Z R C Slovenski knjizz ni jezik 16. stoletja Majda Merše Majda Merše je bila do upokojitve (2012) raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Od ustanovitve dalje (1975) je delala v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika. Sodeluje pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, vzporedno pa raziskuje zgodovino slovenskega knjižnega jezika. Njena osrednja raziskovalna tema je sistem slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, še posebej pa glagol z besedotvornega, oblikoslovnega, pomenskega in stilnega vidika. Raziskuje tudi številna druga, s slovarskim delom tesno povezana (besedjeslovna in slovaropisna) vprašanja. Je avtorica monografije o glagolskem vidu (SAZU 1995) in monografije o slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja (ZRC SAZU 2009) ter soavtorica slovarskega dela Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (ZRC SAZU 2011). Med drugim je sourednica slovenskih zvezkov mednarodne zbirke Biblia Slavica. V letih 1997-2009 je predavala na Pedagoški oz. Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Lingüistica et philologica 29 MLOÍBA I r c Zbirka Lingüistica et philologica 29 Urednica zbirke Vaija Cvetko Orešnik Majda Merše Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Razprave o jezikovnem sistemu, besedju in prevodni problematiki © 2013, Založba ZRC, ZRC SAZU Recenzenta Kozma Ahačič, Marko Jesenšek Oblikovalska zasnova Milojka Žalik Huzjan Grafično oblikovanje Brane Vidmar Prelom Simon Atelšek Izdajatelj Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Zanj Marko Snoj Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Zanj Oto Luthar Glavni urednik Aleš Pogačnik Tisk Collegium Graphicum, d. o. o. Naklada 400 izvodov Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610504061. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6'271.1"15" MERŠE, Majda Slovenski knjižni jezik 16. stoletja : razprave o jezikovnem sistemu, besedju in prevodni problematiki / Majda Merše. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013. - (Zbirka Linguistica et philologica, ISSN 1854-2956 ; 29) ISBN 978-961-254-666-3 271004416 To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave. Majda Merše Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Razprave o jezikovnem sistemu, besedju in prevodni problematiki Ljubljana 2013 Vsebina Predgovor....................................................................................................................... 7 I Pisci - dela - jezik........................................................................................................9 Jezikovne spremembe v Trubarjevih prevodih Nove zaveze......................................... 11 Leksikalna prepoznavnost Trubarjevih del .................................................................... 33 Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge................... 43 Trubarjevo prevajanje opomb v Hišni postili ................................................................ 71 Jezikovne spremembe v Dalmatinovih biblijskih prevodih........................................... 79 Uvod ......................................................................................................................... 89 Besedne zamenjave v Dalmatinovih biblijskih prevodih ......................................... 90 Skladenjske preureditve besedila ........................................................................... 107 Neujemalnost opomb v biblijskih prevodih ........................................................... 109 Ugotovitve .............................................................................................................. 109 Prevodna skladnost in različnost glagolov v Dalmatinovem in Lutrovem biblijskem prevodu...................................................................................... 111 Primerjava besedja Kreljeve in Juričičeve postile ....................................................... 129 Kopitarjev knjižnojezikovni vzor in Postilla 1578 ...................................................... 147 Prepoznavnost in značilnosti besedja postil ................................................................ 161 Slovensko besedje v Megiserjevih slovarjih (1592, 1603) in knjižnojezikovna raba v 16. stoletju ........................................................................ 179 II Besedotvorno-pomenske kategorije in poimenovalna raznolikost .................. 185 Ženski pari moških poimenovanj ................................................................................. 187 Raba samostalniških manjšalnic v delih slovenskih protestantskih piscev ................. 207 Prikaz poklicnih dejavnosti v delih slovenskih protestantskih piscev......................... 225 5 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja III Slovenski knjižni jezik 16. stoletja kot dediščina ........................................... 247 Primerjava glagolov pri slovenskih protestantskih piscih in Svetokriškem ................ 249 Pohlinov trijezični slovar z vidika tradicije in sočasne jezikovne rabe ....................... 265 Glagoli v slovarjih 18. stoletja in protestantska tradicija............................................. 281 Uvod ....................................................................................................................... 281 Prekrivnost primerjanega besedja........................................................................... 281 Ubesedena tematika in navajanje glagolov ............................................................ 287 Izvor primerjanih glagolov ..................................................................................... 289 Besedotvorna analiza primerjanih glagolov ........................................................... 292 Glasoslovne variante primerjanih glagolov............................................................ 295 Vzroki primerjalno ugotovljenih razlik .................................................................. 295 Protestantsko besedje v Pregljevem Bogovcu Jerneju (1923/1964)............................ 297 Summaries - Zusammenfassungen ............................................................................... 313 Viri in literatura......................................................................................................... 331 Objave razprav............................................................................................................. 349 Imensko kazalo............................................................................................................ 351 Kazalo virov ............................................................................................................... 355 Kazalo besed in morfemov .......................................................................................... 357 Stvarno kazalo ........................................................................................................... 411 6 Predgovor Slovenski knjižni jezik, ki je nastal, se oblikoval in ustaljeval v nemirni in prevratni drugi polovici 16. stoletja, je neprecenljiva dediščina, vredna poznavanja in razumevanja, ovrednotenosti in spomina. Vse troje zavezuje k nadaljnjemu raziskovanju. Pričujoča monografija je nadaljevanje in vsebinska dopolnitev enako naslovljene monografije iz leta 2009. Njen namen je zaokrožiti jezikovnosistemski oris s tematiko, ki je bila v prvi monografiji obrobneje obravnavana. Na razlike opozarjata oba podnaslova. Za prvo monografijo sem izbrala razprave z oblikoslovno, besedotvorno ter glasoslovno in pravopisno tematiko, za drugo pa razprave o leksiki, prevodni problematiki in o sistemskih potezah slovenskega knjižnega jezika v njegovi začetni razvojni fazi. K raziskovanju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja in slovenske jezikovne zgodovine me je več desetletij spodbujalo delo v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Jezikoslovna vprašanja, ki so se nenehno odpirala tako pri zbiranju in urejanju gradiva za slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja kot pri pripravi raznovrstnih slovarskih del, so terjala iskanje strokovno utemeljenih rešitev, ki jih je lahko zagotovilo le ustrezno poznavanje problematike. Do nje pa je vodilo raziskovalno delo, ki ga je hrati usmerjalo tudi lastno raziskovalno zanimanje. Slednje se v monografiji razkriva predvsem z večkratno osredinjenostjo na glagol, ki je bil skupno z njemu lastnimi kategorijami daljše obdobje eno osrednjih jeder mojega raziskovalnega dela. Za pričujočo monografijo sem izbrala 17 razprav - šestnajst v celoti, poglavje o le-ksikalni prepoznavnosti Trubarjevega jezika pa je vzeto iz problemsko širše zasnovane sedemnajste -, ki so izhajale od leta 1990 dalje. Ker so zgodnejše razprave nastajale na takrat razpoložljivem, praviloma delnem gradivu, ki je dve desetletji postopno naraščalo do končne celovitosti in urejenosti, sem za objavo v okviru monografije znova preverila veljavnost ugotovitev na popolnem gradivu, hkrati pa upoštevala novejšo strokovno literaturo in besedila tehnično poenotila. Monografija je razdeljena na tri dele. Prvi del je najobsežnejši. Vanj je vključenih deset razprav o jeziku posameznih piscev: Trubarja, Dalmatina, Krelja in Juričiča. Razdelek zaključuje razprava o slovenskem besedju v Megiserjevem slovarju. Osrednja pozornost je namenjena izbiri leksike ter razvojnim spremembam, ki so spremljale končno izbiro. Slednja je bila avtorsko različna, hkrati pa pogojena z različnostjo besedil, med katerimi posebej izstopajo postile. Posebna pozornost je namenjena razvojnim spremembam, ki jih je mogoče primerjalno zasledovati pri Trubarjevih novozaveznih ter pri Dalmatinovih starozaveznih biblijskih prevodih. Ker je večina besedil prevodnega značaja, je predstavljena tudi prevodna problematika, hkrati pa poudarjena sistemska različnost slovenščine in nemščine kot prevodno soočenih jezikov. 7 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Tri razprave, ki se ukvarjajo s tremi obsežnejšimi besedotvorno-pomensko osamosvojenimi skupinami poimenovanj (ženskimi pari moških poimenovanj, s samostalniškimi manjšalnicami in s poimenovanji poklicnih dejavnosti), poleg jezikoslovnih dejstev in skozi jezikovno pojavnost uzaveščajo tudi drobce iz načina življenja naših prednikov v drugi polovici 16. stoletja. V zadnjem delu monografije je (v okviru štirih poglavij) slovenski knjižni jezik 16. stoletja predstavljen predvsem z vidika obstojnosti leksike. Razvojno spreminjanje z ugotavljanjem deleža ohranjene leksike jasno kažejo primerjave z besedjem iz mlajših obdobij, zajetim bodisi s primerljivimi verskimi besedili (z zbirko pridig Janeza Svetokriškega Sacrumprompturarium iz let 1691-1707) ali s slovarji iz 18. stoletja, zlasti s Pohlinovim. V zadnjem poglavju monografije so predstavljeni rezultati preverjanja vpliva slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja na zgodovinsko jezikovno stilizacijo Pregljevega romana Bogovec Jernej (1923). Stremljenje, da bi vsaka izmed raziskav, ki so jim sledile v monografijo vključene razprave, prispevala vsaj drobec novega k poznavanju knjižnojezikovnega sistema - tako posameznih piscev kot celotnega obdobja -, se kaže tudi v širini obravnavane tematike, saj besedoslovne razprave v večji ali manjši meri vključujejo različne jezikovne ravnine, ob glagolu kot najpogosteje obravnavani besedni vrsti pa so upoštevane tudi druge, zlasti samostalnik. Tudi priprava pričujoče monografije je bila zame neprecenljiva in neponovljiva izkušnja, tako delovna kot medčloveška. K njenemu izidu je odločilno pripomogla vrsta ljudi - bodisi s svojim velikim, nesebično posredovanim znanjem in z brezpogojno pripravljenostjo za pomoč ali zgolj s prijaznim spremljanjem nastajanja monografije in z dobrohotnim razumevanjem posledic obremenjenosti, ki jih priprava in končevanje tovrstnega dela neizogibno sproži. Iskreno se zahvaljujem obema recenzentoma, prof. dr. Marku Jesenšku in doc. dr. Kozmi Ahačiču. Oba odlična poznavalca slovenske jezikovne zgodovine sta nalogo voljno in odgovorno sprejela kljub njunim preštevilnim delovnim obveznostim in kljub skopo odmerjenemu času. Posebej toplo zahvalo namenjam Marti Pirnat Greenberg, ki mi je -kot vedno - prijateljsko priskočila na pomoč pri prevajanju manjkajočih povzetkov. Iskrena hvala tudi Milanu Pliberšku za potrpežljivo skeniranje in dodelavo fotografij ter za vse dobrodošle tehnične nasvete. Iskrena hvala založbi ZRC SAZU, ki je monografijo sprejela v svoj tiskovni program, vsem njenim članom za strokovno opravljeno delo, direktorju mag. Alešu Pogačniku pa še posebej za vse uporabne nasvete in spodbude. Za izkazano podporo in pomoč se zahvaljujem tudi Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, v okviru katerega je skoraj štiri desetletja medsebojno tesno prepleteno potekalo moje slovarsko in raziskovalno delo. Za izkazano razumevanje se zahvaljujem predstojniku inštituta prof. dr. Marku Snoju, posebno zahvalo pa sem dolžna Simonu Atelšku, ki je opravil prelom in monografijo pripravil za natis, ob tem pa - kot vedno - zavzeto in vedro iskal poti za hitrejše in lažje delo ter boljši rezultat. Za vso pomoč, predvsem pa za razumevajoče sprejemanje moje »drugačnosti«, se znova zahvaljujem tudi svoji družini. V Ljubljani, novembra 2013 8 I PISCI - DELA - JEZIK Jezikovne spremembe v Trubarjevih prevodih Nove zaveze 0 Z izidom Matevževega evangelija (TE 1555) se je leta 1555 začela serija izdaj Trubarjevih novozaveznih prevodov, ki se je sedemindvajset let kasneje srečno iztekla z izidom Tiga celiga noviga testamenta, 1581-82 (TT 1581-82).1 Končna, skupna izdaja vseh Trubarjevih novozaveznih besedil je hkrati tudi njihova ponovna izdaja. Matevžev evangelij je z njo doživel celo svoj tretji izid. Primerjava dveh oz. celo treh različnih priredb istega besedila odkriva znatno jezikovno spreminjanje. Spremembe so zaznavne na vseh jezikovnih ravninah. Do novih, širših spoznanj o Trubarjevem jeziku, o izoblikovanosti knjižnojezikovne norme in o dinamiki jezikovnega razvoja bi nedvomno pripeljale tudi natančnejše raziskave vseh ugotovljivih razlik. 0.1 Slovensko jezikoslovje je doslej prispevalo predvsem ugotovitve o pisnih in gla-soslovnih spremembah v Trubarjevih novozaveznih prevodih, pa še to le posredno.2 Manj 1 Zaradi časovne različnosti izhajanja delov Nove zaveze (o tem Rajhman 1982: 218) se Ta celi novi testament bibliografsko običajno navaja z letnicama 1581-1582 (prim. Berčič 1968: 220-223). Ker sta prvi (1582) in drugi del (1581) ločeno paginirana, je pri citiranju nanju opozorjeno z rimskima številkama I (evangeliji in DIANE TIHIOGROV) in II (apostolska pisma). 2 Največ spoznanj o tovrstnih spremembah v Trubarjevih novozaveznih prevodih je nanizal Rigler v monografiji Začetki slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana, 1968. Natančen popis vseh razlik, ki jih GELI SVETIGA MA. T£VSHA,SDJU PERV1ZHVTA Slouctiski Icíig prca j hcmcn, KTÍKSELIVM D. N. lí S V CfmftíjA titiioic Matrhxo. nune p rum:uctÍLim in i ].(...un Sdihuiaiin. M A T T H. XXI. CtóVn* ztnlifmmti frkduitim, M. D. LV. Primož Trubar, TA EVANGELI SVETIGA MATEVSHA, 1555 - naslovnica 11 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja znanega je o značilnih besednih zamenjavah, pogostejših in redkejših, ki vključujejo tudi besedotvorne dvojnice ter opisna poimenovanja, skupaj z besednorednimi spremembami in vezavnimi razlikami pa segajo tudi na skladenjsko ravnino. Raziskave jezika Trubarjevih novozaveznih prevodov so se večinoma omejevale na sočasni prerez. Razvojne črte, ki bi povzemala jezikovno spreminjanje od ene izdaje do druge in ki bi stopenjsko preverjala obstojnost razmerij najrazličnejših jezikovnih variant, ugotovljivih v posameznih delih, niso skušale potegniti.3 0.2 Primerno izhodišče za napovedovanje nadaljnjih premikov v besednem izboru kot tudi za njihovo vzročno osvetljevanje predstavlja besedje TT 1557. Z njim je odprta možnost primerjave s TE 1555 in s četrt stoletja mlajšim TT 1581-82, istočasno pa so spremembe, ki so rezultat aktualnih, še delujočih zamenjevalnih tendenc, že njegov sestavni del. Popolni izpisi tega in drugih protestantskih del4 omogočajo določanje natančnih številčnih razmerij zamenjevanih in nadomestnih izrazov. S pomočjo značilnih oz. tipičnih zvez5 je določljivo njihovo pomensko razmerje, ki se uresničuje kot sopomenskost, delna pomenska prekrivnost ali pomenska približanost, včasih pa celo kot pomenska različnost. je izločila primerjava TE 1555 in istega evangelija v TT 1557, je dodan alfabetariju Trubarjevega Tiga evangelija svetiga Matevsha iz leta 1555. Na osnovi popolnega izpisa dela ga je izdelala M. Merše. Pri njegovi pripravi sta sodelovala tudi F. Novak in F. Premk. 3 Prim. Levec 1878. Avtor skuša v razpravi na vzorcu Trubarjevega jezika, kakršnega razgrinja Matevžev evangelij v izdaji iz leta 1582, na osnovi zaporedne analize ravnin jezikovne zgradbe ugotoviti prisotne narečne poteze. Glasoslovnemu pregledu sledi oblikoslovni, temu pa skladenjski (z obravnavo problematike pridevnikov, števnikov, zaimkov, negacije, predlogov ter sklanjatvenih in spregatvenih posebnosti) in leksikalni. V leksikalnem pregledu je navedenih in na slovarski način - to je z besednovrstno in pomensko opredelitvijo, z dodatkom zgledov in opremljeno z raznovrstnimi pripombami, med katerimi so tudi opozorila na dolenjski izgovor - obravnavanih 248 iztočnic različnih besednih vrst. Breznik (1917: 170-174, 225-230, 279-284, 333-347) je ugotavljal razločevalne poteze jezika Trubarjevih novozaveznih prevodov v odnosu do Dalmatinove Biblije. Podobno je ravnal tudi Ramovš (1918 : 113-147). V problemsko bogati shemi razvoja knjižnega besedja slovenskih protestantskih piscev, ki jo je zarisala M. Orožen (1986/87: 36-47 in 1986b: 27-47), sta na osnovi gradiva iz novozaveznih prevodov, primerjalno s Kreljem in Dalmatinom, predstavljeni specifičnost in razsežnost Trubarjevega prispevka. V novejšem času je rezultate večvrstne primerjave (glede rabe velikih in malih črk, napak, glasoslovnih korektur, pa tudi glede leksikalnih razlik) izdaj Matevževega evangelija iz let 1555 in 1582 - tudi v odnosu do Lutra in Vulgate kot prevodnih predlog - objavil Rothe (2006: 67-96). 4 S popolnim izpisom vseh knjižnih izdaj s slovenskim besedilom iz druge polovice 16. stoletja, ki je bil opravljen v slovarske namene, je bilo zbrano vse uporabljeno besedje. Izpisovanje in urejanje gradiva je potekalo v okviru Sekcije za zgodovino slovenskega jezika (delovna enota je sprva delovala pod naslovom Komisija za historične slovarje slovenskega jezika) na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša od srede sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje. Delo so opravili notranji in zunanji sodelavci sekcije. Zbrana je bila kartoteka, ki šteje pribl. 3.160.000 listkov. Dopolnjuje jo še pribl. 140.000 računalniških izpisov. Na tej gradivski osnovi je bil v desetletju od 2001 do 2011 izdelan seznam uporabljenega be-sedja. Enobesedne in besednozvezne enote so bile opremljene z besednovrstnimi in drugimi slovničnimi podatki ter s podatki o virih. Seznam besed s pripisanimi podatki je izšel v knjigi z naslovom Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (Ljubljana, Založba ZRC SAZU, 2011). 5 Strokovni izraz je uporabljen v pomenu, kot ga je opredelil Novak (1975: 38): to so »zveze, ki dokazujejo pomen«. 12 Jezikovne spremembe v Trubarjevih prevodih Nove zaveze Primož Trubar, TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, 1557 - naslovnica 0.3 Napovedljivost nadaljnjih sprememb, ki jo zagotavlja poznavanje pogostnostnih in pomenskih razmerij primerjanih izrazov v TT 1557, predstavlja nenazadnje tudi eno od najbolj varnih poti pri ugotavljanju avtorstva domnevno Trubarjevih rokopisnih glos, ki jih je v vatikanskem izvodu TT 1557 odkril in kasneje popisal Simoniti (1978: 35-77). Jedro teh glos, ki so bile večinoma upoštevane v TT 1581-82, predstavljajo leksikalne spremembe in dopolnitve. 0.4 Popolnejši predstavitvi leksikalnih sprememb v Trubarjevih novozaveznih prevodih se je mogoče približati le s kombinacijo tipološke in vzročne osvetlitve, saj ena brez druge ne zadošča. 0.5 Trubarjevo iskanje ustreznih nadomestil besednovrstno ni zamejeno. Najpogosteje so zamenjevani samostalniki. S svojsko problematiko jim sledijo glagoli in pridevniki, pa tudi zaimki, števniki, prislovi, vezniki in medmeti. Z občasno primerjalno vključitvijo Dalmatinove Biblije je mogoče zarisano črto jezikovnega razvoja še podaljšati, potrditi nakazano zamenjevalno smer ali pa odkriti morebitne razlike v rabi posameznih izrazov pri Trubarju in Dalmatinu. 1 Gibalo velikega števila zamenjav je zlahka prepoznavno: gre za postopno nadomeščanje prevzetih izrazov z domačimi ustreznicami. Proces nadomeščanja je pri nekaterih sinonimnih izrazih šele začet, drugje v polnem razmahu, na kar kažeta intenzivnost in širina zamenjav, ali pa pogostnostno že prevešen in skorajda končan. Konkurenčnost je v večini primerov napovedljiva iz stanja v TT 1557, saj zadošča izmenična raba, številčna uravnoteženost pa ni pogoj, čeprav je pri nadaljnjem sklepanju usmerjevalna. TA PERVI DEIL TI' GA NOVIGA TESTAMENTA, VTIM SO VSI SMTTBl EVANtiUISTF 1NV T V O J A. nc tih lo^rou, ftJai pttuizh vttSloucnski lc= ñk.Skuí] P rim os I ia TruUjia fud= rtu preobcrmn» KARIE VE2H PER TI M, IN V kddaiu dmgi Deil bodcdokonatijtcbt [1 druga ftran Lctiga pspy. f 13 pouei- ©ir «fl bulbtr iT«! M Tefamcnts/ bactimfütii> bte »icc íEiwijgdifííii/ uni> íxt 21ps= ftil iSefchidjt / au (i i>nt fniaKfnbficri »nt> btertnt tatam farni ^cútfdjctt t>nb lt>fn / aitm^nb VloptB Cranšlftrtoitert/jn bir«$ cin prriNiJ *>cm redj ttii©l*mbcti/3feffelt/fcur4» pMopdm&um 3Umtiittn ¡M»u?«ttfttpfcliiif»t>iltfffrtM» rim t» (>,fi sbbtnf more vo uebitptjru ¡>l*tlttS,It Krmimlienitir zr ca„uertentun4 D črninam *iriwr/i/Wif ter rt. Primož Trubar, Catechifmus, 1550 - naslovnica 34 Leksikalna prepoznavnost Trubarjevih del slovensko ustreznico. Večinoma gre za nosilke abstraktne vsebine:54 npr. adplicatio (prim. 1. zgled), ki ga spremlja besedotvorno in oblikoslovno bolj podomačeni glagol adplicirati (2. zgled), v več delih pa je uporabil tudi druge iz latinščine prevzete samostalnike (npr. definitio)55 itd. Npr.: (1) TaMasha nei enu faslushene, temuzh Adplicatio, enu perdrushene, enu podi-lene (TO 1564: 31a); (2) Natu ima ufaki veideti, de obenu Faryeuu oli drufiga delu, enimu drugimu ne more te gnade Boshye adplicirati, perdrushiti inu fturiti dileshniga (TO 1564: 31a). 1.2 Velik del leksike, ki v delih drugih piscev ni bila uporabljena, predstavljajo iz nemščine prevzete besede. Njihov sestav je opazno pomnožil Trubarjev prevod obsežne Lutrove Hišne postile56 Razlagalna in ponazaijalna vloga besedila je terjala vključevanje številnih novih poimenovanj, tako za materialni kot za duhovni svet. Trubar je uporabil več dotlej knjižnojezikovno še ne izpričanih, govorno pa večinoma že uveljavljenih domačih poimenovanj, še več pa prevzetih besed, med katerimi so prevladovali leksikalni nemčizmi. Njihovo vključevanje v že dobro ustaljeni knjižnojezikovni sistem, ki so ga za Trubarjem ali hkrati z njim dograjevali tudi drugi pisci, je potekalo po znanih poteh in na uveljavljene načine. Manj znane prevzete besede, ki so se praviloma navezovale na Lutrovo prevodno predlogo, je Trubar opremljal z domačimi ustreznicami, s čimer je hkrati množil stilno učinkovite dvojne formule (prim. 1. zgled). Ajgenšaft je npr. uporabljal v paru z znamenje51 itd. Med prevzeto besedje, ki ga je vpeljala TPo 1595, spadata tudi glagol fantazirati (2. zgled) in nepregibno rabljeni pridevnik epikuriš, ki je nasledil pregibno rabljenega epikurski. Zgledi: (1) Trubar: Nejli rejs, ti fi en vbog Greifhnik, nej fi vrejden, de bi ti na enih ahlah ali grebenih imel leshati (TPo 1595: I,32); Luter: Ifts nicht war / du bift ein armer funder / der du nicht werd bift / das du auff einer hechel folt ligen (LH 1566: I,XX); (2) Trubar: Takove norske rizhy fo ony fantajirali inu ismifhlali (TPo 1595: I,94); Luter: Solch leppich ding haben fie fantafiert (LH 1566: I,LVI); 54 Na povečan delež besed z abstraktno vsebino (tvorjenih zlasti z obrazili -nje, -stvo, -ost in -ina) v TO 1564 je predvsem na osnovi primerjav s TC 1550 npr. opozoril že Prunč (1995: 343). 55 Glagol definirati se pojavlja v enem izmed povzemalnih uvodov k posameznim poglavjem Pavlovih pisem: Na konzu lipu to Cerkou definira inu iflaga, kai inu kei ie ta praua ftara Kerfzhanska Cerkou inu Gmaina (TL 1567: 10b-11a). 56 O značilnostih besedja, uporabljenega v TPo 1595, prim. Merše 2007a. 57 Iz nemščine prevzeti samostalnik ženskega spola ajgenšaft se v TPo 1595 pojavlja 12x. Osemkrat nastopa v povezavi s pojasnjevalnim, bolj znanim domačim samostalnikom znamenje (npr. Tu je ta druga aigenfhaff ali snameinje (TPo 1595: II,311)). Brez pojasnjevalnega drugega dela so naštevalni členi od tri dalje, ker so domnevno po Trubarjevem prepričanju povezavo dobro uzavestili že prvi trije členi, osma, zaključna enota pa je v prid skladenjske uravnoteženosti spet dvočlenska: npr. Ta ofsma aigenfhafft ali snameinje (TPo 1595: II,316). Prav tako v TPo 1595 se prvič knjižno pojavlja samostalnik lastnost. 35 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (3) Trubar: Timu pruti /o ty Menihi /voj leben en /vet, popoln leben imenovali. Ampak kakor je veidezhe vfimu /vejtu, taku je on ri/nizhnu en lein, pokoyn, dober, Jladak jnu Epikurijh leben (TPo 1595: I,97); Luter: Dagegen haben die München jr leben ein heilig / volkommen leben gehei//en. Aber wie für augen / i/ts warhafftig ein faul / ruhe/am / gut //üß vnd Epicurifch leben (LH 1566: I,LVIII). 1.3 Trubar je postavljal tudi temelje različnim terminologijam. Poleg uporabe najbogatejše krščanske terminologije,58 ki je živela že v predknjižnem obdobju, je njegova zasluga npr. začetništvo pri oblikovanju tiskarske terminologije in terminologije, povezane z izdelavo in prodajo knjig.59 Samo v njegovih delih se npr. pojavljata poimenovanji drukar 'tiskar' in bukvar 'knjigotržec', prvi pa je uporabil tudi poimenovanje za tretjo temeljno dejavnost s tega področja: vezar 'knjigovez', ki ga je v štirijezični slovar leta 1592 vključil tudi Megi-ser.60 Vse tri samostalnike je uporabljal, ko je govoril o tiskanju lastnih del. Npr. Kadar pag utiu i/tiu ie do/ti puh/tobou inu beffed, od tiga drukarie, pre/taulenu, /akai drukar nei slo-uenski vmel, Inu ta kir ie ta dua Catehi/ma ispi/al, nei bil per tim drukani (TC 1555: A2).61 CERKOVNA ORDNINGA. NA prana cela OfdningaoliNarcdba pa»JV(ptrKfrj"> Cerlcouna,iloy nouedi V5luyn1i risheb s^KHftffr, nji re olishtukih . Nvtpoprci, de Te ta ctlaEJo- fufet uti f tr shia bclTeda , tu ie, ti Polhi», ceiiapu imj,° f™ tudi inu ta Kuangeli, tira ludcm vriCHif»tl«'»i "" P" aaio^hvtUjprou inufaRopnu prydigmc " ™ r°""IJ" <"u '' " S. Ketft ,ta S. Vezhcna ] CriftuiuiB jpromiilt:inu icm^ r^jd^n, pr3uu pryi 4' digane.Ci uclikti Ehasa, derilu ihti ohrani, joufcra Kerfi zhanftui. SaJrai Bug ie od faztieika, to fuoio stitga inu volo , uti nega Poilaui inu viim Euattgelitt tci Cerqui, daial nafnanc- Inu liozhe tatu skuti triu (takim Pridu ganem ,po nega veliki dobtuti inu milofti, fa volofui« ga lubiga Syna Icfiifii Crifkift, tbi vno Cetkou, ij vfeh thlafit tiidi.ufeupe ¡brati inu petprauiu, de nega prou Ipofna, ditirty,hitali,n3 nega klizhe.moli, mu denci mu uprjui pofcorsshini fueiftusliifi. Satu Bug horhe ta; tu mdtftu prahtenu ularpe hoycnc mu shrani' tih ludinri tim (iteiru imeiti, inu de ty etii, tim [udem imjio to ccj lo ticiiedo Boshyo, to Pol tauo inu ca 1 j tu prydigati, Inu te S- Sacramen« diliti, koker od os ga fem Crtihts Math; i s. gouori, kit prani litim lo s grom , Ptndice u( tiakli inu vuzhite lili Judi, trm nee Kerite,vrimimeni tiga Ozheta,Synuinu S. Duha, Inn Vuifiite nee dersliati ule tu, kar lem idl uom fapoue= ouanr,Ma5ha-Ljnr, zkllzhtrj tihSucrnikou, odCrFkounj)» ihiudcxnizhiaBoiHjrWuihbi, li5 T,[i-a 0jn|i Oomk inti Vuihinikou vlcupt jSrlfij . ]'. Cil- CATEHISMVS SDVE I M A I SLA G A* M A. ENA TRIDIGA OD STARO- iit km Sgonumttkgt,ptr mh nt- dUliinu /''/rank,tj Sgonu nifcciSuiinikou,aiiftrni odtt Juetufli t1 itr jut oliGortefgonili.TyenipttgFary m\Itilm4iy,fiiimsbiuim rafam gorici vofcheMjm^l/ittptrtcpouah, ina oi,u htadbCerko« po m^tipujhU Ufitt , Tu p 'tiditi , ft> rtmtuli, iti• muc Ct rk"" gori nart dila ,dc rshaU Je t ti ¡¡hjnjttišjimiptr Gutenim Gradu tudi' vtfr.Odtti^ hudobe, lot rye, goluffye ¿SU-It limine, inn tudi od te tehkeCtabarye, Is 4 "flu Icy .'i 11 'i u ije ikUhtpibiryejtir jttfeptr tatthCertjuah> jlem 7\ur:.ir,;rtt Sciyilijlwtncm,j£odtit iitu/i iltcfdii go- S. Mnyt inuSuemikov. ioj ej Farypottriouttlt, inn najieno olin* talit maUii in»japtjjalt, Jnuftt ft mtfjent ¿tltU kc/iy, na tt sbirtk,etth igcwoti, ptr-ufutalt,teifltjbty Tfypono-^hi^ukatti-ntfgomli.Itutkadarj'o ty ioJiprtpro/liln i. Pet. J, sitis parati ttd re/pondindum tuL. Hit t ptrsntt ratiotitm tiin fori, jim in yoln £itt«r;ifniuč mit ttg %crwt big Mil', :" trli rfctrmmt fit* ftitOi (5(outrun Pri t&ottfBfcKnrtef £>H Jjaufurfilj HiattMi f til IK Agcnjl. x>. lxxv. dt,i/> Primož Trubar, CATEHISMVS SDVEIMAISLAGAMA, 1575 - naslovnica in odlomek iz besedila 39 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja z uporabo ustaljenih tvorbenih modelov.68 Med knjižnojezikovno na novo zapisanimi ali celo na novo tvorjenimi so npr. samostalniki na -stvo, -ost (npr. celost), -ina itd., pridevniki na -ast, -lji69 in že omenjeni na -ski,70 več glagolskih kalkov (npr. doli spisati, gori vskakovati,11 gori zdrastiti itd.), pa tudi nekaj glagolov, izpeljanih s pripono -ava- (npr. dopuščavati, oblagavati, ogoljufavati), čeprav je ta izpeljavni način značilen tudi za Dalmatina in druge pisce (Orožen 2003: 90-91; Merše 2005) itd. 1.6.1 Nekaj besednih družin je v celoti značilnih za Trubarja: npr. anžigel, ki se pojavlja v obeh izdajah kolendarja in v TAr 1562 (Mi beremo vuenih Buquah od eniga Anshigla, tu ie, od eniga kir ie Jam vueni PuJzhaui oli Vgofdu (TAr 1562: 82b)) + ajnžidelski (Nu, onu bi bilu fvojo mainingo imejlu, kadar bi takou Klofhterfki ali Ainfhidelfki leben, na dva ali try tjedne, na enu lejtu ali dvej bilpoftaulen (TPo 1595: I,97)); cukati + cukati se + cukanje itd. 1.6.2 Obsežno skupino sestavljajo tudi besede, pri katerih na Trubarjevo rabo kažejo zanj tipične glaso-slovne in nekatere besedotvorne poteze. Glasoslovna variantnost, ki kaže na težavnost oblikovanja tako lastne kot širše veljavne norme, je opazna tudi znotraj le-ksike, znane le iz Trubarjevih del. Nekatere tvorbe se upravičeno zdijo poskusne. Med tovrstne Trubarjeve tvorjenke se npr. uvršča samostalnik čistota, ki celo v TAr 1562, kjer je uporabljen, zaostaja za splošno razširjeno različico čistost,12 ali manjšalnica čolnec, ki je zaostajala za širše uveljavljeno različico čolnič (v TPo 1595 sta manjšalnici v razmerju 1 : 4). Narečno barvo je zadržala pri Trubarju navedena oblika atel ob atej, ki jo poleg Trubarja navaja tudi MTh 1603. Zanj je značilna tudi pogostejša izbira glasoslovnih različic z začetnim samoglasnikom oz. brez proteze (npr. anež, andtverh, andel), medtem ko je npr. Krelj uporabljal različice janež, handel in handverh. Ob širše uveljavljeni različici wirtemberski je Trubar uporabljal tudi glasoslovno 68 Prim. Orožen 1996: 124; Vidovič-Muha 1984 in 1986, ki je ugotavljala, kateri besedotvorni postopki so bili uporabljeni pri tvorbi besed v TO 1564, hkrati pa le-te preverjala glede njihove današnje uveljavljenosti; Novak 1986: 398-399; 2001: 115 in drugje. 69 Ob splošno razširjenem pridevniku bratovski se pri Trubarju pojavlja tudi redkeje rabljena tvorjen-ka bratovlji. Tudi med pridevniki, izpeljanimi s splošno uveljavljenim obrazilom -ast, sta dva, ki izkazujeta omejenost na Trubarjevo rabo: coklast, ki stopnjuje ekspresivnost prevodno neodvisnega predgovora k poglavju iz Pavlovih pisem (npr. Saftopnu od fadashnih ludi, Shcoffou, Farieu, Menihov, fufeb od tih bofiih zoklajiih obriuenih golih Batyz, kirfopolni hynaufzhine inu vfe lotrye, prerokuie /.../ (TL 1567: 72a)), in črvojedinast. 70 Na variantnost pridevniških tvorjenk pri Trubarju opozarja tudi A. Legan Ravnikar (2008/2009). Nekaj tvorjenk razlaga s poskusnostjo (npr. cedern in glažen), nekaj pa z ohranjanjem (neproduktivnih) arhaičnih besedotvornih morfemov (npr. škoflji) (A. Legan Ravnikar 2008/2009: 77-78). 71 Npr.: Sakaj vi viffoke Gorre gori vskakuiete? (TPs 1566: 120b). 72 V podobnem razmerju sta tudi dolgost in dolgota, ki je omejena le na Trubarjevo rabo. CO H & P «B^SCOiEy 3 JI 4 t e b t f if IM IF 1 nt II » |> q ( i | » t v « 5 H ABCDEFGHIKLM NOPQRSTVXYZ Gtymouit, e i o a, ffymsuia »Fupi« 2lii t» cu in uu 2U m (t te «c. 31 b ib ib ob ttb 2Ub i)[> Iji> ost) U}(? 23iiO L*t> bib bo o bnt> Csf «f ctf tof aif ©af!> txp7 tuf!) M (T) &U(T> fax fir fit for fur 0(1 fill flot SliI Primož Trubar, stran iz dela Abece-darium, 1550 40 Leksikalna prepoznavnost Trubarjevih del močneje prilagojeno obliko birtemberski; splošno razširjeni in glede na glasovno prilagojenost tudi daljše obdobje rabljeni različici pegerovati je Trubar v TPo 1595 dodal še različico begerovati.13 Na njegovo rabo kažejo tudi različice z izpuščenim j-jem (Rigler 1968: 28-32): borcahen je npr. zapisan v TC 1550, v DB 1584 pa se pojavlja borcajhen. Za Trubarja je značilna pogostejša raba glasovno neokrnjene predponske različice iz- (npr. pri izmisliti, iztolmačiti, izpovednikproti splošno uveljavljenim različicam zmisliti, stolmači-ti, spovednik), pa tudi več raznovrstnih prislovnih različic (med njimi npr. tudi izdavna, izdavne, izdavno, medtem ko so drugi pisci uporabljali različici zdavna in zdavnaj itd.).74 1.7 Trubar je besedni zaklad v skladu s potrebami večinoma množil premišljeno in po ustaljenih poteh.75 Med novimi tvorjenkami je bilo tudi nekaj poskusnih, ki so jih pogosto že sočasno, večinoma pa dolgoročneje ogrožale bolj uveljavljene sopomenke. 73 Tudi v TPo 1595 prevladuje različica pegerovati (129 pojavitev), begerovati pa je izpričana samo dvakrat (npr. Inu sufseb letukaje vKaifejhovi hijhi ne begeruje nihzhe nym kaj Jturiti (TPo 1595: I,247)). 74 Seznam prislovnih različic, omejenih na Trubarjevo rabo, je še daljši. Vanj spadajo tudi dole, dopolnoma, grški/grsko, napoprej in narpopred, ondukaje itd. Podobne sezname je mogoče sestaviti tudi iz različic, značilnih za Kreljevo oz. Kreljevo in Juričičevo rabo (npr. noco, blizo, dovoli/dovolje itd.), enako tudi za Dalmatinovo (prislovi z obrazilom -čki (npr. bezjački, hrvački), pa tudi črez, lezdi, marikej itd.). 75 Prim. Novak 2001: 115-118. Vse od prve knjige dalje je bilo tudi kalkiranje eden izmed osnovnih načinov širitve slovenskega glagolskega besedja (Merše 2003). 41 Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge 0 Poglavje je namenjeno analizi Trubarjeve prevajalske tehnike v Hišni postili, ki je njegov najobsežnejši prevod, hkrati pa tudi njegova zadnja knjiga (izšla je leta 1595). Ker je Trubar prevajal Lutrovo postilo, sta bili v prevodnem razmerju nemščina in slovenščina 16. stoletja. 0.1 Razlike, ki jih odkriva primerjava Trubarjevega prevoda Lutrovega dela Hau3-poftill in nemške prevodne predloge,76 so - kot je že bilo omenjeno pri raziskavah prevodne odvisnosti - predvsem dveh vrst: a) pogojene z različnostjo jezikov in b) rezultat prevajalčevega hotenega oddaljevanja od prevodne predloge.77 76 Uporabljena je bila izdaja iz leta 1566, ki je dostopna v Semeniški knjižnici v Ljubljani, za dodatno preverjanje pa na spletu dostopni posnetek izdaje iz leta 1544 (Martin Luther: Hauspostill, Wittenberg, 1544, Bayerische StaatsBibliothek, Digitale Bibliothek, Münchener DigitalisierungsZentrum). 77 Besedili je v posebni razpravi primerjal Raecke (Raecke 1995). Obravnave se je lotil z namenom, da bi ugotovil vzroke za (v uvodu zapisano) mnenje Trubarjevega sina Felicijana, ki je poskrbel za izdajo očetovega prevoda, da gre za »težko delo« (»er sich des schwären Wercks in die Windische Sprach zu vbersetzen vnderfangen«). Raecke je na osnovi izbranih odlomkov primerjalno ugotavljal Trubarjeve oddaljitve od nemške prevodne predloge in jih analiziral tudi glede na možnosti sledenja originalu, ki jih je med drugim odpirala tedanja razvojna stopnja slovenščine. O prevodnem zrcaljenju razmerja med jezikovno pogojeno sistemskostjo in individualno ustvarjalnostjo v Dalmatinovem prevodu Biblije prim. Merše 1995a. Primož Trubar - lesorezni portret 43 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1 Med najvidnejše razlike spadajo prevodne razširitve, ki so bile večinoma opravljene z namenom, da bi bil prevod razumljiv in da bi bila sporočana vsebina predstavno ustrezno prikazana.78 1.1 Med razširitvami so pogostnostno v ospredju (že opaženi) sopomenski pari ter veččlenski naštevalni nizi.79 1.1.1 Značilna situacija, ki izziva pripis sopomenke, je prevzem v predlogi uporabljenega, manj znanega (npr. ajžel, haufen, muzika itd.), neredko celo prvega zapisa poimenovanja (npr. ahla,patrem, rajža, rumorati itd.80), ki potrebuje bolj znano ali v primeru večpomenskosti pomensko določnejšo sopomensko osvetlitev.81 Slednja je lahko domačega ali tujega izvora, predpogoj pa je, da je bralcu poznana in pomensko predstavljiva. Npr.: (1) Es ift ein eben weite reife von Nazareth auß Galilea / gen Bethlehem (LH 1566: I,XIX) - Onu je reis ena dolga raifha ali pot od Nazareta is Galilee, vBetlehem (TPo 1595: I,30); (2) Aber Gott füret82 fein regiment alfo (LH 1566: I,XVIIIb) - Ampak Bug pela fvoj Regiment ali regirainje taku (TPo 1595: I,30); (3) da man im Patrem dife wort gefangen ftanden (LH 1566: I,XIXb) - kadar fo vtim Patrem ali Vueripejli, lete befsede (TPo 1595: I,31); (4) kommen vil taufent andere Engel / vnd heben ein fchöne Mufica an (LH 1566: I,XXVIb) - pridejo veliku taushent drugih Angelou, inu sazhneio eno leipo Mufico alipejtje (TPo 1595: I,43); (5) ein ftinckendheimlich gemach des Teuffels (LH 1566: I,XXI) - en fmerdezh aifhel ali ferylnik tiga Hudizha (TPo 1595: I,34); 78 Razmišljanje o Trubarjevem načinu prevajanja je tudi M. Stanovnik pripeljalo do ugotovitve, da je bil njegov besedni izbor premišljen, opravljen z namenom, da bi bilo bralcu omogočeno neovirano razumevanje prevajanega besedila. Avtorica je poleg prizadevanja za razumljivost izpostavila še dve temeljni značilnosti Trubarjevega prevodnega dela: zvestobo prevodni predlogi in številnost elementov literarne retorike (Stanovnik 2005: 39-40). 