Inserati se sprejemajo in veljA tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, ,, „ ,, ,, 2 „ 15 „ ,, „ n 3 'i Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravuištvo administracija) in ekspedicija n« Btartm trgu h. št. 16. Po pošti prejeman velja: 7.a celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . 6 .. — ,, za četrt leta . . 2 „ g. / . ■ •P.a.-/ V administraciji velj^: "" • Za celo leto . . 8 za pol leta za četrt leta . ii veljj: v 8 d 40 kr ~ 4 ,* PH Folititen lisi n slovenski imi V Ljnbljani na dom po velja 60 kr. več na leto. VrednKtvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja p» trikrat n« teden in sict-r v torek, četrtek in saboto. Državni zbor. Ko je bil lansko leto prvič po neposrednih volitvah voljeni državni zbor sklican, so poslanci z veliko gorečnostjo hiteli na Dunaj in ustavoverci so z velikim zaupanjem gledali nanje misleči, da bodo čudeže delali in iz borne Avstrije naenkrat naredili najmogočnejšo in najsrečnejšo državo. Kdo bi bil takrat mislil, da bo ta navdušenost tako hitro se ulegla? Kajti po poročilu dunajskih listov je k prvi seji sedanje sesije prišla veliko več udov gosposke zbornice, kakor pa zbornice poslancev. Pa temu se ni čuditi. V pretekli sesiji so bile na vrsti verske postave, ktere so poslancem dale priliko odlikovati se s prelepimi govori, mahati po katoliški cerkvi in ultramontancib in s tem očarati nepremišljeno poslušavstvo. Ko bi^bilo le količkaj upanja, da se bode to v državnem zboru letos ponavljalo, gotovo bi bila večina ustavoverna že komaj pričakovala njegovega pričetka in njeni govorniki bi se bili že doma preskrbeli z ostrimi pušicami, da bi jih v zboru metali na svoje nasprotnike. A ta nada jim je splavala po vodi; vlada menda nikakor ne misli letošnjemu zboru predložiti novih verskih postav, zlasti je minister Stre-majer v Voitsbergu svojim volilcem naravnost rekel, da za posilni civilni zakon sedaj čas ni primeren. Giskra, se ve da. je ravno nasprotnih misel in on bo ropotal kar se bo dalo, a nazadnje se bode tudi on potolažil in vlado pustil pri miru, ker bi sicer prišla v zadrego in ž njo cela ustavoverna stranka. Predlogi, kteri letos v državnem zboru pridejo na vrsto, so silno težavni in zarad tega nekoliko dolgočasni. Vradni listi so imeli na- logo poslancem in ljudstvu že naprej naznaniti, da čas mikovnih in verskih razprav je minul in da morajo zdaj na vrsto priti reči, ki zadevajo blagor ljudstva. „S tem, pravi Reform, se nekako pripoznava, da dosedanje delovanje ljudstvu ni bilo ravno v korist. »Mon-tags-re\ue" se poslužuje izraza, da je zlati čas (gliinzende Zeit) parlamentarizma minul. Temu pa ne moremo pritrditi; pač se je veliko sijajnega in sladkega govorilo, nasledek obravnav pa nikakor ni sijajen, marveč razkriva marsikako senčnato stran nove svobodne ere. In če bo državni zbor odsihmal res deloval za blagor ljudstva, če bode ozdravil mnoga gospodarska in socijalna zla, se bo parlamentarizem še le prav za prav smel imenovati sijajen. ' Pa poslanci menda sami nimajo veliko upanja, da bi ta vprašanja tako rešili, kakor ljudstvo pričakuje, in to je menda po glavitui vzrok, da se tako počasi zbirajo; boje se odgrniti pregrinjalo, ktero zakriva gospodarske in socijalne razmere sedanjega časa, da bi ljudstvo ne videlo njihove gnjilobe in se ne prestrašilo. Menda prav za to so z dnevnega reda izbrisali delniško postavo; prehudo bi namreč za ustavoverne poslance bilo s tem jako težavnim delom pričeti in precej v za četku razdražiti predrzne denarne špekulante, ki so sicer zakrivili sedanjo gospodarsko revščino, pa so največi prijatelji in podporniki sedaj vladajoče ustavoverne stranke. Pa naj jo odlašajo, kolikor morejo, enkrat se bodo morali te in drugih enakih postav vendar le lotiti in takrat se bode pokazalo, kam je ustavo-verstvo Avstrijo pripravilo. Politični pregled. V Ljubljani 23. oktbr. Avstrijske dežele. Dunajska ,.Reform" v nekem članku pretresa delovanje deželnih zborov. Iz kranjskega omenja interpelacije dr. Zarnika in to-varšev ter pri tej priliki o dr. Razlagu, ki je edini izmed narodnih poslancev ni podpisal, reče, da je s tem izvršil svoj prestop v tabor ponemčevalnih centralistov. Ko smo unidan mi to trdili, skušal je »Narod" dr. Razlaga zagovarjati, zdaj vidi, da tudi vnanji listi o njem ravno tako sodijo. Dalje pravi ..Narod," da Razlag ni rekel, da naj