka. Morda čez leto se bo stara naselbina že potapljala v sinjih valovih ogromnega jezera in po njem bo bliz’ Kosciuska motorni čolnič plaval. . . V poslavljajoči se cerkvici na klancu smo obhajali božjo službo. Lepo so se uvrščale v slovenske mašne molitve naše štiri družine: polnoštevilno zbrani Iskrovi, Pavletkovi, Stražiščarjevi in Žagarjevi, vsi blagoslovljeni in srečni z mladim zarodom. Na sam lanski božič je bil tu krščen prvorojenček Romejev in Tončkin r. Zoretič — nadebudni Romeo Iskra. Botrovala sta Nikola in Darinka Zoretič. Romeo je posebno naročal pozdrave vsem svojim prijateljem in povabilo na obisk. Tudi sam pošepetam, da obilne gostoljubnosti gospodinje Tončke ne bo pogrešal, kdor se zateče pod Romejov krov. Kjer je dosti dela, tudi jela ne primanjkuje. Za svežo “poplavo” pa skrbi bližnji moderni hotel, kateremu so napovedale ženske neuspešen boj. . . V Isiand Bend me je peljal Romeo. Tam se delo že zaključuje. V povečani, prenovljeni planinski cerkvi smo obhajali z našimi fanti zborno slovensko mašo in fantje so odgovarjali tako skladno, glasno in navdušeno, kot še nikjer drugod. O da bi jih bili slišali vsi Slovenci širom Avstralije, da bi dobri zgled potegnil za seboj vse, ki le molčijo ali pa komaj mrmrajo — pa gotovo ne v samem strahu božjem! (Dalje drugič.) Nova cerkev: Khancoban, Snowy STROKOVNO IZVEŽBANI DELAVCI AVSTRALIJA NUJNO POTREBUJE' strokovno izvežbanih delavcev, ker se jih letno priglasi okoli deset tisoč premalo. Dovolj pa je tudi mladih ljudi, ki so zamudili priliko, da bi izučili v kaki strok ali pa so morali učno dobo prekiniti; zlasti med priseljenci jih je dosti, ki bridko občutijo in obžalujejo, da nimajo priučenega poklica. Tej potrebi in zamudi je hotela odpomoči vlada. Zvezni minister za delo McMahon je sam dal vsa potrebna pojasnila: Zvezna vlada financira šestmesečno užno dobo vajencem, starim 20 in več let, jim nudi vse potrebne knjige in krije stroške za preživljanje, brez ozira na to, ali imajo zrelostno spričevalo (Leaving Certificate) ali ne. Mora pa delodajalec obljubiti, da bo po polletnem šolanju na državne stroške sprejel svojega vajenca vsaj za dve leti zopet v službo, kjer bo delal pod strokovnim nadzorstvom in za polno plačo. “Imamo 20 služb na razpolago za vsakega> ki bi se rad posvetil elektromehaniki, kovinarski ali gradbeni industriji za motorje in prevozna sredstva”. Pa tudi gradbeni podjetniki (zlasti v Canberri) iščejo strokovno izvežbanih zidarjem mizarjev, pleskarjev, inštalaterjev. Vsako leto je treba 30.000 strokovno izvei-banih delovnih moči več. Zadnji dve leti, odkar ta vladni načrt posluje, se jih je pa priglasilo ]-e 20.000 letno. To leto bo migriralo 18.000 kovinar-jev v Avstralijo, da se široka luknja vsaj deloma zamaši. Torej, fantje, možje, pa tudi mlajše ženska niformirajte se, čim čitate ta članek, pri svoji delodajalcih in strokovnih uradih ter delavski*1 unijah. Vsi zamudniki na plan, še imate dargoce-nih prilik dovolj! — Dr. I. Mikula NADALJNI DAROVI ZA SKLAD £ 