79 O t. i. dvojnih in trojnih formulah kot ustaljenem stilnem sredstvu v Trubarjevem jeziku govori B. Pogorelec (Pogorelec 1972: zlasti 311-313), E. Seitz (Seitz 1995 in 1998: 109-152) pa o različnih poimenovanjih istega pojava (npr. »dvojična prirednost«; Seitz 1995: 474) ter o pojavu samem v različnih Trubarjevih besedilih (slovenski in nemški predgovori k Trubarjevim novozaveznim prevodom, njegovo slovensko pismo deželnim stanovom iz leta 1579), v izvirnih besedilih Trubarjevih sodobnikov (Pogrebni govor Jakoba An-dreaea, Ungnandovo pismo, naslovljeno na nemške stanove in mesta, Dalmatinov nemški in slovenski uvod v Biblijo iz leta 1584, za primerjavo pa še Lutrovi predgovori in pisma ter nekaj latinskih besedil (vse v raziskovani dolžini 2500 besed)). Pri dvojični prirednosti glede na pomen razlikuje sopomenske, protipomenske, neodvisne in dopolnjevalne pare (Seitz 1995: 482). Pregled dosedanjih obravnav dvojne formule kot osrednjega retoričnega stilnega sredstva v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja je v okviru prikaza retorične oblikovanosti njihovih besedil prispeval Ahačič 2007: 297-313, zlasti 302. 80 O besednozakladnem prispevku postil (zlasti Trubarjeve Hišne postile ter Kreljevega in Juričiče-vega prevoda postile (1567 in 1578)) v okviru slovenskega knjižnega jezika druge polovice 16. stoletja prim. Merše 2007a. 81 E. Seitz (1995: 477) ob povzemanju ugotovitev raziskovanja prevodne problematike izpostavlja uporabo dvojnih formul v primeru nenatančno prevedljivih pojmov. 82 V monografiji so preglasi označeni na danes uveljavljeni način. 44 Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge (6) Der meyfte hauffe fuchet ein andere freude (LH 1566: I,XXIIIb) - Ta vegfhi haufen ali kardellu83 yfzhe eniga drugiga vefselja (TPo 1595: I,38); (7) Die wöllen jrer perfon halben fo from fein / das Jie für Gottes gericht tret-ten dörfen / vnd /.../ mit dem tod / mit der fünd vnd Teuffel fechten (LB 1566: II,Vb) - Ty hote sa fvoje Perfone ftran taku brumni biti, de pred Bo-shjo Praudo ali sodbo fmejo ftopiti, inu /.../sto Smertjo, Stem greihom, inu s'Hudizhom fe fehtati inu bojovati (TPo 1595: II,7);84 (8) Gott rumore vnter denen / die jn nicht förchten (LH 1566: III,LXXXb) - Bug rumora ali fe ferdy s 'temi, kateri fe njega boye (TPo 1595: III,137); (9) vnnd die gewaltigen heyffet man gnedige Herren (LH 1566: III,LXXXIIb) - ty oblaftniki bodo gnadliui ali miloftivi gofpudje imenovani (TPo 1595: III,141).85 Navedeni zgledi kažejo, da so pari, ki jih povezujeta veznika inu in ali vsebinsko in tvorbeno različni. Med besednovrstno različnimi sopomenskimi pari prevladujejo samostal-niški.86 Pogostnostno jim sledijo glagolske sopomenske dvojice, drugovrstne (npr. pridevniške) pa številčno močno zaostajajo. V petem zgledu je s samostalniškima ustreznicama nadomeščeno evfemistično besednozvezno poimenovanje. S ponavljanjem istih parov znotraj postile je Trubar utrjeval razlagalno prakso, hkrati pa preverjal pravilnost izbire členov. 1.1.1.1 V Trubarjevem prevodu je razširitev v dvojno formulo možno opazovati tudi v primeru uporabe dobro znanih in uveljavljenih prevzetih izrazov, kar kaže predvsem na stilno izrabo strukture. Npr.: (1) Da es nun vngefehrlich drey ftund auff den tag geweft /.../vnnd er zum gericht außgefüret worden / vnd gecreutziget (LH 1566: IIb) - Kadar je vfhe okulli tretje ure do dne bilu /.../je k'rihti inu kmartri vunpelan inu krishan bil (TPo 1595: II,1); (2) der /.../ bochet drauff (LH 1566: III,LXXIX) - na tuiftu fhuga inu truza (TPo 1595: III,135).87 83 V TPo 1595 sta oba samostalnika pogosto rabljena (haufen - 66x, krdelo - 56x). Sedemkrat se pojavljata v paru: šestkrat z običajno razvrstitvijo, to je prevzeti samostalnik + domače pojasnilo, enkrat pa v obrnjenem zaporedju. 84 Številčno razmerje med členoma glagolskega sopomenskega para v TPo 1595 je naslednje: fehtati se se pojavlja štirikrat - dvakrat v zvezi z bojovati (povezano z inu in ali) -, bojovati se pa šestkrat. Domačemu glagolu zagotavljajo številčno premoč sopomenske rabe variante brez se (npr. Satiga volo, de je on ta Mezh vroko vsel, inu hotel bojovati, je on krivu fturil (TPo 1595: I,235)). Prim. Merše, Novak, Premk 2001: 46-48. 85 Raecke je ob primerjavi izbranega odlomka iz TPo 1595 z Lutrovo prevodno predlogo odkrival razlike, med katerimi so izstopali »dodatki« (npr. zeychen ^ Zaihne ali snameinja), ob njih pa t. i. »freien Übertragungen« (Raecke 1995: 406-412). 86 O dvo- in veččlenskih samostalniških nizih ter samostalniških sopomenskih parih znotraj različnih pomenskih skupin pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja prim. Novak 2004: 208-213. Avtor ugotavlja, da je pri sopomenkah pomenska stran potisnjena v ozadje, v ospredju pa je njihova izrazna učinkovitost (Novak 2004: 211-212). O sopomenskih parih v Trubarjevem jeziku, sestavljenih iz domačega in prevzetega poimenovanja, prim. tudi Rigler 1968: 98. 87 Zgledi kažejo, da je zaporedje izbranih ekvivalentov spremenljivo. Npr.: Sonder auff jhre weiß-heyt/gewalt/vnd reychthumb bochen wöllen (LH 1566: III,LXXX) - temuzh hote le na fvojo Modruft, oblaft, inu Blagu truzati inu fhugati (TPo 1595: III,136). 45 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Omembe vredni so tudi pari, ki jih je Trubar prenašal v svoj prevod, ker so že bili del dotedanje knjižnojezikovne prakse: das wir dem Teuffel entlaufen / von fänden frey vnd ledig worden find (LH 1566: I,XXVIIb) - de my timu Hudizhu vbeifhimo, inu od grejhou fray inu ledigpoftanimo (TPo 1595: I,45).88 1.1.1.1.1 Primere, kjer dobro znanemu in uveljavljenemu prevzetemu poimenovanju sledi prav tako znana domača sopomenka, si je mogoče razlagati tudi kot iskanje nadomestnih izraznih možnosti, s katerimi se odpira pot izbire, istočasno pa tudi kot utrjevanje sopomenskih povezav. Vzrok za razširitev je lahko bilo tudi Trubarjevo prepričanje, da bi zgolj prevodno ohranjanje prevzetega samostalnika, uporabljenega v manj znani povezavi (npr. v prilast-kovni zvezi), ne zadoščalo za jasno predstavo. Npr.: Alfo fihet man /dz diß trawrbild nit lang bleibt (LH 1566: IIb) - Taku fe vidi, de leta shaloftni Pild ali tu terplenje Chriftufevu dolgu ne terpi (TPo 1595: II,3). Različne povezave posredno kažejo na večpomenskost pojasnjevanega prevzetega samostalnika. Lahko pa gre tudi za stilno učinkovito nizanje. Npr.: blutig Bild (LH 1566: II,IIIa) - kervavi Pild, ali podoba (TPo 1595: II,2); blutig Bild (LH 1566: II,IIIa) - kervau Pild ali obras (TPo 1595: II,2). 1.1.1.2 Redkejši so primeri, ko je Trubar za pojasnilo v Lutrovi postili uporabljenega poimenovanja navedel kar tri ekvivalente različnega izvora in neredko pomenskodopol-nilnega značaja. Npr.: (1) vndfich darumb ein rumor in der welt erhebt (LH 1566: I,XXVIII) - de fe fatiga volo Ardrie, kreganje inu fouraftvu, na tem fvetu vfdigneo (TPo 1595: I,46); (2) auch wen es vbel gehet / in allerley vnglück vnd anfechtung (LH 1566: I,XXVIIIb) - kadar onu hudu gre, vfakateri nefrezhi, reui, nadlugi inu iskufhnjavi (TPo 1595: I,46). 1.1.1.3 Dvojice, ki jih sestavljata poimenovanji tujega in domačega izvora, številčno prevladujejo. Struktura prevajanega in hkrati pojasnjevanega poimenovanja praviloma narekuje tudi izbor ustrezne tvorjenke ali besedne zveze, kar npr. ponazarja sledeči zgled: Alfo ein Rottengeyfter gehet daher im rhum (LH 1566: III,XXVIIb) - En taku Rotirarfki duh ali falfh Vuzhenik tudi femkajpranga vtej hvali (TPo 1595: III,132). 1.1.1.3.1 Z dvojno formulo tega tipa je lahko opravljena tudi opaznejša besednovrstna oddaljitev od prevodne predloge. Npr.: Gottes fon ift menfch worden /.../ er ift vns noch neher gefreundet/fintemal er auß dem fleifch vnd blut der Iungfraw Maria geborn ift (LH 1566: I,XIXb) - je Boshy Syn zhlovik poftal /.../ on je nam Jhe blifhe vrudi ali vfhlahti, Potehmal je on is tiga Mefsa inu Kry, te Divize Marie, rojen (TPo 1595: I,31). 88 V TPo 1595 se sicer izmenjujejo pogosto rabljene sopomenke prost (168x), ledig (66x), fraj (47x) in sloboden, ki se pojavlja le dvakrat (enkrat v povezavi s fraj: vnnd wölle freyfein (LH 1566: II,CLXIXb) - de bi hotelfray ali sloboden biti (TPo 1595: II,286)). Večinoma nastopajo v parih. Ledig se npr. v sopomenskem paru pojavlja 51x (ledig inu/ali prost ali prost inu/ali ledig, dvakrat pa tudi v povezavi sfraj). Par ledig inu fraj je npr. Trubar posnel po Lutrovi prevodni predlogi že v novozaveznem prevodu: das sie frey vnd ledig sein sollen (LB 1545 (1974): 2060) - de te fatrene ispuftimi frai inu ledig (TT 1581-1582: I,238). O tekmovalni zaostrenosti med ledig, prost in fraj v Trubarjevih novozaveznih prevodih prim. Merše 1990: 167. 46 Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge 1.1.2 Pogosti so tudi sopomenski pari, sestavljeni iz domačih poimenovanj. Tudi ti so besednovrstno različni: samostalniški, glagolski, sestavljeni iz prilastkovnih zvez itd. Npr.: (1) Alfo wieget man dif Kindlein ein (LH 1566: I,XVIIIb) - Taku fe letu Diteze fyble inu vsopy (TPo 1595: I,30); (2) Denn dife wort folten himel vnd erden zerfchmelzen (LH 1566: I,XXIIb) - Sakaj lete befsede bi imejle Nebu inu Semlo respuftiti inu reshgati (TPo 1595: I,37); (3) fo mag fie fich mit jrem mentelein /.../ decken (LH 1566: I,XIX) - taku fe ona more s'vojem plazhizhem [prav: plafzhizhem] /.../pokriti ali odejti (TPo 1595: 1,30); (4) nicht mehr blutig noch ftrimlich/ fonder fchön / lieblich vnd herrlich ift (LH 1566: II,Vb) - kateri nej vezh kervau, ni progaft, ni ranen, temuzh leip, lube-sniu inu zhaftit (TPo 1595: II,6); (5) wurde fehr geplaget vnnd gedruckt vom Tyrannen Pharao (LH 1566: II,CLXXXIIII) - je bil filnu inu slu martran inu tlazhen od tiga Tyranna Faraona (TPo 1595: II,311). Trubarjeve glagolske dvojice so za povrh večkrat urejene vidskoparno: v prvem zgledu npr. prvi člen para označuje trajajoče dejanje, drugi pa ciljno dovršitev dejanja. Parno lahko nastopajo tudi poimenovanja, ki se bolj ali manj pomenskosestavinsko razlikujejo (2. in 3. zgled). V predzadnjem zgledu, kjer so v tričlenski niz povezani prilastki, je Trubar z razširitvijo prvega dela s tretjim členom ustvaril protipomensko uravnoteženost. V zadnjem zgledu je glagolska dvojna formula iz predloge dopolnjena še s prislovno. 1.1.2.1 Na razširitev je domnevno lahko vplivala drugačna praktična izkušnja, pridobljena v domačem okolju, npr. glede načina (kaznovalnega) udarjanja po glavi: vnd die leute geftanden / vn nit haben nider gekniet / hab er einen auffs maul gefchlagen / vndjn gefcholten (LH 1566: I,XIXb) - inu ty ludje fo ftali, inu nejfo doli pokleknili, je on [Hudizh] enigapo vftih ali sa uhu, fhinil, inu ga je krejgal (TPo 1595: I,31). V prikaz čustveno stopnjevane situacije se vklaplja tudi izbor ekspresivnega glagola šiniti, ki je bil pred letom 1595 uporabljen le v pesmarici iz leta 1563, torej besedilnozvrstno omejeno in v prav tako nenevtralnem okolju: Ner pred pred Caiphafa pelan, Od niega fa fuoi vuk vprashan, Tudi ker bi Iogri bili, En hlapez ga vfobe shini (*P 1563: 106). 1.1.2.2 Razširitev v domači sopomenski par, sestavljen iz znanih poimenovanj, običajno nima predvsem pojasnjevalne vloge, ima pa stilno, saj zaporedna navedba sopomenk oblikuje uravnotežene dvojne formule. Npr.: (1) fie keinen raum hetten in der herberge (LH 1566: I,XVIIIb) - ona nejfta proftora ali mejfta imela vErpergah (TPo 1595: I,30); (2) in folcher fchwachheyt ift ein vnüberwindlicher gewalt verborgen (LH 1566: II,nnb) - taku je vfaj vener vtakovi slabufti ena nepremogozha oblaft ali muzh skrivena (TPo 1595: II,5); (3) fo hat doch Gott vns mehr vnd höher geehret (LH 1566: I,XIX) - takuje vfaj Bug nas vezh inu vifsokeijhipofhtoval ali zhaftil (TPo 1595: I,31). 47 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.1.2.3 Tudi izrazito kontekstualno vezane rabe je Trubar predstavno približeval z dodatkom ene ali več sopomenk, običajno glagolskih. Npr.: Alfo zur kunfi: (LH 1566: I,XXVIIb) - Taku h'kunfhti more inu ima eden rezhi (TPo 1595: I,44). Navedeni zgled kaže na parno pojavljanje naklonskih glagolov. Glagol moči je tudi sicer pogosta sestavina različnih prirednih povezav, zlasti z drugimi naklonskimi glagoli. Med posebej ustaljene povezave spada tudi par znati inu moči. Npr.: (1) er kan es auch wider nemen (LH 1566: III,LXXVIIb) - On je tudi sna inu more supet vseti (TPo 1595: III,132); (2) der darff fich wol rhümen (LH 1566: III, LXXXVb) - ta fe fmej inu more dobru h'valiti (TPo 1595: 111,146). Podobno ustaljene in trdne so tudi zveze sopomenskih rekanjskih glagolov. Npr.: (1) Denn was fie bißher gefagt /das bleybt in der weit (LH 1566: III,LXXXb) -Sakaj kar je ona dofehmal govorila inu pravila, tu oftane na tem Svejtu (TPo 1595: III,137); (2) das er auch möchte rhümen (LH 1566: I,XX) - de bi fe on tudi mogel hvaliti, inu rezhi (TPo 1595: I,33); (3) Da tröftet vnnd vnterrichtet der Engel die Weyblein / Chriftus fey nit mehr da /.../ vndfie follen jn in Galilea fehen / vnd befehlen / das fie eilends hingehen / vnd feinen Iüngern folches verkündigen follen (LH 1566: II,IIb) - Natu ta Angel trofhtainupodvuzhy te Shenize rekozh, Chriftus nei vezh tukaj/.../vGalilei ga imaio viditi, inu de biImeili jiti inu takovuIogrom ofnaniti (TPo 1595: II,2). Prvi in drugi zgled kažeta, da je k izoblikovanosti glagolske dvojne formule neredko pripomogel Trubarjev pripis glagola rekanja, ki jasneje napoveduje premi govor.89 Zadnji zgled, kjer je uporabljen rekanjski deležnik, hkrati kaže, da je v Lutrovi prevodni predlogi na premi govor pokazano tudi sobesedilno. Preverjanje širšega sobesedila pa razkriva, da pripis glagola člensko uravnoveša kasnejši izpust ekvivalenta za glagol befehlen, ki sicer modalno barva poročano dogajanje. 1.1.2.4 Obstajajo tudi primeri hkratne širitve različnih stavčnih členov iste povedi, npr. povedka in prislovnega določila načina: das der Teuffel fich folt feltzam verdrehen (LH 1566: I,XXVI) - de bi fe ta Hudizh vmel taku fmeifhnu inu zudnu [prav: zhudnu] sviti inu potozhiti (TPo 1595: I,42). Pojasnjevalnega in hkrati dopolnilnega značaja je tudi naslednja razširjena zveza v Trubarjevem prevodu: Bethlehem /.../die nicht fo vil ehr jhrem Heyland beweyfet / das fie jhm jrgend ein multern zur wiege / oder ein banck pfül für ein küffe leyhet (LH 1566: I,XVIIIb) - Betlehem /.../ nej tulikajn zafty [prav: zhafty] fvojmu Isvelizharju iskasalu, de njemu kej enih nizhiz k 'sybeli, ali kej en vfsinat polfhter, ali en flamnifhakelkeni vaikufhnizi nepofsodi (TPo 1595: I,30). Zgled kaže, da je nemška zveza ein banck pfül potrebovala prilagoditveno in hkrati predstavno približanost. 89 Podobne primere, prav tako razlikovalne glede na nemško prevodno predlogo, je mogoče zaslediti v Dalmatinovi Bibliji. Prim. Merše 2009: 47, 80. Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge 1.1.2.5 Tudi kompleksnejše besedilne preureditve in hkrati oddaljitve od prevodne predloge pogosto zadevajo uporabo dvojnih formul: npr. vpeljavo nove (prislovne) in opustitev v predlogi zapisane (glagolske). Npr.: Das heiß ja tieffJich demütigen / vnd herunter laffen (LH 1566: I,XIXb) - Tu fe pravi ja globoku inu Vifsoku ponifhati (TPo 1595: I,32). 1.2 Drobne razlike med prevodoma ustvarjajo tudi številni drugi Trubarjevi dodatki (npr. razširitev prilastkovne zveze), ki so prav tako posledica prizadevanja, da bi bila vsebina razumljiva in da bi povedano doseglo želeni učinek. Mestoma je z njimi opazno stopnjevana ekspresivnost. Npr.: denn dife verfluchte art henget vns allen natürlich an (LH 1566: I,XXVII) - Sakaj leta prekleta huda shega po naturi na nas vifsi (TPo 1595: I,44). Podaljšanje naštevalnih nizov je večkrat povezano s svobodnejšo izbiro posameznih ekvivalentov. V sledečem primeru se je Trubar odločil celo za ekspresivnejše nadomestne izraze: leute /.../ die am Geyfte arm find / das ift / die engftige /bekümmerte hertzen haben (LH 1566: II,CLXXXIIb) - ludje, kateri fo na Duhu vbosi, tuje, kateri ftyfnena, kumrana inu shaloftna ferza imajo (TPo 1595: II,309). Vzorčne zglede je mogoče poiskati tudi za pomnoženost modalnih elementov (1. zgled).90 Na rahljanje modalne določenosti kažejo primeri parnega nastopanja glagolov, ki izražajo različen odnos do dejanja (2. zgled). Opazni so tudi primeri poudarjanja osebnega odnosa do sporočane vsebine (3. zgled). Zgledi: (1) vnd wolte fie leyden (LH 1566: III,LXXX) - inu bi nje hotel rad terpejti inu viditi (TPo 1595: 111,136); (2) denn Gott kan jn nit leyden (LH 1566: III,LXXXI) - Sakaj Bug nje ne hozhe inu ne more terpejti (TPo 1595: 111,137); (3) Vnnd zwar thuts die welt redlich (LH 1566: ni,LXXXIIIIb) - je rejs, ta Svejt je tudi gvifhnu ftury (TPo 1595: 111,144). 1.2.1 Med značilne Trubarjeve dodatke se pogosto uvrščajo prilastki in členki: LH 1566 (I,XXII) Solchs mag vol ein gedancken oder war fein TPo 1595 (I,35) Takovu more dobru ena negvijhna mifsal, ali rejs biti 1.2.2 Trubar je po lastni presoji posamezne elemente bodisi dodajal ali izpuščal. Več primerov kaže, da je izpuščal ekspresivnejše vsebinske elemente, dodajal pa je npr. okoli-ščinska določila, ponavljal že omenjene osebke, vključeval predmete, zamenjeval zaimke s konkretnejšimi samostalniki - vse z namenom, da bi ohranjal v zavesti osnovna dejstva in vzdrževal predstavo. Npr.: 90 Na kopičenje naklonskih izrazov ob pogojniku, kar se razkriva kot značilnost slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, je bilo že opozorjeno (Merše 2009: 101). 49 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (1) Da nun diefelben zwen Iünger eylend wider nach Ierufalem rennen / vnd den andern verkündigen wöllen /was jhnen begegnet fey /.../vndfie folches fich verwundern / vnd doch noch nit alle glauben können (LH 1566: II,IIIa) - Kadar vjhe taifta dva mlaifha fta supet vIerufalem tekla, inu tem drugim osnani-la, tu, karfeje nyma vEmaufipergudilu/.../so fe ty Iogri takovigasazhudjli, ali vfai nekateri vmei nymi, tem beffedam, nefo verovali (TPo 1595: I,2); (2) letzt befchleuft fie / die liebe Iungfraw / vnd finget zu letzt von der gröften gnad (LH 1566: III, LXXXb) - Sdaj dokonja nje peifsen ta luba Diviza, inu poje hpuflednimu od te velike gnade (TPo 1595: III,137); (3) Denn die fumma dauon / ift dife (LH 1566: II,CLXXXIb) - Sakaj ta fumma tiga Evangelia je leta (TPo 1595: II,307). Prvi zgled hkrati kaže tudi na doseganje iste informativnosti z različnimi sredstvi: nit alle - nekateri vmei nymi. Luter je številčno omejitev nosilcev stanja dosegel z zožitvijo celote, Trubar nasprotno z izločitvijo manjše skupine. Zaslediti pa je mogoče tudi manj jasne nadomestitve. V nemški različici odlomka iz Lukovega evangelija je npr. omenjen Kristus, ki ga je Trubar v slovenskem prevodu nadomestil z manj določnim on. Na zamenjavo je verjetno vplivalo prepričanje, da je odlomek iz evangelija, ki ga ob vključitvi v postilo ni dodatno prirejal, dovolj znan in da bi med bralci postile težko prišlo do neprepoznavanja oz. napačne identifikacije udeležencev dogajanja: VnndIefus fprach zu jn (LH 1566: III,LXXXII) - On pakje rekal k'nym (TPo 1595: 111,139). 1.2.3 Boljšemu razumevanju vsebine so bili namenjeni tudi daljši vrivki. Npr.: (1) Alfo würd folch bilde / wo es recht im hertzen were / inn eim augenblick / alle grewliche Exempel deszorns Gottes verfchmeltzen (TH 1566: I,XXIIb) -Ia leta pild de je Bofhy Syn zhlovik poftal, kadar bi on prav vferzi bil, bi on uvenim hipu, vfe grofovite Exemple tiga ferda Boshyga reftupil (TPo 1595: I,36); (2) fo ein reiche materi ifts (TH 1566: II,IIb) - taku ena bogata materia inu Vuk je ta articul od tiga gori vftaienja nafhiga GOSPVDA Iefufa Chriftufa (TPo 1595: II,2); (3) Vberjihet alfo das fpil / vnd vergreifft fich an der perfon (LH 1566: II,IIII) - Satiga volo Pregleda inu fgubi ta Smert to ygro, inu fe na tej Perfoni Chriftufeue/.../fama viame, kir iena toiftoperfono krivu fegla (TPo 1595: II,4); (4) lauffen fie mit hauffen vom Grab /einer da/der ander dort hinauß (TH 1566: II,IIb) - fo ony s'haufnom od Groba tekli, edan femkai ta drugi tjakaj, kamer je veidil inu mogel (TPo 1595: II,2). Predzadnji zgled kaže na Trubarjevo premišljeno, večstopenjsko razširitev prevoda. Dostavek v zadnjem zgledu je domnevno rezultat uveljavljene rabe. Trubar je s tovrstnimi razširitvami odstranjeval možnosti za napačno razumevanje besedila, ki bi ga lahko povzročilo morebitno popuščanje pozornosti. 50 Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge Neredke so pojasnjevalne razširitve, izpeljane s pomočjo navezave tipa tu je:91 können derhalb nimmermehr auff einen grünen zweig zu fitzen kommen (LH 1566: II,CLXXXII) - ne mogo sa tiga volo nikuli vezh na eno seleno vejezo priti, tu je, ony nemajo vshytka, shegna, frezhe ni fdravia imejti (TPo 1595: II,308). Z enostransko ponovitvijo dela zložene povedi (kot prilastkovega odvisnika in kot dela vezalnega priredja) je ustvarjen stilno učinkoviti refren: Chrifitus hat außgetilget die hand fichrifft / welche durch das gefietz entfitunde /vnd wider vns war / die fielbe hat er weg gethan (TH 1566: 11,1111) - Chrifitus je isbrifisal, nashe roke pifimu, kateru je fiupar nas bilu, kateru je vfitalu fikusi pofitave, inu je fupar nas bilu, inu je tuifitu is frejdeprozh djal (TPo 1595: II,4). 1.2.4 Čeprav je mogoče opaziti veliko mest, kjer je Trubar z izpustom ekspresivnejših izrazov (npr. pridevnikov, prislovov) ali z njihovo nadomestitvijo s pomensko blažjim izrazom čustveno nevtraliziral prevod, so tudi mesta, kjer je nasprotno pripoved intenziviral z dodatkom čustveno »ojačevalnega« pridevnika (prim. 1. in 2. zgled). Navajanje več približnih ustreznic je lahko tudi rezultat iskanja primernega ekvivalenta (3. zgled). Zgledi: (1) Jie /.../ein fiondern ftoltz vndmut hat (LH 1566: III,LXXVII) - ona/.../eno fiufisebno dobro volo inu vefselu ferze ima (TPo 1595: 111,131); (2) difie verfluchte art (LH 1566: I,XXVII) - leta prekleta huda shega (TPo 1595: I,44); (3) Ifit es aber nit ein verdrießlicher handel (LH 1566: I,XX) - Nej li onupak ena garda framotna reizh (TPo 1595: I,32). 1.2.4.1 Med dodanimi prislovnimi določili, značilnimi za Trubarja, izstopa tudi zveza od smerti gori vstati, ki jo je v prehodni različici gori obuditi (koga) od smrti uporabljal že v najzgodnejših biblijskih prevodih (prim. Merše 1990: 175). Dodatek od smrti je hkrati izključeval sleherno dvoumnost glede Kristusovega dejanja in njegove enkratnosti. Npr.: Chrifitus fiey nit mehr da / er fey aufferftanden (LH 1566: II,IIb) - Chrifitus nei vezh tukaj, temuzh je od Smerti gori vftal (TPo 1595: II,2). 1.2.5 Med značilne Trubarjeve razširitve spada tudi dodani prevod latinskega citata, ki ga Luter ni vključil (1. zgled). Drugovrstna prevodna oddaljitev je nadomestitev latinskega citata s prevodom, razumljivim domačim bralcem (2. zgled). Zgleda: (1) Vnd dennoch ifit auch in fiolchem Kirchenregiment ein ordnung / vnd vnterficheid /der da heyfit: Differentia donorum, fiednonpotefitatis (LH 1566: III,LXXXIIIb) - Inu je vener tudi vtakovim Cerkounim Regimentu ena ordninga inu reslotik, kateri bode imenovan: Differentia donorum, fied non potefitatis, tu je teh darou en reslotik, nikar pak te oblafti (TPo 1595: III,143); 91 Na dejstvo, da je zveza značilna sestavina Trubarjeve gradnje stavkov in odstavkov ter njegove retorike, je opozorila B. Pogorelec (Pogorelec 1972: 311-312). Na pogosto Trubarjevo rabo retorične oblike (de)finitio, izpeljane s pomočjo uvajalne zveze tu je, opozarja tudi Ahačič (2007: 305). 51 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (2) Widerumb helt fie es für ein felig ding / wo folche angft vnd anfechtung nit ift / da mens foluta curis ift (LH 1566: II,CLXXXII) - spetnasaj je fvejt dershy sa eno frezhno rejzh, kir takove britkufti, shalofti, reve ali iskufhnjave nej, inu je tu ferze ali mifsalpres fkarbi (TPo 1595: II,308). 2 Primeri opuščanja dvojnih in trojnih formul oz. daljših, veččlenskih nizov ter nadomeščanja sopomenskih ali blizupomenskih parov in nizov bodisi z enim samim poimenovanjem (najpogosteje glagolskim, lahko tudi samostalniškim, pridevniškim, opisnim itd.) ali s člensko okrajšanim, so veliko redkejši, vendar kot vrsta prevodne korekture vseeno opazni. Npr.: (1) Soches würde vns bewegen vnd treiben / das wir von hertzen auch würden andern leuten gern helfen vnd dienen (LH 1566: I,XXb) - Takovu bi nas gnalu, de bi my is ferza tudi drugim ludem radi pomagali, inu flushili (TPo 1595: I,33); (2) Das laffe ein fchröcklich / jemmerlich vnd grewlich teuffels reich fein (LH 1566: I,XXI) - Tu ti pufti enu ftrafhnu, inu grosovitu Hudizhevu krajleftvu biti (TPo 1595: I,34); (3) Diß ift der rechte / höchfte / vnnd befte troft / da man Gottes gnade vnnd barmhertzigkeit gantz eigentlich vndgevißprüfen kan (LH 1566: I,XXIIIIb) - Tu je ta pravi, nar vifsokeifhi, inu nar bulfhi trofht, kadar fe more Boshja Gnada imeiti (TPo 1595: I,39); (4) dif liedlein oder gefang verkeren (LH 1566: I,XXVI) - leto Peifam prever-niti (TPo 1595: I,42); (5) die lehr des heutigen Euangelij fein gantz faffen (LH 1566: III,LXXVII) - ta Vuk tiga danafhniga Evangelia kratku sapopafti (TPo 1595: 111,131); (6) er könne die befte vnnd höchfte kunft (LH 1566: III,LXXXVb) - on sna to nar bulfho kunfht (TPo 1595: III,146); (7) Ehr vnd lob fey /.../meinem gewalt/gunft/kunft/rc. (LH 1566: I,XXVIIb) -Zhaft inu hvala bodi letukaj/.../mojej Oblafti, kunfhti, &c. (TPo 1595: I,45). V drugem zgledu je po presoji prevajalca izpadla informativno manj obremenjena in pogrešljiva enota. V tretjem zgledu je mogoče opaziti znatno skrajšavo zadnjih dveh, besednovrstno različnih dvočlenskih stavčnih delov: predmeta, ki je sestavni del zgradbe z nedoločnim zaimkom man (slednji nastopa v vlogi splošnega vršilca dejanja),92 ter pri-slovnega določila načina iz istega stavka, saj je v trpni zgradbi, uporabljeni v Trubarjevem prevodu, predmet iz predloge pretvorjen v enočlenski osebek, prislovnega določila načina pa ni. Četrti zgled kaže, da je na izpust enega od členov para lahko vplival premislek o njuni pomenski neizenačenosti, saj par sestavljata manjšalnica in nemanjšalnica. V petem zgledu je opravljen rahel odmik od predloge. Navzven ga napoveduje nadomestitev dveh prislovov z enim samim, ki ne more pomensko ustrezno nadomeščati obeh, saj eden dejanje označuje kakovostno, drugi pa količinsko. Predzadnji zgled kaže na okrajšanje zveze, 92 Strukture z nedoločnim zaimkom man v nemščini lahko nastopajo v vlogi paralel trpnih zgradb, saj so vanje pod določenimi pogoji tudi pretvorljive. Prim. Helbig/Buscha 1996: 185-186; Muster Čen-čur 1999: 166-167. 52 Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge ki bi v celoti prevzeta ne zvenela enako uglajeno kot pri Lutru. V zadnjem zgledu se Lutrov tročlenski niz izteka z glasovno delno prekrivnima členoma, česar Trubar ni mogel ponoviti niti z izpustom srednjega člena niti z drugačnimi sredstvi. Vzrok za skrajšavo je lahko bila tudi težje prevedljiva sopomenka. Zaradi obilice Trubarjevih lastnih dvojnih formul pa tovrstne opustitve ne izstopajo. Nekateri enočlensko nadomeščeni sopomenski pari iz predloge pa so kot vzorčni model aktivno upoštevani drugje, npr. nutz vnd brauch kot vzorec za nuc inu prid. Npr.: (1) Ich rede aber noch nit von dem nutz vnd brauch (LH 1566: I,XXII) - Ießpak Jhe negovorim od tigaprida (TPo 1595: I,35); (2) Weyter folt du auch den nutz dauon haben / das dir deine fände vergeben /.../ wird (LH 1566: II,CLVIb) - kateri Boshjo befsedo poflufha, ta ima dva velika nuza ali prida (TPo 1595: II,151).93 2.1 Nekaj elementov z izrazitejšo čustveno konotacijo iz Lutrove predloge je Trubar opustil. Na tovrstno prakso poleg že navedenih primerov94 kažejo tudi naslednji: (1) Nu aber / fingen lieben Engel (LH 1566: I,XXVII) - Nu pak, pojo ty Angeli (TPo 1595: I,44); (2) Was ift die welt anders denn die leydige Helle (LH 1566: I,XXVIIb) - Kaj je ta sveit drusiga, kakor ta Pakal (TPo 1595: I,45). Isti pridevniki ob istih odnosnicah so bili opuščeni večkrat, ne pa vedno. Trubar je opuščal tudi prislove. Npr.: (1) das wir auff erden follen fein brüderlich vnter einander leben (LH 1566: I,XXVIII) - de na Semli bratoufku mej fabo shivejmo (TPo 1595: I,46); (2) Da /.../vnterrichtet der Engel die Weiblein / Chriftus fey nit mehr da /.../Jie follen jn in Galilea fehen / vnd befehlen / das Jie eilends hingehen (LH 1566: II,IIb) - ta Angel/.../podvuzhy te Shenize rekozh, Chriftus nei vezh tukaj/.../ vGalilei ga imaio viditi / inu de bi Imeili jiti (TPo 1595: II,2). 2.1.1 Nasprotno pa so bile zmerjavke pogosto zvesto prevedene in hkrati posnete po predlogi. Prim. 1. in 2. zgled. Prvi primer kaže, da je bila ohranjena celo vezava. Zgleda: (1) Pfuj dich an (LH 1566: I,XIXa) - Pfuj te bodi (TPo 1595: I,31); (2) Du grober fchelm (LH 1566: I,XIXb) - Ti grobi Jhelm (TPo 1595: I,31). 93 Samostalnika nuc in prid se v TPo 1595 45x pojavljata v paru. Običajna je razvrstitev nuc inu/ali prid, obrnjena pa je redkejša. 94 Prim. razdelek 1.2.2 in drugje. 53 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 3 Razlike, ki se primerjalno kažejo med nemško prevodno predlogo in Trubarjevim prevodom, je mogoče opazovati tudi po jezikovnih ravninah. 3.1 Pogoste in opazne so razlike glede izbire besedja, zlasti tiste, ki so pogojene z besedotvorno različnostjo jezikov.95 3.1.1 Prevodne ustreznice za značilne nemške samostalniške zloženke predstavlja nekaj znanih tipov besednozveznih nadomestil.96 Npr.: in den küftal (LH 1566: I,XVIIIb) ^ vto kravjoJhtalo (TPo 1595: I,30); betgewand(LH 1566: I,XX) ^poftelnigagvanta (TPo 1595: I,32); dife Engelpredig (LH 1566: I,XXVb) ^ leta Angelfka Pridiga (TPo 1595: I,41). V navedenih zgledih nemške zloženke nadomeščajo zveze prilastka in odnosnice. Prilastek ustreza prvemu delu zloženke. Drugačno rešitev izkazujeta naslednji prevodni mesti: Mit difer verfluchten ehrfucht (LH 1566: I,XXVII) ^ Sletoprekleto bolesanjopo zhafti (TPo 1595: I,41); nothelffer (LH 1566: III,LXXX) ^pomozhnik is nadlug (TPo 1595: III,137). V obeh primerih prvi (samostalniški) člen nemške zloženke v Trubarjevem prevodu nadomešča zapostavljena predložna zveza. 3.1.1.1 Na prevajalske zadrege svojsko kažejo samostalniški kalki tipa rokepifmu za handfchrift, saj se je Trubar zadovoljil s sestavinskim prevajanjem in ni skušal iskati drugega sopomenskega nadomestila. Na rahlo oddaljevanje od predloge občasno kaže ločen zapis sestavin, ki omogoča tudi njihovo ločeno sobesedilno vključevanje. Npr.: (1) Dife handfchrift /.../ entftehet durchs gefetz (LH 1566: II,IIII) - Letu rokepifmu /.../vftane fkusi to Poftavo (TPo 1595: II,5); (2) die fünde vnd die handfchrifft / die vns vberweyfet (LH 1595: 11,1111) - ta Greih inu te Rokepifmu, kateru nas previfha (TPo 1595: II,5). 3.1.1.2 O prevodnih razhajanjih, ki jih predstavlja izbira manjšalnice namesto izhodiščnega samostalnika v prevodni predlogi ali obratno prim. Merše 2010a: zlasti 59-60 (prim. 1. in 2. zgled). Tudi nadomeščanje manjšalnic z nemanjšalnimi tvorjenkami je mogoče uvrščati v sklop zmanjševanja ekspresivnih elementov. Zgleda: (1) Diß ftücklein follen wir auffs erfte von difer gefchicht mercken (LH 1566: I,XX) - Leta shtuk imamo my h'pervimu od letiga djainja merkati (TPo 1595: I,32); (2) auff einen grünen zweig (LH 1566: II,CLXXXII) - na eno seleno vejezo (TPo 1595: II,308). 95 Na skladnosti in razlike v besedotvorno-pomenskem sestavu slovenskega, latinskega in nemškega jezika, ki jih je odkrila primerjalno zasnovana analiza besedotvornih vzorcev v prevodih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in v njihovih prevodnih zgledih, na več mestih opozarja M. Orožen (Orožen 1996: 151-152 (o Trubarjevem načinu prevajanja) in 246-247 (o Dalmatinovem načinu)). 96 O tipih slovenskih ustreznic (enobesednih in besednozveznih) za nemške samostalniške zloženke v Megiserjevem slovarju (npr. Rebblat - tertin lift, vinske terte lyft, lyft od terte) iz leta 1744 prim. Orožen 2003a: 203-205. A. Vidovič Muha (1997b: 39-54) je iste tipe ugotavljala pri analizi slovenskih ustreznic za nemške zloženke v Gutsmanovem slovarju (1789) in jih razvrščala glede stopnje vraščenosti v slovenski jezikovni sistem (npr. Brautbett - nevestna postel, Windschade - škoda od vetra). 54 Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge 3.1.2 Tudi nemške pridevniške zloženke so neredko nadomeščene z ustrezno številnim nizom ustreznic sestavin prevajane tvorjenke: Alfo ift es hie mit difer heyligen / freudenreychen geburt (LH 1566: I,XXb) - Taku je onu letukaj sletim fvetim, veseljm, bogatim rojftvum (TPo 1595: I,33). 3.1.3 Razlike se neizogibno kažejo tudi pri prevajanju nemških glagolskih zloženk, saj istovrstnih slovenščina nima. Trubar je npr. kot nadomestilo za nemški ločljivo sestavljeni glagol liebgewinnen uporabil zvezo za ljubo imeti: Denn da were nicht wunder / wenn wir gleich fonft nichts dauon hetten / das wir menfchen vnter einander vns fo lieb folten gewinnen / das eins das ander für liebe / wie man fagt / freffen folt (LH 1595: I,XXII) - Sakaj tukaj bi ne bilu zhudu, kadar bi my lih ficer nifhter od tiga nejmejli, de bi fe my zhloveki mej fabo taku sa lubu imejli imejti, de bi eden tiga drusiga od lubefni, kakor fe pravi, imel fnejfti (TPo 1595: I,35). Navedeni zgled kaže tudi na Trubarjevo hoteno izbiro manj ekspresivnega glagola za oznako človeškega ravnanja: fressen ^ snesti. 3.1.3.1 Spremenjeno izbiro si je pogosto mogoče razlagati kot posledico različnega besednega inventarja obeh jezikov, širše pogojenega z njuno različnostjo. Npr.: das die krigßknecht/.../folcher aufferftehungnitjnnen werden (LH 1566: II,IIb) - de ty sholnerji /.../ ta koviga Gorivftajenia ne fo svejdili (TPo 1595: II,2). 3.1.4 Naštete nadomestitve nemških samostalniških, pridevniških in glagolskih zloženk z besednozveznimi nadomestili so jezikovnosistemska korektura, ki jo terja drugačen ustroj slovenskega jezika. 55 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 3.1.5 Trubarjev prevod je tudi v poznih življenjskih letih, daleč od domovine in ob oslabeli izkušnji žive vsakdanje (slovenske) govorice - zaradi dolgoletne odsotnosti - napredoval in uspeval tudi po zaslugi kalkiranega prevajanja. Z njim je Trubar premagoval večje ubeseditvene zadrege. Med dodobra uveljavljene kalke spada prevajanje zveze vorhanden sein s sestavinskim prevodom biti pred rokami (prim. Novak 2004: 186). 3.1.5.1 Za številne kalkirane glagole s prislovno sestavino v vlogi predpone velja, da Lutrova predloga izbire ni neposredno spodbujala. Trubarjeva izbira dokazuje njihovo vraščenost v rabo (1. in 2. zgled).97 V isto skupino je mogoče uvrščati tudi glagol antikati, ki na ustreznem mestu Lutrove postile nima tvorbeno enakovredne oz. izbirno sugestivne ustreznice (3. zgled). Zgledi: (1) Da es nu am Sontag /.../ fehr frü ift / das die morgenröte jetzt daher wil ftreichen (LH 1566: II,IIb) - Kadar je onu vfhe vNedello /.../cilu fgudo billu, inu ta sarja fdaj ie Imela gori jit (TPo 1595: II,2); (2) das wir menfchen auch follen fröhlich fein / vnnd folche gnad mit danck annemen (LH 1566: I,XXIII) - de bi my zhloveki tudi imejli vefseli biti, inu takovo Gnado s'hvalo gori vseti (TPo 1595: I,37); (3) Der Hiftori halb hat es fo zugangen (LH 1566: II,II) - Kar pak to Hiftorio antizhe fe je taku godilu (TPo 1595: II,1). 3.1.5.2 Na uresničenost celotne palete možnosti, ki sega od skladne izbire glagolskih zloženk do samo enostranske - slednja spet dokazuje bodisi uveljavljenost kalkov ali tvorbeno premišljene in prav tako uveljavljene odmike od nje -, kažejo tudi primeri nadomestne izbire predponskih glagolov. Tudi te je Trubar pogosto vpletal v glagolske dvojne formule kot sopomenke oz. nadomestila kalkov: Npr.: (1) da der Engel vom himel herab kommen / vnnd den ftein vom Grabe hinweg gethan habe (LH 1566: II,IIb) - kadar je ta Angel od Neba prifhal, inu ta kamen od Groba odvalil (TPo 1595: II,2); (2) Das heyft hinweg geworffen allerley lehr vndReligion (LH 1566: I,XXVb) -Tu fe pravi vfe fhlaht Vukuve inu Vere fapuftitt inu sauvrezhi (TPo 1595: I,41). Nekatere nemške glagolske tvorjenke je Trubar predponsko in priponsko podomačil. Med besedne »prispevke« njegovega prevoda Hišne postile spadata tudi glagol pognadati in deležnik pognadan. Npr.: Gott hat fie begnadet (LH 1566: III,LXXIX) - Bug je njo pognadal (TPo 1595: III,134). 3.1.5.3 Za izražanje sočasnih dejanj je Trubar namesto nedoločnika v predlogi pogosto izbral deležnik: DER Herr Ihefus fahe einen menfchen am Zoll fitzen (LH 1566: III,LXXXV) - GOSPVD Iefus je vidil eniga zhloveka na zolu fidezhiga (TPo1595: III,145). 97 Prim. Merše 2009: 129-141. 56 Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge 3.1.6 V niz kalkirano prevedenih struktur spadajo tudi prislovne, med katerimi po pogostosti izstopa naslednja: Widerumb gibt er armen leuten offt groffes glück (LH 1566: III,LXXX) - supet nasaj on da vbosim ludem zheftu veliko frezho (TPo 1595: III,136). 3.1.7 Svobodnejši prevod je Trubarju omogočala tudi izbira medmetov in členkov. Mestoma se je odločal tudi za drugo, za slovensko rabo bolj značilno navezovalno ali vsebinsko povezovalno sredstvo: Sihe / die zwey Eheleutlin find in einem frembden land (LH 1566: I,XVIII) - Sakaj, leta dva Sakoinika fta uveniptuji Desheli (TPo 1595: I,30). 3.1.8 V TPo 1595 je mogoče zaslediti več na novo prevzetih izrazov, ki izkazujejo le najnujnejšo prilagoditev slovenskemu besedotvornemu in oblikoslovnemu sistemu. Npr.: gleichmeffiges recht gehen laffen (LH 1566: III,LXXXIII) - eno glihomafsnopraudo inu pravizo vfem glih foditi (TPo 1595: III,141).98 3.2 Nekatere prevodne razlike je mogoče opredeljevati kot oblikoslovne. 