vsak zase skuša ohraniti narodnost. Prav hvaležni bi mu bili, če nam avtentično pove, kaj je dr. Razlag tedaj govoril. Pri volitvi za državni zbor v dunajskem mestu bila je med strankami huda borba. Demokratični kandidat profesor Stein je propadel; med vladinim kandidatom Polakom in kandidatom napredovalne stranke, Seutte-rom, je bilo treba ožje volitve, pri kteri je zadnji s IG glasovi zmagal. Naprcdovalna stranka se tedaj s to zmago ne more ponašati, sicer pa je ,,N. fr. Presse" rekla, da državni zbor z nobenim teh dveh veliko ne bode pridobil. \il Češkem je pri volitvah za državni zbor 20. t. m. bilo voljenih 15 od Sta-ročehov priporočanih kandidatov. Izmed Mla-dočehov sta od 14 kandidatov zmagala le Sladkovsky in Trojan, kakor pravi »Politik," vsled malomarnosti nekterih ljudi sta-ročeske stranke. Podlistek, Profesor Franc Šuklje in tridesetletna vojska. (Spisal Val. Sežun.) (Dalje.) III. G. Šuklje dalje piše o verskem fanatizmu Ferdinanda II. in Maksa bavarskega, očita prvemu netolerantnost, zagovarja »veličanstveno pismo" Rudolfa II., in opravičuje Friderika palatinskega. Ferdinand II. je bil sin nadvojvoda Karola štirskega in Marije bavarske, rojen 9. julija 1578. Že 1. 1590 je zgubil očeta; za njegovo krščansko izrejo in izobraženje je skrbela njegova pobožna mati pa jezuiti, pri kterih je v Ingoldstadtu študiral s svojim sorodnikom Maksi-miljanom bavarskim. Ta je bil sin Viljema V., pobožnega moža, rojen 1. 1573. — Princa sta sta se pri jezuitih navzela pravega katoliškega duha in ljubezni do katoliške cerkve, ktero sta razodevala vse svoje življenje. To niso bile gole ideje katolicizma, kakor Suklje piše, ampak živo prepričanje: »Zunaj cerkveni zveličanja," — ali: »Boga ne more imeti očeta, kteri cerkve nima matere." (Sv. Cipr.) »Cerkev" pa tukaj pomenja le tisto, ktero je naš Zveličar sam postavil in so jo širili njegovi aposteljni. Ferdinand II. je dobro poznal težko butaro, ktero bo kot vladar nosil. Če je Jane/ Kazimir, zadnji kralj poljski iz rodbine Va-sove, zamogel papežu Aleksandru VII. sporočiti: »Poljsko kraljevanje je neprenehano mu-čenstvo," veljalo je to še veliko bolj od vladanja Ferdinanda II. Preden je vladanje prevzel, šel je na božjo pot v Loreto prosit Mater božjo za njeno mogočno priprošnjo pri Bogu, v Rimu pa je prejel blagoslov papeža Klemena VIII. Luter že 1. 1527 nobenega katoličana na Saksonskem ni več trpel, v verskem pomirovanju 1.1555 je bilo pa izrečeno načelo »Cujus regio, illius et religio." Tako so bili pod-ložniki siljeni sprejeti vero svojih vladarjev. Tako se je godilo katoličanom in luteranom v Palatinatu (Pfalz), tako katoličanom na Saksonskem in Brandenburškem. V Dalekarleji na Švedskem so bili tisti celo križani, ki niso l hoteli prestopiti k luteranstvu, in hvalisani Gustav Adolf je dal dvema sestrama glave odsekati, ker ste bili prestopili k katoliški veri. Pravice torej, ki so jo drugi vladarji dejansko spolnovali, poslužil se je tudi Ferdinand, pogoj od njegovega očeta Karola 1. 1578 v Bruku prisiljeno danih deželnim stanovom ni potrdil in v svojih dednih kronovinah na Štirskem, Koroškem in Kranjskem je zapovedal katoliško vero. V Ljubljani je takrat živel nepozabljivi škof Tomaž Chron. — Na Nemškem so bili 1G08 protestantovski knezi med seboj naredili zvezo — unio — z namenom proti napadom braniti se najprvo z besedo, potem pa z mečem; ali le prekmalo so oni začeli napadati katoličane. Ž njimi so potegnili češki protestanti in 1. 1609 so Rudolfa II. prisilili, da jim je dal »veličanstveno pismo." Rudolf spodrinjen od svojega brata Matije je po 301etnem žalostnem vladanju 1.1612 v Pragi preklinovaje umrl. Matija umrje 1G19 in za njim je leta 1637 Ferdinand II. bil nemški cesar. Bil je ta mož v treh rečeh neutrudljiv: v molitvi, na lovu in v svoji vradni „Dasi so Mladočehi že večkrat protestovali | ker je bil bivši namestnik Dežmanov, gosp. i . J » - ■ L m 9 ^M^ntim ra l\ A M r> Mn «•« k« I) 11 /J A« /\ , 1 n ♦ • 1 ^T n-.n!.. ■■nli/\ K« ■ m n >] .. O . . 