4-0-0: Neimenovan, Vic. — £ 3-0-0: Jože Marinč. £ 2-0-0: Ivanka Študent; £ 1-0-0: Ivan Filipič, Štef£an Toplak Slavko Drezga, Danilo Volk, Al. Korošec, Al. Žičkar, Tone Logar, Fr. Tomažič, Mih. Ropret, T. Klinar, P. Arlič, Ang. Dodič, A. Hodalj, L. Dejak, J. Burgar, Feliks Kovačič, J. Habor, Fr. Vravnik, St. Vatovec, Št. Boelckey, Tone Resnik, J. Klemenčič, Marjan Kocjan, J. Rotar, Ana Kuri, A. Čargo, I. Maurice, St. Ogrizek, P. Bižal, L. M. Martin, T. Vogrin, V. Koblar; £ 0-10-0: Fr. Komar, F. Plazer, E. Kodre M. Recek, M. Brkovec, Št. Šavle, Fr. Klun, Št. Baligač, J. Božič, Mara Tavčar, Ana Rener, J. Jurin, Alb. Škerlj, Zorka Kovačič, G. Marino-vič, Fr. Kovač, J. Breganti, A. Gjerek, Stane Bele, A. Cevec, Tilda Gilford, J. Kastelic, St. Šubic, J. Erpič, L. Furlanič, K. Meze, Jože Šanj, St. Fatur, V. Stojkovič, M. Uršič, I. Cetin, M. Adamič; Šil.6: Marija Lalič; til 5: Siliva Brajdih ZA P. PODER2AJA: £ 12-0-0 več Neimenovanih; £ 2-0-0: Angela Vrasich, Marija Geluk, Jože Marinč; £ 1-0-0: Štefan Boelckey, Ana Kustec, družina A. Šajn, Jože Pohlen; šil. 10 R. Bogateč. MESARSKA I. Burnik “Čitaj, čitaj, čitaj, piši, piši, piši . . . Če ne gre, izbriši! Zopet piši, kuj in tuhtaj, misli in se uči, išči fraze, najfinejše uporabljaj le izraze!" “Čitaj, čitaj, čitaj, piši rajši manj, tisto naj bo toliko bolj zrelo, sveže, krepko in veselo!” Za plačilo, ko si “suh”, pogreznjen VO&’ in ko več ne pesnikuješ, posmehljivo pater: "Primaruha, dobre dobre so klobds*’ salamensko napreduješ!” Urednikova pripomba: Pesem umetna, z žolčem posuta? Meni, bi menil, je posvečena. Čudno skrivnostno je osoljena, trpko ugibam: Poklon al klofuta? iz POROČILA O OBČNEM ZBORU “SLOVENSKO PRAVDE” “SLOVENSKA PRAVDA”, ki izdaja v Lon-“onu dobro znani KLIC TRIGLAVA, je imela le-0s v marcu svoj VI. redni občni zbor. Razpos-a je nato o občnem zboru “Poročilo za tisk”. * nJega povzamemo le nekaj odstavkov, ki uteg-®eJ° zanimati naše bralce. V skladu z resolucijami V. občnega zbora je IZvršni odbor Slovenske Pravde nadaljeval z ak-^Jami informiranja tuje javnosti o stanju v do-•ovini in o življenju slovenske manjšine v Avs-J' in Italiji, zlasti pa v zvezi s cerkvenim po-^>zajem na Koroškem. V septembru 1963 je Slo-D-ska Pravda priredila v Londonu seminar pod * °vom: “Kakšno politiko Zapada do Jugosla-•Je hočemo?” Precejšnje število povabljenih se semin, arJa ni udeležilo, ker so imeli pomisleke, z “i sedli za isto mizo z onimi, ki se politično ^ %mi ne strinjajo, čeprav ni imel seminar no- da bi njimi ]^e ^veze s politično ali organizacijsko oprede-°stjo. Intervjuje političnih osebnosti so nadela tili članki, ki so jih za Klic Triglava napisa-to povabljene osebnosti. Poročila o vpra-j. “srbizacije Slovenije” in vprašanje eko-skega izkoriščanja Slovenije s strani Beogra- da še nista bili pripravljeni za ta občni zbor, ker niso na razpolago vsi potrebni podatki in si je možno na podlagi posameznih vesti in glasov ustvariti zelo enostransko mišljenje.” Občni zbor je sprejel resolucijo, s