3.2.1 Izbira ednine namesto množine je praviloma individualna in ne jezikovno pogojena. Več primerov pa kaže na enostranski izbor skupnega poimenovanja v ednini nasproti množinski rabi. Npr.: (1) Denn alfo theyletMarcus die ftunde vnndzeyt (LH 1566: II,IIb) - Sakai taku dily S. Marcus te ure inu zhaffe (TPo 1595: II,1); (2) So Jihet man an vnferm Adel (LH 1566: I,XX) - Taku fe vidi na nafhih Shlahtnikih (TPo 1595: II,3). 3.2.1.1 Nasprotno pa je Lutrova izbira množinske oblike menfch ^ menfchen tudi Trubarja usmerjala k izbiri množinske oblike zhloveki in le redko k danes uveljavljeni drugokorenski različici ljudje." Slednja se običajno pojavlja kot prevodna ustreznica za leute ali kot najpogostejše nadomestilo za nedoločni zaimek man.100Npr.: (1) das wir menfchen auch follen fröhlich fein (LH 1566: I,XXIII) - de bi my zhloveki tudi imejli vefseli biti (TPo 1595: I,37); (2) Darumb folten folche leute haß vnd neyd fallen laffen (LH 1566: I,CXVI) -Satu imajo taki Ludje nid inu fourajhtvupuftitipafti (TPo 1595: I,196). 3.2.2 Opaženo je že bilo (Merše 2007a: 80-81), da je Trubar nadomeščal iz nemščine prevzete, pregibno rabljene pridevnike z nepregibno rabljenimi. Npr.: 98 O besednozakladnem prispevku postil, tudi TPo 1595, ocenjevanem v okviru slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, prim. Merše 2007a. 99 V sodobnem slovenskem knjižnem jeziku je uveljavljena številska paradigma človek - (dva) človeka - ljudje (prim. SP 2001: 432). Toporišič sklanjatveno kombinacijo človek - ljudje omenja kot zgled za nadomestno osnovo (Toporišič 1992a: 115). 100 Prim. razdelek 3.3.3. 57 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (1) mit dem groben Klotz (LH 1566: I,XXVII) - stejm grobpainom (TPo 1595: I,44); (2) mit der fubtilen Abgötterey (LH 1566: I,XXVII) - s'tem fubtil Malikovaujem [prav: Malikovanjem] (TPo 1595: I,44); (3) Das ift die dritte leyfe /das man ein frölichen/freydigen /trotzigen mut habe (LH 1566: I,XXVIIIb) - Tu je ta tretja Verfta ali ftava de ludje eno vefselo, frajdig, truzig mifsal imajo (TPo 1595: I,46). 3.2.3 Znani in pričakovani so popravki vidskega značaja oz. vidsko premišljena izbira glagolov (prim. 1. in 2. zgled). Zaslediti pa je mogoče tudi redke vidsko manj premišljene popravke (3. zgled). Zgledi: (1) wie gefagt (LH 1566: I,XX) - koker je proprei prauvlenu (TPo 1595: I,32); (2) auff das wir nit allein am exempel der Iungfrawen Marien zucht / demut vnd glauben lernen/fondern auch auß jrerpredig lernen (LH 1566: III,LXXVII) - de fe my nikar le na tem Exempli te DivizeMariepojhteinja, pohleufzhine inu vere navuzhimo, temuzh fe tudi is nje Pridige vuzhimo (TPo 1595: III,131); (3) der höre nur bey zeyt auff ein Chrift zu fein (LH 1566: II,CLXXXIII) - ta le per redu nehaj en Karfzhenikpoftati (TPo 1595: II,310). 3.2.3.1 Zaznati je mogoče tudi nekaj korektur časovne predstavitve dogajanja. Trubar mestoma ponuja drugačne rešitve, tipične za slovenski in neredko tudi za nekatere druge slovanske jezike. Npr.: Denn alle/.../werden fagen (LH 1566: I,XXVII) - Sakaj vfy ty/.../ poreko (TPo 1595: I,44).101 3.2.3.2 Razlika med predlogo in prevodom je večkrat tudi v izbiri tvornika na eni in trpnika na drugi strani. Npr.: Man plagt /dringt vnnd treybt Jie fo lange / das jhnen die augen vbergehen (LH 1566: II,CLXXXIII) - ony bodo taku dolgu martrani, drengani inu resshaleni, de fe plazhejo inu jokajo (TPo 1595: II,310). 3.2.3.3 Jezikovna različnost pogosto odseva tudi v vezavni neenakosti glagolov, čeprav niso redki primeri kalkirane, to je ne vedno med domačimi možnostmi izbrane vezave. V primeru ohranjene, po navadi nemškega jezika posnete vezave pa do razlik prihaja zaradi doslednosti navajanja predlogov. Npr.: Als denn kanft du zu fünd / tod vnd Teuffel fagen (LH 1566: II,Vb) - Tedaj ti morejh kgreihu, k'Smerti inu k'Hudizhu rezhi (TPo 1595: II,7). 3.3 Skladenjske preureditve. Na dobro poznavanje vsebine ter izraznih možnosti izhodiščnega in ciljnega jezika kažejo tiste skladenjske preureditve, ki ne spreminjajo in-formativnosti besedila. Obstajajo pa tudi take, ki kažejo na prevajalčev zavesten poseg v vsebino: običajno s podomačevalnimi, ponazarjalnimi ali dopolnjevalnimi razširitvami. 101 Ustaljeno nemško izražanje futura (sedanjiška oblika glagola werden + nedoločnik) v navedenem primeru nadomešča sedanjiška oblika dovršnega rekanjskega glagola, sestavljenega s predpono po- (o rabi dovr-šnih glagolov s predpono po- za izražanje futura v slovenski jezikovni zgodovini prim. Orožen 2003a: 20, 25). 58 Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge 3.3.1 V prvo skupino npr. spada preureditev zaporedja delov povedi: Vnd wir Jind die aller ellendeften menfchen / fo wir allein in difem leben auf Chriftum hoffen (LH 1566: II,III) - Aku my le vletim lebni na Chriftufa vupamo, taku fmo my ty nar reunijhi mej vfemi zhloveki (TPo 1595: II,3). V navedenem zgledu sta sestavini pogojnega podredja v nemški predlogi in v slovenskem prevodu nasprotno razvrščeni. 3.3.2 Jezikovnosistemske narave je tudi različno izražanje zanikanja: v nemščini z ločeno nikalnico, v slovenščini z dvema - z ločeno, besedno izraženo, in s stično pisano nikalni-co (prim. 1., 2. in 3. zgled). Prevod hkrati kaže, da se kot prevodne ustreznice pogosto uporabljajo v rabo trdno vrasle prevzete besede, ki jih domače sopomenke niso uspele izpodriniti. Zgledi: (1) Solt denn vns folches nit erweychen / das wir /.../nicht fo vnter einander verachteten vnd neydeten (LH 1566: I,XXII) - Ter ne imejlu bi nas takovu omezhiti, de bi my /.../ fe nikar taku mej fabo neferrahtali inu ne nydali? (TPo 1595: I,35); (2) Warum die Kirch kein weltlichen zwang oder gewalt hab (LH 1566: III,LXXXIII) - Sakaj ta Cerkou obenigapofvitnigapermorovainja ali oblafti nejma (TPo 1595: III,142); (3) fo es hören vnd wiffen / vnd doch nicht achten (LH 1566: I,XXIIb) - kateri jepoflujhajo inu vejdo, inu vfaj tu fa nifhter ne fhtimajo (TPo 1595: I,37). 3.3.3 Med nadomestitve, ki so pogojene z različnostjo nemščine in slovenščine, spadajo zamenjave nedoločnega zaimka man, ki najpogosteje nastopa s pomenom splošne veljavnosti, s konkretnejšimi poimenovanji.102 V Trubarjevem jeziku ga najpogosteje zamenjujejo: množinski samostalnik ljudje, osebni zaimek mi, nedoločni zaimek eden itd. (prim. 1. in 2. zgled).103 Tovrstne nadomestitve so zelo pogoste tudi pri robnih opombah, saj je z vsebinsko shematizacijo, v katero spada tudi splošni osebek, odprt prostor zanje (3. zgled). Poziv, izražen z obliko za drugo osebo, je Trubar usmeril na nedoločno tretjo osebo (4. zgled). Zamenjavo utrjujejo ponovitve. Premik glede načina izražanja osebka lahko spremljajo tudi druge prevodne razlike, kakršna je zamenjava prislovnih določil: prislovnega določila načina (langfam) s prislovnim določilom časa (kafnu), ki hkrati za-obsega razmerje med vzrokom in posledico (5. zgled). Zgledi: (1) Got fol man dancken für die groffe ehre / das er menfch ift worden (LH 1566: I,XIX) - Ludje imajo Boga sahvaliti sa to veliko zhaft, de je on zhlovik poftal (TPo 1595: I,31); (2) Darumb ifts hoch von nöten / das man Gott von hertzen bitte (LH 1566: I,XXVI) - Satu je onu vifsoku potreba, de my Boga is ferza profsimo (TPo 1595: I,42); 102 Prim. Helbig/Buscha 1991: 259-260. 103 O načinih izražanja splošnega vršilca dejanja v slovenskem knjižnem jeziku prim. Toporišič 2000: 357 in 606. 59 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (3) Wie man Jich menfch werdung Chrifti tröften fol (LH 1566: I,XXIb) - Koku bi fe ludje tiga zhloveftva Chriftufeviga imejli trofhtati (TPo 1595: I,34); (4) Man fehe Bapft (LH 1566: I,XXVII) - Pogledaj eden na Papejha inu Shkof-fe (TPo 1595: I,44); (5) da wirt mans langfam thun (LH 1566: II,V) - tukaj ga bodo ludje kafnu fturili (TPo 1595: II,6). 3.3.4 Lutrova in nadomestna Trubarjeva prislovna določila kraja se neredko razlikujejo po prislovni sestavini, kar razodeva različno predstavo glede usmerjenosti dejanja, npr. prostorsko proti površinski. Razlika ostaja, četudi se menjajo vprašanja, ki se nanašajajo na mesto ali prostor dogajanja: kje? oz. kam? Npr.: (1) wie Chriftus Iefus Gottes Son / in dife welt geborn fey (LH 1566: I,XXb) -koku je Chriftus Iefus Boshy Syn, na leta Svejt rojen (TPo 1595: I,33); (2) Denn fo gehets in der welt (LH 1566: I,XXVIII) - Sakaj taku onu gre na tem svejtu (TPo 1595: I,45). V številnih drugih primerih se prevoda kljub pomenski izenačenosti prislovnega določila kraja pogosto razhajata po predložni vezavi, značilni za prevodno soočana jezika (prim. 1. in 2. zgled). Na skrb za doseganje jasne predstave z jezikovnimi sredstvi kaže tudi Trubarjevo nizanje možnih predložnih zvez, ki presega Lutrov predlog (3. zgled). Nadomeščane in nadomestne predložne zveze, ki so v prevodnem razmerju označevanja izhodišča in cilja glagolskega dejanja, so značilne za oba jezika. V nakazani smeri se pogosto izmenjujejo. Zgledi: (1) das droben zur rechten Gottes ift (LH 1566: I,XXIIb) - kateru je osgoraj na DefniziBoshy (TPo 1595: I,36); (2) Derhalb mögen wir /.../von hertzen bitten (LH 1566: I,XXVIb) - Satiga volo moramo /.../is ferzaprofsiti (TPo 1595: I,43); (3) Denn fo die gaben zur hoffart folten (LH 1566: I,XXV) - Sakaj kadar bi ty Daruvi na offert inu Kofferti imejli oberneni biti (TPo 1595: I,40). Z različnimi predložnimi zvezami so izražena tudi prislovna določila načina: das wir von hertzen einander liebeten (LH 1566: I,XXIIb) - de bi my is ferza edan tiga drusiga lubili (TPo 1595: I,36). 3.3.4.1 Nekaj prevodno opravljenih skladenjskih preureditev ima tudi besednovrstne posledice. Priredno zvezo prislovnih določil načina iz Lutrove postile npr. v Trubarjevem prevodu nadomešča besednovrstno nepoenoten niz, ki ga sestavljata zveza rad trpeti - rad je po novejši slovenski jezikoslovni teoriji (Toporišič 2000: 412; Žele 2004: 37) poved-kovnik -, in biti potrpežljiv: das leydet er vmb Gottes willen gern vnd gedultig (LH 1566: I,XVII) - tu terpy on sa Boshjo volo rad, jepoterpefhliv (TPo 1595: I,28). 3.3.5 Med pogosteje zaznavne spremembe skladenjskega značaja spada nadomeščanje premega govora z odvisnim. Slednji je praviloma posredovan v predmetnem odvisni- 60 Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge ku, ki ga napoveduje glagol rekanja, uvaja pa veznik de (1. zgled); enako tudi v primeru, kadar je kot ločilo, ki napoveduje premi govor, ohranjeno dvopičje (2. zgled). Npr.: (1) Vnd ift wol zuuermuten / ob man fchon gefagt hat: Es fey ein jung weyb im Kuftatt gelegen (LB 1566: I,XIX) - Inu fe more dobru verovat, Aku fe je lih pravilu, de je ena mlada shena vKrauvji fhtali leshala (TPo 1595: I,30-31); (2) Im Bapftum hat man ein Hiftorien gefagt: Es fey der Teuffel auff ein zeit in die kirchen zur Meffe komen (LH 1566: I,XIXb) - Vpapejhtvi fe je ena Hiftoria pravila: De je ta Hudiz na en zhafs v'Cerkou kMafhi prifhal (TPo 1595: I,31). 3.3.6 V sklop skladenjskih preureditev poleg številnih že obravnavanih razlik spadajo tudi pogosta besednoredna razhajanja, ki so neredko sestavni del besednoredne urejenosti širše skladenjske enote, bodisi stavka ali povedi. Npr.: Luter (LH 1566: III,LXXVII) Auff das nun wir für folchem vns hüten lernen / wöllen wir jetzund folches fchönes Lied von wort zu wort für vns nemen Trubar (TPo 1595: 111,131) De Je my vfhe pred takovim vuzhimo varovati, taku my hozhmo fdaj takovo leipo Peifsen od befsede do befsede pred nas vseti 3.3.6.1 Razlike se kažejo glede stave osebnih in povratnih zaimkov v odnosu do po-vedka (v slovenščini stoji osebek v glavnem stavku pred povedkom, v nemščini za njim), glede morfema se ob povratnih glagolih itd. Npr.: Mein Geift /.../ erfrewet fich auch in Gott meinem Heyland (LH 1566: III,LXXVIIb) - Moj Duh /.../ fe vefsely tudi vBugi mojmu Isvelizharju (TPo 1595: III,132); Nun fehen wir /das (LH 1566: III,LXXXIIb) -Nu taku my vidimo, de (TPo 1595: III,141).104 Razlike se ohranjajo tudi v primeru stilno zaznamovane intonacije, ki ima za posledico spremembo ustaljenega zaporedja členov naslonskega niza. 3.3.6.2 Primerjava odkriva številne primere neujemalne stave naklonskih glagolov, ki zahtevajo ob sebi povedkovo določilo v obliki nedoločnika: v Trubarjevem prevodu pogosto stojijo pred njim, v Lutrovi predlogi za njim. Npr.: Das er alfo / als vnfer Herr für vns tretten / vnd des Teuffels feind / aber vnfer Herr vnd erlöfer fein wölle / der mich vnnd dich für das feine anfprechen / vnd als die feinen vom teuffel abfordern wölle / vnd jm fagen (LH 1566: I,XXIIIb) - De on taku, kakor najh GOSPVD, hozhe, sa nas ftopiti tiga Hudizha Sovrajhnik, nafhpak GOSPVD inu Odrefhnik biti, mene inu tebe sa tu fvoje fposnati, inu kakor te fvoje od Hudizha terjati, inu knjemu rezhi (TPo 1595: I,38).105 104 Na tovrstne Trubarjeve besednoredne oddaljitve od prevodne predloge je opozoril že Raecke, ki meni, da bi lahko bile posledica Trubarjeve izbire ali odraz splošne slovenske govorne rabe (Raecke 1995: 408). 105 Ob Trubarjevih besednorednih premikih naklonskih glagolov Raecke opozarja, da je bila z njimi pogosto zabrisana prvotna funkcionalna dvojnost stave, saj je Luter s položajem modalnega glagola pred nedoločnikom označeval modalnost enega dejanja, z zapostavljeno stavo pa modalnost povezanega niza dejanj (Raecke 1995: 410-411). 61 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 3.3.6.2.1 Precej spremenjeno je tudi zaporedje sestavin kalkirano prevedenega nemškega ločljivo sestavljenega glagola na koncu vprašalnega stavka. Npr.: difier edler / tewrerfichatz gehet mich nit an? (LH 1566: I,XXIII) - leta Jhlahtni, dragi shaz mene an ne gre? (TPo 1595: I,37). 3.3.6.2.2 Dogaja se, da je Trubar namesto zveze pomožnega glagola in nedoločnika uporabil oz. uporabljal polnopomenski glagol: Solches Heylands / laffen fich die grofifien Herrn zu Ierufialem beduncken /fie dürffen fiein nicht (LH 1566: I,XXV) - Takoviga Isveliz-harja, fe ty veliki Gofipudje vIeruslemi fdee, de ony njega ne potrebujo (TPo 1595: I,41).106 3.3.7 Med prevodne svoboščine, ki jih izkazuje tudi Trubarjeva Hišna postila, spada sprememba naštevalnega zaporedja. Do slednjega pogosto prihaja pri dveh omenjanih osebah oz. tedaj, kadar zaporedje omemb ne vzpostavlja logično utemeljene hierarhije, ki bi lahko izzivala pričakovane posledice (1. zgled). Če izbira je vrednostno pogojena, mora biti medsebojno razmerje podprto z drugimi skladenjskimi sredstvi, ki relativizirajo navedbeno zaporedje (npr. z nikalno izključitvijo nesprejemljive možnosti (2. primer)). Npr.: (1) Den hie ifit niemand / der Kind oder Mutter etwas leyhen /.../ wolt (LH 1566: I,XIX) - Sakaj letukaj nikogar nej, kateri bi Materi ali ditetu hotel kaj pofisoditi (TPo 1595: I,30); (2) Sintemal er nicht ein Engel/fionder ein menfch worden ifit (LH 1566: I,XIXb) - Potehmal je on en zhlovik, inu nikar en Angel postal (TPo 1595: I,31); (3) das man erfitlichen die Hifitorien /.../faffe vnd wiffe (LH 1566: II,II) - de ludje narpoprej to Hifitorio /.../vejdo, inu nio famerkajo (TPo 1595: II,1). 3.3.8 Oblikoslovnega značaja je tudi Trubarjevo spolsko prilagajanje povedka členom sestavljenega osebka. Namesto ene oblike pri Lutru sta pri Trubarju navedeni dve: wo uns ein lieber freund / Weyb / Kind etc. Mit todt ift abgangen (LH 1566: II,CLXXXIII) - kadar je nam en lub priatel, Shena, Dejte, &c. vmerl ali vmerlu (TPo 1595: II,309). 4 Blizu sklopa jezikovnosistemsko pogojenih besednih zamenjav so tudi prevodni posegi v stalne besedne zveze. 4.1 Frazemi iz Lutrove predloge so bili poseben prevodni izziv za Trubarja. Praviloma jih je nadomeščal s pomensko neposrednejšo, nazornejšo predstavitvijo, neredko pa jih je le sestavinsko prevajal ali delno podomačeval. Npr.: (1) das wir von hertzen auch würden andern leuten gern helffen vnd dienen / ob es vns gleich fawer würde (LH 1566: I,XXb) - de bi my is fierza tudi drugim ludem radi pomagali, inu filushili, aku bi nas tu lih tefhku ftalu (TPo 1595: I,33); (2) auff den hat er ein aug (LH 1566: III,LXXIX) - na tiga on gleda (TPo 1595: III,134); 106 V zgledu uporabljeni glagol zdeti se sicer izkazuje obe rabi: poleg polnopomenske tudi nepolno-pomensko, kadar ob sebi zahteva povedkovo določilo (prim. SSKJ 1991: 846-847). 62 Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge (3) derhalben Chriftus ftets mit jnen muß zu har ligen (LH 1566: III,LXXXb) -sa tiga volo Chriftus veden nym more vlaffeh leshati (TPo 1595: III,137). S sopomenskimi pari ali pari, pri katerih eden izmed členov opravlja razlagalno oz. dopolnilno vlogo, so neredko nadomeščeni in predstavno približani tudi frazemi (prim. 1. in 2. zgled). Zamenjava, izkazana v drugem zgledu, je večkrat ponovljena. Manj izrazit nemški frazem je mestoma nadomeščen z bolj znanim domačim (prim. 3., 4. in 5. zgled). Tudi na tem področju je kot nadomestilo lahko uporabljena prevzeta struktura, posvojena z dolgotrajno rabo in tudi v postili večkrat ponovljena (6. zgled). Zgledi: (1) Es hat nit not mit mir (LH 1566: I,XX) - Ieft ne maram inu fe nifhter ne ku-mram (TPo 1595: I,32); (2) Man plagt / dringt vnnd treybt Jie fo lange / das jhnen die augen vbergehen (LH 1566: II,CLXXXIII) - ony bodo taku dolgu martrani, drengani inu res-shaleni, de fe plazhejo inu jokajo (TPo 1595: II,310); (3) die henget vns noch jmmer an (LH 1566: I,XXVII) - ta nam Jhe vfelej vkofhi tizhy (TPo 1595: I,44); (4) das lauft vnferm Herren Gott in fpieß / vnnd muß gedemütiget werden (LH 1566: III,LXXIXb) - tu tezhe nafhimu GOSPVDVBogu vfhpeis, ali fupar oftein berza, inu moreponishanu biti (TPo 1595: III,135); (5) nicht in wind hin lebe (LH 1566: II,CLXXXII) - nikar tja nemarnu ali vdan neshivejo (TPo 1595: II,308); (6) das du darunter hetteft müffen zu boden gehen (LH 1566: II,IIIb) - de bi ti podnymi bil moral konez vseti (TPo 1595: II,3).107 Ustaljeno zvezo gantz vndgar 'popolnoma' je Trubar nadomeščal z opisnim približkom: Mit folchen rofen wil Gott von vns gefchmückt fein / das wirs j m gantz vnd gar geben (LH 1566: I,XXVIIb) - Stakovimi rojhami de gofpudi Bogu famimu to zhaft damo, hozhe Bug od nas snafhen biti (TPo 1595: I,45). 4.2 Jezikovno polarizirane so tudi ustaljene besedne zveze (prim. 1. in 2. zgled). Razlikovalni element je v obeh primerih pridevnik. Podobno razhajanje se kaže tudi pri drugih prilastkovnih zvezah (3. in 4. zgled). Isto velja tudi za druga ustaljena poimenovanja (5. zgled). Različna izbira kaže na tradicijo, vezano na različne sredine. Zgledi: (1) am grünen Donnerftag (LH 1566: II,II) - na veliki zhetertik (TPo 1595: ii,1); (2) am ftillen Freytag (LH 1566: II,IIIIb) - na velikipetak (TPo 1595: II,6); (3) Den folches ift nur ein zeytliche ehr geweft (LH 1566: III,LXXXI) - Sakaj takovu je le enapotelefna zhaft bila (TPo 1595: III,138); (4) An jenem tag aber wirt nicht mehr glauben/fondern fehen (LH 1566: II,V) - 107 Z zvezo konec vzeti je prezrcaljen nemški frazem ein Ende nehmen (prim. Duden 1998b: 177). 63 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Na unim Svetu my tiga ne bodemo vezh verovali, temuzh je bomo vidili (TPo 1595: II,6); (5) von nu an werden mich felig preifen alle kindes kind (LH 1566: III,LXXVIII) - odfehmal bodo mene vfi roduvi sa isvelizhano derjhali (TPo 1595: III,133). 4.2.1 Zdi se, da je Trubar pridevniško sestavino iz ustaljene prilastkovne zveze občasno opustil prav zato, ker je bila zaradi ustaljenosti uzaveščena in zato pogrešljiva. Npr.: der leydige Teuffel (TH 1566: I,XXIIb) - taHudizh (TPo 1595: I,36). Zvezo namreč zelo pogosto nadomešča delno pleonastična zali hudič.108 4.3 Bolj ali manj razhajajo se tudi pritrjevalni vzkliki, vzeti iz govorjenega jezika. Npr.: Gott hab ewig lob (LH 1566: 11,1111) - Bogu bodi vekoma hvala (TPo 1595: II,4). Med navedenima zgledoma je glagolsko-vezavna razlika. Prav tako niso redki primeri prevzemanja uveljavljenih rekov, ki ne kažejo izrazitejše vraslosti v mladi slovenski knjižni jezik. Npr.: Ia den Teuffel auff deinen Kopff (LH 1566: III,LXXVIIb) - IaHudizha na tvojo glavo (TPo 1595: III,132). 4.3.1 Tudi neposredni nagovori, ki poglabljajo stik med govorečim in naslovnikom, zrcalijo ustaljeno rabo, ki v nemščini in slovenščini ni nujno enaka: Lieber (LH 1566: I,XXIII) - Lubi Brat (TPo 1595: I,37). Razlika obstaja tudi pri rabi vsakdanjih obrazcev, npr. glede uporabe pozdravnih formul: Iefus /.../sprach: Seydgegrüffet (LH 1566: II,VIb) - lesus/./je djal: Sdravebodite (TPo 1595: II,8). 4.4 Izbira opisa namesto (manjkajočega) enobesednega izraza je splošno znana prevodna možnost. Nadomestitev lahko poteka obojesmerno. Npr.: (1) wir faulen fchelmen (LH 1566: I,XX) - my lini sanikerni ludje (TPo 1595: I,32); (2) das fie mögen luft haben in vnluft / vndfingen / wenn der Teuffel zornig ift (LH 1566: I,XXVIIIb) - de bi mogli vfhalofti, vefseli biti inupeiti, kadar fe taHudizh ferdy (TPo 1595: I,46); (3) So dich nu die fünde anfechten wil / vnd das gewiffen dich betrüben (LH 1566: II,Vb) - Inu aku vfhe tebe hozhe ta greih vftrafhiti, ta veift shaloftniga fturiti (TPo 1595: II,7); (4) vnd wird dich jrr machen (LH 1566: III,LXXIX) - inu bode tebe fmotila inu omamila (TPo 1595: III,135); (5) Selig findt / die da leyd tragen (LH 1566: II,CLXXXI) - Isvelizhani fo ty, kateri shalujo (TPo 1595: II,306); (6) Selig findt die fridfertigen (LH 1566: II,CLXXXI) - Isvelizhani fo ty, kir myr dellajo (TPo 1595: II,306). Tudi možnost enostranske izbire glagola, ki izraža dejanje, ali glagola oz. opisa, s katerim je izraženo stanje, je pogosto udejanjena, kar prav tako kaže na univerzalnost po- 108 O pomenu nemške prilastkovne zveze leydige Teuffel in njene slovenske ustreznice zali hudič, ki se v TPo 1595 pojavlja kar desetkrat, prim. Merše 2009: 286-287. 64 Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge stopka. Npr.: Gott gebe das wirs verftehen /zu hertzen nemen /vnd Gott dafür danckbar fein (LH 1566: I,XX) - Bug daj, de bi je my saftopili, kferzu vseli, inu Boga satu hvalili (TPo 1595: I,33). Podobno še widerftand thun ^ suparftati itd. 4.5 Strukturna neujemalnost Lutrove predloge in Trubarjevega prevoda je večkrat posledica enostranske izbire predložne zveze in sopomenskega enobesednega izraza, npr. pridevnika: Zum andern / follem wir das Exempel Chrifti fleiffig anfehen (LH 1566: I,XX) - Hdrugimu, imamo my na ta Exempel Chriftufou s'flifsom pogledati (TPo 1595: I,33). 4.6 Trubar je vsebinsko enakovreden prevod pogosto dosegal z drugimi ubeseditve-nimi sredstvi (prim. 1. in 2. zgled). Prvi zgled kaže na izbiro različno izražene sopomen-ske možnosti: nit fo 'ne tako' ^ drugače. V drugem zgledu je Trubar racionalno opustil pleonastični del zveze, s čimer ni okrnil obvestilnosti povedi. Obvestilno izenačenost je dosegal tudi z izbiro trdilne namesto nikalne različice (3. zgled). Zgledi: (1) Aber vnter den Chriften fols nit fo fein (LH 1566: I,XXVIII) - Ampak mej temi Karfzheniki ima drigazhi biti (TPo 1595: I,46); (2) die faffen vnfers Herrn Gottesdienft fehr fein (LH 1566: I,XXVIII) - ty sa-popadejo Boshye opravilu cilu lipu (TPo 1595: I,46); (3) Aber ift es nit ein jammer vber allen jammer (LH 1566: III,LXXXIIIb) - Ali en jamer je inu reva zhes vus jamer (TPo 1595: III,142). 4.7 V številnih primerih je s prevodnim ekvivalentom udejanjena tudi pomenska sprememba. Drugačne vsebinske poudarke oz. aktualizacijo drugih pomenskih sestavin praviloma omogoča zamenjava ene tvorjenke z drugo (prim. 1. in 2. zgled). V prvem zgledu je namesto poudarka 'srce, ki ne dvomi' aktualizirana pomenska sestvina vernosti. V drugem zgledu pa je s Trubarjevo izbiro glagola odvaliti pri odstranjevanju kamna aktualiziran tudi način odstranitve: premikanje z valjenjem. Slovenski prevod je v tem primeru za omenjeno pomensko sestavino bogatejši in hkrati tudi nazornejši. Zgleda: (1) Solches bild /.../follen wir anfehen / mit eim vnzweyffelhafftigen hertzen (LH 1566: II,IIb) - TakouPild/.../imamo mypogledati, fenim vernimferzom (TPo 1595: II,2); (2) der Engel/.../den ftein vom Grabe hinweg gethan habe (LH 1566: II,IIb) -je ta Angel /.../ ta kamen od Groba odvalil (TPo 1595: II,2). 4.7.1 V sledečem primeru je vzrok za različen prevod prilastka lahko zavestna izbira ekvivalenta, ki se neredko hote odmika od prevodne predloge, ali pa napačno branje (fchendliches namesto dejanskega fchedliches): was für ein fchedliches gifft folche hoffart fey (LH 1566: III,LXXXIIb) - kaj sa en framoten ftrup je takova offert (TPo 1595: III,141). 65 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 5 Eno izmed značilnosti Trubarjevega prevoda predstavljajo tudi vsebinske podoma-čitve in prilagoditve, prav tako opravljene z namenom, da bi bila vsebina lažje dojemljiva in v čim večji meri razumljena. V sklop tovrstnih sprememb spadajo zamenjave Lutrovih omemb Nemčije oz. Teutfchland, tj. »nemške dežele«, s kranjsko deželo, npr. v vsebin-skooznačevalni robni opombi: Teutfchem land wirds vbel gehen (LH 1595: II,CXVIb) - KrainfkiDeshelihudupojde (TPo 1595: II,194). Poleg primerov podomačevanja in prilagajanja obstajajo tudi primeri ponazarjalne širitve z omembami novih dežel. Npr. gleych wie heutigs tags Deutfchland Jich grewlich verfündiget / mit manchfeltiger verfolgung des worts vnd feiner diener (LH 1566: II,CXIIII) - raunu kakor na ta danajhni dan fe Krainfka Nemfhka inu druge deshele grosovitu pregrejhe, s'mnogoterim pregainenjem te befsede inu njegovih slushabnikou (TPo 1595: II,191). 5.1 Poleg ponazoritvenih omemb pokrajin so namesto krajev, znanih nemškim bralcem in poslušalcem in namenjenih oblikovanju zanje potrebne predstave, navedeni tudi kraji, poznani naslovnikom Trubarjevega prevoda. Npr.: Es ift ein eben weite reife von Nazareth auß Galilea / gen Bethlehem/ja fo weit als auß Sachfen in Francken / wo nit weiter (LH 1566: I,XIX) - Onu je reis ena dolga raifha ali pot od Nazareta is Galilee, vBetlehem, ja taku delezh, kakor od Lublane do nemfhkiga Graza, aku nikar dajle (TPo 1595: I,30). V ponazoritev sta bili nadomestno vpleteni tudi osrednjeslovenski reki, znani večini naslovnikov: Ift es aber nicht war / wenn du fchon das hauß vol gülden / vnnd die Elbe oder der Rein Flüffe mit golde / vnd were dein eygen / was köndt folches dich helffen / wenn fonft nichts (LB 1566: II,CXXXVI) - kadar /.../ ta Lublaniza ali Sava bi tekla s'flatom, inu bi bilu vfe tvoje laftnu, kaj bi tebi moglu takovu pomagati (TPo 1595: II,228). 5.2 Večjo predstavljivost vsebine je Trubar hkrati dosegal na več načinov. Geografsko podomačitev, ki jo predstavlja nadomestitev Teutfchland 'Nemčija' z opisnim poimenovanjem krainfka dejhella, je dopolnil z nadomestno izbiro priljubljenih cerkvenih pesmi, ponazorjenih s prvim verzom. Namesto nemške katoliške pesmi, ki se pričenja z verzom Ein kindelein fo löbelich, je z verzom Ta dan je vfiga vefselja, označil pesem, ki so jo radi peli njegovi rojaki. Npr.: man hat auch jerlich durchauf inn Teutfchland dif fchön Chriftlich Lied / Ein kindelein fo löbelich / allenthalb gefungen / vnnd fingets noch (LB 1566: I,XXVb) - onu fe je tudi vfaku leitu fkusi v'krainfki defhelli leta leipa Karfzhanfka Peifan, Ta dan je vfiga vefselja, poufodpejla, inu njo Jhe pojo (TPo 1595: I,41-42). Enako zamenjavo kot božična je doživela tudi velikonočna pesem, v slovenščini kot zvočno rimani kirielejson: Als da wir fingen: Chrift ift erftanden / von feiner marter allen / des follen wir alle fro fein / Chrift fol vnfer troft fein (LB 1566: II,IIIb) - Kakor ker my pojemo: Iefus ta je od Smerti vftal. Vragu je to glavo fteptal, Obtu fe vefselimo, Inu Boga hvalimo, Kyrieleifon (TPo 1595: II,4). Da gre za isto pesem, v nadaljevanju kaže isto latinsko besedilo. 5.3 Vsebinske ponazoritve je Trubar dosegal tudi s samoinciativno dodanimi, obve-stilno zgoščenimi robnimi opombami, ki jih je kot večji vsebinski preglednosti namenjeno obvestilno dopolnilo vešče obvladal. Npr.: Ta Evangeli, ta zhlovefkapamet ne vej (TPo 66 Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge 1595: I,36).109 Trubar je opombe pogosto dodajal. Oblikovane so kot zloženi ali nezloženi stavki oz. povedi. Npr.: Kateri Iefufaprou vferci ima, tiga obena reva fhaloftniga fturi (TPo 1595: I,46); Verne obena fhaloft ne premaga (TPo 1595: I,46).110 5.4 Svobodnejši prevod izkazujejo tudi številna druga mesta, npr. tista, na katerih splošne pojme nadomeščajo konkretna poimenovanja. Npr.: fo müß es auch alfo fein / oder es werde ein lauter confufio / vnd vnordnung fein (LH 1566: III,LXXXIII) - taku mora tudi taku biti, ficer bode vfe hudu preobernenu inu fmeiha vrednu (TPo 1595: III, 142-143). Zanimiva je nadomestitev zveze anders vnkrauts z druge lulke. Npr.: Gleych wie ein acker vnrein ift / wenn er vol ftein / vol difteln vnd dorn / vnd anders vnkrauts ift (LH 1566: II,CLXXXV) - Raunu, kakor je ena Nyva nezhifta, kadar je polna kameinja, polna ofsata inu ternja, inu druge lulke (TPo 1595: II,314). 6 Izbor različnih stilemov. Besedni izbor je pogosto enostransko stilno pogojen. 6.1 Običajno je z nizanjem glasovno usklajenih izrazov učinkoval Luter,111 saj je oblikoval opazne stavčne zaključke, ustvarjal notranjo rimo v povedi itd. Trubarju tovrstnih kombinacij in učinkov s prevodno predlogo usmerjana in na ekvivalente, ki so bili na voljo v slovenskem jeziku, vezana izbira ni vedno omogočala (prim. 1., 2., 3. in 4. zgled). Prvi zgled kaže, da je Luter tročlenski niz glasovno podobnih izrazov sestavil iz dveh glagolov in iz tretjega le glasovno podobnega, besednovrstno pa drugačnega člena. Tretji primer kaže, da sta v slovensko ustreznično dvojno formulo povezana priponsko različna glagola, kar ruši vtis glasovne harmonije. Zadnji primer pa kaže, da je Trubar namesto glasovno ujemajočih se glagolov iz Lutrove predloge uporabil samostalnika,112 ki si sledita za vejico, torej vezniško nepovezano. Prav z dvojnimi formulami je Trubar neredko kompenziral izostanek glasovno učinkovitih povezav (5. zgled). Zgledi: (1) Da die andern braffen, freffen, groffen pracht treiben / mit fchönen kley-dern /herrlichen heufern / tc. (LH 1566: I,XIX) - kadar drugi pianzhuyo, fhro, veliku pranganje imaio, slepim gvantom, szhaftitimi hifhami, &c. (TPo 1595: I,31); (2) das fchier niemand ein augenblick ficher ift / weder des leides noch des guts halb / welches alles in gfahr fchwebet vnd webet (LH 1566: I,XXI) - de fkoraj nihzhe en hip nej fhiher, ni sa tiga Telefsa, ni sa tiga Blaga ftran, kate-ru vfe vfarlikofti je inu ftoji (TPo 1595: I,34); (3) Du verfluchter Geift/.../du betreugeft vndbeleugeftfie (LH 1566: I,XXIIII) - Ti prekleti Duh /.../ ti ogolufavafh inu oblafhefh nje (TPo 1595: I,39); 109 Glede na današnjo normo nase opozarja tožilniška vezava, ki ni tipična za zanikanje. 110 Metodologija Trubarjevega prevzemanja, prevajanja, oblikovanja in spreminjanja opomb je predstavljena v naslednjem poglavju. 111 V nemški literarni in jezikovni zgodovini je izjemna stilistična izoblikovanost Lutrovih del splošno priznano dejstvo (prim. Bach 1985: 1443). 112 Prvi samostalnik je izglagolski, drugi pa po izsledkih etimologije (prim. Bezlaj 1976: 159) izsa-mostalniški (goljuf ^ goljufija). 67 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (4) auffhören mit liegen vnd triegen (LH 1566: I,XXIIIb) - bi nehali od lafh, goluffye (TPo 1595: I,38); (5) Wo Jie aber Jich nicht fo helt / vndjr macht zu eygnempracht /.../mißbrauchen wil (LH 1566: III,LXXXIII) - Kadar fe ona pak nikar taku ne dershy, inu hozhe fvojo muzh inu Oblaft k'laftnimuprangainju /.../krivu inu hudu nuzati (TPo 1595: 111,142). Tudi glasovno-oblikovne poenotenosti, ki jo Luter npr. ustvarja z enakimi sklon-skimi končnicami priredno nanizanih prilastkov, Trubar ni mogel vedno dosegati, saj mu jo je poleg neenake tvorjenosti ali različnega izvora prilastkov preprečevala tudi neustaljena raba določnih pridevniških oblik in posledično priredno povezovanje določnih in nedoločnih oblik (1. zgled). Na nekaterih mestih pa je Trubarju uspelo v dvojno formulo povezati zvočno podobna glagola in na tak način stopnjevati stilno učinkovitost prevoda (2. zgled). Zgleda: (1) WEil das heutige Feft / den tröftlichen vnd frölichen Artickel vnfers Glaubens vns fürhelt (LH 1566: II,IIa) - Kadar ta danajhni Prasnik, ta trofhtliv inu veffeli Articul najhe vere nam naprej dershy (TPo 1595: II,Ia); (2) da follen Jie gar fein/fpricht Jie / anlauffen (LH 1566: III,LXXIX) - taku fe ony morajo, pravi ona, saplefti inu sabrefti (TPo 1595: III,135). 6.1.1 Notranje glasovno ujemanje ustvarja tudi nizanje nasprotnih pojmov, ki jih zastopata izhodiščno poimenovanje in njegovo nasprotje v Lutrovi Hišni postili ter poime-novalno različne ustreznice v slovenskem prevodu. Npr. es gibt weder luft noch vnluft (LH 1566: I,XXI) - onu ne da ni ne vefselia ni fhalofti (TPo 1595: I,33). 6.2 Na Trubarjevo zavedanje možnosti stilnega učinkovanja z nizanjem ekvivalentov pa zelo jasno kažejo številne dvojne in trojne povezave, za katere Lutrova predloga ni dajala osnove. Dodatno učinkoviti so pari glasovno podobnih ustreznic. Npr.: begegnet der Herr Chriftus der Magdalena inn der geftalt eines Gertners (LH 1566: II,IIb) - je frezhal GOSPVD Chriftus te Magdalene, vjhtalti eniga kopazha, Gartlerja ali Vertarja (TPo 1595: II,2). Tričlenski niz tudi pomensko razširja predstavo, saj vanj niso ključene popolne sopomenke. Na drugih mestih je Trubarju uspelo enakovredno nadomestiti premišljeno urejene in glasovno učinkovite dvodelne povedi iz prevodne predloge s preurejenimi strukturami. Opaznost in ritmično učinkovitost jim je - enako kot pri Lutru - zagotavljala enaka razporejenost stavčnih členov in ponavljanje elementov. Npr.: Die Engel dürffen fein nicht/Die Teuffel wöllen fein nicht (LH 1566: I,XXIII) - Ty Angeli njega ne potrebuio, Ty Hudizhi njega ne hote (TPo 1595: I,37). Trubarjevo besednoredno preurejanje besedila iz Lutrove predloge je mestoma pripeljalo do drugačnih, vendar enako učinkovitih struktur: Denn deffelben ift es alles / vn nichts mein (LH 1566: III,LXXVII) - Sakaj tiga iftiga je vfe, inu moje nijhter (TPo 1595: III,131). V navedenem primeru je Lutrovo hiazemsko ureditev zamenjala Trubarjeva podvojitev vzorca. 68 Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge 6.3 Tudi Lutrovemu prestopu v nižji pogovorni jezik z glasoslovno močno preoblikovanim (okrnjenim) besedjem, ki je vezano na vnaprej napovedano rečenico, razširjeno med preprostimi ljudmi, Trubar ni sledil: Das gemein fprichwort ift vnter vnfern burgern vñ bawrn: Wat: Ick heb ock noch twepenning to vertern (LH 1566: III,LXXVIIa) - Ta gmain perpuvidje mej nafhimi purgary inu kmetizhi: Haj leli imam tudi Jhe dva Vinarja ferzerati (TPo 1595: III,131). Vzrok za opustitev priložnosti za glasovno barvanje jezika, pogovorno rabljenega v določeni družbeni sredini, je lahko bil v več desetletij trajajočem prizadevanju za enotnejšo podobo mladega slovenskega knjižnega jezika in ne morda v neobstajanju tovrstnih pogovornih različic ali v Trubarjevem nezavedanju njihovega obstoja. Na zavedanje stilne označenosti odlomka pa jasno kaže enostransko dodani uvajalni medmet. 7 Ob navedenih prevodnih razlikah, ki so bile odkrite s primerjavo večjega števila poglavij iz vseh treh delov Hišne postile, se je treba zavedati, da so številna mesta prevedena člensko, ustreznično in celo besednoredno povsem enako. Za ponazoritev popolne prevodne usklajenosti naj poleg že navedenega zadoščata še dva primera:113 1 Luter Die Engel find viel ein herzlichere Creatur / denn wir Menfchen Trubar Ty Angeli fo veliku ene zhaftitifhe Stvari, kakor my zhloveki 2 Luter War ift es Trubar Reis onu 113 Prvi zgled je s strani LH 1566: I,XXII in TPo 1595: I,35, drugi pa LH 1566: II,Vb in TPo 1595: II,7. 69 Trubarjevo prevajanje opomb v Hišni postili 0 Z natančno primerjavo izbranih poglavij iz vseh treh delov Trubarjevega prevoda Hišne postile z Lutrovo prevodno predlogo, opravljeno v predhodnem poglavju, so bile odkrite osnovne značilnosti Trubarjeve prevajalske metodologije. Slednja večinoma izkazuje tesno naslonjenost na nemško predlogo, ob njej pa številne jezikovno in stilno pogojene oddaljitve.114 0.1 Že opravljena primerjava je hkrati pokazala, da se nekaj tipov prevodnih razlik pogosteje pojavlja v opombah. Ker gre za funkcijsko drugačno besedilno okolje, kot ga predstavlja prevod osnovnega besedila postile, so bile ugotovljene razlike hkrati tudi motivacija za nadaljnje raziskovanje Trubarjevih prevajalskih navad v Hišni postili kot njegovem zadnjem in hkrati najobsežnejšem delu, vendar omejeno le na opombe. 0.2 Osnovno zadrego pri ugotavljanju vsebinske in jezikovne usklajenosti opomb v Trubarjevem prevodu z nemško prevodno predlogo predstavlja izbira izdaje, na katero se je Trubar najverjetneje opiral.115 Objavam posameznih delov Lutrove postile, ki so se zvrstile od leta 1527 dalje, je leta 1544 sledila izdaja z naslovom Hauspoftil D. M. Luth., ki jo je v Wittenbergu izdal Veit Dietrich, tej pa dolga vrsta ponovnih natisov, med katerimi po opombah v popisu tiskov iz 16. stoletja na nemškem jezikovnem območju116 izstopata dva tipa. Prvemu pripada izdaja s pripisom Mit fleyß von newem vbersehen, gebessert vnd gemehret [von Veit Dietrich] (npr. Nürnberg, 1544), drugemu pa katera izmed razširjenih različic, na katere kažeta pripisa: Mit fleyß von newem vbersehen, gesessert vnd mit etlichen Predigten gemehret [von Vitus Dietrich] (npr. Auspurg, 1545) ali Mit fleyß von newem corrigirt vnd gemehret mit XIII. Predigen von der Passio [v. Veit Dietrich] (npr. Nürnberg, 1546). Trubarjev prevod se opira na eno izmed Dietrichovih izdaj Lutrove postile.117 Opombe v vseh treh delih so bile primerjalno pregledane ob izdaji iz leta 1566, 114 Prim. Merše 2010b. 115 Nanj opozarja Raecke 1995: 398-399, ki hkrati dvomi, da je med številnimi izdajami Lutrove Hišne postile zares mogoče izbrati najverjetnejšo predlogo. 116 Prim. Verzeichnis der im deutschen Sprachbereich erscheinene Drucke des XVI. Jahrhunderts, VD 16, Stuttgart, Anton Hiersemann, Band 1-25, 1983-2000. Natisi Lutrovih del so popisani v 12. zvezku: Lut-Mann (1988), izdaje njegove Hišne postile (Hauspostille) pa so navedene pod številkami L 4831-L 4913 (str. 215-223). 117 V VD 16 (Band 12 (1988): 218) so pod geslom Luther, Martin: Hauspostille naštete tudi izdaje, ki se od Dietrichovih vsebinsko razlikujejo. Prva je izšla v Jeni leta 1559. Naslovu Haußpostill vber die Sontags vnd derfürnemesten Feste Euangelien / durch das gantze Jahr/ von D. Martino Luthero seligen gepredigt sledi pripomba aus M. Georgen Rörers seligen geschriebenen Büchern /.../ on alle Enderung/ Abbruch/ oder Zusatz/auffs new zugericht/ vnd in Druck geben (Jhena, 1559), ki prepoznavnost zagotavlja tudi kasnejšim izdajam. 