1 ._____ zoper to, da jih vleče v državni zbor, pravi „Vaterland," utegnemo gospode in posebno dr. Trojana vendar le kmalo videti v hiši pred škotskimi vratmi. — Cesar in cesarica se podasta na Češko, kamor sta povabljena na lov. „Reform" v tem popotovanju vidi veselo znamenje srečne spremembe raznih čeških razmer. Bog daj! Vnanjc države. katoličani so 18. t. m. v Vrati-slavu pričeli zbor, pri kterem se je grof Ballestrem spominjal Napoleona I., „moža krvi in železa," ki je cerkvi in papežu pripravljal hude stiske, kterega pa je na bojišču zadela zaslužena kazen. Ker je bil 18. ravno rojstni dan nemškega cesarjeviča, mu je društvo telegratično izreklo svoja vošila, ter s tem pokazalo, da katoličani so tudi zvesti podložniki. Drugi dan je bila slovesna maša, potem pa zopet zborovanje, pri kterem so se volili trije odseki za tiskovne, socijalne in društvene zadeve. — \t-iiiški državni zbor se prične 29. oktobra. Deželni zbori Deželni zbor kranjski. (Dvanajsta seja 16. t. m.) Dr. Schrey stavi nujni predlog, naj deželni odbor odstopi 130Q sežnjev deželnega vrta nasproti novi realki mestu, da se prostor na tem kraju razširi. Z enim glasom večine se pripozna nujnost, ktero dr. Scbrey vtemelji s tem, .da je danes zadnja seja, ta reč pa mora biti vendar enkrat dognana, zato nasvetuje, da bi se seja prenehala, med tem pa se finančni odsek zbere in posvetuje o tem predlogu. Nasvet ta je bil sprejet in ko se seja zopet prične, pove dr. Schrey kot poročevalec, da je finančni odsek sklenil privoliti v ta odstop vrta proti temu, da mesto na svoje stroške zid vrta nazaj pomakne. Ko je še poslanec Ilorak govoril in opravičeval svoj podpis na tem predlogu ter nekoliko mahnil po dr. Costi in Bleivveisu, ktera, da-si častna meščana, vendar nista podpisala za mesto tako važnega nasveta, in ko ga je dr. Costa zavrnil, je bil predlog finančnega odseka sprejet. Potem so volili poslanci velikega posestva namestnika deželnega odbornika iz svoje kurije, Fr. Rudež, odstopil. Novoizvoljoni je dr. Schrey. V deželno komisijo so bili namesto od-stopivših: dr. Razlaga, Kozlerja in Apfaltrerna voljeni: Robič, dr. Ahačič in dr. Poklukar, za namestnika dr. Zarnik. Apfaltrern in Razlag se čutita po tej volitvi žaljena, ker sta za trdno pričakovala, da bosta zopet voljena, da jima bo zbor dal zadostenje za krivico, ktera se jima je po njunem mnenji po interpelaciji gr. Barbota in drugih zarad g. Pajka godila. Na dnevnem redu je poročilo odseka za posvetovanje o vladnem načrtu stavbenega reda za Kranjsko. Poročevalec je dr. Schrey, ki prebere poročilo odseka, kteri je v postavi le nektere točke premenil, in nasvetuje, da se sprejme postava tako, kakor se po popravi glasi. Poslanec dr. Costa pripoznava sicer potrebo take postave, a vendarle se mu prevod v slovenski jezik preslab zdi. Zato predlaga, da se vsa postava izroči deželnemu odboru, ki naj bi preskrbel boljšo prestavo in v prihodnjem zborovanji jo zopet predložil zboru. Dežmanu ta predlog ni všeč. Prestava res ni najboljša, a zavoljo lupine naj se ne zavrže jedro. Postava je zelo potrebna, zlasti, ker nevarnost ognja prihaja čedalje veča. V ravno tem smislu govori poslanec Langer. Poslanec Tavčar: Mi želimo dobre postave, tedaj tudi dobrega teksta. Če se odloži za eno leto, ne bo toliko pokvarjenega. Zato se strinjam s predlogom dr. Costovim. Poslanec M u r n i k očita vladi, da zboru vsako leto slabe prevode postav podaja. Da je letos ta postava prišla tako pozno pred zbor, tega ni nihče drug kriv, ko vlada. On je za dr. Costov nasvet, zraven pa še stavi predlog: Deželni zbor naj sklene, da naj vlada skrbi za to, da se bodo vprihodnje le dobre prestave podajale zboru. Ta predlog se sprejme z veliko večino, dr. Costov pa ostane v manjšini, tedaj se vsa postava potrdi. Poslanec M urni k poroča v imenu odseka, ki je posvetoval se o napravi kmetijske šole na Dolenjskem, in priporoča zboru sprejem odsekovih nasvetov. Po teh naj se z deželnim denarjem in državno podporo, ktere je 30000 gld. zagotovljene po ministerstvu poljedelstva, kupi za ta namen primerno posestvo na Do- kanceliji. Že leta 1617 je bil na Češkem oklican za kralja, leta 1G18 pa za ogerskega kralja slovesno kronan. V prvem, od cele avstrijsko-ogerske države zastopanem zboru je grof Anton Auersperg (Anastasius Griinn) silno povzdigoval vladanje cesarice Marije Terezije, in prav je imel, ker ne more se ji lahko primerjati kak drug avstrijansk vladar. Mnogi in mogočni so bili nasprotniki, ki so ji hoteli nekoliko ali vse dežele vzeti. Naj hujije bil pruski kralj Fric II., kterega je navadno imenovala „hudega moža." Ali ti nasprotniki so bili le zunanji, domači podložniki pa so bili zvesti, in najbolj so se s svojo navdušenostjo zanjo odlikovali