katero je ustanovil TISKOVNO ZADRUGO KLICA TRIGLAVA kot samostojno ustanovo v okviru Slovenske Pravde”, za tiskanje lista. Občni zbor je sprejel resolucijo, ki priporoča izvršnemu odboru, naj prouči možnosti sodelovanja med vsemi demokratičnimi Slovenci zaradi zaščite slovenskih interesov, kjerkoli so ogroženi, in naj skuša pomirjevalno vplivati, če se med demokratičnimi Slovenci pojavijo spori, ki so posledica zaslepljenosti in prenagljenosti posameznikov. “Občni zbor je tudi sprejel resolucijo, ki pravi, da Slovenska Pravda izraža iskreno zadovoljstvo nad osebnimi stiki, ki so bili storjeni v domovini med katoliško in pravoslavno Cerkvijo; poudarja, da je to najboljša pot, ki vodi ne le do krščanskega zedinjenja, ampak tudi do medsebojnega sožitja južnoslovanskih narodov. . . da zavlada med njimi “božji mir”. v .« v v 'K ji »' ;*■ »' v :*■ ;*■ :*■ ;*■ :*■ jr >’ v ;* '»■ * v S X t®etja plošča zbora “triglav” P; "DARILNE POŠILJKE ;; Je izšla v Melbournu sredi septembra Vsebina : Štev. I. — Plesna glasba — Ko dan se v znava — Tam na vrtni gredi — Čutje me, cujte —_ Mornar — Tirolska polka. Štev. II. — Zborovske pesmi — Slovenija riška svita — žabja svatba — Kako srčno Q a se ljubila — Stoji, stoji Ljubljanca — pet na vasi. Cena plošči je £ 2-0-0 ^aHko dobite še tudi prvo in drugo ploščo Cena ista V prodaji jih imajo: P. Bazilij v Kew, *edništvo Slov. Vestnika in Vlado Trampuš ^>rchwood Ave., Fawkner, VIC. ^ Sydneyu: p. Valerijan Jenko, 66 Gordon St. Paddington. nakup se priporoča zbor TRIGLAV. .♦J >: >: >' >; >: >; >; >: >: >: >: K >: ^ živil in tehničnih predmetov (bicikle, moto- «► ;; cikle, mopede, radijske in televizijske aparate, *; frižiderje itd.) ZA SVOJCE V DOMOVINI pošilja tvrdka Stanislav Frank CITRUS A G- E N C Y 74 ROSEWATER TERRACE OTTOWAY, S.A. Telefon: 4 2777 Telefon: 4 2777 £ SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA — SO ZNAČILNOSTI NAŠEGA POSLOVANJA ■f Dr. J. KOCE A >1 ;♦; ;♦; > ;♦; :♦ >: >' >. | G.P.O. BOX 670. PERTH, W. A. :♦: £ 1. ČE HOČETE ZAJAMČENO, SOLIDNO IN HITRO POSTREŽBO GLEDE DARILNIH POŠILJK Z ŽIVILI, ZDRAVILI IN TEHNIČNIMI PREDMETI (RADIO APARATI, H MOTORNIMI KOLESI, BICIKLI ITD.) 2. ČE HOČETE DOBITI SEMKAJ SVOJO ZAROČENKO, SORODNIKA ITD. POVDAR-JAMO, DA IMA DR. KOCE PO TUKAJŠNJIH ZAKONSKIH PREDPISIH PRAVICO £ DAJATI INFORMACIJE GLEDE VPOKLICA OSEB V AVSTRALIJO. 3. ČE HOČETE PRAVILNE PREVODE SPRIČEVAL, DELAVSKIH KNJIŽIC, PO- §: OBLASTIL, TESTAMENTOV ITD. PRODAJAMO SLOVARJE IN VADNICE ANG- $ LEŠKEGA JEZIKA. J Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLLP, 65 Moncur St., Woollahra, N.S.W. :ti Tel. 32-4806 • * Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. VA H, 2 Kodre Str., St. Albans, Vic. Tel. 65-9378 PHOTO STUDIO N I K O L I T C H 108 Gertrude Street Fitzroy, N. 6, Melbourne, Vic. Se priporoča rojakom za naročanje fotografij vseh vrst: DRUŽINSKE ALBUME — POROKE — OTROKE — PORTRETE — ŠPORTNE SKUPINE — FOTOKOPIJE. Nevestam posojam poročne obleke po nizki ceni Telefon JA 5978