Vsebina. Stran 1. Domovini. E. Gangl........................................................................33 2. Mladi brat. M. Zach....................................................................34 3. Pozdrav koroški mladini. J. B-j...........................................................35 4. Telovadba. E. Gangl. . ................................................................. 37 5. Telesna vzgoja. Dr. R. F..................................................................38 6. T. G. Мазагук — Sokol. R. Krivic..........................................................40 7. Sokollči z dežele. Bratec. Iros. (Dalje prihodnjič.)......................................41 8. Zgodovina telovadbe. J. Jeras. (Dalje prihodnjič.).................................... 46 Џ. Poglavje o alkoholu.......................................................................48 10. Poletno delo naraSčaja. J. B-j...........................................................50 11. Plavanje. N. Marolt. (Dalje prihodnjič.).................................................54 12. Tri telovadne igre s petjem. Dr. L. Pivko. . .....................................58 13. Glasnik..................................................................................61 „Sokoličtt izhaja v mesečnih zvezkih ter stane vse leto 24 K, pol leta 12 Ki posamezna številka 2 K 50 Vili-Na naročila brez istodobno vposlane naročnine se ne oziramo. Dopise je pošiljati na naslov: Uredništvo „ Sokolića “ (Sokolski Savez SHS) v Ljubljani, Narodni dom. Upravništvo je v ^Učiteljski tiskarni*, kamor je pošiljati tudi naročnino. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj v Ljubljani. . « * Tiska in zalaga Učiteljska tiskarna v Ljubljani. V^Ljubljani, junija 1920. Domovini. O, domovina, tebe se opleta ljubezen moj£, tebi le sem vdan! Kar zna telo, kar more duša vneta — ves tebi sem do smrti darovan! Bodočnosti se zarja ti obeta, od slutnje blage sem prevzet, močan ... Ob bratu brat stojimo brez trepeta, v srce gre volja, levja sila v dlan! O, vstani, pridi, doba zaželjena! Nič več pekla!... Na zemlji bodi raj! Od naše si krvi nam posvečena! In ko objame slave te sijaj, takrat ostane želja mi še ena: ti vase sprejmi me — pokoj mi daj! E. Gangl. M. ZACH: Mladi brat. zdravljen v našem čilem sokolskem krogu! Deležen boš našega dela in našega veselja, v Sokolu najdeš silo in zdravje, življenje in srečo, pouk in zabavo, bratsko ljubezen. Ti stopaš med sebi enake druge, ki hočejo kakor ti utrditi svoje zdravje in okrepiti svoje rame za življemski boj. Ne povzdiguj se nad ubožnejše druge, če si lepo oblečen; ne zaničuj jih zaradi tega, ker niso obiskovali šol zavoljo pomanjkanja sredstev, temveč poučuj jih in deli z njimi vse, kar si zvedel v šolah! Če si obrtnik in delavec, ne podcenjuj sebe in svojega dela, temveč glej, da se izkažeš v svojem delokrogu. V vsakem vadite.lju najdeš odkritosrčnega svetovalca in skrbnega očeta. Zato spoštuj in čislaj ga, zaupaj mu, rad ti bo svetoval v vsakem slučaiju odkritosrčno, ako boš sam odkritosrčen. Sledi pozorno razlagam posameznih vaj! Potrudi se, da izvedeš vse po svojih silah kar najlepše. Skuptiim vajam posvečaj vso pozornost, poveljem bodi poslušen, da pokažeš, da znaš samega sebe obvladati in da si razumel sokolsko disciplino. Pri prostem vežbanju izrabi prosti čas, ponavljaj, česar si se naučil v društvu, in potrudi se, da izvedeš vajo a© popolnosti. Pri vajah na orodju, kjer lahko prideš zaradi nepozornosti in nerodnosti do poškodb, poprosi vaditelja ali starejšega brata, da ti pomaga. Ako pripraviš orodje zase. ne pozabi, da le tudi tvoja dolžnost, pospraviti ga. Ne'vleci žimnic po tleh. da ne nastane i-iah v telovadnici! Sploh čuvaj skrbno društveno imetje! Telovadno orodje in telo drži v največji čistosti. Ljubi red! Obiskuj pridno telovadbo, ker tako dospeš do svojega cilja — do telesne zrelosti. Uživi se s celo dušo v sokolsko življenje. Izobražuj se! Glej, da si ohraniš svoje zdravje in zato ga ne kvari z lenuharenjem. Ozri se po dobri družbi, slabe družbe se ogibaj kot nesnage! Udeležuj se vseh društvenih podjetij in ne zametuj tega, kar so tvoji prijatelji storili v tvojo omiko. Bodi marljiv čitatelj društvene knjižnice, čitaj samo dobre knjige. O prečitanem premišljuj! Po svojih sredstvih si omisli tudi lastno majhno knjižnico. Udeležuj se pridno tudi društvenih predstav, kjer se razvedriš, najdeš zabavo in pouk, udeležuj se tudi poučnih izletov, in izprehodov v lastno korist! Štedi, bodi skromen ! Vsako leto pa z junaško čilostjo pokaži v javni telovadbi, da si zdrava mladika na mogočni veji sokolski! Kar si pri Sokolu dosegel, to uporabljaj v javnem življenju ! I. B-j: Pozdrav koroški mladini. alj Matjaž se je po dolgotrajnem spanju prebudil in z njim njegova vojska. Zašumeli so zeleni gozdi, zaječali so ogromni skladi tisočletnih velikanov, ki tvorijo mejo med nami in Koroško. Kralj Matjaž je zamahnil s svojo težko roko in razmaknile so se Karavanke. Prosta je