71 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja za dodatno preverjanje pa je bila uporabljena izdaja iz leta 1544.118 Številna mesta kažejo bodisi na Trubarjevo dodajanje ali opuščanje opomb. Pri odlomkih, kjer so bile ugotovljene večje prevodne razlike, sta bili primerjalno preverjeni še spletno dostopni izdaji iz let 1548 (Nürmberg) in 1552 (Wittemberg). Pregledane izdaje se sicer glede nekaterih opomb razlikujejo, vendar med njimi ni bilo take, ki bi kazala na Trubarjevo opiranje nanjo. Čeprav ni mogoče z gotovostjo trditi, da je Trubar neprekrivne opombe dodajal ali odvzemal samoinciativno in brez upoštevanja prevodnega zgleda, pa način njihovega prevajanja in občasnega informativnega širjenja jasno kaže, da bi lahko bile tudi njegov dodatek. 1 Tudi v Trubarjevi Hišni postili so robne opombe zaradi posebne namembnosti - ki je: ustvarjati in hkrati olajševati pregled nad obravnavano vsebino - večinoma kratke, ubeseditveno skope in skladenjsko tipizirane. Osnovno strukturo zarisujejo omejitve omemb na ključno oz. ključna dejanja, na osrednje osebnosti, bistvene lastnosti itd. Zaradi odprtih možnosti za inter-pretativno izbiro, obvestilne širitve in mnenjske korekcije so nedvomno predstavljale nov prevodni izziv tudi za ubesedovanja veščega Trubarja. Tako sledenje prevodni predlogi kot oddaljevanje od nje kažeta na Trubarjevo popolno obvladovanje opomb kot posebnega besedilnega tipa, hkrati pa tudi na poznavanje in (neodvisno) rabo ube-seditvenih modelov, izpričanih v opombah Lutro-ve postile. Na Trubarjevo spretnost pri večinoma prevodno neodvisnem, skrajšanem in zgoščenem prikazu vsebine v okviru njegovih novozaveznih biblijskih prevodov je jasno pokazala večplastna analiza vsebinsko povzemalnih uvodov (sumari-jev), ki jo je opravila M. Orožen.119 1.1 Ker sta osnovni tipološki lastnosti opomb vsebinska zgoščenost in posploševanje, so tudi najznačilnejši odstopi od prevodnih predlog tesno povezani z njima. Mednje se uvrščajo tudi taki, ki so pogojeni z različno strukturiranostjo in različnimi navadami v prevodno soočenih jezikih: nemščini in slovenščini. 1.2 Primerjava na različnih ravninah jezikovne zgradbe (zlasti na oblikoslovni, besedotvorni, skladenjski in besedoslovni) odkriva tudi številne druge razlike jezikovno-razlikovalne narave, ki so se kot značilne pokazale že pri analizi prevodnega postopka osnovnega besedila. 118 Izdajo iz leta 1566 hrani Semeniška knjižnica v Ljubljani, posnetek izdaje iz leta 1544 pa je dostopen na spletu (Martin Luther: Hauspostill, Wittenberg, 1544, Bayerische StaatsBibliothek, Digitale Bibliothek, Münchener DigitalisierungsZentrum). 119 Orožen 2008/2009: 319-337, ponovno v Orožen 2010: 42-61. Martin Luther, Haußpostill, 1566 - naslovnica Trubarjeva prevajanje opomb v Hišni postili 1.2.1 Oblikoslovne razlike. 1.2.1.1 Zaradi pogostosti pojavljanja je posebej opazno drugačno izražanje splošnega vršilca dejanja. Istovrstne zamenjave so bile kot sestavni del prevajalskega postopka opažene tudi pri osnovnem besedilu,120 vendar v opombah hkrati izstopajo tudi kot značilno posploševalno sredstvo. Izpričanih je več možnosti, ki se pogostnostno različno razvrščajo. Najpogostejša je zamenjava nemškega nedoločnega zaimka man z ljudje (prim. 1., 2., 3. in 4. zgled), opazna pa je tudi nadomestitev s tretjo osebo množine in s splošnoosebnim se}21 V večini primerov gre za najsplošnejši, tretjeosebni prikaz. Nadomestitev s prvo osebo množine (8. zgled) nasprotno pomeni premik k določnemu osebku in opozarja na njegovo soudeleženost pri dejanju. V šestem zgledu se v sklop prevodnih razlik uvršča tudi številska usklajenost predmeta in glagola. V sedmem primeru gre za trpniško pretvorbo nemškega stavka s splošnim vršilcem dejanja.122 Zgledi: (1) Gottes gaben fol man nit laugnen (LH 1566: III,LXXVI) - Boshyh darou ludje neimajo tayti (TPo 1595: 111,129); (2) Wie Mann fich an Chrifto ergert (LH 1566: I,XXXIIIIb) - Koku fe ludje na Chriftufupohuifhajo (TPo 1595: I,56); (3) Durch gute werck kompt man nicht in Himel (LH 1566: III,XLVI) - Skusi dobra della ludje ne pridejo v'Nebu (TPo 1595: III,77); (4) Man foll im namen Iefu beten (LH 1566: II,XXXVII) - Isvunaj Chriftufa ludje ne mogo moliti (TPo 1595: II,61); (5) Man fol auf das vorige leben fehen (LH 1566: III,CXVIII) - Onu fe ima na tapervi leben ali shiuleinje gledati (TPo 1595: III,202); (6) Wie man die gefte lade (LH 1566: II,LXXII) - Koku fe ty Goftje vabio (TPo 1595: II,128); (7) Chriftum helt man für ein Auffrhürer (LH 1566: III,XXII) - Chriftus bode sa eniga Puntarja dershan (TPo 1566: III,36); (8) Was man auß dem füß lernen fol (LH 1566: I,CXVIIIb) - Kaj fe imamo is vmivanja teh Nug navuzhiti (TPo 1595: I,200). 1.2.1.2 V Trubarjevem prevodu je praviloma opuščeno opozorilo, da gre za poročanj-sko raven besedila,123 ki je v nemščini izpeljano z izbiro konjunktiva.124 Nanjo običaj- 120 Različna pogostnostna razvrstitev se kaže tudi primerjalno z osnovnim besedilom, čeprav je na prvem mestu v obeh primerih nadomestitev z ljudje. Poleg te prevodne možnosti se kot nadomestilo za nemški man pojavlja še nedoločni zaimek eden, opravljen pa je tudi premik k izbiri osebnega zaimka mi. Prim. Merše 2010b: 21-22. 121 O načinih izražanja splošnega osebka v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku prim. Toporišič 2000: 503. Obširneje o neosebni rabi oblike ono v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja prim. Jelovšek 2011. Zaradi pogostosti pojavljanja so posebej natančno predstavljene njene funkcije v TPo 1595 (Jelovšek 2011: 422-424). 122 O tipu pretvorbe prim. Toporišič 2000: 502-503. 123 Dejansko gre za poročanjsko raven besedila, saj gre za zgoščen prikaz vsebine v vzporednem besedilnem odlomku. 124 Gre za varianto najpogostejše vloge nemškega konjunktiva, ki je izražanje indirektnega govora. Prim. Helbig-Buscha 1991: 194-195, Duden 1998a: 164-165. 73 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja no kaže tudi izbrani skladenjski vzorec, ki ga predstavlja vprašalni stavek v ugotavljalni funkciji. Npr.: (1) was die rechte lere fey (LH 1566: II,CLXXXb) - Kaj je ta pravi Vuk (TPo 1595: II,305); (2) Woher Chrifitus fey (LH 1566: I,XLXIIIb) - Od kod fiemkaj je Chrifitus (TPo 1595: I,81). Ob odsotnosti konjunktiva dosega Trubar obvestilno izravnanost s skladenjsko razvi-dnejšim navajanjem vsebine mišljenja. Uporablja predmetni odvisnik, ki ga uvaja veznik de: Herodes dencket er wölle Chrifitum leichtlich dempffen (LH 1566: III,CXII) - Erodejh mifili, de hozhe Chrifitufia lahku satlazhiti (TPo 1595: III,37). 1.2.1.3 Občasna vidska neusklajenost prevodov se razteza tudi na robne opombe. Čeprav bi pogosti rabi sedanjika s splošnoveljavnim pomenom neredko bolj ustrezala izbira nedovršnika, ki jo izkazuje tudi Lutrov izvirnik, se Trubar nekajkrat odloča za izbiro dovr-šnega glagola, s čimer je večkrat povezana sprememba vsebinskega poudarka (1. zgled). Mestoma je Trubar dejanje, ki je v Lutrovi predlogi prikazano kot že dovršeno, predstavil kot še trajajoče (2. zgled). Zgleda: (1) Der glaub machet außfiünden heilige leute (LH 1566: II,Vb) - Ta vera ftury is greifihnikou fivete ludy (TPo 1595: II,6); (2) Was Chrifitus dieweil im tempelgethan hat (LH 1566: I,LVb) - Kaj je Chrifitus ta zhas vtem Templi delal (TPo 1595: I,93). 1.2.1.4 Kot pri prevajanju osnovnega besedila je tudi pri opombah mogoče zaznati razlike glede izbire glagolskega načina: namesto tvornika je lahko uporabljen trpnik ali obratno. Npr. Warumb Chrifitus mit einem wort die Iuden zu boden fichlag (LH 1566: I,CXXXVb) - Sa Zhes volo bodo Iudje od Chrifitufia vteim verti fieno befisedo Pobyeni (TPo 1595: I,232). 1.2.1.5 Med jezikovnorazlikovalne poteze se uvršča Trubarjeva izbira povratnooseb-nega zaimka namesto osebnega v Lutrovi postili: Die Crifite haben noch fiünde an jnen (LH 1566: II,V) - Ty Karfizheniki imajo Jhe greihe nafebi (TPo 1595: II,6). 1.2.2 Besedotvorne razlike. 1.2.2.1 Ustaljeno, jezikovno pogojeno razvezovanje samostalniških zloženk, ki se je izkazalo kot del prevodnega postopka pri osnovnem besedilu v postili (Merše 2010b: 17), je opazno tudi pri opombah (1. in 2. zgled). Druga možnost nadomeščanja samostalniških zloženk je uporaba sopomenskega opisa, ki ima obliko kazalnega zaimka in temu sledečega prilastkovega odvisnika (3. zgled). Zgledi: (1) Woher die Kirchenweyhe komme (LH 1566: III,Cb) - Od kod tu fhegnovainje teh Cerkvi pride (TPo 1595: III,172); 74 Trubarjeva prevajanje opomb v Hišni postili (2) Wie man die polterteuffel vertreyben füll (LH 1566: II,XI) - Koku fe imajo ty pofhafii hudizhovepregnati (TPo 1595: II,16); (3) Gott hat den vndanck an den Ehelofen geftraffet (LH 1566: I,LV) - Bug je to nehvalefhnoft na teh kir neifo vSakonu fhtrajfal (TPo 1595: I,100). 1.2.3 Skladenjske razlike. 1.2.3.1 Mednje se npr. uvrščajo drobne besednoredne razlike. Npr.: (1) Böfe leut geben zu jrem vnglück vrfach (LH 1566: II,CLXXXIIIIb) - Hudi ludje dado urfah ksvojej nefrezhi (TPo 1595: II,312); (2) Der freye wil hilfft in nöten nit (LH 1566: I,LXVIb) - Ta fray volja ne pomaga vnadlugah (TPo 1595: I,111). V prvem primeru se dela nemškega besednozveznega poimenovanja dejanja (vrfach geben zu etwas) v povedi pojavljata besednoredno nepovezano, v slovenščini pa sta v neposrednem zaporedju,125 v drugem primeru pa je v predlogi nikalnica navedena na koncu, v prevodu pa pred glagolom, na katerega se vsebinsko nanaša. Pri ohranjenih dvojnih formulah je Trubar po presoji pomena oz. aktualnosti členov občasno spreminjal naštevalno zaporedje: Vo bekandtnuß vñ glauben Thome (LH 1566: III,VIIIb) - Od vere inu fposnainja S. Tomafha (TPo 1595: III,12). 1.2.3.2 Med jezikovno pogojene razlike spada opuščanje informativno nenujnih osebnih zaimkov, zlasti tedaj, kadar je oseba razvidna iz glagolske oblike, česar npr. glagolsko jedro nemških povedkov ne zagotavlja vedno: Wie wir beten folien (LH 1566: I,CXXXIb) - Koku imamo moliti (TPo 1595: I,224). 1.2.3.3 Posebej opazne so jezikovno pogojene vezavne razlike: Heyligen fol man nit anrüffen (LH 1566: III,LXXI) - Na te Svetnike fe nejma klizati (TPo 1595: III,120). V navedenem primeru je namesto brezpredložnega tožilnika v nemščini v Trubarjevem prevodu uporabljen predložni, pred tem tudi kalkiran po nemščini. Sprememba je (enako kot v osnovnem besedilu; Merše 2010b: 20-21) pogosto zaznavna. Mestoma je opazen premik k drugi sklonski vezavi, ki je povezana z zamenjavo predmeta ali z različno predstavo, vezano na jezik. Npr.: (1) Der Herr Chriftus hat ein fondere meinung zu den fünden (LH 1566: II,LXXXII) - GOSPVD Chriftus ima eno sufsebno mainingo sgreifhniki (TPo 1595: II,137); (2) Wie man Jich des teuffels wehren foll (LH 1566: II,XI) - Koku fe ludje imajo timu Hudizhu braniti (TPo 1595: II,16). 1.2.3.4 Med prevodne svoboščine, opažene v opombah, se uvršča tudi različen odnos do ponavljajočih se elementov. Pri Trubarju je v nasprotju s prevodno predlogo vidno ponavljanje istega predloga pri členih naštevalnega niza, pri Lutru pa je predlog izpostavljen 125 Razlikovalen je tudi premik od svojilnega zaimka k povratnosvojilnemu v TPo 1595. 75 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja in vezavno opredeljuje sledeči člen oz. vse sledeče člene (1. zgled). Obraten postopek je mogoče zaslediti pri prevodnem zrcaljenju stilno učinkovite dvojne formule s ponavljajočim se pridevnikom (2. zgled). Npr.: (1) Das zeugnußIohannis von fich /vnnd dem Herrn Chrißo (LH 1566: I,XIIII) - Tu prizhovainje Ioannefovu od febe, inu od GOSPVDA Chriftufa (TPo 1595: I,23); (2) Chriftus warer menfch vnd warer Gott (LH 1566: I,CXXIX) - Chriftus pravi Bug inu Zhlovik (TPo 1595: I,220). 1.2.3.5 Opazna, primerjalno ugotovljena značilnost Trubarjevih opomb je njihova približanost govorjenemu jeziku, ki jo razodeva pogosto nadomeščanje okrnjenih (eliptičnih) dvodelnih oz. navideznih enodelnih stavkov iz predloge z dvodelnimi v prevodu. Zanje je v nasprotju s skladenjsko zgoščeno vsebinsko napovedjo v predlogi značilna prisotnost osebne oblike glagola kot dela povedka. V zadnjem zgledu glagolski del kaže na preteklost kot dogajalni čas. Zgledi: (1) Chriftus ein Hertzog (LH 1566: I,XLVIIb) - Chriftus je en Viuda (TPo 1595: I,79); (2) Bapft vnndIudas gleyche Schuler (LH 1566: I,CXX) - Papesh inu Iudash Jo enaki Shularji (TPo 1595: I,203); (3) Der Eheftandim Bapftumb hoch gefchendet (LH 1566: I,LVIII) - TaSakonfki ftan je vtem Papefhtvi bil ferrahtan (TPo 1595: I,96). 1.2.3.5.1 Hkrati pa je treba opozoriti tudi na primere Trubarjevega prevodnega ohranjanja opomb, zapisanih v obliki enodelnih stavkov. Npr.: Sacrament des Altars nerrifch (LH 1566: I,XXXIX) - Sacrament tigaAltarja norfki (TPo 1595: I,64); Chrifto reich was es fey (LH 1566: III,87) - Chriftufevu Krajleftvu, kaj je onu (TPo 1595: III,87). Sestavin-sko natančen prevod je mogoče zaslediti tudi pri opombi Die ander anfechtung / Gott meine es nicht gut mit vns (LH 1566: II,XXIIII) - II. Bug ga nikar dobru snami ne meini (TPo 1595: II,38). Namesto ubesedene številke pri Lutru je v Trubarjevem prevodu uporabljena ekonomičnejša številka. Prevodno zvesta zamenjava es ^ ga pa je shematična in brez razumske korekcije, ki jo lahko sicer opažamo: Got meinet es gut (LH 1566: II,XXIIII) -Bug je dobru meini, kadar on nam Krijh pojhle (TPo 1595: II,38). 1.2.3.6 Trubar se je od Lutrove predloge oddaljeval tudi z združitvijo dveh opomb v eno, praviloma oblikovano bolj komunikativno in manj shematično: Des heyligen Andreas exempel in Andreas ein Jünger Iohannis (LH 1566: 111,11b) ^ Tiga S. Andrea Exempel fzhim, koku je velik Ioger poftal (TPo 1595: III,2). Drugje Trubar združitev uresničuje z veznikom inu: Die Apoftel findfünder in Warumb man von der Apoftelfünd predigt (LH 1566: III,VII) ^ Ty Apoftoli fo greifhniki, inu nih Greihi fe ozhitupredi-gujo (TPo 1595: III,9). 76 Trubarjeva prevajanje opomb v Hišni postili 1.3 Razlike glede izbire besedja. 1.3.1 Med detajli, ki razločujejo Trubarjev prevod od Lutrovega, je tudi ustaljena praksa Trubarjevega opremljanja imen apostolov, svetnikov, Božjih oseb, zakramentov itd. z okrajšavo S. (= svet), ki jo je Luter pogosto opuščal (prim. 1., 2. in 3. zgled). Enako dopolnilo, hkrati pa tudi drugačno razvrstitev odnosnice in samostalniškega prilastka, izkazuje četrti zgled. Niz enakih zgledov kaže, da gre za ustaljen prevodni postopek, ki ga svojsko potrjujejo tudi primeri z neokrajšanim pridevnikom v prevodni predlogi (5. zgled). Zgledi: (1) Paulus demütiget Jich auch / vn tröftet Jich allein des Herren Chrifti (LH 1566: I,XVI) - S. Paulus fe tudiponijha, inufe le GOSPVDIChriftufa trojhta (TPo 1595: I,26); (2) Ambrojius in Auguftinus (LH 1566: III,IIIb) - S. Ambrojh in S. Auguftin (TPo 1595: III,6); (3) Wozu die tauf diene (LH 1566: III,CXIIII) - HZhemu ta S. Karft flushi (TPo 1595: III,195); (4) Die Vorrede Iohannis (LH 1566: I,CXVIII) - S. Iansha predguvor (TPo 1595: I,200); (5) Der heylige Geyftftraffet vm die gerechtigkeyt (LH 1566: II,XXXIIb) - Ta S. Duh fvory[!] ta Svejt sa to pravizo (TPo 1595: II,53). 1.3.2 Vzporedno prevajane opombe se neredko razlikujejo tudi glede imenskih okrajšav, saj je Trubar uporabljal tiste, po katerih je tudi sicer pogosteje segal: npr. Iohan 14. (LH 1566: I,XIII) - Ioh. 14. (TPo 1595: I,22). Več primerov kaže na Trubarjevo izbiro močneje okrajšanih variant: Spruch Pauli I. Corin 7. (LH 1566: I,XL) - Shpruh S. Paula 1. Cor. 7 (TPo 1595: I,66).126 Z njimi je občasno nadomestil tudi neokrajšana imena oz. njihovo sklonsko obliko: Danielis 9. (LH 1566: I,CXXVI) - Dan. 9. (TPo 1595: I,214). Ugotovljiva pa so tudi obratna razhajanja: okrajšava imena ^ ime v ustreznem sklonu: Spruch Efa. 11 (LH 1566: III,XXXVIII) - Shpruh Efaiou na 11. cap. (TPo 1595: III,63). Nekatera tovrstna opozorila pa so izbrana enostransko, saj jih predloga ne izkazuje (npr. Ephef. 4. (TPo 1595: I,217)). 1.3.3 Prevodno razhajanje, ki ga ustvarja neusklajena izbira tvorjenke ali sopomen-skega opisa, je značilnost vseh vrst prevodov iz 16. stoletja,127 opažena tudi v Trubarjevi postili in njenih opombah.128 Npr.: 126 V Trubarjevi Hišni postili so npr. navedene naslednje okrajšave za evangelista Ioannesa oz. Io-hannesa: Io, Ioan., Ioann., Ioh. in Iohan. Najpogosteje se pojavlja različica Ioan., sledita pa ji Iohan. in Ioh. Okrajšave, ki kažejo, da gre za Pavlovo pismo Korinčanom (v postili Korintarjem oz. Korinterjem), pa so: Cor., Corinth. in Corin. Razvrstitev je pogostnostna. 127 O izmenjavi izsamostalniških in izpridevniških glagolov s sopomenskimi opisi v Dalmatinovi Bibliji prim. npr. Merše 2009: 167-186. 128 O obojesmerni nadomestni uporabi opisa in sopomenskega enobesednega poimenovanja pri prevajanju osnovnega besedila v Trubarjevi Hišni postili prim. Merše 2010b: 26, v Dalmatinovi Bibliji pa npr. Merše 2009: 182. 77 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (1) Wer beleydig ift/fol Schutz vnnd hilff bey der Oberkeit fuchen / aber nit felb Jich rechen (LH 1566: I,CXXXVIIb) - Ty refhaleny imajo pomuzh inu Shzit ali Svejtayfkatiper Gofpojhzhini inu nikar fami febe majhzhovati (TPo 1595: I,236); (2) Weltliche Oberkeit foll mir d ftraff nicht harren biß man klaget (LH 1566: I,CXXXVIIIb) - Pofvuitna Gofpofzhina fhtraifingo nemajo na tofhnike zha-kati (TPo 1595: I,237); (3) Die jugend ift arg vnnd vngezogen (LH 1566: ni,XCIIIIb) - Ty mladi ludje fo hudi inu nerodlivi (TPo 1595: 111,161); (4) Wie Gott den vnmündigen fein wort offenbart (LH 1566: in,XXXIin) -Koku Bug tem kir ne vmejo govoriti fvojo befsedo resodene (TPo 1595: III,56); (5) Glaub machet allein felig (LH 1566: I,LXVII) - Le fama vera isvelizha (TPo 1595: I,113). Drugi zgled vzpostavlja razliko med glagolskim in samostalniškim načinom ubesedovanja, tretji med abstraktnejšo samostalniško različico in konkretnejšim opisom, zadnji pa med opisom, uresničenim s pomočjo zveze machen + pridevnik, in sopomensko glagol-sko ustreznico izveličati. 1.3.4 Prevod se s slovensko opisno različico oddaljuje od nemškega frazema z značilno strukturo: Alle Welt treybet hoffart mit dem gut (LH 1566: III,LXXVIIb) - Vus Svejt je offerten sblagum (TPo 1595: 111,131). Opaziti pa je mogoče tudi primer zavestne izbire frazema slovo vzeti namesto splošno znanega prevzetega glagola žegnati, ki bi z uza-veščenimi osnovnimi pomeni usmerjal k drugačnemu razumevanju prevedene opombe: Chriftus fegnet feine Jünger (LH 1566: II,XLII) - Chriftus flovu vfame od fvojeh Iogrou (TPo 1595: II,69). Ista izbira se ponovi tudi v bližnjem sobesedilu. 1.3.5 Trubar je pri prevajanju opomb z izbiro ustreznic opravil tudi nekaj vsebinskih korektur, čeprav zmanjšan besedilni okvir ponuja tudi ustrezno manj prostora za pomensko različno ubeseditev. Npr.: Die angft Chrifti kan niemand recht verftehen (LH 1566: I,CXXVIIIb) - To veliko britkuft inu terplenje Chriftufevo nihzhe ne more prou faftopiti (TPo 1595: I,219). Na zamenjavo je domnevno vplivalo vsebinsko usklajevanje s sosednjim besedilom. Nekaj zgledov kaže na Trubarjevo oddaljevanje od predloge glede gotovostne opredelitve dejanj, ki so v predlogi npr. lahko predstavljena v povednem naklonu, v prevodu pa v pogojniku: Die ander anfechtung / dz man Got mehr vertrawen foll / den fein wort vermag (LH 1566: I,XCIII) - Druga Iskujhna, de bi imeli Bogu fa vupati, koker nega befsedapremore (TPo 1595: I,157). Izjemoma sta izhodiščna in prevedena opomba glede izbire naklonskih glagolov lahko različno ali celo nasprotno poantirani: Weltliche oberkeyt wil gemeiniglich zu lind fein / vnnd das fchwerd nit brauchen (LH 1566: I,CXXXVIIIb) - Pofvitna Gofpofzhina nej-ma biti premehka temuzh fmezhom po Bofhji Sapuvidi tu hudu oftru ftraiffati (TPo 1595: I,237). 78 Trubarjeva prevajanje opomb v Hišni postili 2 Primerjava je odkrila tudi številne opombe, ki se od predloge razlikujejo po dodanih ubeseditvenih detajlih. 2.1 Med razširitvami so med drugim npr. pojasnila, ki natančneje opredeljujejo osebo, predmet, lastnost ... glede na vrsto, kakovost, vzrok itd. Npr.: 1. Bapfi ift auch Iudas (LH 1566: I,CXXXV) - Papejh je tudi pravi Iudesh Ifhkariot (TPo 1595: I,230). Zgled kaže na Trubarjevo zavestno vključitev polnega poimenovanja vernikom sicer dobro znanega izdajalca Kristusa. 2. Klag wider der Eheßand (LH 156: I,LIX) - Tojhba Papefhka zhes ta Sakonfkißan (TPo 1595: I,98); Eigene andacht ohn das wort gilt nichts (LH 1566: I,XCII) - Laftna an-doht pres Bofhye befsede nifhter ne vela pred Bugom (TPo 1595: I,155). Trubarjev pripis prepoznavnega in znanega prilastka v prvem in drugem primeru ter pripis okoliščinskih določil v tretjem sta posledica hotenja, da bi vsebina opombe ne bila napačno razumljena. 3. Wie wir vns gegen difem kindlein halten follen (LH 1566: I,XLVII) - Koku fe my imamo pruti letimu Ditezu prau derjhati (TPo 1595: I,78). Dodani prislov prau neposredno izraža pomensko sestavino, ki jo v Lutrovi predlogi daje slutiti sobesedilo. 4. Wir follen bedencken / das wir auch fterben werden (LH 1566: III,CXVI) - My imamo fpomifliti, de je nom tudi vkratkim vmreti (TPo 1595: III,199). Dodano prislovno določilo časa opazno stopnjuje resnost opozorila. 5. Hitremu, nezavajalnemu pregledu obravnavane vsebine, ki jo omogočajo pripisane opombe, je namenjena tudi (ponovna) omemba že znanih dejstev oz. pripis usmerjevalnih okoliščin. Odlomek, ki ga pričenja stavek: Takovu sazhudenje bi my tudi nad tem Evange-liom imejli imejti, de bi my offertni inu vefseli nadnym bily /.../(TPo 1595: I,54), v Trubarjevem prevodu uvaja opomba, ki je glede na Lutrovo razširjena s predložnim predmetom na tem Evangeliu: Wir follen vns auch verwundern (LH 1566: I,XXXIIIb) - My fe imamo tudi zhuditi na tem Evangeliu (TPo 1595: I,54). 6. Die frucht folget auff das wetter (LH 1566: I,LXVIIb) - Ta fad pride na tu hudu vreme (TPo 1595: I,113). Na Trubarjevo razlikovalno izbiro enostransko dodanega prilastka je vplivala skrb, da bi samostalnik, uporabljen izven usmerjevalnega sobesedila,129 ne bil pravilno razumljen.130 2.2 Analiza dodatkov kaže, da so praviloma izpeljani stilno učinkovito, npr. urejeno v člensko enako strukturiranih dvojnih formulah, ki so besednovrstno različne, najpogosteje pa samostalniške ali glagolske. Vzroki razširitev so standardni: a) manj znanim prevzetim besedam je pripisana bolj znana sopomenka, ki je lahko domačega ali tujega izvora; b) pomensko manj uveljavljenim besedam domačega ali tujega izvora je praviloma pripisana bolj znana in pomensko razvidna sopomenka; c) manj rabljenim domačim besedam so pripisane bolj znane sopomenke, č) večkrat pa je vzrok pripisa sopomenke prepoznavno stilni. 129 V vzporednem osnovnem besedilu, na katerega se opomba vsebinsko navezuje, je govora o sadovih vere, kar kaže na simbolni pomen Kristusovega obvladovanja morja in atmosferskih pojavov, v nadaljevanju pa je omenjeno tudi hudu vreme. 130 Prim. tudi: Wer mit Chrifto ins Schiff wil /der muß eines wetters gewarten (LH 1566: I,LXV) -Kateri hozhe s'Chriftufom vtazholn, ta Ji more enigahudiga vremena vfveiftibiti (TPo 1595: I,109). 79 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.2.1 Primeri samostalniških podvojitev: (1) Vneinigkeyt machet die Ehe fchwer (LH 1566: III,CXb) - Nemyr ali sdrafhba ftury ta Sakon tefhak (TPo 1595: III,189);131 (2) Man fol auff das vorige leben fehen (LH 1566: III,CXVIII) - Onu fe ima na tapervi leben ali shiuleinje gledati (TPo 1595: III,202);132 (3) Fabel von der jugent Chrifti (LH 1566: I,LVI) - Fabula ali baifen od te mladufti Chriftufeve (TPo 1595: I,93);133 (4) Vnglaube ift der vrfprung aller fünden (LH 1566: II,XXXIb) - Nevera je ta Svyrek ali sazhetik vfeh greihou (TPo 1595: II,52);134 (5) Bapfts Priefterthumb (LH 1566: III,IIIb) - Tiga Papefha Farfhtvu inu fhegnovanje (TPo 1595: III,4); (6) Paulus vndBarnabas vneynigkeit (LH 1566: III,LXIX) - Paulusa inu Bar-nobou kreig ali ardrainje (TPo 1595: III,117); (7) Des Herrn Chrifti fchlaf im Schiff (LH 1566: I,LXVII) - GOSPVDI Chriftufevu fpainje ali fen vzholni (TPo 1595: I,112);135 (8) Blindheyt der Pfaffen (LH 1566: I,LVIII) - Slipota teh Farjeu inu Menihou (TPo 1595: I,97);136 (9) Inhalt difes Euangelij (LH 1566: III,LVIII) - Summa ali kratik sapopadek letiga Evangelia (TPo 1595: III,98). V predzadnjem zgledu je Trubarjeva navedba dveh samostalnikov posledica hotene informativne prilagoditve predhodni in naslednji opombi.137 V zadnjem zgledu je bila s Trubarjevo prevodno razširitvijo in nastalo dvojno formulo hkrati opravljena tudi manjša vsebinska korektura, saj je bila z nadomestno izbiro vnesena in hkrati poudarjena pomen- 131 Povezava je kljub pogosti rabi obeh samostalnikov v knjižnem jeziku 16. stoletja (prim. Besedje 2011: 270 in 617; samostalnik nemir je uporabljen v šestih delih štirih avtorjev, zdražba pa je bila pogosto rabljena (18 del) in splošno znana) nova, saj je uporabljena samo v navedeni opombi. V osnovnem besedilu postile tako v predlogi kot v prevodu sicer pogosto parno nastopata samostalnika kreg in nemir: npr. vn zu hader vn vnfriedalfo lufthaben (LH 1566: II,CLXXXVI) - taku h'kregu inu nemyru lufht imajo (TPo 1595: II,315). 132 Podvojitev leben ali shiuleinje je tako znotraj opomb kot znotraj prevoda osnovnega besedila pogosto zaznavna: od 29 pojavitev samostalnika življenje je ta kar osemnajstkrat sestavina dvojnih formul, v katerih se kot prvi člen pojavlja leben, za veznikom ali (15x) oz. inu (2x), izjemoma tudi za vejico pa sledi življenje. 133 Sopomenski par fabula ali basen se pojavlja le v TPo 1595 (petkrat). Navedba v opombi sledi ustaljeni rabi v osnovnem besedilu. 134 Navedek je edini primer sopomenske povezave samostalnika zvirek z začetkom v TPo 1595. Trubar z njegovo navedbo nadaljuje Kreljevo (1567) in Juričičevo (1578) prakso, izkazano v prevodu Spangenbergove postile. Na drugih mestih v TPo 1595 se zvirek in redkejša različica izvirek večinoma pomensko dopolnilno povezujeta s studencem: npr. ta svirek inu ta ftudeniz vfiga hudiga je tukaj, ta nevera (TPo 1595: II,52). 135 Sen in spanje sta sicer pogosti sestavini iste dvojne formule. Od 21 pojavitev samostalnika spanje je ta kar dvanajstkrat del povezave s snom: v osnovnem besedilu postile se enajstkrat pojavlja kot drugi člen zveze sen ali spanje. V opombi se pojavlja le enkrat, vendar v obrnjenem zaporedju: spanje ali sen. 136 Samostalniška dvojna formula je dopolnjevalnega značaja (Seitz 1995: 482). 137 Predhodna opomba v Trubarjevem prevodu je: Farfki inu Menifhki leben (ki je prevod Lutrove: Pfaffen vnd München leben (LH 1566: I,LVIII)). Sledeča opomba, ki nima vzporednice v predlogi, pa je: Farji, Menihi, Sakon fafhpotujo (TPo 1595: I,97). 80 Trubarjeva prevajanje opomb v Hišni postili ska sestavina omejenosti na glavne pomenske poudarke povedanega oz. napisanega. Nekaj primerov prevodnega nadomeščanja enočlenskega poimenovanja iz nemške predloge z dvo- ali veččlensko zvezo si je mogoče razlagati tudi kot posledico hotene konkretizacije ali celo kot vsebinsko stopnjevanje. Šesti primer je zanimiv tudi zaradi Trubarjevega oblikovnega variiranja pri izražanju svojine, saj je slednja v okviru iste opombe hkrati izražena pridevniško (Barnobou) in z rodilnikom (Paulusa). Tudi pri prevajanju opomb je med prepoznavnimi razlogi za pripis domače samostalniške sopomenke in za nastanek dvojne formule vezanost manjšalnega pomena na domači samostalnik, ki je besedotvorno razvidna manjšalnica: npr. Die Kirch ift ein elendes verachtes heuflin (LH 1566: III,XXVI) - Ta Cerkou je en reven ferrahtan haufen ali kardelze (TPo 1595: III,42).138 2.2.1.1 Na zadrego pri iskanju ustreznic in nihanje med ustrezničnim prevajanjem in sopomenskim širjenjem kažejo naslednji primeri: (1) Gemeynfchafft der güter wil fich nicht leyden (LH 1566: III,XVIb) - Tu gmain vkup s'kladainje tiga blaga fe nemore terpejti (TPo 1595: III,26); (2) Was für gemeinfchafft vnter den Chriften fol fein (LH 1566: III,XVII) - Kaj fa eno gmainfhafft ali podileinje tiga blaga mei temi Karfzheniki ima biti (TPo 1595: III,26); (3) Gemeynfchafft der güter ift nit geboten geweft (LH 1566: III,XVIb) -Gmainfchafft ali podileinje ali vkup fkladainje tiga Blaga nej sapovedanu bilu (TPo 1595: III,26). 2.2.2 Trubar je v dvojno formulo večkrat povezal tudi glagole, s katerimi je fazno predstavil dejanje, ki je pri Lutru enočlensko rezultativno povzeto. Npr.: (1) Wo man vergebung der fünden holen fol (LH 1566: III,LXII) - Kej fe ima odpufzhainje teh greihouyfkati inu najti (TPo 1595: III,105); (2) Der Teufel plaget die menfchen (LH 1566: III,XCb) - Ta Hudizh fhtenta inu martra te zhloveke (TPo 1595: III,155); (3) Got wachet vber feine kirche (LH 1566: III,XXVIII) - Bug vahta ali zhuje zhes fvojo Cerkou (TPo 1595: III,46). 2.2.3 V prevedenih opombah je nanizal tudi več pridevniških in prislovnih dvojnih formul, izjemoma pa tudi predložno. Npr.: (1) Das Creutz fcheinet vntreglich (LH 1566: II,XXV) - Ta krish fe pufty vidit tefhak inu nenofsliu (TPo 1595: II,40);139 (2) Maria eines geringen ftandes (LH 1566: III,XXXVIII) - Maria eniga fhleht ali nifkiga stanu (TPo 1595: III,63); 138 O pogosti rabi samostalniških manjšalnic v slovenskih postilah 16. stoletja ter o primerih prevodno odvisne in neodvisne izbire v Trubarjevi Hišni postili prim. Merše 2010a: 59-60. 139 Pridevnik nenosljiv je bil knjižnojezikovno prvič uporabljen prav v TPo 1595. Izkazuje dve pojavitvi, eno v osnovnem besedilu in eno v opombah. 81 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (3) Bapft hat diß Euangelion mißbraucht (LH 1566: III,LVIIIb) - Papefh je le-tiga Evangelia hudu inu krivu iflufhil (TPo 1595: III,98); (4) On Chrifto kan man Gott nicht kennen (LH 1566: III,XLVII) - Pres inu is-vunaj Chriftufa ludje Boga ne mogo snati (TPo 1595: III,79). V prvem primeru je pridevniška dvojna formula hkrati pomensko logično sestavljena, saj poimenovanju lastnosti sledi pridevnik, ki je pomensko posledično vezan na predhodno navedeno stanje. Tretji zgled kaže na zamenjavo nemškega glagola s konkretnejšim nadomestilom, ki ga vsebinsko sooblikuje tudi prislovni par. Na stilno vlogo dvojne formule hudu inu krivu posredno kaže tudi dejstvo, da sta bila oba prislova splošno znana in pogosto rabljena. Tudi sopomensko podaljšani pridevniški nizi so lahko sestavina izrazno učinkovitejših opomb, ki jim ekspresivnost zagotavljajo tako besedni izbor kot njegova veččlenskost in ureditev elementov znotraj le-te: Stephanus hat ein groffen mut (LH 1566: III,XIX) - S. Stephan ima enu veffelu inu mozhnu redle inu nepreftrafhenu ferze (TPo 1595: III,30). 2.3 Trubarjevo nadomeščanje enodelnih stavkov z dvodelnimi je tesno povezano z obvestilnimi širitvami.140 V opombi Papejhniki Bojhye befsede fourajhniki, Ji nepufte dopovedati (TPo 1595: I,183), ki nadomešča Lutrovo samostalniško vsebinsko oznako Papiften (LH 1566: I,CVIII), Trubar enočlensko poimenovanje verskih nasprotnikov, o katerih je govora v vzporednem sobesedilu,141 razširja v opisno dvočlensko, samostalniški del pa dopolnjuje z glagolskim. Glede na Trubarjevo prevajalsko prakso so del razširitev tudi dvojne formule, v katere je prav tako lahko zajetih več stavčnih členov: Tyrannen (LH 1566: III,XXIIIb) - Tyranni ali Sylniki Cerkou reftegujo inugmerajo (TPo 1595: III,38). Skladenjsko istovrstno je tudi prevodno nadomeščanje podatkovno skopih nemških prilastkovnih zvez z obvestilno raširjenimi opombami: 1. prilastkovno zvezo npr. nadomešča podredje s predmetnim odvisnikom in s povedkom v splošno veljavnem sedanjiku: Lazarus name (LH 1566: II,LXXVII) - Lazarufovu ime kafhe de je vern bil (TPo 1595: II,119); 2. prilastkovno zvezo nadomešča prosti stavek z različno (npr. dvočlensko) izraženimi okoliščinami: Der Reiche Mann (LH 1566: II,LXXVIIb) - Ta bogati Mosh pres vfiga trojhta inupomuzhi vpekli oftane (TPo 1595, II,119). Tudi naslednji jedrnati Lutrov povzetek v osnovnem besedilu obravnavane vsebine je Trubar obogatil z dodanimi, različno izraženimi kakovostnimi opredelitvami: Die lehre im Bapftumb (LH 1566: II,XIII) - Ta falfh inu krivi vuk vPapefhtvi, od vezhniga lebna dobivanja (TPo 1595: II,19). Podatkovno natančnejše opombe so praviloma tesno naslonjene na besedilo, ki ga povzemajo. Sestavni del Trubarjevih obvestilno razširjenih opomb so tudi stavčno izražene vrednostne sodbe: Vmb des Herrn Chrifti willen fterben (LH 1566: III,XXIIII) - Sa GOSPV-DA Chriftufevo volo vmreiti, je ena pridna rezh (TPo 1595: III,39). Enega izmed večkrat izpričanih razširitvenih načinov pa predstavlja preprosto nadaljevanje stavka z drugim, prirednim členom povedka, ki odpira možnost za dodatek novega stavčno izraženega predmeta: Der heylige Geyft lehret beten (LH 1566: II,XXXXVIIIb) - S. Duh vuzhi prou moliti, inu fagvifhuje de fmo vflifhani (TPo 1595: II,63). 140 M. Orožen (2010: zlasti 43) poudarja, da Trubar sistemske skladenjske možnosti jezika (oz. različne stavčne vzorce) uporablja skladno z jezikovno funkcijo in ubesedovalno potrebo. 141 Podobno tudi: Widertauffer (LH 1566: III,XVIb) - Vvidertauferji fo veliki fmoti (TPo 1595: III,26). 82 Trubarjeva prevajanje opomb v Hišni postili 2.4 Poleg dodatkov je mestoma mogoče zaslediti tudi odvzeme. Trubar je večkrat člensko krajšal ustaljene, dobro uzaveščene povezave tipa Herr Chrifio ^ Chriftus: Die Weyfen bringen dem Herrn Chrifto ein Zerung (LH 1566: I,XLVII) - Ty modri pernefso Chriftufu eno zeringo (TPo 1595: I,78); Der Jungfrawen Maria glaub (LH 1566: III,XLIb) - Marie velika vera inu pohleufzh'ma (TPo 1595: III,69). Odvzem člensko ne le izravnavajo ampak celo presegajo dodatki. Ustaljenost in uzaveščenost povezav omogoča tudi obratne popravke. Npr.: Des Herrn Predig gehet nit allein auf die Jünger (LH 1566: III,LXXXIIb) - GOSPVDA Chriftufa Pridiga gre nikar le na te logre (TPo 1595: III,140). 2.4.1 Opomba v predlogi in njen prevod se lahko razlikujeta tudi po izpustu katerega izmed podatkov, npr. prislova: Wie die rechte kirch zu erkennen fey (LH 1566: III,LXb) - Koku fe more ta Cerkou fposnati (TPo 1595: III,103). Izpust ne vodi k napačnemu razumevanju, saj gre za povzemanje besedila, v katerem je govora o pravi cerkvi. Z odvzemom čustvenega elementa, vezanega na prislov, je Trubar vsebino opombe modalno drugače obarval: Man fol gerne Gottes wort hören (LH 1566: I,CVIII) - Ludje imajo Boshjo befsedopojlujhati (TPo 1595: I,183). 2.4.2 Primeri informativno močneje okrnjenih prevodov opomb pa so redki. Npr.: Der Teufel kan nit mehr denn Gott verhengt (LH 1566: III,XC) - Ta Hudizh ne more vezh (TPo 1595: III,155). 2.5 Opombe, ki vsebinsko niso v celoti prekrivne, zgovorno kažejo na Trubarjevo temeljito poznavanje prevajane in svetopisemske vsebine nasploh, saj npr. v njih navedena dejstva niso vedno omenjena v besedilu, na katerega se opomba povzemalno nanaša: Papejh s'Kardinali inu njegova drufhba je vrajhja Cerkou (TPo 1595: III,103). V Lutrovi predlogi je navedena vsebinsko splošnejša opomba, ki je Trubar ni prevzel: Bapft ift nit die Kirch (LH 1566: III,LXb). Original in nadomestilo sta v razmerju zanikanja in trditve z enako vsebino: ni (prava) cerkev ^ je vražja cerkev. 2.6 Tudi pri opombah je mogoče opažati različno izpeljane prevode, ki bodisi kvarijo ali vzpostavljajo stilno učinkovite strukture. Npr.: Gott ift bey den Heyligen heylig/ Gott ift bey den verkerten verkert (LH 1566: III,LXXXIXb) - Bug je per teh jvetih fvet, Shudobnimi nemiloftivu rouna (TPo 1595: III,152). V navedenem primeru gre za oslabljen stilni vtis. 3 Na nekaterih mestih je zaznavno Trubarjevo aktivno spreminjanje modela skladenjske oblikovanosti opombe. Ugotovljivi so primeri Trubarjevega besednorednega preurejanja opomb, ki neredko vodijo k izbiri drugega, širše uveljavljenega skladenjskega vzorca. Npr. Klöfter wie mans brauchen fol (LH 1566: I,XVIb) - Koku fe Klofhtri imajo nuzati (TPo 1595: I,27). V Lutrovi predlogi je izbran model, v katerem samostalniku, o katerem je govora v vzporednem besedilu, sledi kratek oris nanj vezane vsebine. Pri Trubarju je v okviru prostega stavka, ki ga uvaja prislovni zaimek kako, glagolsko povzeta vsebina odlomka, v katerem je osrednji predmet obravnave v opombi navedeni samostalnik. Prvotni odvisnik (*Odlomek govori o tem, Koku fe Klofhtri imajo nuzati) se je iz sporočilnih namenov osamosvojil v prosti stavek. Skladenjska pretvorba je izzvala manjše besednore- 83 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja dne preureditve. Zgled Gott verfuchen (LH 1566: I,XCIIIb) - Koku, fzhim, fe Bug iskufha (TPo 1595: I,157) pa kaže na Trubarjev način nadomeščanja suhoparne, z glagolskim ne-določnikom in predmetom izražene vsebinske oznake iz Lutrove predloge z odvisnikom, ki vključuje tudi napoved obravnave značilnih okoliščin. 4 Širši obvestilni namen vsebinsko zgoščenih in skladenjsko tipiziranih opomb je večkrat dosežen bodisi s pomočjo posploševanja ali s pomočjo konkretizacij. Na prisotnost obeh postopkov kažejo tudi razlikovalne značilnosti prevedenih opomb iz Trubarjeve Hišne postile. 4.1 V razmerju večja abstrakcija (Luter) - informativna razširitev in z njo konkretizacija (Trubar) sta naslednja Lutrova opomba in njen prevod: Groffe blindheyt d. menfchen (LH 1566: II,LXXVIIIb) - Ti lakomniki uveliki flipoti tyzhe ne pomiflio kaj nym naprej ftoy. Guijhnu tapakal (TPo 1595: II,121). Enako je tudi v naslednjem primeru, kjer je Trubar vsebinsko abstraktnejši nemški samostalnik prevodno nadomestil z določnejšim slovenskim, ki mu je dodal še dvočlensko organizirano stavčno prilastkovno konkretizacijo: Die verfolger des Euangelij behalten den glimpff (LH 1566: III,LVI) - Ty Pregainauci tiga Evangelia ohranio to hvalo, deprau imajo, inuprou dejo (TPo 1595: III,95). 