Ogri. („Moriamur pro rege nostro M. Theresia.") Vse drugače in veliko hujše pa je bilo pod Ferdinandom II. Samo dedne dežele njegovega očeta (Notranja Avstrija) so mu bile zveste, v spodnji in gornji Avstriji pa so protestanti rogovilili. Na Češkem so bili protestanti Ferdinanda odstavili in sklenili vse katoličane proškribirati. Izvolili so si kalvin-skega Friderika V. iz Palatinata (Pfalz) za kralja. Ta je iskal pomoči pri Dancih, Angležih, Švedih, puntarskih Avstrijancih, Ogrih, Turkih in Tartarih, Francozih in Holandcih, da bi si ohranil priropano krono. Sedmograški veliki knez Bethlen Gabor se je bil s turškim denarjem Ogerskega polastil ter je v Požunu za kralja kronan bil in s 60.000 Madjari in Tar-tari Dunaju se bližal ravno ob času, ko se je Ferdinand II. iz Frankfurta domu imel vrniti. Da bi silovitosti protestantov v okom prišli, so bavarski vojvoda Maks I. in drugi katoliški knezi Nemčije 1. 1610 med seboj storili zvezo, tako imenovano Ligo, ktere glavar in vojvoda je bil Maks sam. Ferdinand II. je 8. oktobra 1619 v Monakovem ž njim storil pogodbo, poleg ktere bo ta vse ligine moči obrnil v rc-šenje Avstrije. In Maks je bil mož beseda; v juniju leta 1620 se je vzdignil s 30.000 vojaki proti puntarski Avstriji in Češki. Malo poprej je bila osoda Ferdinanda II. strašna. Grof Mate Thurn, vojvoda čeških puntarjev, spravil je Moravsko na noge; kdor je Ferdinandu zvest ostal, je bil neusmiljeno preganjan. Thurn je predrl s 6000 vojaki do Dunaja ter se je polastil nekaj predmestij; in v mestu Ferdinand še v svoji hiši ni bil več varen. lenjskem ter na njem osnuje šola po izgledu enakih kmetijskih šol po drugih deželah. Takih posestev je deželnemu odboru že zdaj več na ponudbo in nadjati se je, da se bo še več jih ponujalo, ko pride dotični razglas deželnega odbora v javnost. Pri tej točki se vname viharna debata, v kteri pokažejo nemčurji zopet, da jim za potrebe ljudstva ni toliko mar, kakor za kaj druzega. Prvi stopi na borišče baron Apfaltrern, kteri stavi predlog, da se ta reč odloži za pre-tresovanje v prihodnjem zborovanji, češ, da zdaj še ni vsem jasna. Dr. Bleivveis se ne sklada s tem predlogom, vzrok, kterega mu je podstavil baron Apfaltrern, se mu zdi popolnoma ničev. Kmetijska šola je že toliko let na dnevnem redu, da mora vsakemu izmed poslancev vse že natanko znano biti, kar se nje tiče! Tudi je že sklenjeno bilo, da se napravi, ministerstvo kmetijstva je radodarno odprlo svojo roko in obljubilo podpore 30000 gld. za ta namen. Zdaj, ko je stvar tako daleč dovršena, da je toliko posestev na ponudbo, naj bi se pa odložila! Kaj bo ministerstvo o nas mislilo? Pretresala se je pa ta reč v celem zboru kot odseku, toraj mora biti vsakemu že jasna. Če baron Apfaltrern ni bil pri posvetovanji nazoč, zato pač dežela na sme škode trpeti. Dež man se izreče za Apfaltrernov predlog in sicer, kakor pravi, iz denarnih vzrokov. Pravi, da vspeh te šole ne bo vreden denarja, kar se ga misli izdati za-njo. Ko bi obiskovale jo stotine mladenčev, potem bi se že splačala; tako pa ne bo nič, ker naši kmetje svojih otrok, kteri so za kmetijstvo namenjeni, ne pošiljajo radi v nobeno šolo, češ, da postanejo potem preveč gosposki za kmetijo. Že gozdarska šola v Šneprku nam kaže, da je tako. Še za štipendije, ki so se vstanovile za obiskovalce te in slapske šole v Vipavi, se mladenči ne oglašajo, morajo se tako rekoč za njimi metati. Ko je še dalje na ta način vse očrnil, kar se je pri nas po trudu deželnega zbora za ljudstvo koristnega storilo, izreče željo, da bi se misel na dolenjsko kmetijsko šolo popolnoma popustila. Zavrača ga dr. Costa. Kako more Dež-mau še govoriti, da bi se popustilo nekaj, kar je že v tem zboru sklenjeno bilo! Tu ne gre zato, ali naj se šola naredi, ali ne, marveč kako naj se naredi. Da je potrebna, to spre- Šestnajst avstrijskih plemenitašev, med njimi tudi Erazem Černomeljski, kije mogel zavoljo svojega luteranstva že pod nadvojvodom Karolom Kranjsko zapustiti, je prihrumelo v sobo k cesarju, eden ga je že držal za suknjo, in silili so ga vdati se njihovim resničnim tirjatvam, sicer bodo njega in njegovo družino zaprli. Ferdinand II. se jim iztrga iz rok, poklekne v drugi sobi pred križanim Jezusom; kako prisrčno je on molil in prosil Kristusa mu pomagati in oteti njega in sv. cerkev iz sile krivovercem, se da pač misliti, ne pa popisati. Križ pa, pred