pot med nami in vami. KoroSki mladini so se odprla vrata na jugu njene domovine, združila se je s svojimi brati. Po dolgih letih se je uresničila naša želja, ni je več moči, ki bi zadržala našo prirodno združitev. Vsi napori, vse Klevete naših sovražnikov se bodo odbili ob trdni naši zavesti, da smo si bratje po duhu, po jeziku. Ena je naša mati, ena naša domovina. Koroška mladina, ki si prvikrat prihitela med nas — med svoje brate — bodi pozdravljena! Tebi je doslej zaprt izhod na jug, ni Ti bilo usojeno, da spoznaš svoje brate tokraj Karavank. Tebi velja na? pozdrav! Hud je bil boj in dolgotrajen. Ni še končan, še se bijejo hrabre slovenske čete za zibelj slovenske domovine, za naš Korotan s trdo- vratnim sovražnikom, ki pa že omahuje. Toda trdna vera v zmago nas podžiga, ko vidimo Tebe, koroška mladina, naš up, naša bodočnost, med nami, ko slišimo Tvoj rodni jezik, ki priča, da se zavedaš svoje narodnosti, svoje govorice, ki ju ni moglo uničiti stoletno delo naših sovražnikov. Iz tisoč grl Ti kličemo: Dobro došla v slovenski prestolici — v beli Ljubljani, ki jo prvikrat svobodno in neovirano pozdravljaš. Dne 11. junija 1920 je bil zgodovinski dan za vso slovensko mladino, ko so prihiteli učenci in učenke koroških šol — 523 po številu — pod vodstvom ravnatelja boroveljske meščanske šole dr. Mišica v Ljubljano. Z zelenjem ovenčani posebni vlak, v katerem so se vozili mladi J izletniki, je že na zunaj kazal, da vozi zavedno mladino, zakaj iz vseh oken so plapolale slovenske trobojnice. Po postajah so pozdravljali šolarji mlade brate in sestre iz osvobojenega Korotana, hoteč s tem pokazati svoje veselje in navdušenje za oni del naše domovine, ki še vedno ni docela rešen iz suženjskih okov. Nadvse veličasten pa je bil sprejem v Ljubljani. Vsa ljubljanska mladina iz ljudskih in meščanskih šol, okoli 7000 jih je bilo — je pričakovala Korošce. Tvorila je špalir od „Evrope14 do glavnega kolodvora. Nepregledna množica občinstva se je zbrala pred kolodvorom in na peronu. Ko je privozil vlak na kolodvor, so iz tisoč grl zadoneli pozdravi: Živeli! Zdravo! Godba je zaigrala in brzo so se postavili mladi Korošci v vrste. Učenec ljubljanske meščanske šole Julij Mikota jih je pozdravil in nagovoril tako-le: Dragi bratje! Ko smo bili pri vas na Koroškem, ste nas sprejeli z odprtimi rokami. Niste govorili zakaj; ali vedeli smo: bratje smo vam. Danes ste vi tu in srce nam je polno: bratje ste nam. Mislili so pred tisoč leti in mislijo še danes, da nas ugonobe. Varajo se; mati slovenska je dala nam vsem isti jezik, isto slovensko srce. In to srce nevere ne pozna. Karavanke nas ne ločijo, družijo nas; preko njih gre zavest edin-stva in bratstva. Še več: Klicale so nam in nam kličejo še vedno v spomin, naj ne bomo malodušni. Saj je trdo kovala usoda onstran teh gora,, trdo je udarjala tujčeva peta; ali Slovenstvo še živi. Kakor so pred šestdesetimi leti navdušeni Korošci budili ves slovenski narod, tako prihaja še danes s Korotana veselo sporočilo: prišel bo še Slovenstvu svetel dan. Gosposvetsko polje, zibel našega naroda, še ni izgubljeno. Zatorej, bratje: iskreno pozdravljeni! Nato jih je pozdravila še učenka Jelica Debeljakova z navdušenim in toplim nagovorom. V Imenu „Glasbene Matice“ jih je pozdravil g. ravnatelj Hubad, v imenu ljubljanskega mesta pa g. magistratni svetnik Zarnik. Za iskrene pozdrave so se zahvalili učenki Sablačanova in Ferjančičeva, kmetski fant Ogris pa je v daljšem govoru pojasnil trpljenje Korošcev pod tujčevo peto in izrekel zahvalo Jugoslaviji, ki jih je osvobodila dolgotrajnega jerobstva. Mladega dečka iz Koroške je dvignil njegov učitelj na rame, in z donečim glasom je nazdravil beli Ljubljani. Z godbo na čelu se je razvila dolga povorka po ljubljanskih ulicah. Vsi ljubljanski šolarji so spremljali koroško mladino, ki je bila povsod navdušeno pozdravljena in opsipavana s cvetjem. Popoldne so si ogledali izletniki mesto in prisostvovali. „Trnjulčjci" v dramskem gledališču. Zvečer je odpljal vlak večino izletnikov domov, učenci in učenke boroveljske meščanske šole pa so ostali še v Ljubljani in priredili drugi dan koncert v Unionski dvorani. Pri nastopu na oder je občinstvo z velikim navdušenjem pozdravilo mlade Korošce. Zapeli so dvanajst koroških narodnih pesmi pod vod- \ / stvom svojega učitelja A. Šušteršiča. Da je koncert izvrsmo uspel, je pričalo navdušeno ploskanje zbranega občinstva, ki je zasedlo dvorano do zadnjega prostora, kakor že davno ne. Ljubljansko občinstvo je s tem pokazalo, kako mu je pri srcu naša sveta koroška zemlja. Viharnim pozdravom so se zahvaljevali mladi koroški pevci z mahanjem rok. Prijazno in srčno je bilo slovo od mladih prijateljev. Prepričani smo, da so odnesli najlepše spomine v svojo domovino. Bratje in sestre, stvorili ste ozke vezi med vami in nami, vezi, ki koreninijo v naših in vaših srcih in ki jih ni mogoče več uničiti, zato: na snidenje! E. GANGL: Telovadba. ajko sedi na vrtu v hladnici. Pred njim na mizi