4.2 V obratni smeri pa je teklo Trubarjevo preoblikovanje naslednje opombe: Der Engel botfchaft ift ein anzeigüg das wir vns der aufferftehung tröfte follen (LH 1566: II,VIb) -Teh Angelou Selftvu, je enu snameinje, tiga gorivftajenja Chriftifeviga (TPo 1595: II,8). Namesto Lutrove angažirane pritegnitve vernikov, med katerimi so bili tudi bralci postile, je Trubarju zadoščala posplošena, razosebljena navedba dejstva. Za splošnejšo različico in za opustitev ponazarjalne omembe apostolov kot posebne skupine znotraj celote se je odločil tudi v naslednjem primeru: Die aufferftehung Chrifti ift der armen fünder / wie die Apoftel waren (LH 1566: II,VII) - Tu Gorivftajejnje Chriftufevu, je tem vbojim greijhnikom trojhtlivu (TPo 1595: II,9). Ali: Der hirt Chriftus ift vns zum exempel fürgeftellet (LH 1566: II,XIXb) - Chriftus je nam kExemplu naprej poftaulen (TPo 1595: II,30). 4.2.1 Tudi zamenjava prvoosebnega osebka s prevodnim tretjeosebnim pomeni korak v smer posploševanja. Wir fehen jmmer den fplitter (LH 1566: II,LXXXIX) - Verni fe imajo VJhpegli ogledati, de fuoje brunu vgledaio (TPo 1595: II,149). Spremembo je domnevno izzvalo Trubarjevo prizadevanje za večjo vsebinsko usklajenost opombe s predstavljanim besedilom, ki je v prevodu naslednje: Satu fe ima en Karfzhenik drugazhi navaditi, Kadar on to troho vfvojga blijhniga okej vidi, ima poprej, prejden de fodi, pred Jhpeigel ftopiti, inu fe vnym ogledati (TPo 1595: II,149). Nadomestitev prvoosebno izražene opombe s posplošeno tretjeosebno praviloma zabrisuje tudi vtis večje osebne angažiranosti pri nagovoru: npr. Wir follen inn angft vn anfechtung beten (LH 1566: I,CXXXI) - V'Shalofti inu v'Britkufti imajo Kerfzheniki molyti (TPo 1595: I,224). 5 Dodane opombe. Primerjava je odkrila številne primere dodatnih opomb. Poskus ugotovitve vplivne izdaje ni bil uspešen, saj med preverjenimi izdajami ni bilo mogoče najti take, ki bi od drugih odstopala glede povečanega števila opomb. Zato je mogoče domnevati, da so dodane po Trubarjevi presoji. Glede strukturiranosti ne odstopajo od prekrivnih opomb. 84 Trubarjeva prevajanje opomb v Hišni postili 5.1 Daljši nizi enostransko dodanih opomb so npr. opazni v posameznih poglavjih prvega (zimskega) dela Hišne postile, v katerem so zbrane pridige za nedelje in praznike od adventa do velike noči: enaindvajset opomb je dodanih v poglavju OCVLI (ali na 3. nedeljo v postu), petnajst v poglavju LAETARE (na 4. nedeljo v postu), enako (15) tudi v naslednjem poglavju: IVDICA itd. Primerjava z izdajo iz leta 1544 in izdajo iz leta 1566 je pokazala, da se Trubar ni ravnal niti po prvi niti po kasnejši izdaji, ki sicer vsebinsko nista povsem izenačeni, saj v prvi izdaji nekatera poglavja manjkajo, glede opomb pa se večinoma ujemata.142 V prvi izdaji je tu in tam kaka opomba več, vendar njenega prevoda v Trubarjevi izdaji ni mogoče zaslediti.143 Tudi za konec tretjega dela sta npr. značilni tako prevodna identičnost kot večje število dodanih opomb, le redka pa je odvzeta. 5.2 Opombe, ki se primerjalno kažejo kot dodane oz. nevzorovane z nemško predlogo, so praviloma vsebinsko včlenjene v (hierarhiziran) informativni lok opomb, hkrati pa večkrat tesno navezane na vzporedno navedeno besedilo, neredko celo na konkretno mesto v njem. Razlika med njim in nanašalno opombo je v značilni oblikovni shematizi-ranosti opomb, hkrati pa tudi v njihovi zgoščeni, izpostavljeni ali posplošeni informativ-nosti. Npr.: (1) Nu taku pak en vfakateri vidi, koku tu ta Svejt nerad ima, de bo /varjen, krei-gan /.../^ Svejt fe nepufti/variti ni Jhtraiffati (TPo 1595: III,96); (2) Ali raunu kakor fe per tem fvetim Ioannefu ta lubesan Boshja /kriva, taku fe per Erodejhu fkriva ta ferd Boshji ^ Lubefan inu ferdBoshy fe fkrivajo (TPo 1595: III,97). Pri razvrstitvi prevedenih in dodanih opomb je večkrat mogoče zasledovati tudi horizontalno ali vertikalno informativno stopnjevanje, tesno povezano z vsebino osnovnega besedila, hkrati pa zavestno členjeno in obogateno s hotenimi individualnimi poudarki. Npr.: Geyftlich arm fein (LH 1566: II,CLXXXII) - Duhovnu vbog biti (TPo 1595: II,308) ^ Duhoufku vbujhtvu ^ Preftrajhena vejft je duhoufku vbufhtvu. S pripisom novih robnih opomb je Trubar vzgojnost in poučnost prevajanega dela pogosto še stopnjeval (npr. s pripisom nauka, da: Verni ne shele mafzhovaina (TPo 1595: II,311)). 5.3 Eden izmed najznačilnejših tipov Trubarjevih enostransko dodanih opomb je po-sploševalno povzemanje jedrnega dela besedila, pri čemer so bili najpogosteje izpuščeni konkretni podatki, na nekaterih mestih pa le-ti predrugačeni s ciljem, da bi bilo razumevanje lažje in predstavljivost boljša. Npr.: (1) Ali raunu kakor fe per tem fvetim Ioannefu ta lubesan Boshja fkriva, taku fe per Erodejhu fkriva ta ferd Boshji ^ Lubefan inu ferd Boshy fe fkrivajo (TPo 1595: III,97); 142 Le izjemoma so opazne drobne razlike, ki kažejo v prid Trubarjevega upoštevanja izdaje iz leta 1566. 143 Npr. opombe Trofit des wort Gottes (LH 1544: I,217a), ki je v izdaji iz leta 1566 ni, tudi Trubar ni upošteval. 85 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (2) hozhem priproftu per tem Ditezu oftati, kateru fe letukaj taku resodeua, de je onu nekaj vezh kakor drugi zhloveki ^ Iefus je vezh koker zhlovik (TPo 1595: I,92); (3) Sakaj ona bi fe bila imejla tukaj opomeniti, kaj fo ty Angeli, ty Paftyrji, ty Patriarchi, Simeon inu drugi, od letiga Ditezapridigovali ^ Iofef, Maria fta pofabila, kaj fo Angeli, Modri, Simeon inu drugi od Iefusa pridigovali (TPo 1595: I,91). Prvi dve opombi imata obliko dvodelnega stavka. V obeh je uporabljen sedanjik s splošnoveljavnim pomenom. Drugi in tretji primer nazorno kažeta značilnosti Trubarjevega posploševalnega postopka: namesto deteca se pojavlja nedvoumno, splošno znano poimenovanje Jezus, namesto množine človekov edninsko poimenovanje človek s pomenom splošne veljavnosti, namesto konkretnih poimenovanj modrecev splošno poimenovanje modri, namesto pogojnika povedni tvorni preteklik itd. Prvi del opombe Chriftus fe mnogeteri vifhi refodeva, de per nym famim pomuzh ifzhemo (TPo 1595: I,90) tipizirano povzema več konkretnih primerov za Kristusovo razodevanje ljudem. V opombi Iudoufki Farji ne poveido vfeh befsed tiga Preroka (TPo 1595: I,80) je z omembo preroka opravljena dekonkretizacija, saj gre za preroka Michea. Z opombo je večkrat jedrnato povzeta misel, h kateri vzporedno besedilo z zgledi le napeljuje. Npr.: My fmo vjhe dofti lejt femkaj zheftu iskufsili, de fe je uveliku tiga Raicha vkup fbrainih ali Reihftagih od tiga rounalu, inu bi fe radu bilu tjakaj perpravilu, de bi fe taku pridi-govalu, de bi vfakimu dopadlu, inu nikoger ne blasnilu, Ampag gvifhnu je onu, aku ti tu pohuijhanje inu padez, prozh vsamejh, taku je vjhe Chriftus fgublen. Sakaj kamer leta Mosh pride /.../ tukaj fe fdaici sazhne kreg, fdrashba, inu padajnje ^ Kir fe prou Pridigu-je, je fblafnene (TPo 1595: I,58). 5.3.1 Nekatere enostransko izpričane Trubarjeve opombe opravljajo vlogo izpostavitve vsebinskega jedra začetega besedilnega odlomka. Z njimi se piscu (prevajalcu) odpira priložnost, z izbranimi jezikovnimi sredstvi (npr. s prilastki) poudariti nauk. Npr.: Potreben trojhtliu Navuk, od fmote inu fblafnene (TPo 1595: I,20). Nekajkrat se dodana opomba razkriva kot skladenjsko tipizirana prireditev vsebine začetne vrstice. Npr.: Ali onu nej vtakovi Hiftorji obena neglihota /.../ ^ Vteim poklizanju teh Iogrou, nei obena neglihota (TPo 1595: III,2). Dodane so tudi natančnejše vsebinske opredelitve posameznih evangelijev: --> Evangelium nam le od milofti Boshje pravi (TPo 1595: II,314). Eden izmed tipov enostransko pripisanih opomb je tudi preprost prepis (npr. podrednega) dela vsebinsko značilnejše zložene povedi. Npr.: Naj fi jepakSveit zhift inupres greiha (TPo 1595: I,221). 5.3.2 V opombah je pogosto mogoče zaznati posplošitev, ki npr. vodi od konkretne osebe k vsem pripadnikom naroda. V opombi Abraam Iudi fo Grefhniki, Chriftus je pres vfiga greha (TPo 1595: I,66) je z omembo hkrati poudarjeno tudi temeljno nasprotje med grešnostjo Judov in brezmadežnostjo Kristusa. Med vsebinsko aktualizirane, enostransko (le v Trubarjevem prevodu) pojavljajoče se opombe spada tudi naslednja, ki opozarja na letnico Lutrove smrti: Taku je Bug tiga brumniga ranciga Mosha D. Martina Lutherja, v tem 1546. Leitu, preiden fe je ta jamer vNembfhki desheli sazhel, miloftivu kfebipoklizal (TPo 1595: III,93). 86 Trubarjeva prevajanje opomb v Hišni postili 5.4 Ponekod je Trubar s kratkimi napovedmi vsebine prehitel podobno Lutrovo opombo in povzročil delno vsebinsko prekrivanje. Opomba Chri/tu/evu Goriv/tajenie verne trojhta inu ve/sele dela (TPo 1595: II,10) ni prevod Lutrove, saj te na vzporednem mestu ni. Naslednji odstavek s podobno vsebino v Lutrovi predlogi spremlja povzemalna opomba: Chri/tus /elb trö/ter eben wie die Engel / vn hei/t man /oll sich nit förchten (LH 1566: II,VIIb) - Chri/tus /am trojhta, raunu, kakor ty Angeli, inu vely de bi /e nejmejli ne Smerti nefludia bati (TPo 1595: II,10). Trubarjev prevod od predloge odstopa po dodani konkretizaciji oz. navedbi vzroka strahu. Na nekaterih mestih je enostransko dodana opomba le razširjena varianta prej ali kasneje navedene in prevedene Lutrove. Npr: opomba S. Duh verne vnadlugah ne /trajhi, temuzh trojhta, /erzhne, ve/sele, dela (TPo 1595: II,74) nima paralele pri Lutru, ima jo pa zvesto prevedena, enako locirana opomba, ki se vsebinsko navezuje na isti odlomek: Der Heylig Gei/t /chrecket nit //onder trö/tet (LH 1566: II,XLV) - Ta Sveti Duh ne /trajhi, temuzh trojhta (TPo 1595: II,74). Podobno vsebino celotnega odstavka npr. povzema naslednja Trubarjeva opomba, ki ni prevedek Lutrove, saj te na primerjanem mestu ni: Sakaj bode Petrus ena terdna Skala ali kamanita Pezh imenovan (TPo 1595: III,102). V nadaljevanju sledi manj konkretna Lutrova opomba: Petrus woher er den namen habe (LH 1566: III,LXb) - Petrus od kod on tu ime ima (TPo 1595: III,102). Informativno podvojenost npr. izkazuje tudi opomba, ki jo od predhodno navedene, po Lutru posnete, loči le drobna vsebinska razširitev: Maria verwundert /ich (LH 1566: I,XXXIII) - Maria /e sazhudi (TPo 1595: I,54). Slovenski opombi neposredno sledi še druga, ki se od prve razlikuje po pripisani samostalniški kvalifikaciji Diviza: Diviza Maria /e /a zhudi (TPo 1595: I,54). 5.5 Tudi pri Trubarjevih enostransko dodanih opombah so prepoznavne najpogosteje uporabljane skladenjske strukture: npr. prosti stavek z zgradbo osebek + povedek + predmet (Verni Boga lubio (TPo 1595: II,42)), ki je lahko razširjena z ustreznim prilastkom ali/in okoliščinskim določilom: Vterplenju imamo na Bojhye oblube gledati (TPo 1595: II,42). Na odlomke, ki vzročno pojasnjujejo dejanja ali dogajanja, kažejo samostojno, v povednem naklonu uporabljeni stavki, ki se praviloma uporabljajo kot odvisniki v podredjih, ali v drugem (npr. vprašalnem) naklonu. Npr.: (1) Sakaj Chri/tus odkrijhaprerokuie (TPo 1595: II,43); (2) Koku inu/zhim /e verni pod Cryjhom imaio trojhtati (TPo 1595: II,45). Abstrahiranje je pogosto potekalo tudi v smeri: samostalniški delprislovnega določila odvisnega stavka ^ osebek prostega stavka. Npr.: nikar satu, de bi /e my imejli pu/tit obreisat /.../ Temuzh de /e my per tej obreisi vuzhimo Bogu pokorni biti - Obrefa vuzhi Bogu pokoren biti (TPo 1595: I,64). Pogosto izbrana časovna oblika prekrivnih in enostransko izpričanih pripomb je seda-njik, prevladujoči pomen pa splošno veljavna oz. brezčasna sedanjost.144 144 O pomenih povednega sedanjika prim. Toporišič 1992a: 266 in 2000: 390-394. Na pogosto rabo sedanjika v različnih pomenih v Trubarjevih novozaveznih evangelijskih povzetkih opozarja M. Orožen 2010: 25. 87 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 6 Primerov neprevedenih in hkrati opuščenih opomb je malo. Značilno je, da se (podobno kot dodajanje) izpusti vrstijo in omejujejo na ista poglavja. Več jih je npr. na str. 1,197-202. Med njimi je tudi naslednja: Papes fvojmi Minihi inu Farji, Krajli inu Viudi, danajhni dan tudi noge vmivajo, ali nyh vfeh pohleujhina je cillu ena preshleht pohleujhina /.../(TPo 1595: I,202). Zaradi vsebinske razvidnosti je domnevno neprevede-no ostalo naslednje kratko opozorilo: Bepftifch fufiwaschen (LH 1566: I,CXIX). Primerjava je nekajkrat pokazala tudi na odsotnost prevajanja geselsko nanizanih enobesednih samostalniških poimenovanj, ki jedrnato kažejo na vzporedno obravnavano vsebino. Npr.: Tauff. / Widertauff / Sacrament. / (LH 1566: III,LXII). 88 Jezikovne spremembe v Dalmatinovih biblijskih prevodih 0 Uvod. Kot je znano, je s prevajanjem biblije v slovenski jezik sredi 16. stoletja začel Primož Trubar, ki je slovenski jezik tudi prvi uporabil v knjigi, s premišljenimi rešitvami pa močno vplival na njegov nadaljnji razvoj. V letih 1555 do 1577 mu je v slovenščino uspelo prevesti celotno Novo zavezo, iz Stare zaveze pa Davidov psalter (1566). Na Trubarjevo pobudo je s prevajanjem svetega pisma nadaljeval njegov mlajši rojak in varovanec Jurij Dalmatin, ki mu je v manj kot desetih letih uspelo prevesti celotno biblijo. Izšla je leta 1584, prvi delni prevod (IESVSSIRAH) pa že leta 1575.145 Sledila sta mu še dva: BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVIDEIL (1578) in SALOMONOVE PRIPVVI-STI (1580).146 Dalmatinova Biblia (dalje DB 1584) izkazuje najbolj ustaljeno podobo slovenskega knjižnega jezika, ki se je razvijal od leta 1550 dalje. K njeni izoblikovanosti in ustalitvi je v marsičem pripomogla tudi revizijska komisija, ki je leta 1581 (od 28. avgusta do 22. oktobra) pregledovala prevod. Med njenimi člani je bil tudi Dalmatinov učitelj Adam Bohorič, ki je spoznanja o slovenskem knjižnem jeziku strnil v prvi slovnici slovenskega jezika (Arcticae horulae, 1584). Tipološko predstavitev jezikovnih sprememb, na katere je vplivala revizijska komisija, je prispeval Fran Ramovš (1918: 113-147). V njegovi razpravi so natančno predstavljene predvsem pisne, glasoslovne in oblikoslovne korekture jezika, izpričanega v Dalmatinovih delnih biblijskih prevodih, ki so izšli v letih 1575-1580. Omenjenih je tudi nekaj najznačilnejših besednih zamenjav. Zunaj pozornosti so ostale skladenjske preureditve. Jurij Dalmatin, Biblia, 1584 - naslovnica 145 Devet od skupno dvanajstih Trubarjevih in Dalmatinovih knjižnih izdaj delnih biblijskih prevodov, ki so izšli pred celotno Biblijo, je v faksimilirani obliki zajetih v zbirki Biblia Slavica: Slovenische Übersetzungen 1555-1582 (Serie IV: Südslavische Bibeln, Band 3). 146 Kidrič (1925: 117) navaja, da so Dalmatinovi prevodi nastajali v drugačnem vrstnem redu, kot ga kažejo izidi knjig. Pentatevh je Dalmatin prevedel do 12. januarja 1572, izšel pa je leta 1578, knjigo Jezusa Siraha, ki je posebej izšla leta 1575, pa je prevedel za Pentatevhom leta 1572. 89 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 0.1 Poglavje ima glede obsega zajete in obravnavane problematike naslednje namene: • natančneje orisati leksikalne spremembe v Dalmatinovih biblijskih prevodih,147 zlasti glede na izvor in tvorbo, • jih osvetliti s podatki o pogostnostnem razmerju med zamenjevanimi in nadomestnimi besedami in zvezami, • prikaz dopolniti z omembo besednorednih in drugih skladenjskih preureditev besedila ter • dokončno besedno in skladenjskostrukturno izbiro pojasnjevati primerjalno z Lu-trovo Biblio kot Dalmatinovim osnovnim prevodnim zgledom.148 1 Besedne zamenjave v Dalmatinovih biblijskih prevodih Primerjava delnih biblijskih prevodov s celotno Biblijo odkriva tudi več besednih zamenjav, vendar so redkejše od glasoslovnih in oblikoslovnih. Z njimi so zaobsežene različne besedne vrste. 1.1 Ramovš (1918: 144-146) je glede na pogostnost pojavljanja posebej izpostavil zamenjavo prevzetih besed z domačimi sopomenkami in jo ponazoril z dvajsetimi zaporedno odkritimi primeri zamenjav znotraj besedila149 in s še petimi primeri ohranjanja domače sopomenke v DB 1584, čeprav je bila v DB 1578 na robu besedila s pojasnjevalnim namenom navedena tudi bolj uveljavljena prevzeta beseda.150 Navedeni zgledi jasno kažejo prevladujočo zamenje-valno tendenco, ki pa ni bila enosmerno izpeljana. Obstajajo tudi primeri zamenjav domačih besed z bolj uveljavljenimi prevzetimi besedami. Nekaj jih navaja tudi Ramovš.151 147 Primerjalno pregledanih je bilo večino poglavij vseh petih Mojzesovih knjig, celotni JESVS SI-RAH ter SALOMONOVE PRIPVVISTI. Večina primerov je navedenih iz tretje Mojzesove knjige, ker je kot središčni del izdaje iz leta 1578 izkazovala dovolj ustaljene rešitve začetnega prevajalskega obdobja, od katerih se je knjižnojezikovna praksa, izpričana v DB 1584, opazno razlikovala. 148 Več novih, zanesljivih potrditev Dalmatinove prevodne odvisnosti od Lutrove prevodne predloge v DB 1578 in v DB 1584, ugotovljenih v okviru obsežnejše, primerjalno-analitične raziskave oblik svetopisemskih imen, je prispeval J. Krašovec (2013: 129-131). Kot posebej zgovorna glede prevodne odvisnosti se kažejo manj znana imena (Krašovec 2013: 129) ter načini njihovega zapisovanja, ki so znani le iz Lutrovega prevoda (npr. BethEl; Krašovec 2013: 130-131). 149 Gre za naslednje zamenjave, ki bodo naštete po besednovrstnem in abecednem zaporedju, pisno posodobljeno in v izhodiščnih oblikah: coprnik ^ bogovec, gvant ^ oblačilo, lavtanje ^petje, špiža ^ sladčica, štima ^ glas/besede, tadel: prez tadla ^ popolnom; glihati se ^ skladati se, gmerati ^ množiti, grevati: mene greva ^ meni je žal, iztrovrati ^ izžalovati, ratati ^ postati, šonati ^ zanesti; falš ^ kriv, gnadljiv ^ milostiv, kunštnejši ^ modreši, lušten ^ lep in luštno ^ lepo; glih ^ enako; lih ^ ravno. Na seznam bi bilo glede na novejša etimološka dognanja treba uvrstiti tudi par enjati ^ nehati, saj se jenjati izvorno razlaga s stvn. hengen (Bezlaj 1976: 226; Snoj 2003: 239). 150 Npr.: Gofpudnegouu vuhupreuertai senim *Shilom *Frimom [opomba na robu] (DB 1578: 66b) ^ Gofpud njegovu vuhu prevertaj s'enim Jhilom (DB 1584: 48a). Tako tudi *ustne - *žnable ^ ustne. 151 Navedeni so naslednji primeri zamenjav: greh/madež ^ tadel, žalovanje ^ klagovanje; snesti ^ špendati; krotak ^ brumen. Preko predloga, danega v robni opombi v DB 1578, je bil v DB 1584 sprejet tudi samostalnik boršt: *gaje posekati - *malikovske boršte ^ posekati malikovske boršte. V niz zamenjav domačih besed s prevzetimi je pomotoma vključen tudi par nestati ^ zmanjkati, saj je zamenjavo, ki je bila v 16. stoletju dokončna, doživel enkratno rabljeni glagol, ki je bil verjetno prevzet iz hrvaščine. 90 Jezikovne spremembe v Dalmatinovih biblijskih prevodih Oba seznama je mogoče razširiti z novimi primeri. Med ustaljeno zamenjevane npr. spadajo členi besedne družine, obkrožujoče glagol žegnati: žegnati ^posvetiti, žegnan ^ posvečen. Npr.: Inu ie taku shegnalAarona inu negaguant (DB 1578: 92a) ^ Inu je taku pofvetil Aarona inu niegou Gvant (DB 1584: I,66a). Obratno usmerjenost pa npr. kaže nadomestitev znamenje ^ šrinf. Npr.: On neima /.../ na fuoim shiuoti obeniga snamina shgati (DB 1578: 104) ^ On nema /.../ na fvoim shivoti obeniga fhrinffa fi resati (DB 1584: I,73b) - ER fol /.../ an jrem Leibe kein malpfetzen (LB 1545: LXVIIb). Primer kaže, da je v zamenjavo poleg samostalnika vključen tudi glagol in da sta oba zame-njevana člena odraz želje po večji prevodni usklajenosti z Lutrom152 in po ubeseditveni natančnosti. Večji prevajalski svobodi robnih opomb pa je npr. mogoče pripisati pojavitev sopomenskega para, sestavljenega iz prevzetega in domačega poimenovanja, kar je sicer splošno uveljavljen stilem: Koku fe imaio Preklinauci shtraifati (DB 1578: 107a) ^ Koku fe imajo fhentauci inu preklinauci fhtrajfati (DB 1584: I,75b). 1.1.1 Preverjanje pogostosti rabe zamenjanih in nadomestnih poimenovanj je pokazalo, da je člene sopomenskih parov in nizov mogoče razvrščati v več podskupin glede na njihovo pogostnostno razvrstitev in glede na različno motivacijo Dalmatinove izbire. Zamenjavo pogosteje rabljenega, iz nemščine prevzetega samostalnika coprnik z redkeje rabljenim, domačim poimenovanjem bogovec153 je domnevno povzročila naraščajoča pomenska diferenciacija delno sopomenskih poimenovanj.154 Nadomeščanje pridevnika gnadljiv z milostiv, ki je že v DB 1578 enakovredno tekmoval s sopomensko izpeljanko155 iz prevzetega samostalnika gnada, je spodbudila njegova vse večja uveljavljenost in vse širša raba. Še hitreje se je domačemu sopomenskemu nadomestilu moder umikal prevzeti pridevnik kunšten. Dalmatinu se je posrečilo tudi iskanje nadomestil za glagole glihati se (^ skladati se), gmerati (^ množiti), iztrovrati (^ izžalovati) in šonati (koga) (^ zanesti (komu)), ki v DB 1578 še ne izkazujejo domačih tekmovalnih sopomenk. Medtem ko je bilo tekmovalno razmerje med iztrovrati, ki je bil enkrat samkrat uporabljen samo v DB 1578, in nadomestnim izžalovati že razrešeno, je med členoma drugih treh sopomenskih parov še obstajalo. V DB 1584 so npr. nadomestna poimenovanja - skladati se, množiti in zanesti (komu) - že izkazovala precejšnjo trdnost (pogostnostno razmerje med glihati se in skladati se je 4 : 2, med gmerati in množiti156 41 : 21, med šonati (koga) in zanesti (komu) pa celo 32 : 39). Tudi tekmovalnost med samostalnikom slovanskega izvora šilo in prevzetim samostalnikom frim je bila omejena na Dalmatinov jezik (samo na deli DB 1578 in DB 1584), saj sta se šele kasneje znašla v Megiserjevih večjezičnih slovarjih. K neodločenosti glede izbora je prispevala njuna redka, uravnotežena pojavnost.157 Na obča- 152 Danes že zastareli glagol pfetzen je v novejši priročni izdaji Lutrove Biblije uvrščen na seznam manj razumljivih besed in razložen takole: '(ein)ritzen, stechen' (LB 1545 (1974): 357*). 153 V DB 1578 je razmerje med rabami coprnika in bogovca 16 : 1, v DB 1584 pa 30 : 12. 154 V delno sopomenski niz poleg coprnika in bogovca sodijo še poimenovanja vganjavec, sanjavec, prerok itd. 155 Oba izraza sta uporabljena po desetkrat. 156 Glagol množiti je uveljavila prav DB 1584. Navajajo ga tudi Bohoričeva slovnica ter oba Megi-serjeva slovarja, ki vključujeta tudi slovensko besedje, rabljeno v drugi polovici 16. stoletja (MD 1592 in MTh 1603). 157 V obeh delih se besedi pojavljata po dvakrat, v DB 1578 celo izmenično medsebojno pojasnjevalno. 91 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja sno nadomeščanje samostalnika gvant s sopomenko oblačilo je vplivala njuna vzporedna raba od leta 1550 oz. od prve slovenske knjige dalje, čeprav je domača sopomenka pogo-stnostno zaostajala za prevzeto.158 O izbiri med sopomenskima glagoloma ratati in postati je posredno odločala večja uveljavljenost domačega glagola, izmenjava znotraj iste povedi pa je lahko posledica stilistične ambicije. Npr.: Kadar fe/.../kai isrine, ali kraftouu rata, ali beilugnoinupoftane (DB 1578: 95a) ^ Kadar fe /.../ kaj isrine, ali kraftovu poftane, ali belu gnojnu poftane (DB 1584: I,68a) - Wenn /.../etwas aufferet/oder fchedicht oder eiterweis wird (LB 1545: LXII). Usklajevanje s prevodno predlogo je pogosto hkrati vplivalo na izbiro prevzete besede in na kalkiranost predložne zveze, katere del je bila. Npr.: Sakai Bug ie Zhloueikapo fuoij podobi fturil (DB 1578: 8a) ^ Sakaj Bug je Zhloveka k'fvojmu pildu fturil (DB 1584: I,6a) - Denn Gott hat den Menfchen zu feinem Bilde gemacht (LB 1545: Vb). Nasprotno pa npr. primerjava z Lutrovo prevodno predlogo ni odkrila spodbude za zamenjavo splo-šnejšega, pomensko širšega poimenovanja špiža s pomensko specializirano sladčico, kar pomeni, da je bila ta posledica individualne izbire: Ne prepolni fe s'vfakoterimi, shpisha-mi, inu neshrifenogoltnu (DJ 1575: 160) ^ Neprepolnife s'vfakoterimifladzhizami, inu neshri Jinogoltnu (DB 1584: II,168a) - VBerfülle dich nicht mit allerley niedlicher Speife / vnd frifs nicht zu girig (LB 1545: CXCVI). 1.2 Dalmatinova Biblija izkazuje tudi več ubesedovalnih sprememb, ki so zadevale neprevzeto izrazje različnih besednih vrst. Ramovš je naštel 21 tovrstnih zamenjav, med katerimi prevladujejo samostalniške: npr. boj ^ vojskovanje, dolina ^ dol, drevesa ^ drevje, gruča ^ culco, hlapčiček ^ hlapčič, ilo ^ il, postava ^ šega, postelja ^ lega, prijaznost ^prijazen, zveščina ^ zvest (Ramovš 1918: 145-146). Zamenjavo večine naštetih (in še drugih neomenjenih) poimenovanj je omogočala sočasna besednozakladna izbira. 1.2.1 Analiza sopomenskih samostalniških parov, ki so bili postopno vključeni v zamenjave,159 kaže, da je poleg pogostostne razvrstitve uporabljenih sopomenk v dotedanji knjižnojezikovni in predvidoma tudi živi rabi na izbiro v veliki meri vplivala tudi uveljavljenost besedotvornih modelov in tipov. Uzveščenost načina tvorbe skupnih imen z besedotvornim obraziloma -je in -ovje je npr. vplivala na zamenjavo množinskih oblik predmetnih poimenovanj drevesa in snopi s tvorjenkama drevje in snopovje, zavest o možnosti izražanja skupnega imena ženskega spola z obraziloma -ina in -ovina ter popred-metene lastnosti z izpridevniško tvorjenko prav tako na -ina pa na zamenjavo posamosta-ljenih oblik pridevnikov novo in sveto s tvorjenkama novina in svetina ter zveze kožušni gyant s kožušovina.160 Npr.: 158 V zaporednih knjižnih izdajah Trubarjevih novozaveznih prevodov je izbira tekla v nasprotni smeri (oblačilo ^ gvant), na kar je vplivala večja uveljavljenost prevzetega sinonima. V TT 1557 sta bili v razmerju 60 (gvant) : 5 (oblačilo) (o tem Merše 1990: 167; prim. razdelek 2.2 v prvem poglavju). 159 Seznam bi bilo mogoče razširiti še z novimi odkritimi primeri (npr. sveto ^ svetina, novo ^ novina itd.). 160 Pridevnik kožušen in samostalnik kožušovina se v 16. stoletju pojavljata le v DB 1578 in v DB 1584. Na različno pogostnostno razmerje med zvezo kožušen gvant/oblačilo in sopomensko kožušovino v obeh 92 Jezikovne spremembe v Dalmatinovih biblijskih prevodih (1) Dalmatin: Offer tih Snopou ob nouini (DB 1578: 106a) ^ Offer Snopovja ob Shetvi (DB 1584: I,74b);161 (2) Dalmatin: kadar tu nouupride (DB 1578: 109b) ^ kadar novinapride (DB 1584: I,77a); Luter: wenn das Newe kompt (LB 1545: LXXI); (3) Dalmatin: bodi Ji Suknen ali Platnen, na ofnutki inu otki, ali na kakouer-shnim bodi Koshushnim guanti (DB 1578: 96b) ^ bodi Ji taifti fuknen ali platnen, na Ofnutki inu na Otki, oli na kakoverjhni bodi Koshufhovini (DB 1584: I,69a); Luter: Jie feien Wüllen oder leinen / am werfft vnd am eintracht vnd allerlei fellwerg (LB 1545: LXIII).162 V prvem primeru je zamenjavo doživel tudi pomensko širši samostalnik novina.163 Zamenjala ga je natančnejša dogajalna opredelitev s samostalnikom žetev. Nadomestne možnosti je Dalmatin iskal tudi pri poimenovanjih lastnosti. Nadomestitev, ki je tekla v smeri prijaznost ^ prijazen in zveščina ^ zvest, je bila samo polovično usklajena s sočasnim pogostnostnim razmerjem med variantami, hkrati pa močno oddaljena od današnjega stanja. V knjižnojezikovni rabi 16. stoletja sta opazno prevladovali različici zveščina in prijazen, kar zrcali tudi DB 1584.164 Npr.: moimu Gofpudu priasnoft inu Sueifzhino iskasati (DB 1578: 21a) ^ mojmu Gofpudupriasen inu sveft iskasati (DB 1584: I,15b) - an meinem Herrn freudfchafft vnd trewe beweifen (LB 1545: XIIII). Navedeni zgled kaže na hkratno nadomestno izbiro obeh krajših variant, na kar je nedvomno vplivala njuna tvorbena izenačenost, ki je ustvarjala oblikovno simetrično in zato stilno bolj učinkovito dvojno formulo. 1.2.1.1 K zmanjšanju ekspresivnosti je pripomogla nadomestitev dvostopenjsko tvor-jene manjšalnice hlapčiček z enostopenjsko hlapčič, na katero je bil ustaljeno vezan zlasti pomen mladosti, v povezavi z njo pa lahko tudi majhnosti: Sledni Hlapzhizhek, kadar bo offem dny ftar, fe ima obreisati (DB 1578: 13b) ^ Slejdni Hlapzhizh, h[k]adar bo offem dny ftar, fe ima obresati (DB 1584: I,10a) - Ein jglichs Kneblin wens acht tag alt ift /folt jr befchneiten (LB 1545: IX). V obratni smeri pa je tekla zamenjava mladenič ^ mla-denčič, ki se sicer v istem odlomku izmenjuje s splošno uveljavljenim mladeničem - za nemško der Knabe. delih je vplivalo tudi nadomeščanje prilastkovne zveze s samostalnikom. V DB 1578 se zveza kožušni gvant pojavlja 6x, kožušovina pa 1x, v DB 1584 pa se kožušovina pojavlja šestkrat, kožušno oblačilo pa enkrat. 161 Poimenovalno spremembo izkazuje robna opomba, ki ni oprta na Lutrovo predlogo. 162 Navedeno mesto izkazuje tudi ustaljene parne povezave pojmov (suknjen ali platnen, na osnutki ali otki), ki so lahko navajani tudi v obratnem vrstnem redu. Občasni izpusti parnega poimenovanja parnega pojma so v nadaljnjem sobesedilu ali v naslednji izdaji praviloma korigirani, uzaveščenosti celote pa ne slabijo. 163 Eden izmed pomenov, ki jih uresničuje, je tudi 'neue Früchte, neue Fechfung (Obit, Wein, Feldfrüchte)' (PS I (1894): 717-718). 164 V DB 1578 je bilo razmerje med prijaznost in prijazen 1 : 1, enako tudi med zveščina in zvest. V DB 1584 pa je bila rabljena samo prijazen (46x); zveščina je izpričana 39x, zvest pa enkrat. 93 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.2.2 Med sopomenske zamenjave, ki jih je sprožilo hotenje po večji izrazni natančnosti in posledični jasnejši predstavljivosti, spadajo tudi poimenovanja biblijske predmetnosti. Priznano težavo predstavlja izrazno ustrezno prevajanje biblijsko zajetega živalskega in rastlinskega sveta, ki zadeva ob problem istosti različno poimenovane predmetnosti. Iskanje primerne slovenske ustreznice je bilo v primeru bogatejše sopomenskosti še toliko bolj zapleteno. Na poimenovalne zadrege kažejo tudi naslednje zamenjave, ki jim je Dalmatin predstavno jasnost skušal zagotoviti tudi z robnimi pojasnili.165 Npr. Inu letu vam bodi mersku mei Ptizami, de od nih neieiße: *Poftoin, [pojasnilo na robu: *OrI\ Iaftreb, Ribizh, Kaina, *Golun [pojasnilo na robu: *Mishnek, ali Pifzhetnik\ /.../Zhofitel, Lobud, Zhuk /.../ Sraka (DB 1578: 94a) ^ Inu letu vam bodi merfku mej Ptizami, de od nyh nejefte: *Poftoin, [pojasnilo na robu: Orl\ laftreb, Ribizh, Kajna, *Lujn [pojasnilo na robu: *Mifhnek ali Pifzhenik\ /.../ Zhofitel, Lobud, Zhuk /.../ *Shoja [pojasnilo na robu: *Divji petelin\ (DB 1584: I,67b) - VND dis folt jr fchewen vnter den Vogeln / das jrs nicht effet /Den Adeler / den Habicht / den Fifchar / den Geyer / den Weihe /.../Das Kützlin / den Schwan /den Huhu/.../den Heher (LB 1545: LXI). Z občasnimi nadomestitvami večpomenskih poimenovanj za raznovrstne ozemeljske oz. prostorske enote (npr. dežela 'das Land' ^ zemlja,166 zemlja ^ svet, svet 'die Länder' ^ dežele, kraj 'der Ort' ^ mesto), ki so na videz potekale povezano, je bil vzorčno zarisan paralelni poimenovalni sistem, ki pa zaradi majhnega števila zamenjav ni mogel ogroziti širše uveljavljenih, sistemsko povezanih poimenovanj. Tako naštete kot še nekatere neomenjene zamenjave167 posredno kažejo na problem nezadostne razvitosti raznovrstnih terminologij ter z njo povezane pomanjkljive izrazne izbire. Med besednozveznimi zamenjavami po pogostosti izstopa nadomestitev zveze uta tiga vkupshajanja z zvezo uta tigapričovanja, ki je primerjava z Lutrovo prevodno predlogo neposredno ne pojasnjuje.168 Npr.: ta GOSPVD ie poklizal Moseffa, inu ie shnim gouoril od Vtte tiga vkups'haiaina (DB 1578: 86a) ^ GOSPVD je poklizal Moseffa, inu je shnym govoril od Vtte tiga prizhovanja (DB 1584: I,62b) - VND der HERR rieff Mofe / vnd redet mit jm von der Hütten des Stiffts (LB 1545: LVII).169 Redko izjemo predstavlja nadomestitev z zvezo uta te zaveze. 165 O neujemalnosti robnih opomb v Pentatevhu iz leta 1578 in v istih knjigah DB 1584 prim. Ramovš 1918: 143-145. Primerjalno ugotovljena razlikovalnost hkrati potrjuje spoznanje, da za robne opombe veljajo drugačna prilagojevalna pravila. 166 Npr.: ta Deshela ima fuoi Sad dati (DB 1578: 109) ^ Semla ima fvoj fad dati (DB 1584: I,77a) - das Landfolfein gewechs geben (LB 1545: LXXI). Sopomenskost poimenovanj, ki v DB 1584 označujejo življenjski prostor (npr. zemlja - svet), izpostavlja tudi Narat-Šrekl 1989: 133. 167 Npr.: inu ie vushgal to Glauo, te koffuue inu truplu (DB 1578: 91b) ^ inu je vushgal Glavo, Koffuve inu Oferzhje (DB 1584: I,65b) - vnd zündet an das heubt / die ftücke vnd den firumpff (LB 1545: LIXb). 168 Tudi večpomenski samostalnik Stifft iz Lutrove Biblije spada med zastarelo izrazje, ki ga je mogoče razumeti le ob dodatni pomenski razlagi: stift 'Stiftung, Einrichtung, Gründung, Bund, Vertrag' (LB 1545 (1974): 372*). 169 Preverjanje pogostosti rabe tekmovalnih poimenovanj je pokazalo zanimivo porazdelitev: zveza uta tiga pričovanja se v DB 1584 pojavlja 151x, trikrat pa uta te zaveze (v robni opombi je zveza pojasnjena takole: Heb: congregationis, vkup s'hajanja (DB 1584: I,57b)), v DB 1578 pa je zveza uta tiga vkupshajanja navedena 141x, uta tiga pričovanja pa le osemkrat. 94 Jezikovne spremembe v Dalmatinovih biblijskih prevodih 1.2.3 Ubeseditvene razlike med Dalmatinovimi zgodnejšimi delnimi biblijskimi prevodi in Biblijo se kažejo tudi pri prevajanju izrazov z abstraktno vsebino. Na iskanje primernih ustreznic za nemška samostalnika lafter in miffethat kažeta naslednji zamenjavi: Sakai tu ie /.../ en velik Greih (DB 1578: 101b) ^ tu je /.../ ena *Pre-greha [pojasnilo na robu: *Kezarja] (DB 1584: I,72a) - es ift /.../ ein lafter (LB 1545: LXVI); ta bode fuoi Greih nofsil (DB 1578: 88b) ^ ta bo fvojo pregreho nofsil (DB 1584: I,64a) - der ift einer miffethat fchuldig (LB 1545: LVIIb). Nanju se navezujejo tudi naslednje spremembe: grešnik ^pregrešnik oz. krivi ^pregrešni, oboje za nemško Gottlofe. Vse tri zamenjave posredno kažejo na uveljavljanje besedne družine, razvite ob dovršnem glagolu pregrešiti, ki označuje enkratno grešno dejanje. Nakazana zamenje-valna smer je tako sočasno kot razvojno ostajala v senci širše uveljavljenih poimenovanj grešiti - greh - grešnik. 1.2.4 Po številu zamenjav izstopajo posamezni besedilni odlomki, ki kažejo tesnejšo približanost nemški prevodni predlogi, čeprav tudi večini teh zamenjav ni mogoče odrekati očitnega hotenja poiskati najprimernejšo slovensko sopomenko, ki ustreza tudi slovenski stvarnosti (npr. kruhi ^ mlinci). DB 1578 DB 1584 LB 1545 Aku hote en hualeshen Offer fturiti, taku imaio opreifne Po-gazhe offrati sOliem smeisha-ne, inu opreifne Kruhe sOliem pomasane, inu roshtane Pshe-nizhne Pogazhe sOliem omei-shane (DB 1578: 90b) Aku hote en Hvaleshen offer fturiti, taku imajo oprefne Pogazhe offrati, s'Oljem omejfe-ne, inu oprefne Mlince s'Oljem pomasane, inu roshtane Pfhe-nizhnePogazhe s'Oljem omejfe-ne (DB 1584: I,65a) Wollen Jie ein Lobopfer thun / fo follen fie vngefewrte Kuchen opfern mit öle gemenget/ vnd vngefewrte Fladen mit öle beftrichen / vnd geröftet Semel-kuchen mit öle gemenget (LB 1545: LIX) 1.3 Samostalniškim zamenjavam, ki jih je odkrila primerjava Dalmatinovih biblijskih prevodov, po številu uresničitev sledijo glagolske. Ker gre za konkretne pojavitve glagolov, se ob raznovrstnih korekturah razvojno kažejo tudi razlike v rabi glagolskih kategorij: vida, časa, naklona in načina. Analiza zamenjanih in nadomestnih poimenovanj je pokazala na raznovrstno problematiko: poleg pomenske tudi na besedotvorno in glasoslovno. 1.3.1 Na seznam glagolov s prevzeto podstavo, ki so bili bodisi zamenjani z glagoli slovanskega izvora ali pa so bili uporabljeni kot splošno znano nadomestilo za manj uveljavljene, neprevzete glagole, bi bilo mogoče uvrstiti še nekaj neomenjenih primerov. Zelo številno skupino predstavljajo kalkirani glagoli, oprti na nemške besedotvorne vzorce, ki so se ob več stoletij trajajočih stikih nemščine in slovenščine postopno množili in postali tudi trdna sestavina slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju.170 Zaslediti jih je mogoče med zamenjevanimi in nadomestnimi poimenovanji. Več zamenjav kaže, da je Dalmatin s kalkiranim glagolom znova nadomestil slovenskemu jeziku tvorbeno primernejši glagol 170 O pogostosti rabe glagolskih kalkov v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja prim. zlasti Merše 2003 in Rothe 2006: 87-88. 95 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja brez prislovne sestavine. K zamenjavi ga je običajno usmerjala Lutrova Biblija, nekajkrat pa se je za kalkirani glagol odločil na osnovi njegove splošne uveljavljenosti. Npr.: (1) Dalmatin: Inu nehodite vPoftaui tih Aydou, katere ieft bom pred vami ispah-nil (DB 1578: 103b) ^ Inu nehodite v'Poftavi teh Ajdou, katere jeft bom pred vami vun ispahnil (DB 1584: I,73a); Luter: Vnd wandelt nicht in den Satzungen der Heiden / die ich fur euch her werde ausftoffen (LB 1545: LXVIIb); (2) Dalmatin: MElhifedek /.../ ie pernejfel Kruha inu Vina (DB 1578: 11b) ^ MElhifedek/.../je naprejperneffelKruha inu Vina (DB 1584: I,9a); Luter: Melchifedech /.../trug brot vnd wein erfur (LB 1545: VIII). 1.3.2 Več glagolskih zamenjav je motiviralo iskanje primernejše ustreznice za glagol, ki je bil uporabljen v Lutrovi Bibliji. Za nekatere izmed nemških sestavljenih glagolov ni bilo na voljo primernih enobesednih ustreznic, zato si je Dalmatin - enako kot Trubar in drugi pisci - pomagal z opisi.171 Nekateri nemški glagoli z abstraktnejšo vsebino (zlasti večpomenski) so sprožali celo po več ubesedovalnih poskusov, npr. entheiligen, verunreinigen, pa tudi versehen. Npr.: (1) Dalmatin: de nesashpotuiesh tuoiga Boga Imena (DB 1578: 101b) ^ de nefturifh k'nezhafti tvojga Boga imena (DB 1584: I,72a); Luter: Das du nicht entheiligft den Namen deines Gottes (LB 1545: LXVI); (2) Dalmatin: Vy fe neimate vobenim letim oskruniti (DB 1578: 101b) ^ VYfe nemate v'obenim letim nezhifti fturiti (DB 1584: I,72a); Luter: JR folt euch in diefer keinem verunreinigen (LB 1545: LXVI); (3) Dalmatin: KAdar pak ena Dusha od Gmain Folka neueideiozh greishi /.../ ta ima Koffru eno Koso pres tadlapernefti, sa ta Greih (DB 1578: 88a) ^ KAdar pak ena Dufha od gmajn Folka fe pregleda inu pregrefhy /.../ ta ima k'offru eno Koso pres tadla pernefti, sa ta Greh (DB 1584: I,63b); Luter: WEns aber eine Seele vom gemeinen Volck verfihet vndfündiget/.../Die fol zum Opffer eine Zigen bringen on wandel/fur die fünde (LB 1545: LVIIb). V prvem zgledu je zamenjava vključevala tudi vidsko korekcijo, saj je bil opravljen prehod od nedovršnega k dovršnemu glagolu. 1.3.3 Zamenjani in nadomestni glagol sta praviloma istovidska (oba dovršna ali ne-dovršna). Dodatne potrditve za večkrat izpričano medsebojno zamenljivost istovidskih glagolov rekanja prinaša tudi nekaj tovrstnih korektur v Dalmatinovih biblijskih prevodih: npr. reči ^ djati (večkrat), odgovoriti ^ djati (nadomestitev je uresničena le v primeru, če je dialoška situacija jasno razdvidna).172 171 Z zvezo k 'nečasti storiti je v Dalmatin v Bibliji nadomestil več enobesednih in opisnih poimenovanj, uporabljenih v DB 1578: zašpotovati / omadežiti /mrzko storiti / skruno storiti ^ k nečasti storiti. 