kterim je Ferdinand takrat molil, še dandanes stoji nad tabernakelnom altarja v ces. dvorni kapeli na Dunaji. Je li Ferdinand kleče res slišal iz krucifiksa besede: „Ne bom te zapustil" (Non te deseram Ferdinande)! ali je on le v srcu tako tolažbo čutil, tega za gotovo ne vemo; pa to je istina, da ko je še molil, se zasliši trompetanje 500 kirasirjev polka Dampierea, ktere je bil general Bucquoi cesarju na pomoč poslal. Puntarji so zbežali spred cesarja, potem pa so katoliški mestnjani in dijaki zgrabili za orožje in jih čisto odpodili. (Dal.pr.) vidi vsak, to so spoznali še na Goriškem, kjer je majhna dežela. Goriška šola ima izvrsten vspeh, takega se je nadjati tim bolj še pri nas. Če se Goričani niso ustrašili stroškov, se jih tudi mi ne smemo ustrašiti. Dr. Bleivveis pritrjuje dr. Cesti. Stroški ne bodo tako veliki, saj ostane kupljeno posestvo lastnina dežele, in če nas bo veliko stalo, bo gotovo tudi kaj neslo. Dežman ima toraj vse druge vzroke, da se ustavlja napravi šole, in on (govornik; se čudi, da Dežman ni naravnost rekel: Naše fante pošiljajmo v nemška učilišča. Tudi poslancu Savinšeku se ne zdi v predlogu odseka vse jasno, tudi on ima po-mislike, ki se pa, kakor pravi, dotikajo edino le denarnih zadev. Splošna debata se sklene in ko je poročevalec Murnik še nekoliko zavračal razloge nemčurjev, pride na glasovanje Apfaltrernov predlog, ki pade, ker so za-nj samo nemčurji. Tedaj se prestopi na specijalno debato o posameznih točkah predloga. Nemškutarji stavijo skoro pri vsaki točki svoje predloge, kteri imajo namen, ovirati ustanovitev šole in vezati deželnemu odboru roke. Dežmanu se n. pr. vrsta predmetov, ki se imajo učiti na tej šoli, predolga zdi; tudi hoče imeti za stroške naprav učnih pripomočkov proračun; dr. Bleiweis ga poduči, rekoč, da se rajda predmetov res velika vidi, a da se bo iz vsakega predmeta učilo le toliko, kolikor je kmetovalcu potrebno. Zato pa tudi stroški za učne pripomočke ne bodo tako strašni, kakor si jih morda Dežman misli. Tako gre ugovarjanje in nagajanje levice naprej, zlasti dr. Schrey je neutrudljiv s predlogi, o kterih se že naprej ve, da ne bodo obveljali. Dr. Costa zato tudi izreče svoje začudenje nad tem nagajanjem, če že nemčurji vidijo, da je vse zastonj, da večina hoče to reč konečno rešiti. Ugovarjanje, da nimamo denarja zato, je prazno, saj lahko spremenimo deželne obligacije v posestvo in Bog ve, če ne bo kdaj posestvo boljše od obligacij ! (Oho! med nemškutarji.) Na to vstane baron Apfaltrern in izreče naravnost, da večini deželnega odbora ne zaupa, posebno ne, kar se tiče denarja. (Nevo-lja med poslušalci in na desnici, ktera zahteva, da Apfaltrerna predsednik ustavi in ga k redu kliče.) Dr. Costa pravi, da se dež. odbor ne ozira na to, ali mu Apfaltrern zaupa ali ne, da mu zaupa le zbor. To toraj ni važno. A glede ravnanja z denarjem je druga stvar. Baron Apfaltrern naj opraviči svoje sumničenje. Tudi dr. Blei\veis zahteva to in prosi deželnega glavarja, naj da na glasovanje sklep, da mora Apfaltrern opravičiti svoje razžaljive besede, kar se pa ne zgodi. Obravnava se vrši še dalje, dr. Schrey še naprej stavlja svoje predloge, ktere pa desnica molče podira. Slednjič se sprejmo nasveti odseka in seja preneha zavoljo pozne ure. Nadaljuje se zvečer ob petih. (Konec prih.) Izvirni dopisi. več naenkrat. Razvidno je tedaj, da učitelji, ki zdaj dobivajo plačo v denarjih vsaki mesec, so od lani do letos dobili dvojno plačo. Enim je bilo nekaj malega za biro odračunjenega. Zdaj imajo naši učitelji trdno plačo v denarjih po 400, 450, 500, nekteri tudi po 600 gld. na leto, zraven pa jih večina opravlja še orgljanje in kaj druzega, za kar zopet posebej plačo dobivajo. Pa vse to pri naših učiteljih malo zaleže. Sliši se, da nekteri učitelji tudi letos tukaj v naši okolici z brento na hrbtu po zidanicah mošt beračijo, in naši kmetje tožijo, da ti nadležneži so hujši kakor drugi berači, ter ne gredo, dokler se jim ne daruje en kozarček za v grlo, kak bokal pa v brento. Bolj pametni kmetje pa ne dajo nič, rekši, da letos berači, drugo leto pa se mu bo že moralo dati. Prej so se učitelji pritoževali, češ, da jih je sram beračiti (kolekturo pobirati), ko so imeli pravico in je bil naš kmet dolžan jim dajati, kolikor je bilo v navadi, zdaj pa jih ni sram na skrivnem brez vse pravice beračiti in ljudi nadlegovati, da-si je