je knjiga. Vanjo je deček zatopljen. Ej, lepa knjiga mora biti to, zakaj Rajko vedno bolj sili do nje. Skoro se je že dotika z nosom. V hrbtu je sključen, s prsi se naslanja mizi ob rob. Bere in bere. Tedaj ga nekaj zbode v hrbtu. Z roko seže tjakaj in se malo pogladi, popraska, da prežene bolečino. A hipoma skoči izza mize, se zravna in pretegne. Domisli se nauka, ki ga je že tolikokrat čul doma in v šoli, da naj preblizu ne gleda v knjigo ali pisanko, ker to škoduje očem. Pa tudi preveč se ne sme sklanjati nad delom, da si ne pokvari zdrave in pokončne rasti mladega telesa. Rajko stopi iz hladnice na zeleno trato, ki je ležala ob njej tako lepa in vabljiva. Udari s peto ob peto, kakor je to vedno veleval učiteljev ukaz pri šolski telovadbi. Jasno in kratko zazveni dečkovo povelje: „Ena, dve — ena, dve!“ Sklanja se v pasu naprej, nazaj; vadi se v odročenju in priročenju; koraka sem, koraka tja, se giblje, obrača in kreta, da mu kri živahno zakroži po žilah, in da mu zdrava rdečica zagori v licih. Tako se osveži in okrepi in že namerava zopet stopiti v hladnico, da nadaljuje z branjem, kjer je prenehal. Tedaj se oglasi za njegovim hrbtom drobni glas triletne sestrice Milenke: „Glej, Rajko, tudi jaz telovadim!" Rajko postoji in se ozre po sestrici. Ta je stala na trati in je izkušala posnemati brata v telesnih vajah. „Ena, dve — ena, dve!“ šteje Rajko in se smeje nerodnim gibom mlade sestrice. A Rajkov smeh Milenke nič ne moti. Še bolj jo razvname, še bolj jo podžge v navdušenju do telovadbe- Maha z ročicami, se juna- ško prestopa, koraca, se suče in vrti, dokler ji ne poide moč in sapa, da se prevrne na mehka tla- Rajko zaploska in veselo zakliče: „Dobro, dobro, Milenka! Le naprej, le naprej!" Milenki prija bratova pohvala. Zakotali se po travi, se prekucne, preobrača kozolce — telovadi po svoje. Naposled obsedi. Vsa je razgreta v obrazu. Zdi se, kakor bi rdeča, živa rožica zacvetela na zeleni trati. „Tako še ti ne znaš telovaditi.11 reče Milenka vsa srečna. Smeje se od vsega srca, in Rajko se smeje z njo. DR. R. F.: Telesna vzgoja. olgoletna vojna je upropastila marsikatero rodovino, uibila je pa zlasti med mladino mnogo, mnogo nadebudnih fantov in deklet ter jih vrgla v vrtinec propalega svetovnega življenja, ki nam kaže mlade starce brez veselja do življenja, še manj do dela. Trpi-li posameznik, ni čudo, da ogrožajo škodljive vojne posledice tudi celoto — človeško družbo. Kako pogubno vpliva to razpoloženje na maso našega naroda, vidimo sleherni dan. Zato je prva dolžnost sokolske mladine, da se dvigne iz tega blata in vzljubi zopet vse dobro in lepo, vzrjubi domovino in svoj narod ter je pripravljena za blagor teh žrtvovati vse svoje moči, vse svoje delo, zakaj le v delu je spas in napredek našega naroda. Dolgo je bilo veljavno načeto, da zadostuje za praktično življenje kopica gotovih znanosti, ki jih dobiva sprejemljiva otroška duša v šolah, da za razvoj naroda zadostuje duševna in nravstvena vzgoja. Dejstva nas pa uče, da ostane duševna in nravstvena vzgoja nepopolna, ako ni duševno življenje sočasno dovolj izpopolnjeno in podprto z zadostnim telesnim razvojem, ako sočasno ne skrbimo za telo s telesno kulturo. Najboljše zrno ne vzkali in pogine na slabih tleh, v dobri zemlji in ob solnčnih žarkih pa rodi stoteren sad. Skrb za telo in zlasti skrb za telesni razvoj mladine postaja od dne do dne važnejša, pomen telesne vzgoje pojmujejo v vedno širših krogih; zavedamo se vedno jasneje, da spada telesna vzgoja kot važen činitelj v pojem kulture in da so v telesni vzgoji dani pogoji za lepši razvoj vsega naroda. Iz spoznanja, da je zdravje najdragocenejši človeški zaklad, sledi, da skrbimo za to, da si obdržimo za delo zdravo telo in zdravega duha. Je to v korist vsakemu posamezniku in glavni pogoj zdravega razvoja človeške družbe. Ako slabi družabni razvoj sedanje dobe posameznika in s tem tudi celoto, je neobhodno potrebno, da se uvrsti poleg vzgoje duha tudi vzgoja telesa, in sicer v vseh vrstah človeške družbe. Telesna vzgoja se mora raztezati na vse, v prvi vrsti pa na one, ki najbolj potrebujejo moči in zdravja, t. j. na mladino. Ves narod bo krepkejši, bodo-li posamezniki sposobnejši za produktivno delo. Zavoljo tega ne more biti smoter telesne vzgoje, vzgojiti moč posameznika do najvišje stopnje, t. j. v atletizem, kar je sicer mogoče le izjemno doseči; predvsem je treba skrbeti, da se okrepi zdravje in zviša telesna sposobnost sploh. Delovna zmožnost vsakega človeka je odvisna od vseh njegovih telesnih in duševnih zmožnosti, prirojenih in pridobljenih. Telesna vzgoja ne prinaša posamezniku novih vrednosti, temveč razvija delazmožnost vsega ustroja, krepi slabše dele, pomnožuje odpor proti boleznim in tako pretvarja vsakega posameznika v lepše bitje. Telesna vzgoja je dopolnilo duševne in nravstvene vzgoje, kar pomenja, da hočemo vzgojiti človeka v fizičnem in duševnem oziru; ne vzgajati samo duha, ne gojiti samo telesa, temveč vzgojiti celega človeka — dušo in telo. Telesna vzgoja naše mladine je zelo zanemarjena in skozi leta je bilo edino Sokolstvo, ki je vzgajalo svoj naraščaj po enotnem načrtu. V naših šolah se v tem oziru stori premalo in ta primanjkljaj hočemo nadomestiti v sokolskih društvih. Zato je nujno potrebno, da Sokolstvo posveti vso pozornost vzgoji naše mladine. Ideal Grkov — zdravje in moč, dobro in lepo — človek zlit v harmonično in svobodno bitje, je tudi naš cilj, ki hrepenimo po njem. Veliki smoter pa zahteva tudi velikih mož in trdne volje. Mnogo pa odvisi tudi od mladine same! Ves trud učiteljev in vaditeljev bo zaman, ako mladina sama ne sodeluje z veseljem in navdušenjem. Delo, ki ga opravljamo z veseljem, ima stokrat večji uspeh nego ono, ki ga izvršimo.z nevoljo. Zato te vabimo, mladina, pridi in posluži se prilike, ki ti jo nudi Sokolstvo, da boš pripravljena za težek in hud boj, ki te caka v poznejšem tvojem življenju. Živi trezno; boj se alkohola, ki ii je največ ji sovražnik! R. KRIVIC: T. G. Masaryk — Sokol. (K njegovi 70 letnici.) etos 7. marca je praznoval čehoslovaški narod in z njim vred vse zavedno Slovanstvo velik praznik: 70 letnico največjega, najbistrejšega Sokola, Sokola vseh Sokolov, T. G. Masaryka, prezidenta čehoslo-vaške republike. Kakor hitro je začel sedanji prezident naše bratske sokolske republike čehoslovaške javno delovati, je šlo vse njegovo delo za tem, da ustvari novega človeka. Kakšen bodi novi človek, to je oznanjal svojemu narodu od 1.1882. do svetovne vojne in mu 3 to predočuje še tudi danes. Novega človeka potrebuje doba. Novi ljudje moramo postati. Na • loge, ki nam jih daje naš čas v rešitev, so težke, zanje je treba mnogo moči, telesnih in duševnih. Krepko telo, zdrav duh, poštenost, delavnost, to vse mora biti v novem človeku združeno. S sokolsko idejo se ustvarja novi človek, ki bo kos današnjim težavnim nalogam. Sokolsko idejo je priznaval in priznava tudi T- G. Masaryk. Saj je bil dolgo vrsto let delaven član Sokola v Pragi in njegov redni telovadec. Gojil je tudi športe: veslanje, Lawntennis, velociped, lov, in še danes jaše na konju. Sploh je polagal Masary>k na telesno vzgojo veliko važnost že od vseh početkov svojega Javnega delovanja. L. 1889. je napisal visokošolskemu dijaštvu nekako navodilo za življenje, kjer ga poziva, da naj goji sabljanje (kot šport seveda), veslanje in drugo. „S tem se ohrani svežost, mladost in prijateljstvo, krepila bi se med mladino plemenita skupnost... Srečen, kdor je v mladosti mlad.“ L. 1909. je zopet govoril k mladini: „Ne samo delo, tudi odpočitek, zabava sta enako bistvena dela življenja. Tudi napredni človek hoče imeti zabavo, v kateri bi se kazal svobodnega človeka. Premišljujte o tem, kako se zabavati, učite se igrati in vstopite v Sokola, to se samo ob sebi razume, šport in telesna vzgoja sta kos socialne in telesne vzgoje. V telovadbi se vzgaja ljubezen do poštenosti in kreposti. V tem je pomen Sokolstva. Vaša naloga je, da to institucijo pripeljete k cilju." Telo se slabi z uživanjem alkohola. Zato je Masarvk vedno in povsod poudarjal potrebo abstinence, ne le delne, popolno abstinenco je zahteval. Doba, v kateri živimo, je težka, moramo zato jasno videti in gledati. Alkohol zatemnuje spoznavanje. Zato proč z alkoholom. Če hočemo, da postanemo značaji, se moramo alkoholu odreči. Masaryk ni ne pil, ne kadil od 1.1889. Svoje telo je okrepil s tem tako, da je mogel prenašati vse strašne napore medvojnega delovanja vkljub visoki starosti. i Poleg telesne vzgoje je treba skrbeti tudi za izobrazbo duha. Kl :r nima priložnosti pridobiti si šolske izobrazbe, naj čita lepe povesti, romane in pesmi- Masaryk vedno poudarja, da ima več znanja iz leposlovnih del kot iz znanstvenih, vendar je Masaryk eden najbolj izobraženih mož naše dobe. Izobrazbo so gojili tudi češki legionarji na Ruskem in v Masa-rykovem duhu se tudi v veliki češki armadi skrbi zato, da dobi vojak poleg vojnih vednosti tudi potrebne duševne izobrazbe. Novi človek mora biti pošten in delaven. Delavnost in poštenost se morata izkazovati v ljubezni do bližnjega. Ljubezen do bližnjega — to je demokracija. Te ni tam, kjer ni ljubezni, ljubezni ni, kjer ni medsebojnega spoštovanja. Največ storimo zase in za svoj narod ter za slovansko vzajemnost in za njen vidni izraz: za sokolsko misel, če sledimo Masaryku, najj-večjemu sokolskemu junaku Slovanstva. ^ГТТУУјГ j МЈјУ K 7 IROS: Sokolići z dežele. Bratec. ela slana je pokrila žirovsko dolino. Vsevprek se je videlo kakor tenka plast snega. Iz struge Sore se je kadila tenka meglica. Ledene sveče, ki so se naredile na vrhovju ob bregeh Sore, so se gledale v mrzli vodi. Izza Žirovskega vrha in Ooropeških hribov je pogledalo toplo pomladansko solnce. Daleč tja po dolini raztegnjena senca goropeških smrek se je. vedno bolj krčila. Čez polje se je videla jasno začrtana meja vsake posamezne smreke in končno vsega hriba. Na to stran proti hribu v senci sama slana, na ono stran slane zelen travnik in rosno