172 Medsebojna zamenljivost je bila ugotovljena tudi na osnovi obsežnejše primerjave Dalmatinove Biblije z Lutrovo prevodno predlogo, v Trubarjevem jeziku pa s primerjavo različnih redakcij njegovih novozaveznih prevodov (Merše 1993: 230 in 1990: 170). 96 Jezikovne spremembe v Dalmatinovih biblijskih prevodih Nadomestitev glagola splahniti s poginiti je napovedovala že robna opomba v DB 1578: Akupak ta Far vidi inu naide, de /.../ie *fplahnilu ^ [opomba na robu: *poginilu] (DB 1578: 95b) ^ Aku pak Far vidi inu najde, de /.../je poginilu (DB 1584: I,68b) - Sihet aber der Priefter vnd findet/das /.../ift verfchwunden (LB 1545: LXII). 1.3.4 Več zamenjav je teklo med glagoli, ki so jih povezovale ubeseditve zaporednih dogajalnih faz, npr. trajajočega dejanja in njegove dovršitve ali dovršitve dejanja in stanja, ki je dejanju posledično sledilo (pogledati ^ videti, sahniti ^ vsahniti). Npr.: Ieft fem guishnu tiga vidila, kateri ie mene potle vidil (DB 1578: 13a) ^ Ieft Jim gyijhnu tiga vidi-la, kateri je na me potle pogledal (DB 1584: I,10a) - Gewislich hie hab ich gefehen den / der mich hernach angefehen hat (LB 1545: IX).173 1.3.5 S postopnimi zamenjavami izoblikovani sopomenski ali blizupomenski glagol-ski pari se večinoma predponsko razlikujejo. Razlike so besedotvorne ali glasoslovne. Pri zamenjavi razrezati ^ zrezati je uporabo pomensko manj razvidne predpone z- omogočila njena ustaljenost v pomenu 'narazen' in njegova sobesedilna razvidnost. Npr.: ta neima fuoie Glaue reskriuati, inu fuoiga guanta resresati (DB 1578: 104) ^ ta nema fvoje Glave reskrivati, inu fvojga Gvanta sresati (DB 1584: I,73b) - der fol fein heubt nicht blöffen / vndfeine Kleider nicht zufchneiten (LB 1545: LXVIII). Zamenjavo predponskega glagola povrniti s prav tako dovršnim nepredponskim vrniti je omogočila njuna sopomenskost, ki je sobesedilno razvidna: fe ie supet knemupouernil Vbarko (DB 1578: 7a) ^ fe je su-pet k'njemu vernil v'Barko (DB 1584: I,5b) - kam Jie wider zu jm in den Kaften (LB 1545: V). Dalmatin je v Bibliji namesto širše in pogosteje rabljenega glagola prodati nekajkrat uporabil predati, ki tudi razvojno ni bil prodoren: tebi proda fuoie imeine (DB 1578: 108a) ^ tebi preda fvoje imenje (DB 1584: I,76a) - vnd verkeufft fich dir (LB 1545: LXXb).174 1.3.6 Primerjava Dalmatinovih biblijskih prevodov je odkrila tudi nekaj različno ube-sedenih mest, ki so razložljiva z različno aktualizacijo gramatično-pomenskih možnosti nemškega glagola werden: razumevanje v vlogi izražanja prihodnosti (pogosteje opazno v DB 1578) ali kot sredstvo za izražanje nastopa stanja, ki ga poimenuje dodani prilastek: Kadar enimu Moshu lafsie is Glaue opolsneio, de pleshiu bo (DB 1578: 96a) ^ Kadar enimu Moshu Lafsje is Glave opolsneo, de plefhiu poftane (DB 1584: I,69a) - WEnn einem Man die heubthar ausfallen / das er kalh wird (LB 1545: LXIIb). Med nesopomenske zamenjave spadajo tudi glagolski pari kot sežgati ^ zažgati,po-kropiti ^ okropiti, saj je z menjavo predpone ob istem podstavnem glagolu opravljena 173 Ker je podobno potekajoče zamenjevalne postopke odkrila tudi primerjava Trubarjevih novozave-znih prevodov, predstavljena v prvem poglavju monografije, je mogoče govoriti o istosmernih procesih, čeprav so bili rezultati besednih zamenjav v Trubarjevem in Dalmatinovem jeziku le deloma prekrivni. Tudi v Trubarjevem jeziku je bilo v ospredju nadomeščanje prevzetih izrazov z domačimi ustreznicami. Izbira je potekala tudi med podstavno enakimi, obrazilno pa različnimi tvorjenkami ter med tvorjenkami in opisom itd. (prim. Merše 1990). 174 Zamenjave, ki so tekle v smeri prodati ^ predati, so odraz Dalmatinove spremenjene prakse glede izbire različic. V DB 1578 glagola izkazujeta razmerje 32x (prodati) : 10x (predati), v DB 1584 pa je razmerje obrnjeno: prodati se pojavlja 32x,predati pa 66x. O rabi sopomenskih predponpre- inpro- v slovenskem knjižnem jeziku 16. stol. prim. Merše 1995b: 103-104. 97 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja pomenska sprememba, ki neredko vrstno različno opredeljuje dejanje. Pri prvem paru je npr. opravljen premik od pomena 'z ognjem, plamenom uničiti' k začetnostnemu pomenu 'narediti, povzročiti, da kaj zagori'. Razliko med enkratnim, smerno določenim in večkratnim, smerno nedoločenim dejanjem pa udejanjata glagola poditi (DB 1578) in pojati (DB 1584) kot ekvivalenta za nemški glagol jagen. Npr.: (1) Dalmatin: Inu taku ima ta Far ie na Altariu feshgati, na deruih verhu ognia (DB 1578: 86b) ^ Inu taku je ima Far na Altarju sashgati, na Dervih verhu ognja (DB 1584: I,62b); Luter: Vnd alfo fols der Priefter auff dem Altar anzünden (LB 1545: LVIII); (2) Dalmatin: inu ie shnim okrupil fedemkrat na Altar (DB 1578: 91b) ^ inu je shnym pokrupil fedemkrat na Altar (DB 1584: I,65b); Luter: Vnd fprenget da mit Jieben mal auff den Altar (LB 1545: LIXb). Odmik od sopomenskosti povzroča tudi nadomestitev deležnika pohan s frigan, saj besedi aktualizirata različne pomenske nianse:175 Vponui Soliem ie imash fturiti, inu vnei roshtanupernefti, inu ie imash vkoffeh pohanu offrati (DB 1578: 90a) ^ V'ponvi s'Oljem je imajh fturiti, inu v'njej rojhtanu pernefti, inu je imafh v'koffeh friganu offrati (DB 1584: I,64b) - In der Pfannen mit öle foltu es machen / vnd geröftet darbringen / vnd in ftücken gebacken (LB 1545: LVIIIb). Na vidske razlike med časovno zaporedno uporabljenimi ustreznicami je pogosto v večji meri kot vidsko nejasno polarizirani glagoli iz Lutrove Biblije vplivala ponovna ocena primernosti izbire dovršnega ali nedovršnega glagola. Slednja je domnevno upoštevala celotno sobesedilno izrisano situacijo ali pa se oprla na posamezen element. Npr.: Satu dershite moie Sapuuidi, inu po nih fturite (DB 1578: 105b) ^ Satu dershite moje Sapu-vidi, inu delajte po nyh (DB 1584: I,74b) - Darumb haltet mein Gebot / vnd thut darnach (LB 1545: LXVIIIb). 1.3.7 Medtem ko besedne zamenjave pogosto vključujejo tudi vidske spremembe, so korekture, ki zadevajo kategorije časa, naklona in načina običajno uresničene neodvisno od besednih zamenjav. 1.3.7.1 Redki posegi v časovni sistem, ki se osredinjajo na popravke preteklik ^ predpreteklik, so predvsem rezultat Dalmatinovega obvladovanja rabe predpreteklika v njegovih številnih vlogah. V primeru ujemanja z Lutrom (2. zgled) so lahko tudi prevo-dno-usklajevalne narave, vselej pa gre za smiselno rabo predpreteklika.176 Zgleda: (1) Dalmatin: Moses ie fturil, kakor ie ta GOSPVD nemu sapoueidal (DB 1578: 91) ^Moses je fturil, kakdr je GOSPVD njemu bil sapovedal (DB 1584: I,65b); Luter: Mofe thet wie jm der HERR gebot (LB 1545: LIXb); 175 Frigati (^ it. friggere) pomeni 'rösten' (PS I (1894): 203), pohati (^ bav. backen) '(im Fett, Öl) backen' (Snoj 2003: 536). V obeh primerih gre za deležnika prevzetih glagolov, zato tuje poreklo na izbiro ni moglo odločilneje vplivati. 176 O rabi predpreteklika v Dalmatinovi Bibliji 1584 prim. Merše 1997a. 98 Jezikovne spremembe v Dalmatinovih biblijskih prevodih (2) Dalmatin: Inu Aaron ie fturil fuoimi fynuui, vfe kar ie ta GOSPVD sapouei-dal skusi Moseffa (DB 1578: 92a) ^ Inu Aaron je fturil s'fvojmi Synuvi, vfe kar je GOSPVD bil sapovedal fkusi Moseffa (DB 1584: I,66a); Luter: Vnd Aaron mit feinen Sönen theten alles das der HERR geboten hatte durch Mofe (LB 1545: LX). Zelo redko so zamenjevane druge oblike izražanja časov: Sakaj na kateri kuli dan ti ob tiga bodesh ieidil, bosh Smerti vmerl (DB 1578: 2b) ^ Sakaj na kateri kuli dan ti od tiga jefh, bofh Smerti vmerl (DB 1584: I,2b) - Denn welches tages du da von iffeft / wirftu des Todes fterben (LB 1545: II). Natančnejša prilagoditev predlogi je bila opravljena na škodo časovne razvidnosti, saj mora v DB 1584 prihodnost izražati sedanjik nedovršnega glagola jesti. 1.3.7.2 Mestoma nastajajo razlike tudi zaradi naklonske neujemalnosti obeh redakcij: v DB 1578 se npr. pojavlja povedni naklon, v DB 1584 pa - usklajeno s prevodno predlogo - velelni: Potlepoide vKamp, ali vfai ima fedem dny isuunai fuoiga Shotora oftati (DB 1578: 97a) ^ Potle pojdi on v'Kamp, ali vfaj ima fedem dny isvunaj fvojga Shotora oftati (DB 1584: I,69b) - Darnach gehe er ins Lager /Doch fol er auffer feiner Hütten fieben tage bleiben (LB 1545: LXIII). Zamenjava razkriva tudi različne načine izražanja velelnosti, vendar so korekture pre-redke, da bi bilo na njihovi osnovi mogoče sklepati na model, ki mu Dalmatin s popravki daje prednost. Npr.: Taku poidi, nai daue naiu ozhetu Vina piti, inu per nemu leshiue (DB 1578: 16a) ^ Taku pojdi, dajve naju Ozhetu Vina pyti, inu leshive per njemu (DB 1584: I,12a) - So kom / las vns vnferm Vater wein zu trincken geben / vnd bey jm fchlaffen (LB 1545: XI). 1.3.7.3 Redko spremembo glagolskega načina je mogoče opazovati ob nadomestitvi frazema konec vzeti, ki označuje dogajanje z osebkom, s pasivno strukturo biti končan, oboje pa kot ustreznici za nemško vmbkomen: na letei Gorri fe ohrani, de konza neusa-mesh (DB 1578: 15b) ^ na letej Gorri fe ohrani, de nebofh konzhan (DB 1584: I,11b) - Auff dem Berge errette dich / das du nicht vmbkomeft (LB 1545: Xb). 1.4 Eno najbolj opaznih sprememb predstavlja pogosta zamenjava načina izražanja svojine ali nanašalnosti. V DB 1578 (in drugje) je svojina običajno izražena z rodilniško obliko samostalnika ali osebnega zaimka, v DB 1584 pa isto vlogo opravlja pridevnik ali svojilni zaimek, ki običajno stoji pred odnosnico, zaznavni pa so tudi primeri stilno učinkovite zapostavitve. Za zgodnjo Dalmatinovo prakso značilen način izražanja svojine je praviloma usklajen z Lutrom. Uveljavitev pridevniškega izražanja predstavlja kakovosten sistemski premik v knjižnem jeziku.177 Izbira pridevniškega načina praviloma ne pomeni 177 Med razlikovalne poteze Trubarjevega in Dalmatinovega jezika raziskovalci prištevajo tudi različen način izražanja svojine: rodilnik svojine je pogostejši pri Trubarju, pridevniški način pa pri Dalmatinu (prim. Breznik 1917: 32; Orožen 1996: 126 itd.). Primere nadomeščanja rodilnika svojine s svojilnimi pridevniki pa je mogoče odkrivati že v Trubarjevem jeziku: npr. vte kraie Magdala (TE 1555) ^ ute Magdalauske kraie (TT 1581) (Merše 1990: 177). 99 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja tudi začetka rabe pridevnika,178 vsekakor pa opozarja na njegovo trdnejšo pozicijo v uporabljanem besednem zakladu. Npr.: (1) Dalmatin: Vfa tolftina ie tiga GOSPVDA (DB 1578: 87b) ^ Vfa Tolftina je GOSPODNIA (DB 1584: I,63a); Luter: ALles fett ift des HERRN (LB 1545: LVIII); (2) Dalmatin: Tedai fe ie prikasala ta zhaft tiga GOSPVDA vfimu Folku (DB 1578: 93a) ^ Tedaj fe je prikasala GOSPODNIA Zhaft vfimu Folku (dB 1584: I,66b); Luter: Da erfchein die herligkeit des HERRn allem volck (LB 1545: LXb); (3) Dalmatin: ie /.../fuoie rokepolushil na nega glauo (DB 1578: 91b) ^ je /.../ fvoje roke, na njegovo Glavo polushil (DB 1584: I,65b); Luter: legten jre hende auff fein heubt (LB 1545: LIXb). Vendar izkazana smer ni edina. Zamenjava lahko teče tudi v obratni smeri: Bug veli Abrahamu negouiga laftniga Synu Isaaka offrati (DB 1578: 18a) ^ Bug vely Abrahamu njega laftniga fyna Isaaka offrati (DB 1584: I,13b) - v LB 1545 ni primerljivega mesta med robnimi opombami. Podobna pot je bila opravljena tudi s pridevniškim nadomeščanjem predložnih zvez, ki so opravljale vlogo desnega prilastka: Inu vkna Vnebefsih fo fe odperla (DB 1578: 6b) ^ Inu Nebefka ukna fo fe odperla (DB 1584: I,5a) - vnd theten Jich auff die Fenfter des Himels (LB 1545: Illlb). Med ustaljene, sistemsko pogojene zamenjave spada tudi naslednja dvojica: egipter-ski ^ egiptovski. Izbiri pridevnika egiptovski namesto egipterski je v prid izpeljava iz podstave Egipt + ov ^ egiptovski,119 medtem ko je drugostopenjska podstava (Egipt + er) pri tvorjenki egipterski poimenovanje prebivalca dežele Egipt. Npr.: Vy neimate dellati po tih dellih Egypterske Deshele, vkateri fte prebiuali, tudi nekar po tih dellih Kanaanske Deshele (DB 1578: 101a) ^ Vy nemate delati po teh delih Egyptoufke deshele, v'kateri fte prebivali, tudi nikar po teh delih Kanaanfke deshele (DB 1584: I,71b) - Jr folt nicht thun nach den wercken des Lands Egypten / darinnen jr gewonet habt / Auch nicht nach den wercken des Lands Canaan (LB 1545: LXVb). Ubeseditvi v Lutrovi Bibliji se približujejo tudi izmenjave pridevniških besed, ki ob podrobnejši besednovrstni analizi razkrivajo stopnjevano razlikovalnost, npr. (pogosto opaženi) premik od zaimka (ves) k pridevniku (cel): soufem Verihom (DB 1578: 86b) ^ s'celim Verihom (DB 1584: I,62b) -fampt dem gantzen Weyrauch (LB 1545: LVIIb). Med smiselne zamenjave spada tudi uporaba (vrstnega) pridevnika žalbav namesto trpnega deležnika žalban v naslednjem primeru: Sakai tu shalbanu Olie ie na vas (DB 1578: 93a) ^ Sakaj shalbavu olje GOSPODNIE je na vas (DB 1584: I,67a) - Denn das Salböle des HERRN ift auff euch (LB 1545: LXb). K pravilni izbiri med obstoječimi tvor- 178 Pridevnik gospodnji je npr. Dalmatin rabil že v DJ 1575, pred njim pa že Krelj (npr. v KPo 1567), zaimek njegov pa je že leta 1555 uporabil Trubar: Inupoftauio na verh nega glaue, negoui vrshahpiffan (TE 1555: L7b). 179 O tovrstnih besedotvornih variantah v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih prim. Legan Ravnikar 2008a: 58. 100 Jezikovne spremembe v Dalmatinovih biblijskih prevodih jenkami je sicer usmerjala tudi Lutrova predloga. Tudi ta popravek kaže jasno zavest o vlogi posameznih besednih vrst. Zamenjava deležnika zliven (Bog) z različico zlit (Bog) kaže na proces ustaljevanja načinov tvorbe trpnih deležnikov v prvih desetletjih obstajanja slovenskega knjižnega jezika.180 Npr.: Vy /.../Ji neimate obenih sliuenih Bogou dellati (DB 1578: 102a) ^ Vy/.../ Ji nemate obenih slytih Bogou delati (DB 1584: I,72a) - Jr Jolt /.../ euch keine gegoffene Götter machen (LB 1545: LXVI). Z navedeno zamenjavo je bil deležnik zliven dokončno izločen iz knjižnojezikovne rabe, kar je napovedovalo tudi pogostnostno razmerje znotraj DB 1578 (zliven 1x - zlit 14x). Z redkimi ali posameznimi zamenjavami je opozorjeno na nekaj primerov sočasne sopomenskosti: npr. naročne rinke ^ ročne rinke, rodovit ^ poroden, skrun ^ mrzek. Na jezikovnosistemsko dozorevanje kaže tudi izbira določne oblike pridevnika namesto nedoločne: Eden ie ta ner viJsokeishi Jtuarnik vJeh rizhi /.../ ta Gofpoduiezh Bug (DJ 1575: 5) ^ Eden je ta ner viJJokeJhi Stvarnik vJeh rizhy /.../ ta Gofpodujezhi Bug (DB 1584: II,154a) - Einer iJts / der AllerhöheJt / ein herrfchender Gott (LB 1545: CLXXX). Pogosto opaženi oblikoslovni popravek, ki ga predstavlja zamenjava moške oblike primernika, uporabljane za vse tri spole, s spolsko diferenciirano primerniško obliko, je jezikovnosistemska izboljšava, ki ni spodbujena s prevodno predlogo. Nanjo je z več primeri opozoril že Ramovš (1918: 140).181 Npr.: (1) Dalmatin: de Je vidi tuiJtu meJtu globokeishi (DB 1578: 95) ^ de Je vidi tuiJtu mejJtu globokefhe (DB 1584: I,68a); Luter: vnd das anJehen an dem ort tieffer iJt (LB 1545: LXII); (2) Dalmatin: INV Kazha ie bila kunshtneishi, kakor vJe Suirine na Puli (DB 1578: 3a) ^ INu Kazha je bila modrefha, kakdr vJe Svirine na Puli (DB 1584: I,3a); Luter: VND die Schlange war liftiger denn alle Thier auf dem felde (LB 1545: II). Med redkeje opažene nesamostalniške zamenjave, ki bi jih lahko uvrstili v kategorijo prevodnega približevanja predlogi,182 spadajo tudi: kar ie ficer skrunu (DB 1578: 90b) ^ kar je ficer merfku (DB 1584: I,65a) za nemško was JonJt grewlich iJt (LB 1545: LIX). 180 Ramovš (1952: 148-149) razlaga nastanek variant tipa pokrit - zakriven z analogijami med gla-golskimi vrstami. Do ponovne sistemske razmejitve oblik je vodila dolga pot. Dalmatin je s smiselno zamenjavo edine pojavitve variante zliven v DB 1584 poenotil rabo. V DB 1578 je ob edinem zapisu oblike zliven izpričanih 14 rab oblike zlit. 181 V Breznikovi (1917) primerjalni obravnavi jezika Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodov je na seznam opaznejših razlik uvrščena tudi raba primerniških oblik. Iz navedenih zgledov je razvidno, da je Trubar rabil arhaične oblike primernika, ki se glede na spol niso spreminjale, Dalmatin pa mlajše oblike, ki ločujejo spol. 182 Kategorija je bila praktično vzpostavljena v najzgodnejših raziskavah slovenskih biblijskih prevodov 16. stoletja, pod naslovom »Približevanje« pa je širše obravnavana v Novak 2004: 166-172. 101 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.5 Med najbolj opazne, pogosto omenjane spremembe v Dalmatinovem knjižnem jeziku spada postopno izločanje člena (večinoma določnega, redko nedoločnega),183 ki je v knjižni jezik vstopal pod vplivom nemščine. Npr.: (1) Inu ta Far ie ima sashgati na Altariu, keni shpishi, tiga Ognia timu GO-SPVDV (DB 1578: 88a) ^ Inu Far je ima sashgati na Altarju, k'Jhpishi tiga ognja GOSPVDV(DB 1584: I,63a);184 (2) Tu ie en Dolshni Offer (DB 1578: 90a) ^ Tu je Dolshni offer (DB 1584: I,65a) - Das iß ein Schuldopffer (LB 1545: LVIIIb). Med manj pričakovane korekture, ki so v nasprotju z ustaljenim opuščanjem informativno pogrešljivih sestavin povedi, spadajo primeri uvajanja osebnih zaimkov, ki sicer poleg členov sodijo med prevodno najpogosteje izločane besede. Čeprav je v številnih primerih njihovo vključevanje v konkretno skladenjsko strukturo posledica prevodnega sledenja Lutrovi predlogi (prim. 1. zgled), je mestoma njihovo rabo mogoče tudi drugače vzročno pojasnjevati. Navajanje osebnih zaimkov je neredko v korist boljši predstavljivosti in nazornejšemu izrisu situacije (2. zgled), večkrat pa prispeva k skladenjski izenačenosti naštevalnih enot (3. zgled). Domnevati je mogoče, da je na vključevanje sklonsko in naglasno različnih oblik osebnih zaimkov vseh treh spolov nekoliko vplivala tudi bolj izostrena zavest o funkcionalnosti posameznih oblik (4. zgled). Zgledi: (1) Dalmatin: Kateri is mei vas hozhe GOSPVDV offrati, ta offrai od Shiuine, od Goued inu od Ouaz. Akv hozhe en Shgani Offer fturiti od Goued, taku offrai eniga famzaprez tadla (DB 1578: 86a) ^ Kateri is mej vas hozhe GOSPVDV offrati, ta offraj od Shivine, od Goved inu od Ovaz. Aku on hozhe en Shgani offer fturiti od Goued, taku offraj eniga Samza pres tadla (DB 1584: I,62b); Luter: Welcher vnter euch dem HERRN ein Opffer thun wil / der thue es von dem Vieh / von rindern / vnd fchafen. WIE er ein Brandopffer thun von rindern / So opffer er ein Menlin das on wandel fey (LB 1545: LVII); (2) Dalmatin: Inu kadar fe on ene Parftene poffode dotakne, taku fe ima resbiti (DB 1578: 98b) ^ Inu kadar fe on ene perftene Poffode dotakne, taku fe ima taifta resbiti (DB 1584: I,70a); Luter: Wenn er ein erden gefefs anrüret / das fol man zubrechen (LB 1545: LXIIII); (3) Dalmatin: VSe Shpishne Offre, katere hozhete GOSPVDV Offrati, imate oprefne fturiti. Sakai vy neimate obeniga quaffu ni Medu vmeis vushgati timu GOSPVDV (DB 1578: 86b) ^ Vfe Shpishne offre, katere hozhete GOSPVDV 183 Ramovš (1918: 142-143) zmanjševanje števila členov v DB 1584 pripisuje posegom revizijske komisije. Orožen (2003a: 33) posebej opozarja na tiste primere Dalmatinove rabe člena, ki kažejo na usklajenost z zakonitostmi govorjenega jezika. 184 Preverjanje števila izločenih členov na 11 straneh Dalmatinovega prevoda peteroknjižja iz leta 1578 je pokazalo na 5 do 18 opustitev večinoma določnih členov, povprečno pa 10. 102 Jezikovne spremembe v Dalmatinovih biblijskih prevodih offrati, imate vy opre/ne /turiti. Sakai vy neimate obeniga qua//u ni Medu vmejs vushgati GOSPVDV(DB 1584: I,63a); Luter: ALe Speisopffer / die jr dem HERRN opffern wolt //olt jr on /awrteig machen / Denn kein /awrteig / noch Honig /ol drunter dem HERRN zum Fewr angezündet werden (LB 1545: LVIIb); (4) Dalmatin: Inu Abimeleh ie vsel /.../Hlapce inu Dekle, inu ie ie dal Abrahamu (DB 1578: 17a) ^ Inu Abimeleh je vsel /.../Hlapze inu Dekle, inu je nje dal Abrahamu (DB 1584: I,12b); Luter: DA nam Abimelech /.../Knecht vnd Megde /vndgab fie Abraham (LB 1545: Xlb). Zamenjave kažejo tudi na vse jasnejšo zavest o pravilih rabe povratno osebnega in povratno svojilnega zaimka. Npr.: (1) Dalmatin: VyJi neimate /.../Pushtobou na vas shgati (DB 1578: 102b) ^ Vy Ji nemate /.../Pujhtobou na febi shgati (DB 1584: I,72b); Luter: Jr /olt kein mal /.../an ewrem Leibe rei//en / Noch buch/taben an euch pfetzen (LB 1545: LXVIb); (2) Dalmatin: En Far /e neima na obenim Mertuizu /uoiga Folka oskruniti, /amuzh na negoui blishni Shlahti (DB 1578: 104a) ^ En Far /e nema na obenim Mertvizu /vojga folka ojkruniti, kakdr le /amuzh na fvoji blishni shlahti (DB 1584: I,73b); Luter: Ein Prie/ter/ol/ich an keinem Todten /eins Volcks verunreinigen / on an feinem Blutfreunde (LB 1545: LXVIIb). Popravki se gostijo zlasti na mestih, kjer je nanašalnost osebnega zaimka zaradi številčnosti samostalnikov, ki nastopajo v vlogi predmetov in delov okoliščinskih določil, težko prepoznavna. DB 1578 DB 1584 LB 1545 AKu pak hozhe od Ptiz GOSPVDV en Shgani offer Jturiti, taku ga on Jturi od Gerliz ali od mladih Golobou. Inu Far ie ima kAltariu perneJti, inu nee glauo preJzheniti /.../ Inu ima nee peruti resklati, ali nekar odlomiti (DB 1578: 86b) AKu pak hozhe od Ptiz GOSPVDV en Shgani offer Jturiti, taku ga on Jturi od Garliz ali od mladih Golobou. Inu Far ima tuiftu k'Altarju perneJti, inu mu Glavo preJzheniti /.../ Inu ima nyh Peruti reJklati, ali nikar je odlomiti (DB 1584: I,62b) WIL er aber von Vogeln dem HERRN ein Brandopffer thun / Jo thue ers von Dorteltauben oder von lungentauben. Vnd der PrieJter fols zum Altar bringen /vnddjm den Kopffabkneipen /.../ vnd Jol feine Flügel Jpalten / aber nicht abbrechen (LB 1545: LVII- LVIIb) Obstajajo pa tudi primeri kasnejšega Dalmatinovega opuščanja uporabljenih zaimkov in njihovih sklonskih oblik, pa tudi primeri uvajanja manj navadnih oblik, ki niso imele uveljavitvene perspektive. Npr.: 103 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (1) Dalmatin: Inu ta Far ima /.../vfo nega kry na dnu tiga Altaria slyti. Vfo nega tolfiinopak ima on odtergati (DB 1578: 88a) ^ Inu Far ima /.../vfo Kry na dnu tiga Altarja slyti. Vfo Tolftinopak ima on odtergati (DB 1584: I,63b); Luter: Vnd der Priefter fol /.../ alles blut an den boden des Altars gieffen. Aber alle fein fett fol er abreiffen (LB 1545: LVIIb). (2) Dalmatin: tu snamenie taku oftane, kakor ga iepoprei vidil (DB 1578: 95b) ^ tu snaminje taku oftane, kakör je nie poprej vidil (DB 1584: I,68b); Luter: das mal bleibt wie ers vor gefehen hat (LB 1545: LXII). 1.6 V ustaljevanju števniškega sistema slovenskega knjižnega jezika185 je verjetno treba iskati razlog za nepotrebno nadomestitev glavnega števnika z ločilnim, ki pa ohranja pomen glavnega: INVna ofmi dan ima vseti duei Iagneti (DB 1578: 97a) ^ INu na ofmi dan ima on vseti dvuja Iagneta (DB 1584: I,69b) - VND am achten tag fol er zwey Lem-mer nemen (LB 1545: LXIII). Popravek v smeri, ki je bila glede na pogostnostno razmerje v Dalmatinovih biblijskih prevodih pričakovana,186 razvojno pa ni prodrla, je opazen tudi pri vrstilnem števniku štirinajsti: Na shtirinaifti dan tiga peruiga Meifza (DB 1578) ^ Na zhetertnajfti dan pervigaMefza (DB 1584: I,74b) - Am vierzehnden tage des erften monden (LB 1545: LXVIIIb). 1.7 Med tipične zamenjave, ki zadevajo prislov, spada tudi izločanje arhaične, vendar v 16. stoletju splošno razširjene oblike izvuna in njeno nadomeščanje z novejšo različico izvunaj, ki se je pojavila šele v DB 1578: lainu ie on feshgal sognom isuuna Kampa (DB 1578: LIXb) ^ Lajnu je on feshgal s'ognjom isvunaj Kampa (DB 1584: I,65b). Spet drugje varianto izvunaj zamenjuje sestavno razvidnejša oblika z'vunaj. Npr.: vKampi, ali isuunaiKampa (DB 1578: 100b) ^ v'Kampi, ali s'vunajKampa (DB 1584: I,71a). Manj ustaljen primer sopomenske zamenjave predstavlja nadomestitev prislova vekoma z zvezoprejd inuprejd, ki se zaradi dveh naglasov drugače včlenjuje v ritmični tok povedi kot enobesedna sopomenka:187 Vekoma ima ta Ogen na Altariu goreiti, inu nikuli vgafniti (DB 1578: 89b) - prejd inu prejd ima ta ogin na Altarju goreti, inu nikuli vgafniti (DB 1584: I,64b) - Ewig fol das Fewr auff dem Altar brennen / vnd nimer verleffchen (LB 1545: LVIIIb). 1.8 Razhajanja pri izbiri besed, ki pripadajo gramatičnim besednim vrstam, so z nadomestno izbiro redkeje izpričana. V okviru predložnega sistema je npr. zaznaven premik od bolj arhaične različice zred, uveljavljene pri Trubarju, k nevtralnejši razstavljeni različici z + red. Npr.: Koshopak tigaIunza soufem meffum, sredglauo inu goleni /.../ima on vun-kai pelati pred Kamp (DB 1578: 87b) ^ Kosho pak tiga Iunza sovfem Meffum, s'Glavo red inu Goleni /.../ ima on vunkajpelati pred Kamp (DB 1584: I,63b) - Aber das fell des 185 O slovenskem števniškem sistemu v besedilih 16. stoletja prim. Novak 2008: 144-160. 186 V DB 1578 je razmerje med četrtnajsti, četrtinajsti in štirinajsti naslednje: 4 : 1 : 3, v DB 1584 pa: 32 : 2 : 2. 187 Različica vekoma je v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja prevladovala, s členkom -j podaljšana različica, ki se je v rabi ohranila do danes, pa se je v 16. stoletju pojavljala le zunaj biblijskih prevodov (prim. Besedišče 2006: 293 in Besedje 2011: 548). 104 Jezikovne spremembe v Dalmatinovih biblijskih prevodih Farren / mit allem fleifch fampt dem kopff / vnd fchenckeln /.../fol er alles hin aus füren auffer dem Lager (LB 1545: LVIII). Z nadomestitvijo predloga od z iz je bila v primeru, ki sledi, opravljena poslovenitev vezave: ona bo istreblena odfuoiga Folka (DB 1578: 90b) ^ ona bo iftreblena is fvojga Folka (DB 1584: I,65a) - vnd Jie wird ausgerottet werden von jrem volck (LB 1545: LIX). Z njo je bila hkrati vzpostavljena zvočno učinkovita izenačenost predpone in predloga. Primerov vezavnih nadomestitev z bolj uveljavljenimi domačimi strukturami je več. Eden od njih kaže, da je bila z zamenjavo hkrati opravljena tudi vezavna poenotenost znotraj povedi: Inu mu ie obleikil to platneno suknio, inu ga ie opaffal fpaffom, inu ga ie obleikil vto shidano fuknio, inu ga je obleikil vEffod, inu ga ie zhes Effod opaffal (DB 1578: 91b) ^ Inu ga je oblekil v'platneno fuknjo, inu ga je opaffal s'Paffom, inu ga je oblekil v 'shydano fuknjo, inu ga je oblekil v'Ephod, inu ga je zhes Ephod opaffal (DB 1584: I,65b) - Vnd legt jm den Leinenrock an / vnd gürtet jn mit dem Gürtel / vnd zoch jm den Seidenrock an / vnd thet jm den Leibrock an / vnd gürtet jn vber den Leibrock her (LB 1545: LIXb). Primerjava je v DB 1584 odkrila tudi primere rabe kalkiranih predložnih zvez, posnetih po zgledih v Lutrovi predlogi. K njihovemu izboru je poleg skladnosti s prevodno predlogo usmerjala tudi pogosta raba. Npr.: Inu ima Los vreizhi sa ta dua Kosla (DB 1578: 99b) ^ Inu ima Los vrejzhi zhes ta dva Kosla (DB 1584: I,70b) - Vnd fol das Los werffen vber zween Böck (LB 1545: LXIIIIb). V isti sklop spada tudi nadomestitev nepredložne dajalniške vezave s pogosto uporabljeno predložno, ki ni nujno prezrcaljena iz Lutrove predloge. Npr.: (1) Dalmatin: Satu fem ieft rekal Israelskim Otrokom (DB 1578: 101a) ^ Satu Jim jeft rekal k'Israelfkim otrokom (DB 1584: I,71b); Luter: Darumb hab ich gefagt den kindern Ifrael (LB 1545: LXVb); (2) Dalmatin: INVBug ie ftuaril Zhloueka po fuoim Pildi: po Boshijm Pildi ie on nega ftuaril (DB 1584: 2a) ^ INu Bugje ftvaril Zhloveka k'fvojmu Pildu, h'Boshjimu Pildu je on njega ftvaril (DB 1584: I,1b); Luter: VND Gott fchuff den Menfchen Im zum Bilde /zum bilde Gottes fchuff er jn (LB 1545: Ib). 1.9 Primerjava zgodnejših prevodov z DB 1584 je odkrila tudi več primerov neusklajene rabe veznikov. Čeprav se za eno od uporabljenih možnosti navadno skriva zvestoba Lutrovi prevodni predlogi, je odstopajočo izbiro mogoče razlagati kot posledico uzave-ščenosti vezniškega sistema ter pomenskega in uporabnostnega spektra posameznega ve-znika. Npr.: tu bodi ena vezhna shegaper vashih rodeh /.../ de vy obene tolftine ni Kry ne ieifte (DB 1578: 87b) ^ tu bodi ena vezhna Jhegaper vajhih Rodeh /.../ de vy obene Tolftine inu Krij nejefte (DB 1584: I,63a) - Das fey ein ewiger Sitte bey ewren Nachkomen /.../das jr kein Fett noch Blut effet (LB 1545: LVIII). Z razvojno doseženo sistematizacijo veznikov je razložljiva tudi pogosto izpričana zamenjava večpomenskega veznika ker s kir, ki se je postopno dodobra uveljavil v oziralni vlogi. Npr.: Inu ima teifte Kry diati na rogoue tiga kadilniga Altaria, ker pred tim GOSPV-DOM/.../ftoij (DB 1578: 87b) ^ Inu ima teifte Krij djati na Roguve kadilniga Altarja, kir pred GOSPODOM /.../ftojy (DB 1584: I,63b) - Vnd fol des felben bluts thun auff die 105 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja hörner des Reuchaltars /der fur dem HERRN/.../ftehet (LB 1545: LVIII). Z njim je Dalmatin v Bibliji (v opombah) nadomestil celo daljšo in pomensko razvidnejšo obliko kateri. Na nekaj dopolnitev je vplivala tudi uzaveščenost dvodelnih vezniških zvez tipa aku /.../ taku. Npr.: Vfa shpendia /.../ aku vnio taka Voda pride, ie nezhifta (DB 1578: 94b) ^ Vfa Shpendia /.../ aku v'njo taka voda pride, taku je nezhifta (DB 1584: I,68a) - Alle fpeife /.../fo folch waffer drein kompt/ift vnrein (LB 1545: LXIb). 1.10 Ena izmed primerjalno odkritih značilnosti jezika Dalmatinove Biblije je tudi doslednejša raba veznikov, predlogov in pomožnih glagolov v sklopu naštevalnih enot iste povedi, glede česar Dalmatin ne sledi nujno Lutru. Med ponavljane predloge spadajo k, mej, na, od, z/s in drugi, med veznike pa de, kir itd. Primerjava z Lutrovo predlogo kaže, da je občasno šlo za uskladitev s prevodno predlogo, zaslediti pa je mogoče tudi Dalmatinovo prevodno neodvisno izbiro in hotene oddaljitve. Npr.: (1) Dalmatin: InuMoses ie letu gouorilkAaronu inu neuim [!] Synom, inu kufem Israelskim Otrokom (DB 1578: 103b) ^ Inu Moses je letu govuril k'Aaronu inu k'njegovim Synom, inu k'vfem Israefkim otrokom (DB 1584: I,74a); Luter: VndMofe redet folchs zu Aaron vmd zu feinen Sönen / vnd zu allen kindern Ifrael (lB 1545: LXVIII); (2) Dalmatin: INVMoses ie gouoril sAaronom, inu Eleazarom, inu Itamarom negouimi Synuui, kateri fo bily zhes oftali (DB 1578: 93b) ^ INu Moses je govuril s'Aaronom, inu s'Eleazarom, inu s'Itamarom, njegovimi Synuvi, kateri fo bily zhes oftali (DB 1584: I,67a); Luter: VND Mofe redet mit Aaron / vnd mit feinen vbrigen fönen Eleazar vnd Ithamar (LB 1545: LXb); (3) Dalmatin: Sakai obedan na katerim ie en tadel neima lejfem perftopiti, bodi Ji on sleip /.../ali kir ima eno ftrenno roko ali nogo, ali kir iepuklaft, ali eno mreino na Ozhefsi ima, ali barli, ali ie grintou, ali garieu, ali predert (DB 1578: 103b) ^ Sakaj obedan, na katerim je en tadel, nema leffem perftopiti, bodi Ji on flep /.../ali kir ima eno ftreno Nogo ali Roko, ali kir je *puklaft, ali kir eno mreno na Ozhefsi ima, ali kir berli, ali kir je grintou, ali garjeu, ali predert (DB 1584: I,73b); Luter: Denn keiner an dem ein Feil ift/fol erzu tretten /er fey blind/.../oder der an einem fus oder hand gebrechlich ift / oder höckericht ift / oder ein fell auff dem auge hat / oder fcheel ift / oder grindicht / oder fchedicht / oder der gebrochen ift (LB 1545: LXVIII).188 1.11 Nevzporedna raba členkov vpliva na različno čustveno obarvanost besedila, v katerega je ali ni vpeto. Npr.: Inu ima taku od tiga Sahualniga Offra offrati GOSPVDV kogniu nega tolftino (DB 1578: 87a) ^ Inu ima taku od tiga Sahvalniga offra offrati GOSPVDV k'ognju, slafti njega tolftino (DB 1584: I,63a) - Vndfol von dem Danckopffer dem HERRN opffern / nemlich / alles fett am eingeweide (LB 1545: LVIIb). S členki je praviloma obogateno besedilo DB 1584, na kar je vplivalo usklajevanje z LB 1545. 188 V navedenem zgledu Dalmatin glede stave veznika sledi Lutru, ki oder uporablja še doslednje kot Dalmatin kir. 106 Jezikovne spremembe v Dalmatinovih biblijskih prevodih 2 Skladenjske preureditve besedila 2.1 Korekture, ki zadevajo ujemanje v spolu, številu in sklonu. Kadar je bila zahteva po ujemanju v spolu, sklonu in številu (razen znanih izjem) - kršena, je upravičeno sledil popravek. Npr.: Inu Suinaparkle duoij/.../satu ima vam nezhifttu biti (DB 1578: 94a) ^ Inu Svinja Parkle dvoji /.../satu ima vam nezhiftta biti (DB 1584: I,67b) - Vndein Schwein fpaltet wol die klawen/.../Darumb Jols euch vnrein fein (LB 1545: LXI). Ozir na Lutrovo prevodno predlogo je sicer utegnil delovati zavajalno, h končni izbiri pa je vodil logičen premislek. Na postopno sistemsko oblikovanje mladega slovenskega knjižnega jezika kažejo tudi popravki, ki zadevajo izražanje dvojine. V korist ločevanja dvojine in množine so v DB 1584 izpričani popravki glede glagolsko izraženega števila (1. zgled), v škodo glagolsko vzpostavljenemu ločevanju pa je nadomeščanje dvojinskih oblik z množinskimi pri prilastkih (2. zgled). Zgleda: (1) Dalmatin: INV ta GOSPVD ie gouoril sMoseffom (potehmal, ker fto ta dua Synuua Aaronoua bila vmerla, ker ftta offrouala pred tim GOSPVDOM) (DB 1578: 99b) ^ INu GOSPVD je govuril sMoseffom, (potehmal, ker ftta ta dva Synuva Aaronova bila vmerla, ker ftta offrovala pred GOSPVDOM) (DB 1584: I,70b); Luter: VND der HERR redet mit Mofe (nach dem die zween ftöne Aarons gefttorben waren / da Jie fur dem HERRN opfferten) (LB 1545: LXIIIIb); (2) Dalmatin: Inu Bug ie fturil duei veliki Luzhi (DB 1578: 1b) ^ Inu Bug je fturil dvej velike Luzhi (DB 1584: I,1b). Na zgodnjo razvojno fazo slovenskega knjižega jezika kaže tudi dilema glede izbire sklona ob zanikanem glagolu. Dalmatin se je pri dokončni izbiri večkat odločil tudi v nasprotju s kasnejšo ustalitvijo navade, da se ob zanikanem povedku namesto tožilniškega rabi rodilniški samostalnik. Npr.: (1) Dalmatin: neimash tiga vbosiga Perftone gledati, ni Velaka zhaftiti (DB 1578: 102) ^ nemajh tiga Vbosiga Perftono gledati, Ni Velaka zhaftiti (DB 1584: I,72b); Luter: folt nicht furziehen den Geringen / noch den Groftften (LB 1545: LXVIb); (2) Dalmatin: nesaversi tiga Gofpuda ftvar (DPr 1580: 4b) ^ nesaversi GO-SPODNIGA ftvara (DB 1584: I,318a); Luter: verwirfft die Zucht des HERRN nicht (LB 1545: CCCXXXI). Popravki tudi kažejo, da je Dalmatin celo desetletje iskal primeren model tudi pri prikazu veččlenske zanikane vsebine. Npr.: Inu fte fam nepouishai de nepadesh /.../inu GOSPVD tuoio falsh mifsel resodeie, ter te ozhitupred ludmypreuershe (DJ 1575: 8) ^ Inu fte fam nepovifthaj, de nepadefth /.../inu de GOSPVD tvojo falfh miffal ne resodeje, ter te ozhitu pred ludmy neprevershe (DB 1584: II,154b) - Vnd wirf dich felbs nicht auff / das du nicht falleftt /.../ Vnd der HERR deine tücke offenbare / vndfttürtze dich öffentlich fur den Leuten (LB 1545: CLXXXb). 107 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.2 Velik del namensko ali nehote (vzporedno) povzročenih sprememb besednega reda je razložljivih z doslednejšim upoštevanjem prevodne predloge, del razlik pa je posledica upoštevanja (nepisanih) pravil, ki so glede zaporedja enot (besed, besednih zvez ali stavčnih členov) sporočila veljala za govorjeni jezik, posledično pa tudi za oblikujoči se knjižni jezik. Večje število popravkov kaže na dokaj spremenljivo stavo glagolskih in zaimenskih naslonk. Uskladitev stave glagolskih naslonk s položajem delov povedka v prevodni predlogi neredko pomeni oddaljitev od naravne, stilno nezaznamovane stave v slovenskem jeziku. K nenaravnemu zaporedju naslonk je lahko prispevalo tudi prevajanje informativno nepotrebnih osebnih zaimkov (1., 2. in 3. zgled). Analiza Dalmatinovih besednorednih preureditev na mestih, kjer ni bilo izrazitejšega vpliva nemške prevodne predloge, je pokazala na prizadevanje za uskladitev razvrstitve glagolskih in zaimenskih naslonk z zaporedjem, ki je logično predvidljivo in značilno za slovenski jezik (4. zgled). Zgledi: (1) Dalmatin: Ta GOSPVD ie tu sapouedal fturiti, de vy smyrieni bote (DB 1578: 92a) ^ GOSPVD je tu sapovedal fturiti, de vy bote smyrjeni (DB 1584: I,66a); Luter: Der HERR hats geboten zu thun / auff das jr verfünet feiet (LB 1545: LX); (2) Dalmatin: taku jeft vam hozhem Desh dati (DB 1578: 109a) ^ taku hozhem jeft vam desh dati (DB 1584: I,76b); Luter: So wil ich euch Regen geben (LB 1545: LXXI); (3) Dalmatin: Vfako Sobboto /.../ie imaperpraulatipred tim GOSPVDOM (DB 1578: 107a) ^ Vfako Sobboto /.../ima je perpraulati pred GOSPVDOM (dB 1584: I,75b); Luter: Alle Sabbath /.../ fol er fie zurichten fur dem HERRN (LB 1545: LXIXb); (4) Dalmatin: ie/.../obftallu, inu ni fedaile resraslupoKoshi (DB 1578: 96a) ^ je /.../obftallu, inu fe nej dajle resraflu, po Koshi (DB 1584: I,68b); Luter: Ifts aber geftanden /.../ vnd nicht weiter gefreffen an der haut (LB 1545: LXIIb). 2.3 Primerjava Dalmatinovih delnih biblijskih prevodov z izdajo celotne Biblije odkriva tudi raznovrstne preureditve, ki neredko preusmerjajo informacijske poudarke, hkrati pa razkrivajo prevajalske zadrege. Take npr. pogosto ustvarjajo za nemščino značilne samostalniške zloženke oz. tvorjenke, ki jih je Dalmatin moral opisno prevajati. Tudi tovrstni popravki so bili praviloma spodbujeni z željo po večji razumljivosti in nedvoumnosti povedanega. Npr.: (1) Dalmatin: fturi Offer sa tuoi Greh, inu tuoi shgani Offer (DB 1578: 92b) ^ fturi tvoj offer sa greh, inu tvoj Shgani offer (DB 1584: I,66a); Luter: mache dein Sündopffer vnd dein Brandopffer (LB 1545: LX); (2) Dalmatin: ony fopernesli knemu ta shgani Offer vkoffeh (DB 1578: 92b) ^ ony fopernefli k'njemu Shgani offer na koffe reffekan (DB 1584: I,66b); Luter: fie brachten das Brandopffer zu jm zuftücket (LB 1545: LX). 