nova šolska postava bero odpravila. Od druge strani pa učitelji zopet zahtevajo, da se jim mora plača še enkrat zboljšati, in sicer ravno zdaj, ko je deželna kasa v naj-večih denarnih stiskah in si je neki že 100.000 gld. izposodila za učiteljske plače. Da bi pa ložej dosegli, kar si izmisljio, strašijo in pri povedujejo, da vsi izvrstni učitelji gredo na Štajarsko in drugam. Pomislimo, kako so drugod učitelji plačani; na Pruskem, ,,in die-sem Musterstaate", so najslabeje plačani; v Italiji ima učitelj 400 frankov plače na leto, pri nas pa hočejo imeti visoke plače, kakor tisti uradniki, ki so morali po 16 let v šolah hlače trgati in študirati. Spet se jim je začelo sanjariti „vom Staatsrocke", da bi v uniformi in „mit Ehremvaflfe" mladino odgojevali, samo to nobenemu ne pride v glavo, kako bi se dalo zboljšati, da bi otroci, ki hodijo po 3 in 4 leta v šolo, vsaj znali brati in pisati. (Ker g. dopisnik omenja pruskih učiteljev, hočemo svojim bralcem pri tej priliki natančneje naznaniti, kakošne plače ljudski učitelji tam dobivajo; računjene so po tolarjih, ki po našem veljajo 1 gl. 50 kr. 19-29 učitlj. ima po 50—100 tolarjev na leto, „ „ 100 -125 „ „ , 125 — 150 150—175 175 -200 200 - 250 Iz li-cliuiiNkc okolice, 15. okt. (Nekaj o naših učiteljih.) Lansko jesen so učitelji pobrali kolekturo za eno leto, to je do letošnje jeseni*), letošnjo spomlad pa so dobili v denarjih plačo nazaj do 1. listopada lanskega leta; tako so eni dobili po 200 gld., eni pa še 3673 „ „ 4688 „ 6526 „ 3754 „ „ 6179 „ „ . 3756 „ „ „ 250-300 Vsih skupaj je 32.523 učiteljev, ki eden k drugemu ne dobivajo še 200 tolarjav (300 gold.) ne; v pruski provinciji dobivajo počez komaj 160, v poznanski pa komaj 144 tolarjev. Ravno tako majhne so pokojnine učiteljev: 615 učiteljev dobiva 50—75 tol. pokojnine, 479 „ „ 75—100 „ 679 „ „ 100-150 „ 376 „ „ 150-200 „ 441 „ čez 200 826 pa še manj ko 50 „ „ Te številke so posnete iz knjige: „Allge meine Chronik des Volksschuhvesens von L. \V. Seyffarth". Sejffarth je vnet Bismarkovec in je v svoji statistiki raje več kakor man povedal. In Pruska je proti nam bogata dežela ter se tako rada ponaša s svojo kulturo in iuteligenco, pa vendar ljudskim učiteljem tako majhne plače daje. Vred.) 11, Ti-mIh, 22. okt. V saboto zvečer je došel v Trst minister trgovine dr. Banhans. Pregledal je vsa dela nove luke, arsenale, itd. V nedeljo je sprejemal razne deputacije, mest- nega župana je zagotovil, daje vlada popustila misel, da bi se od ptujih vin tirjal enaki vžitni davek, kakor od domačih, vsled ktere naredbe bi bilo mesto veliko škodo trpelo. Deputaciji trgovinske zbornice pa je rekel, da vlada spozna lotrebo druge železnice do Trsta, in da misli Predelsko do Trsta izpeljati. Zvečer pa je bil velik sprejem v hiši c. kr. namestnika, kjer se je bilo zbralo veliko število povabljenih iz raznih stanov in oblastnij. V ponedeljek zjutraj pa je minister Trst zopet zapustil. Domače novice. Ljubljana, 24. oktobra. (G. Widmann) se je 22. t. m. z brzo-vlakom podal na Dunaj. (.Zeleznično vodstvo) naznanja, da brzo-vlakom se bodo od 1. novembra naprej zkoz zimo pripregali tudi vozovi II. reda. (666 raznih rastlin) je g. Šimen Itobič poslal deželnemu šolskemu svetu, da jih podari kaki šoli na Kranjskem. (Le policijo). Ljubljanskemu „Tagblattu" je bila interpelacija Slovencev v deželnem zboru kranjskem zarad ponemčevanja šol tako sapo zaprla, da se mu je ves žolč skisal in ga zdaj posamezno v kepah iz sebe meče. Zadnjič je obžaloval, da policija nima moči našim poslancem tako usta zatisniti, kakor našim listom. Toraj je „Tagblattu„ prav, da se naši listi konfiscirajo, dočakal bi le še rad, da bi se naši poslanci zapirali, a le naši, ne pa tudi nemčurski, kajti za to, da je baron Apfaltrern tako po krivici žalil deželni odbor, „Tagblatt" nima nobene graje; pač pa godrnja in reži zato, ker je bilo v interpelaciji nekaj neinčur-skih učiteljev „žaljenih" s tem, da se jim je skeleča jih resnica povedala. Taka pisava se nam gnjusi, prav neradi odgovarjamo na take surove in pasje napade. (Študiran berač naletel.) K nekemu tukajšnjemu profesorju pride 21. t. m. s spričevali dijaka L. J. iz Lj. olikan mladič, češ, dovršil sem tukaj gimnazijo in namenjen v semenišče duhovsko v Gorico prosim kake podpore. Profesorju, ki je z učencem L. J. opraviti imel celih osem let, se čudno zdi, da se je v dveh