polje. Njive so dihale rahlo sapo. Kmet je oral. Za plugom pa so vrane pobirale škodljiv mrčes. Lep dan je bil. Čeprav je padla slana, je večina žirovskih šolarjev hodila že bosa. Zaman so jim doma prigovarjale matere, naj se obujejo, da ne bodo kašljali. Nekaj jih' je šlo obutih, več pa bosih; nekateri so nesli čevlje na rami, samo da jim ni bilo treba prestavljati nerodnih vojaških zavržkov. Od vseh strani so se vsipali. Tam so šli posamič, tudi v gručah; postajali so, pa se zopet pognali v tek — tako povsod. Trije so prišli po Račevi doli, štirje pa od Stare vasi sem. Pred njimi in za njimi je šlo nekaj parov deklic. Mahale so s torbicami okrog sebe, si pripovedovale važne reči, kazale si zvezke pa stekle po beli cesti. Na mostu pred Žirmi so se sešli fantiči, ki so hodili navadno ločeni od deklic. Sami Sokoliči so bili. Oni, ki so prišli iz osojnih krajev, so imeli modrikasto lisaste noge. Mrzlo jutro jim je dalo tako barvo. Staro-vašci pa so nosili šinkavca na nosu. Toda nobeden izmed njih ni vedel, da je mrzlo. Pomenkovali so se precej glasno in živahno, a mudilo se ni nikomur, dasi je bila ura že precej čez pol osmo- Nič se niso dosti pozdravljali, ko so se sešli. Zdravo! reko le vaditelju; sami med sebof pa le v telovadnici, kadar se razidejo. Sploh so se včeraj popoldne razšli v lepem sporazumu in danes samo nadaljujejo, česar si včeraj še niso dopovedali. Tako so bili enih misli, da so Starovašci takoj vedeli, kaj se pogovarjajo Račevci, čeprav so se šele snidli. „Kako si rekel — kedaj?“ „Drugi mesec — v sredi ali pa proti koncu“, je pojasaijeval Govekarjev Julče. „Za domom, kaj ne!“ „Da, na Kopačevem travniku'4, so pritrdili drugi. „Kaj — kje, kedaj?“ je radovedno povpraševal Ovsenkov France, ki ga ni bilo včeraj popoldne pri telovadbi. „A, ja! Ti nič ne veš. Kje si bil včeraj popoldne?“ ga je prekinil Govekarjev Julče. „Nastopili bomo! Proste vaje. pa skok čez vrvco“, se je oglasil Šubicev Gojmir. „Nič mu ne pripoveduj, gotovo je spet žabe lovil. Dvakrat pride, potem ga spet trikrat ni“, je mimogrede razkladal Sedejev Ivan. „Saj mi je vseeno. Če nočete, pa nastopil ne bom“, jih je zavrnil Ovsenkov France. France je bil zelo neroden Snkolič. Pred poldrugim letom je prinesel od matere dovoljenje, da sme posečati telovadbo pri sokolskem naraščaju. Ves čas je bil vpisan, a zelo neredno je hodil. Kadar se mu je zljubilo, je prišel, kadar ne, ga ni nihče pregovoril. Kolikokrat se je pritoževal vaditelj: Ovsenka zopet ni, svaril: kaj misliš, France, ko si že zdaj tak nerednež. Opominjal ga je z lepo. z grdo, prepovedal mu vaditi na onem orodju, kjer je France najrajši telovadil, mu obljuboval, da se bo smel gugati na krogih, dokler bo hotel, samo tak naj bo kot drug;. Nič! sto besed ali nobena. Franceta se ni prijelo nič. Drugekrati pa bi naredil najmanjšemu vse, kar bi si oni izvolil. Tovariši so ga poznali in se niso dosti menili zanj, kadar je bil robatih besedij. France se je rad prepiral. Nič mu ni bilo hujšega, kot če mu ni maral kdo odgovarjati takrat, ko se je on želel prepirati. Govekarjev Julče je precej smel dečko- Nima daleč do sokolskega doma, točeni je in reden. Zato zna že mnogo prostih vaj in tudi na oiodju dobro telovadi, nakar je na tihem sam nase precej uono>en. Francetovega odgovora ni mogel požreti. Naglo se mu je odrezal: „Ali m;sliš, da brez tebe ne moremo nastopili ?“ France je postal zelen. Sape mu je zmanjkalo. Še drugi, ki so se pogovarjali, so utihnili. Pogledali so Julčka pa Franceta. Čutiii *o, da je Julče prav povedal, a vendar zelo trdo. Dobro so poznali oba bratca, zato so samo čakali, kaj bo. France je zabodel svoje sive oči in kuštrav obraz v Julčka ter se nagibal proti njemu. „Saj tudi France lahko nastopi," je prekinil Šubičev Gojmir, „samo h telovadbi naj redno hodi.“ Vsem je odleglo. Še Ovsenkov France je povesil glavo. „Da. vaditelj je rekel, da ne bo nihče nastopil, kdor ne bo redno hodil k telovadbi,“ se je oglasil Bahačev Dušan, ki je hodil v drugi razred. Da bi bil to rekel Govekarjev Julče, bi se France gotovo začel prepirati. Majhen paglavec z drugega razreda ga ni toliko razburil. Postrani ga je pogledal in zaničljivo zavrnil: „Čeprav!“ Tako čudno je spregovoril to, da so vsi razumeli kot bi rekel: čeprav je vaditelj dejal, jaz bom vseeno nastopil. In v resnici je bilo Francetu čisto drugače pri srcu kot je govoril trmast jezik. Velikokrat je zamudil telovadbo po lastni krivdi. Ob lepih .popoldneh ga ni prav nič mikalo iti v nezakurjeno telovadnico. Zidovje je bilo nremraženo in sapa se je videla iz nosu, ne le iz ust. Zunaj pa je sijalo solnce tako gorko. France je ob takih dneh majil vrbove palice in delal piščalke vseh vrst. Ene so bile velike, piskale so z nizkimi glasovi, druge so bile manjše in tenke; te so cvilile, da so človeka ušesa bolela. Kadar ni majil vrb, je po jarkih preganjal žabe. Če ga je vaditelj pokaral radi njegove zanikrnosti in izpraševal, če so mu žabe več kot sokolska ubogljivost, si ni