108 Jezikovne spremembe v Dalmatinovih biblijskih prevodih Prvotno razumevanje drugače ubesedenega mesta v Lutrovi predlogi je lahko kasneje z izpustom, dodatkom ali drugačno ubeseditvijo tudi korigirano. Rezultat Dalmatinovega ponovnega usklajevanja prevoda s prevodno predlogo so npr. številni vsebinski dodatki (1. in 2. zgled) ter več (pričakovanih) stvarnih popravkov v DB 1584 (3. zgled). Mednje je mogoče šteti tudi izbiro ednine namesto množine v zadnjem zgledu. Zgledi: (1) Dalmatin: Akufepak tufrishnu meffupreminy vbeilu (DB 1578: 95b) ^ Aku fepak tu frijhnu meffu fpetpreminy, inu belupoftane (DB 1584: I,68b); Luter: Verkeret Jich aber das roh fleifch wider / vnd verwandelt Jich in weis (LB 1545: LXII); (2) Dalmatin: Vy neimate obeniga teleffa ieifti (DB 1578: 101a) ^ Vy nemate obeniga Telleffa krij jefti (DB 1584: I,71b); Luter: Jr folt keins leibs blutt effen (LB 1545: LXVb); (3) Dalmatin: Inu kadar na ofmi dan vidi (DB 1578: 96b) ^ Inu kadar na fedmi dan vidi (DB 1584: I,69a); Luter: Vnd wenn er am fiebenden tage Jihet (LB 1545: LXIII); (4) Dalmatin: Pelaite tiga Preklinauza vunkai pred Kamp (DB 1578: 107a) ^ Pelaj tiga preklinauza vunkaj pred Kamp (DB 1584: I,75b); Luter: Füre den Flucher hin aus fur das Lager (LB 1545: LXIXb). 3 Neujemalnost opomb v biblijskih prevodih Na povečano neujemalnost robnih in medbesedilnih opomb v primerjanih Dalmatinovih biblijskih prevodih je opozoril že Ramovš (1918: 143-144). Pogosta odsotnost primerljivega besedila v LB 1545 kaže, da so bili pri njihovem oblikovanju upoštevani tudi drugi viri.189 Na manjšo zavezanost prevodni predlogi oz. posledično na večjo prevajalsko svobodo kažejo tudi primerjalno ugotovljive skladenjske preureditve besedila, dodanega v obliki opomb. Do nekaterih izmed njih je domnevno privedla uporaba v govoru uveljavljenih skladenjskih vzorcev. Npr.: Kry ieprepouedana Iudom ieifti (DB 1578: 100b) ^ De Iudje ne fo fmeli krji jefti (DB 1584: I,71b); Shenitou kblishni Shlahti prepouedana (DB 1578: 101) ^ Koku je delezh Shenitou h'blishni shlahti od Buga prepovedana (DB 1584: I,71b) - v LB 1545 ni ustreznega mesta. V Bibliji sta uporabljena odvisnika, ki se predvidoma navezujeta na naslednjo neizraženo vsebino: 'odlomek govori o tem, da/kako /.../'. Skladenjsko okrnjeni model je mogoče paralelno ali neparalelno zasledovati tudi v Dalmatinovih zgodnejših biblijskih prevodih. 4 Ugotovitve Preverjanje jezikovnih sprememb (zlasti leksikalnih in skladenjskih), ki jih glede na zgodnejše izdaje Dalmatinovih prevodov posameznih delov Stare zaveze izkazuje njegov prevod Biblije, je pokazalo, da so zamenjave zaobsegle besednovrstno različno leksiko. 189 Na potrebo po primerjalnem preverjanju virov, ki bi utegnili vplivati na robne opombe v Dalmatinovih biblijskih prevodih, izrecno opozarja Ahačič 2007: 271. 109 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Najštevilnejše so bile samostalniške in glagolske. Nadomeščanje ekvivalentov, uporabljenih v zgodnejših izdajah starozaveznih prevodov, je teklo v smereh in na načine, ki jih je običajno določala stopnja razširjenosti in uveljavljenosti poimenovanj (npr. gvant ^ oblačilo, ratati ^ postati; žalovanje ^ klagovanje; boj ^ vojskovanje, prijaznost ^ prijazen). Primeri nadomeščanja znanih poimenovanj z manj znanimi ali s poskusnimi tvorjenkami so redki. Nekaj zamenjav je bilo opravljenih z namenom, poenotiti leksikalno izbiro v DB 1584. Veliko leksikalnih in skladenjskih zamenjav je spodbudilo prizadevanje za večjo usklajenost z Lutrovo Biblijo kot osnovno prevodno predlogo, del sprememb pa želja po izbiri vsebinsko preciznejšega poimenovanja (špiža ^ sladčica). Številne oblikoslovne in skladenjske spremembe zrcalijo sistemsko utrjevanje in dozorevanje slovenskega knjižnega jezika (npr. pridevniško izražanje svojine, izbor povratnih zaimkov, besednoredne preureditve itd.). 110 Prevodna skladnost in različnost glagolov v Dalmatinovem in Lutrovem biblijskem prevodu 0 Prevodno razmerje med Dalmatinovo in Lutrovo Biblijo, to je med prvim celotnim slovenskim biblijskim prevodom in njegovim najvažnejšim prevodnim zgledom, je bilo doslej z različnih vidikov že večkrat ocenjevano.190 Zanesljivejše določanje meje med Dalmatinovo prevodno odvisnostjo in individualno tvornostjo je mogoče na osnovi natančne kontrastiv-ne primerjave,191 ki je bila v tem primeru zaradi lažje obvladljivosti osredinjena na eno samo besedno vrsto - na glagol, s tem pa tudi na celotni spekter glagolskih besednih zvez192 v Dalmatinovi Bibliji. Z izborom glagola za izhodišče primerjave postajajo predmet opazovanja tudi nanj vezane kategorije: časovnost, naklonskost, vidskost in način, kar omogoča oblikovanje sklepov o odvisnosti besednega izbora od teh kategorij. S tako določeno smerjo primerjave je mogoče izločiti tudi precej prevodnih razlik, ki so posledica jezikovnosistemske različnosti slovenskega in nemškega jezika. Martin Luther, Biblia, 1545 - naslovnica 190 Prim. Breznik 1917: 170-174; Pogačnik 1976: 69-87; Orožen 1986c: 105-123 in 1996: 234-250 (M. Orožen se prevodnega razmerja med Dalmatinom in Lutrom dotika tudi v številnih drugih razpravah), s problemsko ožjega vidika tudi Merše 1993, 1995a, 2003 in drugje, v novejšem času pa je prevodno razmerje med Dalmatinovo in Lutrovo Biblijo po delih (posebej Staro zavezo, psalme in Novo zavezo) preverjal Ahačič (2007: 275-280), itd. 191 Ugotavljanje obsega in tipologije prevodne skladnosti in različnosti, kakor se kažeta pri prevajanju glagolov v Dalmatinovi in Lutrovi Bibliji, je teklo na osnovi primerjave faksimilov obeh del: Jurij Dalmatin, BIBLIA, TV IE VSE SVETV PISMV, STARIGA inu Noviga Teftamenta. Gedruckt in der Churfürftlichen Sächfifchen Stadt Wittemberg / durch Hans Kraffts Erben, 1584. Faksimile: Ljubljana: Mladinska knjiga v Ljubljani v sodelovanju z založbo Dr. Trofenik v Münchnu. 1968; D. Martin Luther, Biblia, Das ist die gantze Heilige Schrift Deudsch auffs new zugericht. Wittenberg, 1545. Deutscher Taschenbuch Verlag, München, 1974, Band I-III. 192 Toporišič besedne zveze različno opredeljuje: kot iz več besed sestavljene ustreznice besednih vrst (Toporišič 1982b: 39) ali kot odvisnostno ali logično povezane besede kake besedilne enote (Toporišič 1992a: 7). 111 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 0.1 Dalmatinovo prevajalsko prakso določata dve pomembni dejstvi: tesna naslonje-nost na Lutrov prevodni zgled ter zavestno ali intuitivno upoštevanje zakonitosti slovenskega jezika, zato je osnovna značilnost Dalmatinovega prevoda nenehno prepletanje prevodne odvisnosti in individualnosti oziroma soobstajanje enakega in različnega. Ta sklop se vsaj problemsko dotika drugega - ali se deloma tudi prekriva z njim -, pri katerem je prepletanje različnih možnosti odsev intenzivnega poteka normativnega ustaljevanja slovenskega jezika v drugi polovici 16. stoletja. 0.2 Pri presoji Dalmatinove prevodne odvisnosti od Lutrovega zgleda je treba upoštevati, da je predloga Dalmatina usmerjala pri izboru ekvivalentov,193 hkrati pa je zanj predstavljala močan ustvarjalni izziv, ki se kaže v vztrajnem iskanju in pogosto zelo pretehtanem izboru domačih, z rabo preizkušenih in potrjenih, kolikor mogoče nevtralnih in nedvoumnih ustreznic, pa tudi v funkcionalni izrabi besedotvornih sredstev in možnosti slovenskega jezika. 1 Besedilno vzporedna primerjava glagolov, uporabljenih v Lutrovi Bibliji, z ustrez-nicami v Dalmatinov Bibliji odkriva enako ali različno besedotvorno strukturiranost. Tovrstna različnost se opazovanega prevodnega odnosa le redko problemsko dotika, saj je praviloma posledica različnega poteka motivacijskih razmerij v nemškem in slovenskem jeziku, kar je spet rezultat različnega doživljanja predmetnosti in različnega dojemanja abstraktnih pojmov, oziroma različnih predstavnih osnov. Na različno besedotvorno zgradbo je neredko vezana tudi drugačna vezava: npr. j-n zwingen proti siliti komu. 1.1 Pogosto je zaznavna nadomestitev nesestavljenega glagola s sestavljenim. S tovrstno zamenjevalno smerjo je večkrat opozorjeno na izrazne zadrege slovenskega jezika, saj Dalmatin predvsem za izražanje neosnovnih pomenov ni imel vedno na voljo posebnih leksemov. V takih primerih je sopomensko nadomestilo večkrat iskal pri predponskih glagolih in le redki so primeri, kjer predpone pomensko in slovnično niso zares funkcionalno izrabljene. Npr.: (1) Luter: Wenn sie einen tag vbertrieben würden / würde mir die gantze Herde sterben (LB 1545 (1974): 87); Dalmatin: kadar bi jeft nje le en danpremozhnu gnal, taku bi meni vfa Zhre-dapomerla (DB 1584: I,24b (prav: 22b)); (2) Luter: vnd schicket aus / vnd lies ruffen alle Warsager in Egypten vnd alle Weisen (LB 1545 (1974): 101); Dalmatin: inuje vunkajpoflal, inu jepuftils'vabiti vfe Bogouce v'Egypti, inu vfeModre (DB 1584: I,26b); (3) Luter: die Spehn aber von solcher erbeit / braucht er Speise zu kochen (LB 1545 (1974): 1719-1720); Dalmatin: Trejfke pak od takoviga della, sanuza on h'kuhi Jhpendie (DB 1584: II,144a). 193 Na Dalmatinov prevod je Lutrova predloga nedvomno vplivala tudi kot praktični zgled zvestega prevoda. O Lutrovih (in Trubarjevih) pogledih na prevod prim. Stanovnik 1986: 118-128 in 2005: 13-30. Prevodna skladnost in različnost glagolov v Dalmatinovem in Lutrovem biblijskem prevodu V prvem primeru predpona po- vnaša pomensko sestavino zaporednosti izvršitve dejanj, ki jo omogoča predstava številčnosti osebka; predpona z- uresničuje pomen 'skupaj', hkrati pa označuje dovršitev dejanja, predpona za- pa opozarja na popolno porabo. 1.2 V vlogi popolnega, še večkrat pa približnega sinonima se na istem mestu v besedilu v obeh prevodih pogosto najdevajo predponski glagoli. Predpone so praviloma pomensko izravnane, redko pa so prevodno ekvivalentne. Predponi ob-/o- npr. na primerjanih mestih194 v Lutrovi Bibliji največkrat stoji nasproti be-, zlasti v kontaktnem pomenu (prim. 1., 2. in 3. zgled), včasih pa ista predpona uresničuje tudi eno od pomenskih usmeritev, povezanih z dovršitvijo dejanja, za kar je sicer specializirana predpona er-195 (prim. 4. in 5. zgled). Npr.: (1) Luter: Gieng das Volck hin aus vnd beraubete das Lager (LB 1545 (1974): 697); Dalmatin: je tafolkvunkajfhäl, inufo obrupali/.../Kamp (DB 1584: I,207a); (2) Luter: beschur jnen den Bart halb (LB 1545 (1974): 585); Dalmatin: je/.../nyh Bradopolovizo obril (DB 1584: I,172b); (3) Luter: besehet / wer von vns sey weg gegangen (LB 1545 (1974): 530); Dalmatin: ogledajte, gdu je od nasprozh Jhäl (DB 1584: I,l56b); (4) Luter: Darumb / das dein hertz erweicht ist vber den worten die du gehöret hast / vnd hast dich gedemütiget fur dem HERRN/.../ wil ich dich zu deinen Vetern samlen (LB 1545 (1974): 732); Dalmatin: Satu ker fe je tvoje ferze omezhilu zhes te beffede, katere Ji JliJhäl, inu fi fe ponishälpred GOSPVDOM/.../ hozhem jeft tebe k'tvoim Ozhetom sbrati (DB 1584: I,217b); (5) Luter: ERstarret vnd werdet verstörtzt (LB 1545 (1974): 1211); Dalmatin: OBterpnite inuprezhudite fe (DB 1584: II,11b). Usmeritev okoli česa izraža um- (prim. 1. in 2. zgled), smerno naravnanost v prostoru pa še ab- (3. zgled). Predpona an- je redkejše sredstvo za izražanje kontaktnega pomena (4. zgled), itd. Npr.: (1) Luter: sie vmbgaben sie mit Schleudern / vnd schlugen sie (LB 1545 (1974): 687); Dalmatin: ony fo je s'frazhami obdali, inu nje pobyli (DB 1584: I,204a); (2) Luter: es hatten mich vmbfangen die schmertzen des todes (LB 1545 (1974): 614); 194 Primerjava izbranih poglavij iz Dalmatinovega prevoda Biblije (PERVE in DRUGE SAMVELO-VE BVQVE ter PERVE in DRUGE BVQVE TEH KRAILOV; na straneh 149a-220a) in ustreznih poglavij iz Lutrove prevodne predloge je izločila 94 glagolov, sestavljenih s predpono po- (od skupno 269 tovrstnih glagolov v Dalmatinovi Bibliji). V Lutrovem prevodnem zgledu se na primerjanih mestih kot ustreznice skorajda v polovici primerov pojavljajo nesestavljeni glagoli: npr. pobežati-fliehen, počakati - harren, podojiti - säugen, polizati - lecken, pokazati - zeigen, poreči - sagen, sprechen, posvetiti -heiligen itd. (prim. Merše 1984: 396). 195 Prim. Kühnhold - Wellmann 1973: 341. 113 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Dalmatin: fmertni beteshi fo mene bily obdali (DB 1584: I,180b); (3) Luter: brach ab die Seiten an den Gestülen (LB 1545 (1974): 717); Dalmatin: jeprozh oderl te ftrany od Grufhtou (DB 1584: I,213b); (4) Luter: Dauid hat Boten gesand aus der wüsten vnsern Herrn zu segenen /Er aber schnaubet sie an (LB 1545 (1974): 557); Dalmatin: David je Sle poflal is Pufzhave, nafhiga Gofpuda shegnovat, on pak fe je na nje obregnil (DB 1584: I,164a). Marsikateremu predponskemu glagolu iz Lutrove prevodne predloge je Dalmatin poiskal primerno domače nadomestilo, s katerim je kljub besedotvorni ali motivacijski različnosti dosegal enake obvestilne učinke. Npr.: (1) Luter: Vnd Joab gab jr ein / was sie reden solt (LB 1545 (1974): 594); Dalmatin: Inu Ioab je njopodvuzhil, kaj bi imela govoriti (DB 1584: I,175a); (2) Luter: Vnd Samuel hatte sich geleget im Tempel des HERRN /.../ehe denn die Lampe Gottes vertunckelt (LB 1545 (1974): 510-511); Dalmatin: Inu Samuel je bil legel v'Templi tiga GOSPVDA, ker je Boshja Skrynja bila, prejdan je Boshja Lampa vgafnila (DB 1584: I,150b). 1.3 S primerjalnim postopkom, ki jemlje za izhodišče pri Lutru uporabljeni glagol - preverjen in dopolnjen je z obratnim procesom -, so ugotovljivi bolj ali manj bogati nizi pomensko sorodnih ali sopomenskih ekvivalentov v Dalmatinovi Bibliji, ki kažejo na izoblikovanost posebnih skupin pomensko sorodnih glagolov. Tvorijo jih npr. frekvenčno močnejši glagoli premikanja, glagoli, ki označujejo govorno sporočanje, glagoli, ki izražajo uničenje itd. Ker so členi tako oblikovanih skupin do določene mere sobese-dilno zamenljivi in ker izbor enega ali drugega člena izraziteje ne predrugači prevaja-ne svetopisemske vsebine, je Dalmatin lahko dokaj suvereno izbiral med njimi. Pregled nad tovrstnimi izrazi je skupaj s trdno zavestjo o njihovi pomenski vrednosti in praktični uporabnosti Dalmatinu omogočal tudi relativno prevodno neodvisnost od Lutrove predloge. Npr.: glagol sagen najpogostje nadomeščajo ustreznice djati, reči,povedati, glagol sprechen pa celo vidsko različne ustreznice djati, reči, odgovoriti in govoriti. Vse to se v obratni smeri popolnoma ujema tudi z Lutrovimi načeli196 glede potrebne širine besedne izbire, pa tudi z njegovo prakso. Dalmatin npr. z glagolom pomoriti prevaja mesta, kjer so pri Lutru uporabljeni glagoli erwürgen, töten, vmbbringen, schlachten itd. (prim. Merše 1984: 136). Pomenska prekrivnost glagolov, ki označujejo govorno sporočanje, je v Dalmatinovi Bibliji - nedvomno po Lutrovem zgledu - večkrat tudi stilno izrabljena. Pogosto si sledita dva tovrstna, pomensko dokaj približana glagola. Drugi, ki napoveduje premi govor, praviloma nastopa v stilni vlogi, saj služi za oblikovanje dvodelnih struktur.197 Npr.: 196 Luter (1530: 669) poudarja: »Denn wer dolmetzschen wil, mus grosse vorrath von Worten haben, das er die wol koenne haben, wo eins an allen orten nicht lauten will.« 197 Prim. opombo 79. 114 Prevodna skladnost in različnost glagolov v Dalmatinovem in Lutrovem biblijskem prevodu (1) Luter: Da rieffjm Eli / vnd sprach / Samuel mein Son (LB 1545 (1974): 511); Dalmatin: Inu Eli je njega poklizal, inu je djal: Samuel, moj Syn (DB 1584: I,151a); (2) Luter: AHimelech antwortet dem Könige / vnd sprach (LB 1545 (1974): 551); Dalmatin: AhiMeleh je odgovuril Krajlu, inu je djal (DB 1584: I,162b). Primeri svobodne in na prevodni zgled nevezane rabe te formule - kot tudi številnih drugih - pa kažejo na Dalmatinov pretanjen občutek za biblijsko stilistiko. Stilne figure je dodobra obvladal in jih pogosto uporabljal po lastni presoji. Izbor nadomestne figure mu je večkrat omogočil tudi manjše prevodne oddaljitve od Lutrovega zgleda. 1.4 Dalmatinov izbor enobesednih glagolskih ustreznic včasih poteka v smeri večje pomenske natančnosti, spet drugič pa je z njim dosežena hotena pomenska ohlapnost, čeprav bi se z besedjem, ki ga je poznal, lahko bolj približal prevodnemu zgledu. Dalmatinov prevod individualizirajo tudi vse svobodnejše zamenjave, ki med prevajanim izrazom in slovenskim nadomestilom ustvarjajo različne vrste pomenskih in stilnih razmerij, kakršna so pri prevajanju biblijskega besedila še dopustna. Z glagoloma izraženi dejanji sta lahko v medsebojnem razmerju vzroka in posledice, potekajočega procesa in (doseženega) rezultata, dejanja in stanja, splošnega in osebnega. Včasih nosi Dalmatinov izbor pečat večje ekspresivnosti v primerjavi z nevtralnejšim Lutrovim izrazom ali obratno. Vključitev pomensko komplementarnega para nemški iztočnici pogosto povzroča spremembe v vezavi. Npr.: (1) Luter: NVsehe Pharao nach einem /.../ verstendigen vnd weisen Man (LB 1545 (1974): 103); Dalmatin: Satu Ji vshe Pharao, po fvoji saftopnofti dobodi eniga modriga Mosha (DB 1584: I,27a); (2) Luter: vnd sahe /.../ sieben schöne fette Küe /.../ giengen an der weide im grase (LB 1545 (1974): 102); Dalmatin: Jim vidil/.../fedem lepih debelih Krau, inu one fio fiepafile na travi (DB 1584: I,26b); (3) Luter: Vnd Gott sahe an alles was er gemacht hatte (LB 1545 (1974): 26); Dalmatin: Inu Bug je vidil vfe, kar je on bil fturil (DB 1584: I,2a); (4) Luter: Wer von Jerobeam stirbt in der Stad/den sollen die Hundfressen (LB 1545 (1974): 659); Dalmatin: Kateri od Ierobeama v'Mefti vmerje, tiga imajo Pfy finefiti (DB 1584: I,194a); (5) Luter: So wird mir mein gerechtigkeit zeugen heute oder morgen / wenn es kompt /das ich meinen Lohn von dir nemen sol (LB 1545 (1974): 79); Dalmatin: Taku bo moja praviza prizhovala danas ali jutri, kadar bodi, de imam moj lon od tebe prejeti (DB 1584: I,20a). Med drobnejše prevodne odmike od Lutrovega zgleda sodijo tudi sobesedilna dopolnila, ki precizirajo pomen glagola, npr. prislovno ali kako drugače besednovrstno osamo- 115 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja svojene pomenske sestavine, ki so pri Lutru sestavni del semantike uporabljenega glagola (prim. 1. zgled). Občasno je Dalmatinov izbor pomensko ne docela enakovrednega glagola osmišljen z ustvarjanjem večje sobesedilne povezanosti oz. usklajenosti (2. zgled). Zgleda: (1) Luter: Vnd der König fragt das Weib / vndsie erzelet es jm (LB 1545 (1974): 698); Dalmatin: Inu Krajl je vpraJhal to Sheno, inu ona je njemu po redi povedala (DB 1584: I,207b); (2) Luter: Der König sprach zu jr / Was ist dir? Sie sprach (LB 1545 (1974): 594); Dalmatin: Krajl je k'njej rekal: Kaj je tebi? Ona je odgovorila (DB 1584: I,175a). 2 Prav glede prevodne naslonjenosti na Lutra zahtevajo posebno presojo vsi tisti glagoli iz Dalmatinove Biblije, pri katerih je kljub glasovni in oblikoslovni prilagojenosti razvidno tuje poreklo, ter glagolski kalki, ki so besedotvorno posneti po tujem modelu, hkrati pa prevzemajo na tujo besedotvorno zgradbo vezan pomen. Skupaj predstavljajo precejšen del glagolske leksike v Dalmatinovi Bibliji. Med pribl. 240 nesestavljenimi izsamostalniškimi glagoli je kar 80 takih, ki imajo nemški samostalnik v podstavi: ajfrati, antvertati, buhrati, erbati, erpergovati, flikati, gruntati, štupati, tadlati.l9S Med predponami, ki so ugotovljive pri sestavljenih glagolih v Dalmatinovi Bibliji, so zastopane tudi nemške an-, fer-199 ter v glasovno obrušeni obliki ge-. Prva se ločljivo sestavlja z domačima glagoloma: anvzeti se in anjemati se. Druga in tretja nastopata le v sestavi s tujimi glagoli, npr. ferahtati, ferajhati, feratati - feratovati, fercerati, ferdamati; gmerati, gratati. Kot besedotvorno sredstvo se nista individualizirali. Med glagolske kalke spadajo enobesedni izrazi (npr. dopasti, dopernesti, podstopiti se, potegniti itd.) ter dvočlenski glagoli tipa gori vzeti 'sprejeti'.200 2.1 Že sama oblikovna raznolikost, še bolj pa pogostnost rabe usmerjata k sklepu, da je tako prevzete glagole kot glagolske kalke treba presojati izven razmerja Dalmatin - Luter, saj so posledica dolgotrajnega soobstajanja slovenskega in nemškega jezika na istem teritoriju.201 Primerjanje Dalmatinove Biblije z Lutrovim prevodnim zgledom ugotovljeno dejstvo dodatno potrjuje. Primerov besedilnega ujemanja je razmeroma malo, kar kaže, da je Dalmatin prevzete glagole in kalke uporabljal kot primerne, funkcionalno preizkušene ustreznice. Da pa se je tujega porekla pri večini od njih vendarle dobro zavedal, kažejo številna tekmovalna razmerja, ki jih oblikujejo prevzeti glagoli oziroma glagolski kalki ter domače sopomenke. Marsikatero od teh razmerij že v Dalmatinovi Bibliji izpričuje 198 Navedene številke so bile (tako kot tudi druge, ki se nanašajo na celotni Dalmatinov biblijski prevod) ugotovljene na osnovi abecedno urejene kartoteke, ki je nastala s popolnim izpisom Dalmatinove Biblije. 199 Na izrazito obsežnost besednih družin, razvitih ob prevzetih glagolih, sestavljenih s predpono fer-, v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja ob drugem npr. posebej opozarja A. Legan Ravnikar 2012: 135. 200 O tvorbenih tipih, pomenskosti in razširjenosti glagolskih kalkov v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja prim. Merše 2003, tudi 2009: 129-146. 201 Prim. Orožen 1983: 153-175. 116 Prevodna skladnost in različnost glagolov v Dalmatinovem in Lutrovem biblijskem prevodu prevešenost v korist domače vzporednice: npr. pri parih cirati - snažiti, trovrati - žalovati, regirati - ravnati ter doli jemati - obnemoči, čez ostati - ostati in prebiti itd.202 Take tendence zamenjav kažejo, da so bili tuji izrazi in kalki kljub pogosti rabi priložnostno že presežene tvorbe. Hkrati pa je res, da je prevodna naslonjenost na Lutra dodatno utrdila rabo marsikatere prevzete besede ter leksikalnega ali skladenjskega kalka in na ta način vsem tovrstnim izrazom oz. tvorjenkam daljšala življenje. Med posledice neposredne prevodne odvisnosti od Lutrove Biblije je treba šteti še nekatere priložnostno tvorjene kalke ter redko rabljene tujke. Npr.: (1) Luter: Also wurden die kinder Jsrael gedemütiget zu der zeit/Aber die kinder Juda wurden getrost / denn sie verliessen sich auff den HERRN jrer veter Gott (LB 1545 (1974): 811); Dalmatin: Taku fo bily Israeljki otrociponishani taifti zhas: AmpakIudovi otroci ferzhni fturjeni: Sakaj ony fo fe sapuftili na GOSPVDA (DB 1584: I,240a); (2) Luter: Also auch ein jglicher vnter euch / der nicht absaget allem das er hat / kan nicht mein Jünger sein (LB 1545 (1974): 2111); Dalmatin: Raunu taku tudi vfaki mej vami, kateri neodpovej, vfimu timu, kar ima, ta nemore moj Ioger biti (DB 1584: III,40b). Trden dokaz za naslonitev na Lutrov prevodni zgled ponuja besedilno skladno pojavljanje tujih izrazov, ki so šele z Lutrovo rabo postali znani na širšem nemškem jezikovnem področju.203 Npr. Luter: GLeich wie der schöne Tüncht /an der schlechten Wand (LB 1545 (1974): 1782) - Dalmatin: Raunu kakdr lepu tunihanje na shleht ftejni (DB 1584: II,162a). Primeri, kjer se predponska in prislovna sestavina glagolskega kalka pomensko prekrivata, so rezultat križanja dveh postopkov: kalkiranja, ki lahko je ali pa ni oprto na Lutrov prevodni zgled, ter zavestne, premišljene izrabe besedotvornih sredstev.204 Npr.: (1) Luter: da kam ein fewriger Wagen mit fewrigen Rossen / vnd scheideten die beide von einander (LB 1545 (1974): 584-585); Dalmatin: tedaj fo prijhla ena ognjena kulla s'ognjenimi Kujni, inu fo ta dva naresan reslozhila (DB 1584: I,203a); (2) Luter: vnd vmbringeten das Heerlager der Heiligen (LB 1545 (1974): 2508); Dalmatin: fo okuli oblegli tu Kampifzhe teh Svetnikou (DB 1584: III,150a). 2.2 Precejšna prevodna skladnost je značilna tudi za Dalmatinovo rabo glagolov, ki so že v 16. stoletju imeli mednarodni značaj: npr. absolvirati, *dispensirati (izpričan je le glagolnik dispensiranje), reformirati. Njihovemu vključevanju se je Dalmatin rad tudi izognil, če je imel na voljo domačo sopomenko ali če mu je uspel ustrezen opis. Npr.: 202 O tem prim. Merše 1986a: 375-388. 203 Prim. A. Bach 1970: 262. Več o Lutrovem jeziku v Sonderegger 1984: 129-185, Wolf 1984: 1323-1341, H. Bach 1984: 1440-1447. 204 Isti tip dvočlenskih kalkiranih poimenovanj v Trubarjevi Cerkovni ordnungi odkriva tudi A. Vi-dovič Muha 1984: 253-255. 117 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (1) Luter: Absoluire mich vndsprich mich los (LB 1545 (1974): 1009); Dalmatin: Reci meni odpuftik moih grehou (DB 1584: I,292b); (2) Luter: WEnn sie aber zu euch sagen / Jr müsset die Warsager vnd Zeichendeuter fragen / die da schwetzen vnd disputiren - [opomba] (Disputiren) Die da klug sein wollen / vnd mit vernunfft die Schrifft meistern (LB 1545 (1974): 1185); Dalmatin: Kadar onypak k'vamporekö: vy morate *Bogouce, inu *Vgajna-uce vprajhati, kateri bajajo, inu fhepazheo (DB 1584: II,4b). 3 Med najbolj preizkušena sredstva za prevodno oddaljevanje od Lutra sodi izbor obvestilno izenačenega glagola namesto večbesednega opisa, ali obratno.205 Postopek je tipičen, čeprav številni primeri usklajene rabe ene ali druge možnosti zmanjšujejo njegovo izrazitost. Kadar izbor alternativne možnosti ni izrazito stilistično pogojen in kadar vključitev nadomestne izrazne možnosti ne kvari ritmičnega učinka in ne ruši simetrije v stavku oz. povedi, je različici treba obravnavati kot nevtralni, netekmovalni in celo medsebojno razbremenilni. Dalmatin je pri opisu vztrajal, če ni imel na voljo dovolj poznane in z rabo utrjene glagolske ustreznice. Npr.: (1) Luter: VND da Jehu gen Jesreel kam / vnd Jsebel das erfur / schmincket sie jr angesicht (LB 1545 (1974): 702); Dalmatin: INu kadar je Iehu v'Iesreel bil prijhal, inu Isebel tu bila svejdila, je ona fvoj obras lepu naredila (DB 1584: I,208b); (2) Luter: Da füreten sie jn fur die Stat hin aus / vnd steinigeten jn (LB 1545 (1974): 677); Dalmatin: Natu fo ony njega vunkajpredMeftupelali, inu fo ga s'kamenjom pofsypali (DB 1584: I,200a); (3) Luter: Denn im zorn des HERRN Zebaoth ist das Land verfinstert (LB 1545 (1974): 1187); Dalmatin: Sakaj v'ferdu tiga GOSPVDA Zebaoth je ta Deshela temna poftala (DB 1584: II,4b); (4) Luter: Befreundet euch mit vns (LB 1545 (1974): 88); Dalmatin: Sturite shlahto s'nami (DB 1584: I,22b). 3.1 Z opisi je Dalmatin večkrat zapolnjeval sistemsko prazna mesta v strukturi besedišča Biblije, če ne celo v struktruri slovenskega besednega zaklada nasploh. V Dalmatinovi Bibliji se npr. pojavljata prehodna glagola ozdraviti in ozdravljati koga, enkrat pa je uporabljen tudi glagol ozdraviti se. Sistemsko praznino, ki jo ustvarja odsotnost neprehodnega glagola ozdraveti, zapolnjuje zveza postati zdrav. Mestoma je izmenična raba glagola in opisa osmišljena z vidsko polariziranostjo, kar pomeni, da opis nadomešča manjkajoči člen vidskega nasprotja. Npr.: 205 O izmenjavi tvorjenk in sopomenskih opisov v Trubarjevih prevodih Nove zaveze prim. v razdelku 4 prvega poglavja (prim. tudi Merše 1986a: 385-386, 1989a: zlasti 191 in 195, 1989b: zlasti 153-158, 1990: 172-173 in drugje). 118 Prevodna skladnost in različnost glagolov v Dalmatinovem in Lutrovem biblijskem prevodu (1) Luter: silber ist verrostet (LB 1545 (1974): 2461); Dalmatin:/rebru je erjavupoftallu (DB 1584: III,134b); (2) Luter: Denn gleich wie das eisen jmer wider rostet / Also lesset er auch seine tücke nicht (LB 1545 (1974): 1769); Dalmatin: Sakaj raunu kakdr shelesu v/elej fe/pet erjavi, taku on tudi/voje faljh mijli nepu/ty (DB 1584: II,158a). Opisi so funkcionalno izrabljeni tudi tedaj, kadar prispevajo k večji pomenski jasnosti, npr. če z domačimi leksikalnimi sredstvi izražajo na kontekst vezano pomensko vrednost Lutrovega glagola. Npr. Luter: Dazu hab ich auch allhie nichts gethan / das sie mich eingesetzt haben (LB 1545 (1974): 100) - Dalmatin: nefim letukaj ni/hter/turil, de fo me v'jezho poffadili (DB 1584: I,26b). 3.1.1 Kadarje Dalmatin lahko izbiral med obema možnostima, se je raje odločal za glagol, ki mu je že po načelu ekonomičnosti pripadalo prvo mesto. Tudi za veliko večino glagolov, ki v Dalmatinovi Bibliji nadomeščajo opise iz Lutrovega prevodnega zgleda, je značilna premišljena pomenska izraba predpon. Tovrstne substitucije hkrati jasno kažejo, kateri besedotvorni vzorci so bili pri Dalmatinu posebej tvorni. Kadar se opis izenačuje s skladenjsko podstavo tvorjenke, lahko tudi v smeri Luter ^ Dalmatin deluje besedotvorno vzpodbujevalno. Npr.: (1) Luter: MEHRET EUCH VND FÜLLET DIE ERDEN / vnd macht sie euch vnterthan (LB 1545 (1974): 26); Dalmatin: mnoshite/e, inu napolnite Semlo, inu jo febipodversite (DB 1584: I,lb); (2) Luter: Da nu seine Brüder sahen / das jn jr Vater lieber hatte denn alle seine Brüder / waren sie jm feind (LB 1545 (1974): 93); Dalmatin: Kadar /o pag njegovi Bratje vidili, de je nyh Ozha vezh njega lubil, kakdr v/e njegove brate, fo ga fovrashili (DB 1584: I,24a); (3) Luter: Da machet Marcus Popilius mit einem Stabe /.../einen Kreis im Sande (LB 1545 (1974): 1514); Dalmatin: Tedaj je Marcus Popilius s'eno palizo /.../okuli njega v'pej//ek per Morji /.../sakroshil (DB 1584: II,88a). 3.1.2 Če opis pri Lutru in tvorjenka pri Dalmatinu ali obratno nista v besedotvorno opravičljivem razmerju, oziroma kadar se opis ne izenačuje s skladenjsko podstavo glagola, je izbor pomensko enakovrednega nadomestila toliko bolj ustvarjalno dejanje, saj ne more povsem gladko delovati avtomatizem, ki je bil sicer dobro utečen v slovenskem jeziku in v Dalmatinovi besedotvorni zavesti. Npr.: (1) Luter: ALS er nu eine zeitlang da war / sahe Abimelech der Philister König durchs fenster / vnd ward gewar /.../ (LB 1545 (1974): 69); Dalmatin: KAdar je onpak en zhas tamkaj bil, je Abimeleh, Phili/ter/ki Krajl, /kus oknu gledal, inu je sagledal /.../ (DB 1584: I,16b); (2) Luter: Vnd er wards nicht gewar / da sie sich leget (LB 1545 (1974): 56); Dalmatin: inu on nejzhutil, kadaj je ona k'njemu legla (DB 1584: I,12b). 119 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 3.1.3 Kadar glagolske besedne zveze nastopajo kot regularno sistemsko nadomestilo, bodisi kot edino možno ali pa kot prevladujoče sredstvo, je z njimi opozorjeno na razlike med nemškim in slovenskim jezikom. Te razlike so v zmanjšani produktivnosti ali celo v odsotnosti nekaterih besedotvornih modelov, ki so v nemščini izrazito produktivni. Opis je prevladujoče nadomestilo za številne glagolske zloženke iz Lutrove Biblije. Npr.: (1) Luter: Als sie nu sahe / das sie schwanger war / achtet sie jr Frawen geringe gegen sich (LB 1545 (1974): 48); Dalmatin: Kadar je pak ona vidila, de je bila pozhela, je fvojo Gofpo sa fhpot imela, pred fvojma ozhima (DB 1584: I,9b); (2) Luter: Vnd was können wir vns rechtfertigen (LB 1545 (1974): 110); Dalmatin: Inu s'zhim fe hozhmo mypravizhni fturiti (DB 1584: I,29b); (3) Luter: VND DER HERR SUCHT HEIM SARA (LB 1545 (1974): 57); Dalmatin: INu GOSPVD je obyfkalSaro (DB 1584: I,13a). 3.1.4 Dalmatin pogosto izrablja opis kot funkcionalno nadomestilo za samostalnike, predvsem za samostalniške zloženke. Tovrstne prevodne korekture navadno ustvarjajo vtis, da je Dalmatinov način izražanja bolj glagolski, Lutrov pa samostalniški. Npr.: (1) Luter: Es rotten sich die Hinckende wider mich (LB 1545 (1974): 994); Dalmatin: Super mene fe vkup sbirajo, ty, kir hramajo (DB 1584: I,288a); (2) Luter: EIN PROPHET ODER TREWMER (LB 1545 (1974): 361); Dalmatin: en Prerok, ali edan, katerimu fe fajnefajnajo (DB 1584: I,107b); (3) Luter: KINDER DER TAGwelerin (LB 1545 (1974): 1254); Dalmatin: otroci, te, kir v'dneh sbira (DB 1584: II,23a); (4) Luter: gieng er hinaus zu der Wasserquell (LB 1545 (1974): 685); Dalmatin: je vunkaj fhäl, kir ta voda isvira (DB 1584: I,203a). 4 Primerjava odkriva veliko razlik med obema biblijskima prevodoma na mestih, kjer je Luter uporabljal različne stalne zveze in frazeme. Dalmatinova prevajalska praksa krmari med obema skrajnima možnostima. Sega od skladne, skorajda prezrcaljene rabe stalnih besednih zvez do docela individualnih rešitev. Most med obema skrajnostima predstavljajo strukturno prevzete, leksikalno pa prilagojene stalne besedne zveze oz. formule. Pri prevajanju frazemov je Dalmatinova tesna vezanost na Lutrov prevodni zgled še posebej očitna.206 Npr.: (1) Luter: Jm siebenden jar aber sandte hin Joiada / vnd nam die Obersten vber hundert /.../ nam einen Eid von jnen (LB 1545 (1974): 706); Dalmatin: VSedmim lejti pak je poflal Iojada tjakaj, inu je vsel te Vijhe zhes ftu /.../je odnyh vsel enoperfego (DB 1584: I,210a); (2) Luter: seine Söne /.../beugeten das Recht (LB 1545 (1974): 518); Dalmatin: njegova Synuva /.../fta Praudoperpogibala (DB 1584: I,153b); (3) Luter: Er wird von sinnen komen (LB 1545 (1974): 2035); Dalmatin: On od umapojde (DB 1584: III,20b); 206 O vplivih Lutrovega prevodnega zgleda, ki se zlasti v okviru frazemov kažejo pri glagolski ve-zljivosti, prim. Merše 1986b: zlasti 93-94. Prevodna skladnost in različnost glagolov v Dalmatinovem in Lutrovem biblijskem prevodu (4) Luter: Es entfalle keinem Menschen das hertz (LB 1545 (1974): 539); Dalmatin: Obenimu zhloveku ferce nevpadi (DB 1584: I,159a); (5) Luter: WEIL ER EIN GÖTTLICH LEBEN FÜRET / NAM JN GOTT HIN WEG (LB 1545 (1974): 33); Dalmatin: ker je on en Bogabojezh leben pelal, ga je Bug prozh vsel (DB 1584: I,4b). 4.1 Frazeme, ki so stalni biblijski inventar, je Dalmatin večinoma nespremenjene vključeval v svoj prevod. Med njimi je tipološko mogoče osamosvojiti primere, kjer so v prenesenem pomenu rabljene zveze glagolov premikanja in samostalnikov, ki največkrat označujejo dele telesa.207 Redki primeri razgrajevanja tovrstnih frazemov so dokaz, da se je Dalmatin zavedal njihove stilne vloge, saj izrazito upočasnjujejo pripoved in ji dajejo slovesen značaj. Npr.: iztegniti roko zoper koga, vzdigniti roko čez deželo,pustiti roko čez koga, nagniti ušesa, vzdigniti štimo itd. 4.2 Manj togega vztrajanja pri Lutrovem zgledu izpričujejo tiste stalne besedne zveze, ki ohranjajo strukturno enakost. Da bi jih Dalmatin predstavno približal domačemu okolju, jih je modificiral s posameznimi zamenjavami in manjšimi sobesedilnimi dopolnili. Npr.: (1) Luter: ABer der König von Sodom vnd Gomorra wurden daselbs in die Flucht geschlagen vndnidergelegt (LB 1545 (1974): 46); Dalmatin: Sodomjki inu Gomorjki Krajlpak fta fe vbeg puftila, inu jta bila ondukajpobiena (DB 1584: I,8b); (2) Luter: die söne Jacob /.../ wurden seer zornig /das er ein narrheit an Jsrael begangen (LB 1545 (1974): 88); Dalmatin: Iacobovi jynuvi /.../ jo je jilnu rejserdili, de je on eno framotno rezh v'Israeli bil fturil (DB 1584: I,24b (prav: 22b)). 4.3 Največ prevodne individualnosti, ubesedovalne spretnosti ter zavestne, funkcionalne izrabe domačih besedotvornih sredstev izkazujejo tisti primeri, kjer je Dalmatin predstavno tujim frazemom poiskal ustrezna nadomestila. Ta predstavljajo bodisi pred-ponski glagoli ali pa domači, praktično preizkušeni in v tradiciji zakoreninjeni frazemi. Pri tovrstnih substitucijah je bil v prvi vrsti upoštevan kriterij predstavne približanosti in živosti frazemov. Zahteva po pomenski enakovrednosti se je nekoliko pomaknila v ozadje. Večina zamenjav, ki se kažejo kot premik od pomenskega obrobja tujega glagola k pomenskemu jedru domačega, lahko pa tudi kot premik s pomenskega obrobja nemškega glagola na pomensko obrobje slovenskega, je rezultat nadomeščanja tujega, predstavno odmaknjenega z domačim, predstavno jasnejšim in izrazno obvladanim. Npr.: 207 O procesu frazeologizacije v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja prim. F. Novak 2004: 180-203, znotraj le-te pa tudi o frazeologizaciji pri pomenskih skupinah o delih človeškega telesa (Novak 2004: 184-187). Frazemske rabe samostalnikov glava in noga v Dalmatinovi Bibliji so obravnavane tudi v Narat 2007: zlasti na straneh 288-290 in 292-293, stalne besedne zveze s sestavino roka, odkrite v Trubarjevi Cerkovni ordningi, pa omenja E. Kržišnik Kolšek 1986: 440. F. Premk (1992: 191) pri obravnavi Trubarjevega Psaltra (1566) posebej opozarja na simboličnost poimenovanj delov telesa. 121 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (1) Luter: Es wird die zeit bald komen / das mein Vater leide tragen mus (LB 1545 (1974): 73); Dalmatin: Skoraj pride ta zhas, de bo moj Ozha moral tiga shalofien biti (DB 1584: I,18a); (2) Luter: So wil ich mein lebenlang die schuld tragen (LB 1545 (1974): 111); Dalmatin: taku jeft hozhem vfe moje shive dny na njemu dolshan biti (DB 1584: I,29b); (3) Luter: Weil der Gottlose vbermut treibet / mus der Elende leiden (LB 1545 (1974): 974); Dalmatin: Dokler Nevernik fe offertuje, morajo reuni terpeti (DB 1584: I,282a); (4) Luter: Wir sind her ein gefurt /.../das ers auffvns bringe / vndfelle ein Vrteil vber vns (LB 1545 (1974): 108); Dalmatin: My fmo leffem noterpelani /.../de on tu na nas doperneffe, inu nas obfodi (DB 1584: I,29a); (5) Luter: der Amptman vber Gefengnis / nam sich keines dings an (LB 1545 (1974): 99); Dalmatin: ta vifhi zhes Iezho nej sa obeno rézh fkerbil (DB 1584: I,26a); (6) Luter: es sind Leute die mit vieh vmbgehen (LB 1545 (1974): 115); Dalmatin: ony fo Ludje, kateri Shivino redé (DB 1584: I,31a); (7) Luter: wo er sich hin wand/ da vbet er die straffe (LB 1545 (1974): 532); Dalmatin: kamer fe je obernil, tu je premagal (DB 1584: I,157a). Jurij Dalmatin, BIBLIA, 1584 - stran iz knjige 122 Prevodna skladnost in različnost glagolov v Dalmatinovem in Lutrovem biblijskem prevodu Martin Luther, Biblia, 1545 - stran iz knjige 5 Primeri izrazite prevodne naslonjenosti na Lutrovo predlogo kažejo, da je Dalmatinu prav prevajanje mest, ki predstavljajo pomensko obrobje glagola, povzročalo največ ubesedovalnih težav, v veliki meri tudi zato, ker slovenski jezik do tega časa še ni razvil vseh potrebnih specialnih leksemov za izražanje abstraktnejše vsebine. Prav iz izraznih zadreg je Dalmatin marsikateri glagol na osnovi Lutrovega zgleda besedotvorno prezrcalil in marsikateri frazem strukturno posnel, oboje pa pomensko nespremenjeno vključil v svoj prevod. Tako je z Lutrovim posredništvom prišlo v slovenski biblijski prevod precej novih glagolov in še več novih pomenov oziroma pomenskih odtenkov: npr. kapati 'pridi-govati' za treuffeln; napolniti komu roke 'obdariti koga' za hende füllen; ostatiprez groba 'ne umreti' za bleiben on Grab; zajemati vodo 'jokati' za schepffen wasser itd. Tovrstno pomensko razširjanje glagolov nedvomno pomeni izrazno obogatitev mladega slovenskega knjižnega jezika, zato je prevodno prekrivanje mogoče ocenjevati kot kvaliteto, posebno še, ker so vzorci iz Lutrove Biblije pri Dalmatinu delovali tudi besedotvorno vzpodbudno. 