mesecih spremenil tako grozno, da ga več ne pozna, pridrži spričevala ter požene goljufa rekši, naj njih pravi lastnik drugi dan po nje pride k gimnazijskemu ravnateljstvu, kjer jih je prej dobival, in mi o tej priliki javno svarimo pred takimi študiranimi berači. Razne reči. — Strašna nesreča se je 20. t. m. zgodila v Pešti. Pri neki na novo zidani hiši se je odtrgal okrajik, je padel na stole (rušte) ter jih z delavci vred podrl na tla. Ljudje so brž prihiteli na pomoč in prekopali zasip, izpod kterega so dopoldne izkopali trupla 5 mož in 4 žensk, pa enega hudo ranjenega, ki je pa kmalo potem umrl. Tudi dva konja je pobilo, ki sta bila ravno opeko pripeljala. Ker se ni natanko vedelo, koliko ljudi je ravno delalo, utegnili so popoldne izkopati še kakega človeka. — Iludo in zgodnjo z i m o in pogosto sneženje med 15. novembrom in 15. januarijem nam pariški observatorij napoveduje. — Dunajski ordinariat protestuje v pismu do cesarskega namestništva zoper skupno brezversko pokopališče ter zahteva, da se ima katoličanom odločiti poseben blagoslovljen prostor, ter na njem sozidati kapelica ali saj postaviti velik križ. Za pogorelce na Vrhniki: Iz Sorice 2 gold.; P. g. A. Aljančič, korar v Celovcu 10 gold. Za pogorelce v Mozolj u: P. g. A. Aljančič, korar v Celovcu, 10 gold. Za nesrečne Dolenjce: P. g. A. Aljančič, korar v Celovcu, 10 gold. Iz Sorice 2 gold. oktbr. Umrli so: Anton Ženko, dninar, 70 1., za 18 uirzlico. 19. okt. Miha Ogrinec, gostač, 26 ]., za rakom v mehurji. 20. okt. Janez Novak, delavčev otrok, 3 1., za vnetjem vratu. 21. okt. Martin Povše, hišni posestnik, 43 1., za jetiko. — Janez Janežič, fabr. delavca otrok, 3 1., za vnetjem vratu. — Urša Slevec, inšt. reva, 91 1., za starostjo. — France Schrei, žcbljar, 50 1., za rakom v želodcu. 22. okt. Urša Pirker, inšt. reva, 69 1., za razlivom v pljučih. — France Trampuš, trgovsk pomočnik, 20 1., — in Karol Eder, pivarnar, 28 Tržna cena preteklega trdna: 1., oba za jetiko. — Jože Grdežič, sin drž. prav-nišk. namest., 7 1., za vnetjem vratu. — Neža Petje, delavka, 50 1., za jetiko. TrlrKr»(ii'M<' ilfniirnr r«-u«- 23. oktt bm. Papirna renta 69.75. — Srebrna renta 73.95. — 18601etno državno posojilo 108.25. — Bankine akcije 977 — Kreditne akcije 236.50. — London 110 40. — Srebr > 104 50.— Ces kr. cekini —.— — Napoleon8.88. Tržna cena: Reči 3 > 3 00 1 > 0 S5 > v Kranji 13 0 J > >K e3 tJ 0 02 > 3 0 jo hi a > 1 v Celju ! v Ptuju Masla funt 0.52 0.45 _ 1 0.50 0 50 — — — Speha „ 050 0.42 — j — 0.48 044 0.46 0.38 Lbl-c mernik 2.90 — — — — — — Krompirja „ 0 85 1.00 — 1.00 1.00 1.00 1.00 0.80 Fižola „ 2.90 — — — 2 50 — — — Sena cent 1.25 1.20 1.40 1.25 0.80 1.80 1.00 2.00 Sem. detelja,, — — — — — — Prešiči . cent 2.20 — — — — — — - Oovedinefunt ; 0.30 0.26 — — 0.28 0.28 0.28 Teletiiie „ 0.32 0.30 — — 0 32 0.30 0.30 jajc za lOkr. i 4 6 ! — 5 6 — — Mesta: Mer u i k 9 ZJ »r. ■s S - s v. > O ® 5 9 '< / 9 1 J) »a co v Ljubljani 2 55 1.75 1.50 1 00 1.50 1.50 1.45 1.80 ▼ Kranji — — — — — — — — v Loki 2.80 1.85 — 1.10 — 2.50 2.10 — v Sovomestu 2.40 2.35 2.00 0.95 2.45 — 2.10 2.25 v Sodražci 3 00 - 1.70 1.00 2.40 — 1.90 _ v Mariboru 2.40 1.80 1.75 1.15 1 bO 1 70 1.95 — v Ptuju 2.25 1 75 1.50 1.00 1.50 1 10 1 50 v Celji 2.60 1.80 1 50 1.20 1.70 1.90 1.60 — v Celovcu 2-50 2 10 1.60 1.00 1.70 — — v Trstu 2.90 — 1.70 1.00 2.00 — v Zagrebu 2.45 1.75 1 25 0.90 2.15 — — — v Siseku — — — — — - — v Varaždinu 2.20 1.90 1.25 0.95 1 55 1.15 1.20 — na Dunaju 2 70 2.05 1.65 1.15 1-70 — — — v Peštu 2 60 1.80 1.50 1.04 2.25 — — — v Pragi 2.90 2.35 2.05 1 55 i — —» ! — 1 — v Gradcu 2.65 1.85 1.15 2.25 j — | — — Eksekutivna dražbe. 29. okt. 3. Matevž Lipovec-evo iz Bab. polja (820 gl.), — 1. Janez Sivc-evo iz Šurkovega (940 gl.), — 1. Lorene Pirman-ovo iz Pirman (1270 gl.), vse v Ložu. — 3. Jernej Žitnik-ovo iz Rašice v Lašičah. — 3. Jaka Kocijančič-evo iz Tržiča (875 gl.) v Tržiču. v 1 i »iu: m1hui.jov « « - i ---j----1 36-44 gH., sladkor 20—21 gld., kava Rio 45-57. Java po 62-63 gl., rajž 9-12 gld. c nt. Petrolej po 8 '/4 — a gold. cent v sidčekih. Najlepši, najcenejši iz železa vliti s p ominjki (monumenti), križi za altarje in veliki križi za pokopališča, izgotovl eni z najsUinovitnejširni, najbolj finimi bar- ' X vami, s pravim, najbolj finim zlatom krasno pozlačeni (kakor jih sicer nikjer ne znajo delati), so — , kakor že čez 20 let — še vedno na zbir v velikanski množini in različnosti tor po najnižji že trdno določeni ceni. ravno tak O tudi <•■ k. priv. 7. latam vlire pudinge (stala — mosto kameuitih) edino le pri C. .11. 