nič hudega očital. Molčal je in si grizel ustnice, dokler ni šel v vrsto med druge. Eno dobro lastnost pa je imel tudi France, in v tej so bile skrite tudi druge. Lagal ni rad. Ni bil sicer popolnoma čist te grde slabosti, a veliko mu je moralo biti na kaki novi želji, da je zatajil resnico. Iz strahu je navadno ni. Dober korak je zaostal. Drugi so se menili, France pa ie premišljeval sam zase. „Sem šel za žabami včeraj popoldne, da. Pa sem tudi mleko nosil. Mati me je poslala. Če bi mi rekla, naj grem na Ledinico, bi šel tja. Tam bi ne lovil, saj tudi ni žab. Da bi zato ne smel nastopiti, ker sem mleko nosil,“ — nejevoljen je vzdignil glavo in slišal govoriti Dušana: „Pa bodo! Potočnik bo dal štiri mlaje, Petron štiri, Tinčka pa dva.“ „Z našimi konji jih bodo pripeljali,“ je pritrdil Modrijanov Milan. „Na našem travniku jih bodo pa zložili in obelili,'1 se je oglasil Dušan. „Vidva pa vse vesta, kaj ne?“ Ovsenkovemu Francetu je bilo odveč poslušati Bahačevega Dušana, ki je bil eden najmlajših med njimi. Dušan je res marsikaj vedel, česar se drugim še sanjalo ni. Kako ne bi? Njegov ata je bil načelnik Sokola. Vedno so prihajali k njemu telovdci in drugi Sokoli- Spraševali so ga in se pomenkovali o marsičem, kako naj napravijo in urede, da bo lepše. Dušan pa, ki drugače ni dosti povpraševal, kje je ata, ga je navadno vselej našel, kadar je z njim govoril kak Sokol. Kolikokrat ga je napodil ata prav z grdo, pa Dušan je šel okrog hiše in se za hlevom zopet počasi zmuzal okrog ogla. Radovednost ga je gnala, da je vlekel na ušesa. Drugi dan je Sokoličem oznanjeval novice. Zato se je Ovsenku odrezal: „Saj je ata rekel“. France je molčal, zakaj spomnil se je, da Dušan ve, kam mora itf po ključe, kadar je treba sokolski dom odpreti in še kaj drugega tudi ve. „Mi bomo šli bršljan iskat, pa smrečje k>mit“, je pripomnil Šubičev Gojmir. „Agm! Vaditelj je rekel. Takega z dolgimi trtami, pa da bo imel kaj jagod,“ so pritrdili drugi. „Kdaj ga boste šli iskat?“ je vpraševal Avsenkov France. „Vaditelj je rekel, da bo že povedal11, je odgovoril Sedejev Ivan čisto po pravici. Toda France ni bil zadovoljen s tem odgovorom. Želel je zvedeti kaj bolj natančnega. Ivan se je zopet menil s svojimi. „Tisti teden pred nastopom*1, se je oglasil Šubičev Gojmir. „Kedaj bo nastop ?“ je silil France- „Ne vem. Drugi mesec; v sredi meseca ali pa h koncu prav gotovo. Vidiš France, dolgo je še. Vse vaje se lahko navadiš. Dve smo vzeli, pa polovico tretje. Lahke so. Jaz sem se navadil dve v preteklem tednu, polovico tretje pa v pondeljek. Vidiš! Takole je druga.“ Gojmir je pričel mahati na desno in levo, zdaj v vzročenje, potem v odročenje, gibe rok so spremljali gibi nog in obračanje telesa sem in tja, pokleki in počepi ter izpadi, dokler ni bila vaja dovršena. Kazal je eno za drugo kar po cesti, dokler ni izvedel vseh. France je držal roke v žepu, se tresel in mirno gledal, kako si sledijo gibi. Drugi so bili že dober streljaj naprej. „Teciva!“ je rekel Gojmir. Pete so zapeketale po pomladanski cesti, torbe so jima opletale po hrbtu, a Francetu se ni ljubilo teči. Kmalu je zaostal, Šubic pa je tekel, dokler jih ni ujel. Francetu so zopet prišli na misel mlaji, lepo okrašeno telovadišče, smrečje in bršljan. Drugi naj po gozdu stikajo za zelenjavo, on pa naj bi ob Jezernici hodil za krotami — jedilnih žab že itak ni več — tega si ni mogel misliti. Na Julčkove in Dušanove marnje je pozabil, saj mu je Šubic govoril tako, kot je želelo njegovo srce, ki že prej ni bilo tako robato kot njegove besede. Sedaj pa je bilo naravnost тећко, pripravljeno storiti vse, samo da bo tudi on nastopil. „Ce bi šel v soboto k telovadbi. V sredo sem res zamudil, a sem šel mleko iskat. Mati me je poslala." Še nikoli ni tako razumel vaditeljevih besedi, zakaj se mora vsak opravičiti, če ga ni bilo k telovadbi. „Mati me je poslala mleko iskat; to mora biti opravičilo. V sredo se že nisem potepal.11 Take misli so se preganjale po Francetovi glavi. Natanko je vedel, kaj se pravi ubogati roditelje in kaj je potepanje. Spet se je spomnil na ona dva. „Julče in Dušan mi ne bosta prepovedovala nastopiti. Vaditelju povem, kot je bilo res in nastopil bom.“ Pogledal je za Šubičevim Gojmirom. Daleč naprej je bil v sredi gruče. Pogumno je odrinil torbo z desnico na levo ledje, odskočil kot bi stopil na trn in jo ubral za tovariši — Sokoliči. A naenkrat je obstal, kot bi stopil na čepinjo in glava se mu je zopet povesila. „Kaj, če mi vaditelj ne bo verjel in bi me postavil iz vrste ?