Obrati v kmetijskih zadrugah
Kmetijske zadruge, posebno   tov v kmetijskih  zadi-ugain je
pa splošne, stalno šdri.io svoje   znažlo v razdobju od leta 1952
dejavnosti  in  povefujejo  tudi   do 1955: Slevilo  obratov.   Stevilo  obra-
Kmetijski obradJ Industrija in predelava Trgovina  in  gostinstvo Obrt
Kmetdjski obrati (ekonomi-je, plemenilne pcxstaje, postaje za osemenjevaai^e in podobno) se čedalje bolj množijo. V primea-javi z letom 1952 se je število teh obratov skoraj za trikrat povečalo.
Povečuje se prav tako tudi fitevilo obratov industrije in predelave, posebno pa obratov za predelavo kmetijskib. pri-delkov, kakršni so: mlekame, žganiekuhi, izdelovalnice mar-melade, hladilnice, klavnice in podobno.
Ob kancu lota. 1955 so imele krnetiiske zadruge nekaj manj prodajaJn in branjarij, med-tem ko se gostinski ob.iekti po številu večipoma vzdržujejo na ravni prejšnjih let. Letos je pri zadrugah občutiti tež-njo, da bi se osvobodile go-stinskih obratov, pofiebno pa nerentabilndh, kar je popolno-ma pnavilno.
Sfevilo obrtnih delavnic se Je ob koncu leta 1955 znatno
zmanjšalo v pfimerjavl s prejšnjimi leti Zmanjšuje se število tistih obrtnih delavnic, ki nimajo neposredne zveze s kmetijbtvom, kakor so kroja-ške, frizerske, čevljarske in podobne delavnice, medtem ko sc povečuje število obrtnih delavnic, ki so potrebne kme-tijstvu (kolarske, kavaško -podkovalne, mehaničarake in druge).
Se vedno^pa se ne zmanjšu-je števiiio obratov tako imeno-vanih komunaJnih dejavnosti pri zadrugah, kakršni so: pe-karne, elekttične centrale, v» dovodj i-n podobno. Ob koncu leta 1955 je bilo pri kmetijskih zadrugah 518 nruajhnih elek-tričnih central in 788 pekarn. Veliko teh obratov posluje z iz-gubo, kar v mairsičem ovira zadmge, da bi bolj krepko za-jele kmetijsko proizvodnjo in predelavo kmetijskah pridel-kov.