1'obiscli-n. mešč. trgovcu z železjem in lastniku privilegije na Dtniaji (\Yien, Wiiliringstrasse \r. 7 in > zalogi križev mul'der Sclimelz) na- ' sproti \ 11 o d 11 pokopališča in se pošiljajo na vse kraje. Orobr.i nnpi«i se izvršujejo čisto po želji p. n. naroče-valcev ali z zlato pisavo ali pa z izbuknjeno vlitimi in potlačenimi «'rfcnmi kar najhitreje mogoče, Obrisi iu zapisi cene se, ako jih kdo zali ttva, brez odloga pošljejo. (9—33) njegov i v And. Schreyer-jevi prodajalnici železnega in galanterijskega blaga in otročjih igrač v š|iilalskilt ulicah je razen vseh sort zeleza v palicah vedno velika zaloga sledečih reči: Kotli i/, kotlovine (kufra), graško delo, sedajo vzidati. Kotli iz železa vliti, drže 20 do 100 bokalov; se dajo vzidati Vratica in ražnjl za-nje. Ognjišča za priliranjenje kurjave (Sparherde), iz kosi t »rja ali vlitega železa. Posode za killio iz vlitega železa, belo ali z jeklenim kositarjem začinjene. Kožice (ponve) in vse sorte kuhinjskega orodja. Lampe za petrolej, svečniki, možnarji iu glatlniki (Biigoleisen). Noži in vilice, štajarski in argleiki izdelki, žlice in zajeilialnlce (Šeflje), iz kitajskega srebra, pakfoiiga. in z železom začinjene. Ilritve in škarje, prave angleške. \ožiči za peresa, angleški, z 1 do 20 klin. Albumi. listnice, smodčniee, lovske in popotne torbice in denarnice. Podobe svetnikov za molitvene bukvice in v okvirih. Itožni venci (patanoštri), križci in svetinje. Posebno lepi nagrobni križi, krasno pozlačeni, od 6 do 60 gld. Kositar za strehe, črni in pocinjeni železni kositar. Mlinske žage iz angleškega vlitega jekla. Tesarske in mizarske žage. Vsake sorte pile in praskalnice. kline za oble, vzdigači in vse drugo enako orodje za mizarje in tesarje. . . KIjilčavnioe za sobna vrata, r.a omare in skrinje itd. z vsem, kar gre zraven. Kljuke, vezila in zapahi Lopate, krampi, matike, sekire, gnojne vile. coklje. . Velika zaloga c vekov iz drota in zebl|ev, žebic, zanetnikov, sravbov. Tudi priporočam svojo zalogo špecerijskega blaga ob dunajski cesti tik deželne bolnišnico spoštovanim de že lanom, posebno mnogo Častiti duhovščini. Naročila se izvršujejo po železnici ali pa po poštnem povzetji, za dobro blago se daje poroštvo. Spoštovanjem I Zdravilske speei jalitete Gabrijel Ficcoli-jeve lekarne „pri angelju" (32-9) v T^.jtil>ljiiiii. Naročila zunaj Ljubljane se naglo izvršujejo s poštnim povzetjem - Stroške « zavitkov in poSiljanja trpe naročniki. - Prodajanem se dajo navadni odstotki. Za Kranjsko edina zaloga sledečih reči: Izkuha iz Kine Koke. Najboljši do zdaj želodčini liker (pijača). Ta izkul a se dela iz kioske skorje iu kokovega perja, oboje dobivam jaz najboljše in piav iz vira, in tako mi je mogo'e podati zdravilo, ktoio sme veljati za najboljfe, ker pomaga zoper telesno slabost, izvirajočo iz razdraž* nosti tut-nic; daljo pomaga zoper onemoglost in vtrujenost. ki zavira reproduktivi.o zmožnost, pospešuje tek krvi, prebava'je in daje različnim delom in udom živo'a novo moč. in novo življenje. Cena steklenice (flaške) 80 kr. Pravo norveško Dorševo olje iz ribje masti, ktero dobivam naravnost iz Bergena iih Norveškem. Posebne se rabi ta beineilska l>or-ševa ribja mast zoper revmatične bolečine, putko. zlasti pa zoper škrofeljue, pljučno siišieo in jetiko, zoper začasna izpuščanja in trpljenje čutnic. Cena izvirne llašice 80 kr. Vodaizlankasterskegalimbarja. To vodo v elegantnih krogih tako zel6 rabijo, da bi bilo od več jo še posebno priporočati. Treba nam jo le tiste, ki jo rabijo, opomniti na to, da si zbero prav dobro sorto. Raba in skušnje so pokazale, da je najboljša sorta tista, ki je znana pod imenom lankasterska limbarjeva voda. Ona d& koži leskečo belo barvo, je varuje prezgodnjih gub in hipoma pogladi grbe. Očisti je tudi raznih madežev in mozoljčekov, in zaceli poke, ki se naredž vsled suše. Z eno besedo, prav zaklad je za ličenje, zato jo ženstvo, kteremu na telesni lepoti kaj ležeče, s pridom obr.ijta in rabi Steklenica te vode velja 1 golil. Izkuha iz skorje tamanske, zoi6 «»krepUlbUv V — — - --------- Da se varujejo vsakega ponarejenega blaga, prosijo se naročevalci, da se pri na- v __'________•____—___n.i lnburnn