“ Spomnil se je, da je parkrat nalagal vaditelja. Res je imel tiste popoldneve opravek, toda bil je tak, da bi ga lahko izvršil v pol ure, a je potreboval zato ves popoldan. Vaditelju, ki je vprašal mater, če France res ni utegnil priti k telovadbi, je potrdila, da ga je poslala po opravkih; a to so bile take male reči, da bi France vseeno lahko prišel v telovadnico, če bi jih bil pravočasno oprav, i Zato mu vaditelj na take izgovore ni vselej verjel in ga je drugo uro postavil iz vrste, prav ko so prišli k vajam na krogih. „Izven vrste ne bom stal! Rajši ne pridem —“. „Ce ne prideš, se ne boš navadil. Če ne znaš, ne boš nastopil,“ mu je rekel notranji glas. France se je zmislil tistega nastopa lansko pomlad v Gorenji vasi. Nebeško solnce na jasnem nebu, s cvetjem posut travnik, s smrečjem okrašeno telovadišče, polno ljudi: kmečkih in gosposkih, truma Sokolov in Sokolić, vsi trije naraščaji, on v štiristopih zraven Šubica, vsi pa med cvetjem jablan. Lani v Gorenji vasi, letos doma brez njega, kjer bi ga lahko videli mati, stric, bratje, sestre in vsa vas. —- Mučna misel polna dvomov in beganja. „Nastopil bom!“ se je samozavestno oglasilo v njem. „Saj tudi drugi niso vedno redni. Povedal bom, kot je bilo res; če ne bo verjel, naj doma vpraša. Julče je tudi videl, ko sem šel s posodo. Ne bo mogel utajiti." Pokonci je dvignil glavo in pogledal za predniki ter jo ulil za njimi. Ravno čez cesto so zavili v šolo. Kazalec v stolpu je zdrknil. „Osem!“ je zavpil eden izmed jate, ki je raztresena capljala preko ceste za Ovsenkom. France je zavpil: „Šubic, počaikaj!“ Zapeketalo in završalo je mimo hiš. V škatljah in puščicah so rožljali peresniki in svinčniki. Usuli so se kot čebele v panj. Pred šolo je nastala gneča. Gojmir je stal sredi ceste in šel počasi Ovsenku nasproti. France ni nič rekel, samo njegovo čelo je bilo vedro. „Ali boš nastopil?" je vprašal Šubic. „Bom!“ „Boš prišel v soboto?*' „Bom!“ France je rinil med druge, a po strani gledal proti Šubicu. Kratko in s tako trdnim poudarkom mu je odgovoril, kakor bi žreblje zabijal. Ne sam in ne Gojinir, nobeden izmed njiju ni dvomil nad to besedo, toliko volje je imela v sebi. Jaz pa sem si mislil: morda je naredil Šubic to, česar ni zmogel vaditelj. (Dalje.) J. JERAS: Zgodovina telovadbe. (Dalje.) Kako so Grki razumevali telovadbo. — Grška telovadišča. % ugoslavija, lepa, velika, bogata naša domovina, ki je šele začela svoje mlado življenje, polaga za srečno bodočnost vse svoje nade v vas, dragi mladi bratje, v celokupno jugoslovansko mladrno. Zato hoče, da postanete telesno močni, duševno zdravi. Vaša srca morajo postati kristalno čista, neomadeževana, brez grehov; a telesa vaša naj bodo neutrudljiva za Jc-lo, trdna kot jeklo, odporna vsem slabostim. Le s tako mladino, bo lahko kljubovala Jugoslavija proti vsem sovražnikom, ki bi se drznili vznemirjati naš mir m našo svobodo. Taka načela so vodila tudi Grke pri vzgoji mladine. Sleherni Grk je imel v svojih mislih zlati izrek „V zdravem telesu zdrava duša“ in o pravem razumevanju telovadbe so oni še vedno učitelji sedanjosti. Telovadba Grkov je vsebovala zmisel za čednostno življenje, za lepoto in za moč. V njej ni bilo sebičnosti in zato je idealno razvijala pri grški mladini voljo in veselje za telesno vežbanje. Ne samo zaradi tega, ker je bilo po grških državnih zakonih zapovedano telovaditi tako šolski kakor tudi izvenšolski mladini, ampak oni so to sami hoteli. Ves svet občuduje velikanske uspehe, ki so jih dosegli Grki s telovadbo v telesnem in duševnem oziru. Oni so se zavedali, da so bitja prirode, ki od njih zahteva zdravje čisto, čednostno in nepokvarjeno življenje. Zato so jo ubogali in so izpopolnjevali telo in dušo po zakonih prirode. Grki so polagali največjo važnost na telesno vzgojo svojega naraščaja, svoje mladine, zato so v zgodni mladosti začeli s telovadbo. Mladino primerja grški filozof Lucijan nežni sadiki, na katero gospodar posebno pazi in jo neguje, dokler ine postane iz nje veliko in lepo drevo. In ko doraste, obrezuje pridni gospodar drevesu veje, čisti ga, aa mu življenjska moč prehitro ne peša. Odstrani nekoristne dele, a kar je koristnega in zdravega, ostane, da raste in napreduje v lastno in v gospodarjevo korist. Prvotno je telovadila mladina pri starih Grkih na ravnih in nezaprtih prostorih. Zaprta telovadišča pa so bila navadno v kaki veliki kotlini, obdani z griči. Na robovih teh kotlin se je moglo zbrati kar največje število gledajočega občinstva. Sčasoma so pričeli telovadišča po gotovih predpisih urejevati. Deško vežbališče (palaestra) je bilo oddeljeno od „dromosa“ prostora za tek: dromos najdemo pozneje pokrit pod imenom „xystos“. Dočim sta bili ti dve vežbališči prvotno vsako zase, sta bili pozneje spojeni pod imenom „gyinnazion“. To je bil velik prostor s telovadiščem in igriščem, v ozadju z dvorano za mladeniče, imenovan „efebeum“, dalje so bili tu prostori za igre z žogo, prostori za garderobo, sobe, ki so si v njih telovadci otrli svoja telesa z oljem, raznovrstna kopališča itd. Kakor rečeno, je bil določen za tek poseben prostor dromos in stadion. Zgrajen je bil amfiteatralično in je bil 192 m dolg ter 30 m širok. Stadion je bil v stavbnem oziru veličastna zgradba. 'Гек ]e bil pri grškem narodu najstarejša in najbolj čislana telesna vaja, ker je tudi najprirodnejša. S tekom se je pričela vsaka grška telovadna svečanost. O teku bomo imeli priložnost govoriti še pozneje pri poglavju: Kaj in kako so Grki telovadili. Grška telovadišča so bila navadno izven mesta in so dosegla s časom vrhunec popolnosti. Postala so središče grškega družabnega življenja. Tukaj se je sestajal narod ne samo, da vidi telesne sposobnosti svoje mladine, temveč tudi zato, da čuje svoje največje učenjake, katerih zbirališče so bila tudi telovadišča ali — gimnazioni; tu »o se pretresala tudi državna in društvena vprašanja. Največji umetniki so okrasili s svojimi deli zgradbe teh gimnazij, in prvi pesniki, pevci in filozofi so želi v njih od naroda slavo za svoje umotvore. Gimnazije so bile v vsakem mestecu in večji vasi, v nekaterih mestih bilo jih je po več. V Atenah n. pr. so bila 4 telovadišča, ki so bila tako velika, da bi v njih mogla vežbati armada vojakov. Vse telovadišče je zavzemalo ogromen prostor. Njegov glavni del je bila palestra, prostot za rokoborbo. V njej je vežbala tudi mladina in tukaj se je telovadilo, kadar je bilo slabo vreme- Okoli palestre so bili razvrščeni še mnogi drugi prostori, od katerih nekatere smo že našteli. Omenimo naj še „frigidarion“, to so mrzle kopeli, ki so imele tudi bazene za plavanje. Nedaleč od tega je bil „olejpterion", soba, v kateri so se rokoborci mazali z oljem. Tu je bil nastanjen poseben nadzornik, ki je učil in priporočal, kako in kdaj naj se telovadi, in kako se je treba hraniti med vežbanjem. Dajal je tudi prvo pomoč pri nezgodah. Dalje so bile tople kopeli in slačilnice. Vsi ti različni pokriti prostori so bili spojeni z vratmi. Odprti prostori pa s;) bili: prostor za igro z žogo, igrališče za deco, dirkališče in stadion. Vsakdo, ki je prišel v gymnazion k telesnim vajam, je šel najprej v slačilnico, potem se je namazal z oljem, ki je dalo telesu prožnost in ga je varovalo pred prevelikim mrazom in pred preveliko vročino. Nato se je posul z drobnim peskom, kar je branilo telo od premnogega znojenja. Šele potem je šel na telovadišče. Po telovadbi je vzel vsakdo mrzlo in toplo kopel, potem si je telo dobro zdrgnil in namazal z dišečim oljem. — Vsak gvmnazion je imel upravitelja, ki se je imenoval gymnaziarh. Gimnazije kmalu niso zadostovale po svojih prostorih velikemu napredku telesne vzgoje. Zato so se gojile poedine telesne vaje na posebnih za to prirjenih prostorih. Tako so se uporabljali n. pr. „pala-tstra“ izključno za telesno vzgojo mladine, dromos in stadion za tek, hvpodromos za konjske dirke itd. „Hypodrom“ je meril navadno 200 m širine in 400 m dolžine. Dirkališče samo pa je bilo dolgo 768 m. Hypodrom je imel obliko podkve z ostrim ovinkom, kar kaže, da dirke niso bile lahke. Potrebno se mi je zdelo, mladi bratje, popisati vam obširneje grška telovadišča. Že iz tega lahko sklepate, kako je sodil narod, ki je zivjI pred več nego 2000 leti, o telesni vzgoji. (Dalje prih.) največ Poglavje o alkoholu. Alkohol v pravi luči. zkušnja in veda sta dokazali, da je alkohol, ki se nahaja v vseh opojnih pijačah, strup, ki škoduje zdravju, moti prebavo, prov-zroča obolelost srca, jeter, ledvic in živčevja. Posebno slabo vpliva na dušno življenje: manjša moč volje, slabi čut dolžnosti,, draži tudi najbolj mirne ljudi, jih vodi v prepirljivost in surovost ter otemnuje jasnost misli. Alkohola ne vsebuje samo žganje, prav isti alkohol je tudi v pivu, v vinu in v sadnem moštu. Razloček je le v množini alkohola, ki se nahaja v teh pijačah. V pivu je_ 4. del, v vinu 6.—12. del, v žganju celo polovico alkohola. Žganje ima torej alkohola v sebi. Ali kdor izpije liter piva ali pol litra vina. užije skoraj toliko alkohola kakor oni, ki izpije frakelj žganja. Napačna je misel, da so opojne pijače le tedaj škodljive, ce ss uživajo v veliki meri. Veliko ljudi oboli in umre na posledicah alkoholnin bolezni, ki niso bili morda nikoli docela pijani. Tudi zmerno uživanje alkohola izpodkopava človeku odporno silo in mu krajša življenje. Ker je alkohol tako zelo škodljiv, se ga moramo popolnoma vzdržati. Dokler pijemo dalje, in najsibo še tako malo, nismo sovražniki, marveč t-rijatelji alkohola. Tudi zmerni pivci so prijatelji alkohola. Kdor pije zmerno, ni izven nevarnosti, da ne postane sčasoma pijanec. Škoduje pa tudi s slabim zgledom, ker pomaga vzdrževati pivske razvade, ki so med ljudstvom ukoreninjene in so zapeljale k pitju že stotisoče. Zakaj bi se pač ne mogli vzdržati alkoholnih pijač. Pravijo, da nam gasijo žejo. Ta je bosa. Pričali bi nam o tem lahko delavci, ki delajo v vročini na polju, v vinogradu, ali se trudijo po tvornicah. Naj si gasijo žejo z vinom ali s pivom, vedno bolj so žejni, le hladna studenčnica jih zares ohladi, jih odžeja. Uživanje alkoholnih pijač pa sili le še k nadalj-ncimu pitju. Pravijo, da krepe alkoholne pijače telo in podžigajo voljo k vztrajnemu delu. To ni res. Človek postane zares trenotno vesel, samemu sebi se zdi lažji in močnešji. Ali ta prevara traja le malo časa. Vsled alkohola se telo hitro utrudi in je nesposobno za delo. Otrokom so alkoholne pijače tudi v malih množinah zavžite hu