5.1 Nekateri od glagolov, ki so se uporabljali v tesni navezanosti na biblijsko vsebino, so predvsem v določenih zvezah že v nemškem jezikovnem okolju delovali predstavno tuje, zato jih je Luter pogosto pojasnjeval v opombah na robu besedila. Po njegovem zgledu se je opomb kot sredstva za pomensko približevanje predstavno odmaknjenih in z dotedanjo rabo neutrjenih glagolov in glagolskih besednih zvez posluževal tudi Dalmatin. Razlagalne opombe so v Dalmatinovi Bibliji praviloma na robu, redkeje med besedilom, ©oft IX h Imel vnD £r&cn. Eto&öiefr&eaw ■ Vt0 Im,' iw&ca »wir fimfrrr anff b« titff«,1 Dnb t« tBaJt t i (Sflfi ©icfca fifctrf lxr iui(f brm IPflflčr, tov*.**« J "l 7 H ®6ti fpMdj »trAtb I V Irtdic.lVb m lttalFrm. £>a nwd)ff (&oni>ii J'iffi / ftö Jijif. frfKitifl Ms nticr twt ,V(|foi i'oii ttm iwiflcp rti o tw Jtylat,1 PniJ JjllBCJ. « . Pnfe nflm« rwtf«i i1 t£i$fi vifc Ott ßfflftuig tw Ipafftt iKUrl« *r l ttlw. X>nb faflebit i£rt*uli|fpchrti «Sa» WlbRtWit. fcsW . ' f»di t>ffrfiftti'rjit> ftiicNtarfA^divuc tM hu jflltJjcr ridd> ßnfn •«t.fnidjt Im XTiim- Iminictvifi h—i.inirji po ftfbis, rtuff l&Otnt ttoPcn iwuwi rilfrVW> Wilftoc bw mßfldjm, tffcüB tofaimi.'flti ¡g- IWwiiiKft/inwrtrt, wni> .fnftfcftmaif k)ffijRn oflfli tnal twy frd>1r(* bft fifitoimriii; fii ^ancl» äufriEvCKTT.1 f ft& es * ffcftMd» aUo.1?nt> Wötf irmdKf MKY pr-Mfit ii*4ncr,riuctwj. «^n* - J t-10 remdt,'«(Sti trtnot: TJrtt«üPch 6ttmm. w*"tr' l^&i&iirrev f« floty* Jr'itft bei» Aimfii/iWiS fitßMM fluffftw lErtscpub t»ai Zaa Hrt) bstliadii nwHTöi; Pfit> fäipPWirn ii«t>i wij .J-urlierrait, Pntj iltl, üfetr T-iPi Ms es pur nvr,Ev. miri? vai3,Ji<&C«f>Md> ¡Entmcii (I^&ÄjtPqflff mit H-L-hiTiSmtitbld-tUiS.-Sr 'j * ß(n ihi£Ttn rpiib m;r ißoMHif' rji ,mfr ii;tt?«ia ifwtifdni ifinj|Fr rTrtif^br pi>& rilltWry J>ct &,ti I tix mto nt k; FMC i^m Wtyfk nrrfiirnjiT rm jr^kba w,idrfflti guf UMt. V(it>lik>« ItrjoKl f« vtie fi»tudti ^nt tmvt>rl>.ir rjiö ruhrrtaivt? fif&irr.lJlct-tMi3 aWtt jm illfttv Viii>T?Ä3 lfwiicnri n«h, ?>J iHfinüt /tttw Jrt ' iVh öim'dnuWflj Chu? flllff öirXwil1 «in ipfirfw »Mdi f^^ jft^ 240 in <ž> ter in , ki z dvočrkjem sh ter z znakom 5 ni bila dosežena, zatem uvedbo naglasnih znamenj ter označevanje mehčanega l-ja in n-ja. 0 x a ra m a t i t 111 Slofrifdjcn ©pracfjE i ■ Ärda, fiírrten UntSrtlMrlnart, La ti a tip SUilfdm Atflff, IUI Jernej Kopitar, Grammatik der Slavifchen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark, 1808 - naslovnica 238 Jernej Kopitar, Grammatik der Slavifchen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark. Laibach, bey Wilhelm Heinrich Korn, z dvema letnicama: 1808 na naslovnici in 1809 na koncu dela. 239 »Kyrill's Arbeit ließ nichts, die des Truber hingegen noch viel zu wünschen übrig« (Kopitar 1808/1809: 1). 240 Znaka < > sta uporabljena za označevanje glasov. 147 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.2 Izboljšani pisni sistem je Kopitar odkril v Postilli iz leta 1578. Osnovni izboljšavi, to je pisno ločevanje in , ne pa tudi <š> in <ž>, ter označevanje mehčanja, je po njegovem mnenju vpeljal Dalmatin kot najverjetnejši prevajalec besedila. Izvod, ki je bil brez predgovora in brez omembe avtorja, je Kopitar našel v Zoisovi knjižnici. Razmišljanje o Dalmatinu kot o možnem prevajalcu je kasneje opustil, saj je še pred izidom slovnice v dunajski dvorni biblioteki zasledil tudi Kreljevo Postillo slovensko iz leta 1567.241 Ob njej je spoznal, da se je pisno oddaljil od Trubarja že Krelj ter da je postilo iz leta 1578 najverjetneje prevedel eden izmed pri Krelju omenjenih »saftopnih bratov«. Obe spoznanji navaja v dodatku k slovnici (Kopitar 1808/1809: 424). 1.3 Odkloni od Trubarjevega sistema so v Kreljevi postili večji kot v postili iz leta 1578. Nekatere od njih Kopitar v primerjavi s prvotno najdeno postilo (Kopitar 1808/1809: 424-427) ocenjuje kot prednost (npr. znakovno razlikovanje in , <š> in <ž>, in , jata in navadnega e-ja, zatem naglasna znamenja ter z opuščajem ločen zapis enozložnih predlogov), druge pa kot slabost (npr. uvedbo znakov c in ch za glasova in , pa tudi večvrstno in nedosledno označevanje mehčanja). Primerjalno s Trubarjem izpostavlja še pravilno rabo zaimkov (Kopitar 1808/1809: 426): povete mu namesto po-vete niemu, ter redkejše člensko nemčevanje. 1.4 Obstoj dveh pisnih sistemov v knjižnem jeziku 16. stoletja je po Kopitarjevem mnenju mogoče razlagati tudi kot posledico različnosti osnovnih ustvarjalnih nagibov Trubarja in prevajalca postile iz leta 1578. Trubarjeva jezikovna praksa je v veliki meri podrejena zahtevam nauka, t. i. Dalmatinova, to je Juričičeva, in pred njim tudi Kreljeva, pa upoštevanju zakonitosti jezika in misli na njegove uporabnike (Kopitar 1808/1809: XXXVI).242 2 V skladu z lastnim pojmovanjem knjižnega jezika, prepoznavnim iz vzporednih opomb, Kopitar sprva ob postili iz leta 1578, kasneje pa tudi ob Kreljevi, kot odliko omenja pokrajinsko širši izbor besedja, kar je posredna kritika Trubarjeve »preveč lokalne in iz osebnih razlogov preveč ponemčene govorice«.243 Za knjižni jezik po Kopitarjevem mnenju nikakor ni nujno, da bi se opiral na mestni govor, saj so meščani v slovanskih deželah večinoma bili tujci (Kopitar 1808/1809: XXXVII).244 Z naklonjenostjo sprejema tudi v obeh postilah dokaj dosledno izpeljano nadomeščanje Trubarjevih nevter na -u z nevtri na -o, znanimi ne samo na Gorenjskem ampak tudi pri drugih Slovanih (Kopitar 1808/1809: XXXVI). 241 Na zmoten Kopitarjev pripis avtorstva Postille 1578 Dalmatinu in na kasnejši popravek mnenja je opozoril že Toporišič z omembo, da ga /Krelja/ »v uvodu /.../ zamenjuje z Dalmatinom, v Pripisu pa sam vidi, da gre za Krelja« (Toporišič 1980: 9). Toporišič Juričičev prevod postile označuje kot »Krelj-Juričič 1578« (Toporišič 1980: 8). 242 »Truber fchrieb »zur Beförderung reiner Lehr,« Dalmatin aber auch »zur Aufnehmung der Sprachen felbft«« (Kopitar 1808/1809: XXXVI). Spoznanje je povzeto po Schnurrerju, ki je omenjen na koncu strani XXXVI. 243 Prevod mesta v slovnici: »zu örtlicher, und aus individuellen Urfachen germanifirender, Diction« (Kopitar 1808/1809: XXXVI). 244 O Kopitarjevem pojmovanju knjižnojezikovnega modela slovenskega jezika oz. o njegovem izrekanju za »ljudsko osnovo« slovenskega knjižnega jezika prim. M. Orožen (1982: 187-200; 1991: 8-13) in Toporišič (1982a: 82-84). 148 Kopitarjev knjižnojezikovni vzor in Postilla 1578 Jurij Juričič, POSTILLA, 1578 - naslovnica Z vključevanjem oblik in besed iz sosednjega južnoslovanskega narečja, ki ga prav tako opaža v obeh postilah, se Kopitar nasprotno ne strinja. Tako imenovano "dalma-tiziranje" opredeljuje kot slabost, ki pa je manjša kot Trubarjevo nemčevanje (Kopitar 1808/1809: 28).245 Pojav je tako vsebinsko kot razsežnostno dokaj ohlapno predstavljen. Ob postili iz leta 1578 se Kopitar zadovoljuje le z njegovo omembo, čeprav je iz hrvaških dialektov prevzetih več oblik kot v Kreljevem prevodu. Kot pogrešek pa opredeljuje Kreljevo uvedbo novodalmatinskih oblik, ki naj bi po njegovem bile: edan, farjhen, karfzhenik, liubesan, konaz,par ter fam (Kopitar 1808/1809: 426-427). Z vsemi navedenimi zgledi se ni mogoče strinjati, saj gre večinoma za ustaljen način zapisovanja polgla-snika in samoglasniškega r-ja, ne samo pri Krelju, tudi pri Trubarju in drugih piscih (npr. garmouie, lubefan, konaz itd.). 2.1 Na večjo gostoto glasovnih in oblikovnih hrvatizmov v Juričičevi postili v primerjavi s Kreljem je opozoril že Oblak. Ustvarjajo jo oblike kot bumo, budete/bute, ho-zhu, gliedati, pokleknuti, letaiuzh, dobru voliu, ruka, zhaln, Suetoga itd. (Oblak 1894: 210-211). Rigler je med oblike, ki dokazujejo glasovne značilnosti hrvaškega porekla v Kreljevem jeziku, uvrstil sabludili, RABVTNO, mnogoga, Evangelfkomu, ftabom, pogojno pa še ja, Cefaru, Paftirom in druge (Rigler 1968: 140). V Juričičevem jeziku je odkril večje število čakavskih oblik: Odriue, fmie, grihuu, Vsrizhi (Rigler 1968: 113). Mešanje slovenskih in hrvaških glasovnih, morfoloških in sintaktičnih pojavov v JPo 1578 je omenila tudi M. Orožen (npr. Bomo - budemo, hozho - hozhu, rezh - rizh) (Orožen 1977: 245 »Dalmatin germanifirt zwar auch hie und da noch ohne Noth, aber doch ohne Vergleich weniger, als Truber: auch lein Dalmatifiren ilt ein viel kleineres Uebel, als Truber's Germanifiren« (Kopitar 1808/1809: 28). 149 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 125). Tipološki seznam hrvatizmov, ugotovljenih v JPo 1578, bi bilo mogoče z novimi primerjavami še razširiti, predvsem pa ga dopolniti z besednimi izposojenkami, kakršni sta npr. ričinpoglavica. Npr.: (1) Trubar: leta beffeda ie bila nim skrouna (TT 1557: 228); Juričič: lete rizhi fo nym skroune bile (JPo 1578: I,76b); Luter: die Rede war jnen verborgen (LB 1545 (1974): 2119); (2) Trubar: vmei vifshih Iudouskih (TT 1557: 3); Juričič: meipoglauizamiIuda (JPo 1578: I,37a); Luter: VNTER DEN FÜRSTEN JUDA (LB 1545 (1974): 1969). 2.2 Tudi Trubarjevega nemčevanja v TT 1557 in nasploh Kopitar vsebinsko natančneje ne opredeljuje, pa tudi količinsko ga le okvirno določa: npr. »Truber /.../ germanifirte überhaupt Hark« (Kopitar 1808/1809: XXXIV-XXXV). Posebej omenja le dodajanje člena samostalnikom (Kopitar 1808/1809: XXXV). V drugem znanem citatu246 pa pravi, da Trubar piše nemško s kranjskimi besedami; prevajalec Postille 1578 prav tako tu in tam nemčuje brez potrebe, pa vendar neprimerljivo manj kot Trubar.247 Ločeno navaja še nekaj pri Trubarju uporabljenih besednih in skladenjskih nemčizmov, vzetih iz mestne kranjščine (Kopitar 1808/1809: 54).248 3 Kopitarjeva sodba o Trubarjevem germaniziranju je resda ostra, vendar dokaj splošna. Ker zanesljivo izhaja iz primerjalno ugotovljene jezikovne različnosti TT 1557 in JPo 1578, bi jo bilo na isti osnovi in po isti poti mogoče tudi konkretizirati, vzporedno pa preveriti prisotnost vseh tipov nemčizmov, ki jih je v začetnih Trubarjevih delih odkril Toporišič.249 Problematike so se poleg Toporišiča250 v novejšem času lotevali tudi drugi.251 Natančnejše določanje obsega nemčevanja tako v TT 1557 kot v JPo 1578 omogoča 246 »Der Lefer fieht felbft, daß Truber Deutfch fchreibt mit Krainifchen Wörtern; Dalmatin germani-firt zwar auch hie und da noch ohne Noth, aber doch ohne Vergleich weniger, als Truber« (Kopitar 1808/1809: 28). 247 Na citirano mesto (prim. prejšnjo opombo) se pri primerjanju Trubarjevega in Dalmatinovega jezika v evangelijskih prevodih sklicuje tudi Breznik (1917; Jezikoslovne razprave, 1982: 29-30) in ugotavlja, da velik del krivde za nepravično vrednotenje Trubarja v razmerju do Dalmatina, uveljavljeno zlasti v literarni zgodovini, zaradi preostre ocene nosi prav Kopitar. Breznik v zameri do Kopitarja docela spregleduje, da sodba v resnici povzema jezikovno razmerje Trubar - Juričič in ne Trubar - Dalmatin. 248 Toporišič na več mestih (1980: 11; 1987b: 14-17; 1992b: 243-244 in 250-251) tipološko urejeno navaja Trubarjeve nemčizme, kot jih v slovnici ugotavlja in kritično izpostavlja Kopitar. Predstavljajo jih besede in besedne zveze, člen, posamezne oblike, oprte na tuje zglede, ter praviloma nezavedno prevzeti skladenjski vzorci. 249 Toporišič (1987b: 9-11) v treh Trubarjevih zgodnejših besedilih odkriva naslednje stalne tipe nemčizmov, ki jih potrjuje tudi dotedanje izročilo, segajoče nazaj do Brižinskih spomenikov: prevzete in kalkirane besede, člen, vezljivostni tipi in pomenske širitve, povzročene s privzemanjem pomenov tuje-jezičnih ustreznic. Posebej obravnava še prevzeto besedje v Trubarjevem Catechifmusu, ki ga po tematiki razporeja na dve osnovni tvarinski področji (Toporišič 1987a; 233-241 in 1988: 109-119). 250 Toporišič Trubarjevo nemčevanje obravnava v več razpravah (1987a: 233-241; 1987b: 5-18; 1988: 109-119; 1992b: 241-254), v zadnji (1992b: 244) pa kljub vsemu pripominja, da Trubarjev jezik s stališča nemčevanja še vedno ni povsem raziskan. 251 Npr.: Rajhman (1977: 104-125, zlasti 122-123) pomensko pretresa prevzete besede med podedovanimi in novimi teološkimi ter ne strogo teološkimi izrazi v prvi slovenski knjigi; M. Orožen pri 150 Kopitarjev knjižnojezikovni vzor in Postilla 1578 vzporedna primerjava prekrivnih evangelijskih odlomkov z Lutrovo Biblijo, ki je bila poglavitni prevodni zgled v obeh primerih,252 pa tudi Joannes Spangenberg je v postilo vključil Lutrov prevod evangelijev, kar je potrdila tudi posebna, vzporedno opravljena primerjava.253 3.1 S primerjavo je bilo v 22 odlomkih evangelijev, vključenih v prvi del Postille 1578, odkritih le okrog 20 zamenjav izposojenk iz nemščine z večinoma domačimi izrazi. Med njimi so: cajhni ^ znamenja, gnada ^ milost (1. zgled), nih gvant ^ suknje svoje, dvanajst korb ^ dvanajst pletenic, krugle ^ bokale (2. zgled), lušti tiga života ^ želje tiga života, šacinga ^ popisanje, šacati ^ zapisati (3. zgled), ta štima ^ ta glas; žegnan ^ čaščen; gajžlati ^ tepsti; sflisom ^ skrbno, dobro (4. zgled). Zgledi: (1) Trubar: Bofshia gnada ie bila per nim (TT 1557: 164); Juričič: Boshya miloft ie bila shnym (JPo 1578: I,20a (prav: 28a)); Luter: Gottes gnade war bey jm (LB 1545 (1974): 2075); (2) Trubar: Napolnite te krugle fto uodo (TT 1557: 259); Juričič: Nalijte te Bokale Suodo (JPo 1578: I,47a); Luter: Füllet die Wasserkrüge mit wasser (LB 1545 (1974): 2140); (3) Trubar: de bi fepuftil shazati (TT 1557: 161); Juričič: da bi fe tudi sapifal (JPo 1578: I,22b); Luter: das er sich schetzen liesse (LB 1545 (1974): 2073); (4) Trubar: inu Jfliffom is nih ifuprasha ta zhas (TT 1557: 3); Juričič: inu ie skerbno fprashoual od nyh, ob katerim zhafu /.../ (JPo 1578: I,37b); Luter: vnd erlernet mit vleis von jnen / Wenn /.../ (LB 1545 (1974): 1969). Tip besednovrstno nevzporedne zamenjave pa izkazuje zgled: Obtu oni bodo uashy Rihtary (TT 1557: 202) - Sato budo oni vas fodili (JPo 1578: I,91b) - Darumb werden sie ewre Richter sein (LB 1545 (1974): 2101). Nekatere nadomestitve so zaradi večkratnih ponovitev opaznejše (npr. jogri ^ mlajši ali gvant ^ suknja), nekaj obratno usmerjenih pa kaže, da proces ni bil izrazito enosmeren: npr. ljudje ^ folk (1. zgled), na trgu ^ na placu, je spoznal ^ je merkal (2. zgled). Zvezi v mehkim gvanti, mekak gvant sta pri Juričiču nadomeščeni z zvezama v židanim gvanti in židani gvant (3. zgled). Zamenjava pomensko razmika prevoda, saj pridevnika aktualizirata različne pomenske sestavine. Zgledi: (1) Trubar: kir bode zhes muie Ludi Ifrael en Gofpud (TT 1557: 3); Juričič: kyr bude Gofpodoual zhes moi Folk Israelski (JPo 1578: I,37b); primerjavi Trubarjevega in Dalmatinovega jezika omenja tudi proces zamenjevanja prevzetih besed z domačimi oz. redkeje domačih s tujimi (Orožen 1986b: 39-41); M. Merše (1990: zlasti 164-168) odkriva obojesmerni zamenjevalni proces v Trubarjevih prevodih Nove zaveze. 252 Prim. opombo 38. 253 Prim. Ahačič 2007: 281-282. 151 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Luter: DER VBERMEIN VOLCKJSRAEL EINHERR SEY(LB 1545 (1974): 1969); (2) Trubar: Kadar iepag Iejus fpofnal (TT 1557: 273); Juričič: Kada iepak lesus merkal (JPo 1578: I,96b); Luter: Da Jhesus nu mercket (LB 1545 (1974): 2149); (3) Trubar: kateri mekak guant nojfio (TT 1557: 29); Juričič: kateri shidani guant nojio (JPo 1578: I,11b); Luter: die da weiche Kleider tragen (LB 1545 (1974): 1986). 3.1.1 Primerjava besedja obeh del kaže, da zamenjave praviloma niso bile dokončne, saj je večina zamenjevanih izrazov vključena tudi v besedje JPo 1578, razlika je le v pogostnosti njihovega pojavljanja oz. v spremenjenih količinskih razmerjih med sopomen-skimi izrazi. Z bokalom, ki je izvorno latinski izraz,254 je bila iz JPo 1578 izrinjena krugla, z domačopletenico pa korba. Šacingo nadomešča glagolnik šacanje, ki mu je v prid večja obrazilna podomačenost. Besedne družine z istim prevzetim korenom ali podstavo so pogosto v obeh besedilih enako razraščene: ajd, ajdenja/ajdinja, ajdovski (TT 1557) - ajd, ajdinja, ajdovski (JPo 1578). Juričič ima mestoma kako glasovno dvojnico manj kot Trubar. Razhajanje glede sestave in števila členov ni preveliko, pogojevale pa so ga različne ubesedovalno-poimenovalne potrebe, saj deli predstavljata različna tipa besedil. 3.1.2 Zamenjevalno smer je verjetno pogosteje kot prizadevanje za čistejši jezik določala razlika v živosti in utrjenosti rabe sopomenskih izrazov oz. v njihovi različni stilni vrednosti. Pomemben, vendar nekoliko manj uzaveščen razlog za izrazno nadomeščanje, tudi če to poteka v smeri prevzeto ^ domače, pa predstavlja preurejanje z rabo določenega zaporedja pomenov pri večpomenskih izrazih. Običajno gre za slabljenje osrednjosti pomena pri enem od sopomenskih izrazov ter za krepitev le-te pri drugem. Zamenjave so zato lahko tudi opozorilo bodisi na začetek preurejevalnega procesa ali na njegovo dovršitev. Tako je bila verjetno spodbujena zamenjava štime z glasom,255 saj se je pomen 'zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi', ki ga je uresničevala štima, začel trdneje vezati na glas, ki je bil sicer široko uveljavljen v drugih pomenih, zlasti v pomenu 'kar se širi navadno s pripovedovanjem' oz. 'sporočilo, obvestilo'; dokazujejo ga zveze kot dober glas, dobru ime inu glas itd. Npr.: Iejt jem ta shtyma tiga kir vpye (TT 1557: 256) - Iejt jem ta glas kyr vpiem (JPo 1578: I,18a) - JCH BIN EINE STIMME EINES PREDIGERS IN DER WÜSTEN (LB 1545 (1974): 2138). 3.2 Juričič v primerjavi s Trubarjem opazno redči gostoto raznovrstnih kalkov, tudi frazeoloških, posebej pa še glagolskih, ki so nastali s prislovnim prevajanjem prefiksa kot ločljive sestavine nemških glagolov, kar kažejo zamenjave: ne zastopijo ^ ne razumejo (prim. 1. zgled), so vlekli ^ so šli (2. zgled), vzdigne to štimo ^ glasno zavpije, doli jemati pred strahom ^ omadluvati od straha. Npr.: 254 Prim. ESSJ I (1976): 31. 255 S problemom pomenskega razmerja med besedama štima in glas se ob pomenskih uresničitvah štime v Trubarjevem Catechifmusu srečuje tudi Toporišič (1988: 110). 152 Kopitarjev knjižnojezikovni vzor in Postilla 1578 (1) Trubar: vti Jutroui desheli (TT 1557: 3); Juričič: Vfolnzhnim shodu (JPo 1578: I,37b); Luter: im Morgenland (LB 1545 (1974): 1969); (2) Trubar: Inu oni fo vlekli po enim drugim potu fpet vnih deshelo (TT 1557: 4); Juričič: inu fo po eni drugi cefti shli vfuoio deshelo (JPo 1578: I,37b); Luter: Vndzogen durch einen andern weg wider in jr Land (LB 1545 (1974): 1969). Pogostejše in naravnost zgledne so zamenjave tipa: doli pasti ^ poklekovati, doli poklekniti (1. in 2. zgled); je gori izešlu ^ je zraslu; vunkaj goniti ^ izganjati; gori obuditi ^ zbuditi (3. zgled). Zgledi kažejo, da so predpone vidsko in pomensko funkcionalno izrabljene. Zgledi: (1) Trubar: aku dolipadesh inu mene molish (TT 1557: 8); Juričič: ako dolipokleknesh inu me molish (JPo 1578: I,81b); Luter: So du niderfellest (LB 1545 (1974): 1972); (2) Trubar: Inu dolipado inu ie molio (TT 1557: 4); Juričič: Inu fo pokleknili inu molili to Dete (JPo 1578: I,37b); Luter: vndfielen nider / vnd betten es an (LB 1545 (1974): 1969); (3) Trubar: nega gori obude, inuprauio (TT 1557: 21); Juričič: fo ga sbudili, rekozh (JPo 1578: I,57b); Luter: vnd weckten jn auff (LB 1545 (1974): 1981). Oddaljevanje od nemških skladenjskih vzorcev, s tem pa tudi od Trubarja, če je sledil Lutru, je mnogovrstno (prim. 1. in 2. zgled). Izrazita je tendenca opuščanja oz. nadomeščanja kalkiranih predložnih zvez, ki pa je daleč od doslednejše izpeljave (prim. 3. zgled). Npr.: (1) Trubar: Sakai ftoypiffanu (TT 1557: 7); Juričič: Sakaipifano ie (JPo 1578: I,81); Luter: Denn es stehet geschrieben (LB 1545 (1974): 1972); (2) Trubar: kai ie leta fa eniga Mosha (TT 1557: 21); Juričič: Kakou ie leta (JPo 1578: I,57b); Luter: Was ist das fur ein Man (LB 1545 (1974): 1981); (3) Trubar: Tedaipraui lefus kniemu (TT 1557: 7); Juričič: Tadai rezhe niemu lesus (JPo 1578: I,8 Ib); Luter: Da sprach Jhesus zu jm (LB 1545 (1974): 1972). 3.3 Juričič je poleg člena opuščal tudi obvestilno nenujne, ponavljajoče se osebne zaimke, namesto naglašenih je rabil naslonske oblike osebnih zaimkov, rodilniško obliko osebnega zaimka v prilastkovi vlogi pa je nadomeščal s svojilnimi zaimki oz. s povra-tnosvojilnim, če so bili pogoji za njegovo rabo. Vse to pa so tudi poteze, ki so že Krelja ločevale od Trubarja. Ugotovila in tipološko uvrstila jih je M. Orožen (1987: 19-40). Npr. nega rup ^ svoj plen ali: 153 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (1) Trubar: de ieft tebi fturim (TT 1557: 229); Juričič: da ty fturim (JPo 1578: I,76b); Luter: das ich dir thun sol (LB 1545 (1974): 2120); (2) Trubar: Simeon /.../ praui hti Marij nega Materi (TT 1557: 163); Juričič: Simeo /.../ie rekal kMarij niegoviMateri (JPo 1578: I,27b); Luter: Simeon /.../sprach zu Maria seiner mutter (LB 1545 (1974): 2075). 4 Kreljevo nemčevanje je v odnosu do Trubarjevega, ki ga je Krelj tudi sam kritiziral, primerjalno ocenil Rigler. Ugotovil je, da je besednih nemčizmov res manj kot pri Trubarju, saj jih je Krelj odpravljal, vendar samo nekatere in ne dosledno. Opazneje je omejil le rabo člena (Rigler 1968: 118-119).256 4.1 Razlike v stopnji nemčevanja med Kreljem in Juričičem, kot se kažejo iz medsebojne primerjave razlagalnega dela in ob vzporejanju s Spangenbergovo prevodno predlogo, še niso zadovoljivo predstavljene.257 V nekaj okvirnih, splošnih ugotovitev jih je strnil že Oblak. Osnovni sta, da je nemškemu izvirniku zvesteje sledil Juričič in da se ga tako kot pred njim Krelj ni oklepal na škodo slovenskemu jeziku (Oblak 1894: 212). Na osnovi rezultatov na novo opravljenih primerjav258 je prvi ugotovitvi mogoče v celoti pritrditi, drugo pa sprejeti s pomislekom o absolutnosti njene veljave, saj bi bilo mogoče našteti dolgo vrsto zgledov bolj ali manj togega vztrajanja obeh avtorjev pri predlogi. Npr.: (1) Krelj: Sakai iepuftil vprashati? (KPo 1567: XXVb in JPo 1578: I,14b); Spangenberg: Warumb left er denn fragen? (SA 1559: I,XVIIIb); (2) Krelj: Nei tudi kofal dobär k'vartom (KPo 1567: XVIIi); Juričič: Nei tudi Kosal dobar Kuartom (JPo 1578:1,8a); Spangenberg: So ift der Bock nicht gut zum Gärtner (SA 1559: I,XIII); (3) Krelj: vsdigniftimo tvoio (KPo 1567: XXIIII); Juričič: vsdigni tuoio ftimo (JPo 1578: I,13a)); Spangenberg: erhebe deine ftimme (SA 1559: I,XVIII). 256 O različni sestavi Trubarjevega in Kreljevega besedja prim. M. Orožen 1986/87: zlasti 42-44 in Merše 1998a. 257 Obseg primerjalno ugotovljenih razlik med besedijskima sestavoma Kreljevega in Juričičevega prevoda postile je predstavljen v prejšnjem poglavju. Pri tipološki členitvi je upoštevana zlasti izvorna, tvorbena in uporabnostno-stilna različnost besed. 258 Ugotavljanje odvisnosti Kreljevega in Juričičevega prevoda »Zimskega dela« postile od nemške prevodne predloge je potekalo s pomočjo izvoda Spangenbergove postile, ki ga hrani Semeniška knjižnica v Ljubljani. V knjigi si sledijo enako tiskani vsi trije deli postile, manjka pa naslovna stran s skupnim naslovom in z letnico izida prvega dela. Drugi in tretji del sta vsak zase opremljena tako z naslovom kot z letnico natisa (drugi del: Außlegung der Epiftel vnd Euangelien / Von Oftern biß auffs Aduent, M.D.LVIII; tretji del: Außlegung der Epiftel vnd Euangelien von den fürnembften feften durchs gantze Jar, 1558; Gedruckt zu Nürnberg / durch Johann vom Berg / Vnnd Ulrich Newber). Manjkajoči podatki so bili ugotovljeni s pomočjo bibliografskega popisa vseh natisov Spangenbergove postile, iz katerega je razvidno, da je dopolnilo drugega in tretjega dela lahko le »Zimski del«, ki je prav tako v Nürnbergu izšel 1559. leta: Außlegunge der Epifteln vnd Euangelien / auffalle Sontage vnd fürnembsten Fest /durchs gantze Jar [Winterteil], Nürnberg, M.D.LIX, Johann vom Berg und Ulrich Neuber. Prim. Verzeichnis der im deutschen Sprachbereich erschienenen Drucke des XVI. Jahrhunderts 19 (Stuttgart: Anton Hiersemann, 1992), 414. 154 Kopitarjev knjižnojezikovni vzor in Postilla 1578 4.1.1 Juričičeva tesnejša navezava na Spangenbergovo prevodno predlogo je občasno vključevala tudi usklajen izbor besedja s prevzeto podstavo. Krelj v tovrstnih primerih najpogosteje posega po domačih sopomenskih nadomestilih, lahko pa tudi po prevzetih, vendar uporabljenih neodvisno od nemške prevodne predloge. Pri mnogih od njih je predvidljiva močnejša uveljavljenost v nenemških kulturnih okoljih. Npr.: (1) Krelj: Klezavci inu Sapeliavci (KPo 1567: XLIIII); Juričič: Kezery inu sapelauci (JPo 1578: I,29b); Spangenberg: alle Ketzer vndRotten (SA 1559: I,XXXHb); (2) Krelj: pamet /.../ katera/e v/elei na Boshije rezhi inu dianie obresa (KPo 1567: XLVIHI); Juričič: pamet/.../katera v/elei Boshye rezhy inu dianie moiftruie (JPo 1578: I,34a); Spangenberg: die kluge vernunfft /.../ die allzeit Gottes wort vnd Werck meyftert (SA 1559: I,XXXVII); (3) Krelj: odAugu/ta Ce/ara (pravi fant Luka) (KPo 1567: XXXVIb); Juričič: Od Augu/ta Ce/ara (praui fueti Lukas) (JPo 1578: I,23b); Spangenberg: ni primerljivega mesta. 4.1.2 Med dokaj navadne oddaljitve od Kreljeve ubesedovalne prakse, odvisne od Spangenbergovega prevodnega zgleda ali ne, sodi tudi Juričičev izbor domačih ustreznic namesto prevzetih izrazov. Npr.: Krelj Sato on Jvoi Antvertpoftavi kakor naipreproJtiJhi more (KPo 1567: XXXIII-XXXIIIb) Juričič Sato ie on odgouoril kakor ie nai preproJtishi mogel (JPo 1578: I,20b) Spangenberg Darumb antwort er auffs aller einfeltigfte (SA 1559: I,XXIIII) 4.1.3 Predvsem na osnovi primerjalnega razmerja s Kreljem postaja jasno vidno, da je Juričiča pri izboru besedja v veliko večji meri kot zvestoba prevodni predlogi usmerjala težnja po približevanju prepoznani ali le sluteni normi, ki so jo v prvi vrsti oblikovale stilno neoznačene ter splošno ali široko uveljavljene besede. To hotenje je vplivalo tudi na manj pričakovano zamenjevanje in opuščanje posameznih Kreljevih besednih hrvatizmov. Npr.: Krelj Soli Maria inu Josef to rezh saftopila? (KPo 1567: LXIII) Juričič Soli Maria inu Iosef to gouorenie saftopila? (JPo 1578: I,45b) Spangenberg Verftunden die Eltern auch dife wort? (SA 1559: I,XLVIII) Tudi besedotvorne dvojnice, po katerih je segal Juričič, so tvorjene po bolj uveljavljenih modelih in nevtralnejše od tistih, ki jih je uporabljal Krelj. Npr.: (1) Krelj: NonoveKlare alli Plinice (KPo 1567: LXVIIIb); Juričič: Nunske Plinice (JPo 1578: I,50a); Spangenberg: der Nonnen klare (SA 1559: I,LIII); 155 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (2) Krelj: tei Hijhi Iakoplevi (KPo 1567: XXXIIIIb); Juričič: tei Hishi Iakopoui (JPo 1578: I,22a); Spangenberg: dem haufe Iacob (SA 1559: I,XXIIIIb). Izločanim izrazom, med katerimi izstopajo iz nemščine prevzete besede, besede romanskega izvora in stari slovanski izrazi, se neredko dokončno odpoveduje, saj mnogi od njih v besedišče prevoda prvega dela postile niso vključeni (npr. blagosloviti, ferbežar/ verbežer, klara, knjiga, mandrija, prinos, sodac itd).259 4.1.4 Opazno razlikovalno potezo Kreljevega jezika nasproti Juričičevemu predstavljajo številne dvočlenske sopomenske zveze, večinoma sestavljene iz prevzetega in domačega izraza oz. iz izraza, navedenega v Spangenbergovem izvirniku, ter domače ustreznice. Po-gostnostno izstopata naslednja strukturna tipa: blagoflovi alli shegna ter blagoflovili, to ie shegnali. Juričič v takih primerih le redko sledi Krelju. Če je bil domači izraz dovolj trdno zasidran v rabi, se je pogosto odločil zanj. Pri prevzetih izrazih vztraja zlasti tedaj, kadar so se domače nadomestne možnosti izkazale kot opazno narečne ali pokrajinske. Npr.: (1) Krelj: To ie Greha shold alliplazhilu (KPo 1567: LIb); Juričič: To ie Grehaplazhilo (JPo 1578: I,36a); Spangenberg: Das ift der Sünden fold (SA 1559: I,XXXVIII); (2) Krelj: bode ena vezhna Savesa alli Pund (KPo 1567: XLVIII); Juričič: bude ena vezhna Sauesa (JPo 1578: I,33a); Spangenberg: das es ein ewiger bund fey (SA 1559: I,XXXVb); (3) Krelj: ENigapravigaEvangelifkigaPredikanta officium alliflushbo sapifhe (KPo 1567: XXIIb); Juričič: LEta Euangelium nam naprei dershi eniga prauiga Euangelskiga Predigaria flushbo (JPo 1578: I,12a); Spangenberg: Diß Euangelium helt vnns für / das ampt eines rechten Predigers (SA 1559: I,XVIIb); (4) Krelj: ta Sodaz alli Rihtar (KPo 1567: XVII); Juričič: ta Rihtar (JPo 1578: I,7b); Spangenberg: ni primerljivega mesta; (5) Krelj: v'mandrio alli v'ovcio ftalopeliati (KPo 1567: XVIIb); Juričič: Vouzhio shtalopeliati (JPo 1578: I,8a); Spangenberg: ni primerljivega mesta; (6) Krelj: Kako blagoflovi alli shegna Simeon ftarishe Chriftufove? (KPo 1567: XLIII); Juričič: Kako ie Simeon shegnal te ftarishe Criftufoue? (JPo 1578: I,20b (prav: 28b)); Spangenberg: Wie fegnet Simeon die Eltern Chrifti? (SA 1559: I,XXXII); (7) Krelj: komu özho leta Rod alli shlaht lüdijperpodobiti alliperglihati (KPo 1567: XXIX); 259 Izmed naštetih besed razenprinosa nobena ni bila uporabljena v JPo 1578. 156 Kopitarjev knjižnojezikovni vzor in Postilla 1578 Juričič: komu hozhmo leta Rod alli shlahto Ludy perglihati (JPo 1578: I,17a); Spangenberg: Wem fol ich diß gefchlecht vergleichen (SA 1559: I,XIXb); (8) Krelj: Ioanniteri to ieIoannefoviMlaifhi alli Iogri (KPo 1567: XXIX); Juričič: IoannefouiMlaishi ali logri (JPo 1578: I,17b); Spangenberg: Iohanniter (SA 1559: I,XX). 4.1.4.1 Redkejše primere sopomenskega širjenja je nasprotno mogoče zaslediti tudi v JPo 1578. Npr.: Krelj Kai ie to, kar ojlica pervesana fioij na raspotih. am Scheydweg (KPo 1567: XIIIb) Juričič Kai ie to, kar OJlizaperuefanafioi na rajpotih, ali raskrisheh? (JPo 1578: I,4b) Spangenberg Was ifts / das die Efel gebunden ftehen / auffen auff dem wegfcheyd? (SA 1559: I,IX) Na pripis nemške ustreznice je v Kreljevi postili opozorjeno tudi z izbiro druge velikosti črk. 4.1.5 Pri rabi strokovnega izrazja, zlasti s področja vere (teologije, cerkve, obredja) in prava, se Krelj in Juričič redkeje oddaljujeta od izvirnika, med seboj pa se razlikujeta le glede zapisa. Večjo pisno približanost originalu običajno izpričuje Kreljeva različica, redko Juričičeva. Npr.: (1) Krelj: Kai vezh pomenio ti darij, Slato, Vyrauh, inu Myrrho? (KPo 1567: LVIb); Juričič: Kai pomenio ty Dary Slato, Verih, inu Myrra? (JPo 1578: I,40b); Spangenberg: Was bedeuten dife Opffer / Gold/ Weyrauch / vndMyrrhen? (SA 1559: I,XLIIb); (2) Krelj: Ta Sceptar alli Oblaft (KPo 1567: LIIIb; JPo 1578: I,38a); Spangenberg: das Zepter (SA 1559: I,XLIb); (3) Krelj: Bogpak vzhafypredolgd sanafha, inu ftim ursah da k'hudimu? (KPo 1567: XXI); Juričič: Bog pak vzhaßi predolgo sanasha, inu ftim vrshah da khudimu? (JPo 1578: I,10b); Spangenberg: Gott verzeucht aber die ftraff zu lange / vnd gibt damit vrfiach zu vilen argen? (SA 1559: I,XIIII); (4) Krelj: Sakai ravno kako v'Kontraktih alli v'Handlih, v'kupovaniu inuproda-ianü inupär Teftamentih (KPo 1567: XLVIIIb); Juričič: Sakai rauno kako Vkontractih, v'kupouaniu inu prodaianiu inu pär Teftamentih (JPo 1578: I,33b); Spangenberg: Dann wie man in Contracten vnd Teftamenten (SA 1559: I,XXXVII). 157 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 4.1.6 Nemške sestavljenke in zloženke je sestavinsko zvesteje prevajal Juričič. Npr.: (1) Krelj: niegovi Ishod (KPo 1567: XXXVIb); Juričič: kateriga vunkai hod (JPo 1578: I,23b); Spangenberg: welchs außgang (SA 1559: I,XXVII); (2) Krelj: fe nefta /.../domijhliala, da bi on bil imel/.../uzhenik alli Rabbi biti (KPo 1567: LXIII); Juričič: fe nefta /.../ domishliala, da bi on bil imel /.../pifma vzhenik, alli Rabbi biti (JPo 1578: I,46a); Spangenberg: Aber des hetten Jich die Eltern nicht verfehen / das Chriftus folt /.../ein Schrifftgelerter / oder Rabi werden (SA 1559: I,XLVIII); (3) Krelj: Iaflipomeniopredishnico (KPo 1567: LVII); Juričič: Iafli pomenio Pridigarfki Stoll (JPo 1578: I,41a); Spangenberg: Die Krippe ift der Predigftul (SA 1559: I,XLIII). 4.2 Še izraziteje kot pri izboru prevzetih besed se Juričičeva stopnjevana zvestoba prevodnemu zgledu odraža skladenjsko. Skladenjsko odvisnost izkazuje množica bese-dnozveznih kalkov, enaka strukturiranost povedi ter njihova členska izravnanost. Pri zadnji posebej izstopa nepotrebno navajanje osebnih zaimkov ter prevodno prezrcaljanje nemškega določnega in nedoločnega člena. Npr.: Spangenberg Warumb vergleycht er Sie den Schafen? (SA 1559: I,XIII) Krelj Sakai ijh Ovcem glih ftavi? (KPo 1567: XVIIb) Juričič Sakai on nyh tim Ouzam perglihuie? (JPo 1578: I,7b) 4.2.1 Razhajanje Kreljevega in Juričičevega prevoda glede rabe predložnih zvez kaže, da se je Juričič za vzorce, podane v Spangenbergovi postili, odločal zlasti tedaj, kadar se niso moteče oddaljevali od vezavno utrjenih domačih zvez. Npr.: (1) Krelj: Kai naf uzhi danajhni Evangelion (KPo 1567: XXIIb); Juričič: Kai nam naprei dershi leta danashni Euangelion? (JPo 1578: I,12a); Spangenberg: Was helt vns diß Euangelium für? (SA 1559: I,XVIIb); (2) Krelj: Kai ie tada napuflid loannef vmiflil? (KPo 1567: XXVIb); Juričič: Kai ie tada hpuflednimu Ioannes fturil? (JPo 1578: I,15a); Spangenberg: Wie thet er ihm denn zu letzt? (SA 1559: I,XVIIIb); (3) Krelj: pomuzh fi moliti (KPo 1567: XXIX); Juričič: sapomuzhprofsiti (JPo 1578, I,17b); Spangenberg: vmb hülff vnd troft bitten (SA 1559: I,XX); (4) Krelj: to Shaloftno marslo Vodo na to gorko vefelo Vino preoberniti (KPo 1567: LXVI); Juričič: to shaloftno marslo Vodo vto veffelo gorko Vino preoberniti (JPo 1578: I,48a); Spangenberg: er /.../ das waffer der trübfal / auch wandeln wil in freuden wein (SA 1559: I,LII); 158 Kopitarjev knjižnojezikovni vzor in Postilla 1578 (5) Krelj: Inu k'Ephe: (KPo 1567: XXIII); Juričič: InuEphe: (JPo 1578: I,12b); Spangenberg: VndEpheft. (SA 1559: I,XVIIb). 4.3 V Kreljevi in Juričičevi izdaji postile so zaznavne tudi številne prevzete in kalki-rane besede ter besedne zveze, ki jih avtorja uporabljata neodvisno od nemškega prevodnega zgleda. Pojavljajo se bodisi kot izbrana prevodna nadomestila ali pa nastopajo v besedilnih odmikih od Spangenberga, ki jih predstavljajo aktualnejše, običajno polemične vsebinske razširitve. V obeh primerih jih avtorja odbirata predvsem na osnovi dotedanje uveljavljenosti oz. trdnosti njihove rabe. Npr.: (1) Krelj: Kai na Greh ftlifthi? (KPo 1567: LIb); Juričič: Kay ftlishi na Grehe? (JPo 1578: I,36a); Spangenberg: Was folgt nach der Sünd? (SA 1559: I,XXXVIII); (2) Krelj: taku Bog fvoio Gnadoperdili (KPo 1567, XXIXb); Juričič: tako Bog hozhe fuoio Gnado dati (JPo 1578: I,17b); Spangenberg: wil Gott feinen Segen darzu geben (SA 1559: I,XX); (3) Krelj: da on nei/.../v'kakovim nai manjhimpartu tipoftavipodvershen (KPo 1567: LI); Juričič: da on nei /.../ vkakouim nai manshim fttuku ti poftaui poduershen (JPo 1578: I,35b); Spangenberg: das er allenthalben vom Gefetz vnd der fünden frey fey (SA 1559: I, XXXVIII); (4) Krelj: doma ijm Pedagoge ne dershe (KPo 1567: XLVIb); Juričič: toko nym doma Shulmoifttra ne dershe (JPo 1578: I,32a); Spangenberg: ni primerljivega mesta. 4.4 Dosledni popravki Kreljeve tožilniške vezave zanikanega glagola z rodilniško ter številne besednoredne zamenjave domnevno niso bile izraziteje usmerjane s prevodno predlogo, čeprav tudi v teh primerih usklajenost Juričičevega prevoda s Spangenbergovim ni redka. Npr.: (1) Krelj: ne bodo ta sdravi ük terpeli (KPo 1567: XXXIIIIb); Juričič: ne budo tiga sdrauiga nauka terpeli (JPo 1578: I,22a); Spangenberg: Jie die heylftame lere nicht leyden werden (SA 1559: I,XXIIIIb); (2) Krelj: nefmo ly popred pot Goftpudnij snali (KPo 1567: XXXIIIb); Juričič: nefmo li mypoprei Goftpodnygapota snali (JPo 1578: I,2la); Spangenberg: follen wir allererft des Herrn weg bereyten (SA 1559: I,XXIIII). Med besednorednimi zamenjavami pogostnostno izrazito izstopa že omenjeni tip: odnosnica + ujemalni prilastek ^ ujemalni prilastek + odnosnica, opazne pa so še druge preureditve. Z zamenjavo položajev kakovostnih in svojilnih pridevniških besed Juričič npr. spreminja zgradbo levega ujemalnega prilastka. Pri zloženih 159 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja glagolskih oblikah za razliko od Krelja navaja oblike pomožnega glagola pred deležniki. Pri netipično začetih vprašalnih stavkih na začetek znova postavlja vprašalnico, osebek pa umika na besednoredno običajnejše mesto itd.260 Npr.: (1) Krelj: Bog bode farce tvoie obresal (KPo 1567: Lb); Juričič: Bog bude tuoie ferce obresal (JPo 1578: I,35a); Spangenberg: Gott wirdt dein hertz befchneyden (SA 1559: I,XXXVIIb); (2) Krelj: fkusi dobra fvoia dela ie [Anna] pravizhna fposnana (KPo 1567: XLVb); Juričič: skusi fuoia dobra dela ie [Anna] prauizhna fposnana (JPo 1578: I,31a); Spangenberg: ni primerljivega mesta; (3) Krelj: katero /.../fe godilu bode v'timpoflednim zhafu (KPo 1567, XIIb); Juričič: katero /.../fe bode godilu vtimpoflednim zhafu (JPo 1578: I,4a); Spangenberg: ni primerljivega mesta; (4) Krelj: Suknie tih Apoftolov kaipomenio? (KPo 1567: XV); Juričič: Kai pomenio fuknie tih Apoftolou? (JPo 1578: I,5b); Spangenberg: Was find die kleider der Jünger? (SA 1559: I,IXb). 5 Za sklep je mogoče reči, da je Kopitar knjižni jezik slovenskih protestanskih piscev 16. stoletja dobro poznal. Večina njegovih ocen je zadržala aktualnost in veljavo do današnjih dni. Dve zmotni mnenji je v slovnici že sam popravil. Očitati bi mu bilo mogoče le pretiravanje glede Trubarjevega nemčevanja, pa tudi razlike v razsežnosti pojava pri Trubarju in Juričiču oz. Krelju so blažje, kot jih prikazuje Kopitar. Toda razložljivo in opravičljivo je tudi pretiravanje, saj ga je treba razumeti v povezavi z njegovim dolgoročno naravnanim prizadevanjem za čistejši jezik. 260 Vse naštete preureditve besednega reda še danes veljajo za stilno neoznačene. Prim. Toporišič 1982b: 161-187, zlasti 174-176. 160 Prepoznavnost in značilnosti besedja postil 0 Med deli slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja ob biblijskih prevodih be-sedilnovrstno posebej izstopajo postile. Izšle so tri obsežnejše, ki so prepoznavne tudi po naslovih: od knjižnojezikovnih začetkov že nekoliko odmaknjena, ambiciozno začeta Kreljeva POSTILLA SLOVENSKA (KPo 1567), za njo kot njena celovita uresničitev Ju-ričičeva POSTILLA (JPo 1578), proti koncu obdobja pa Trubarjeva HISHNA POSTILLA (TPo 1595), ki je hkrati njegovo zadnje delo. Kreljeva in Juričičeva postila sta prevod Spangenbergove postile,261 Trubarjeva pa prevod obsežne Lutrove. Trubarjeva in Juriči-čeva postila se po obsežnosti uvrščata neposredno za Dalmatinovim prevodom celotne biblije.262 0.1 Za postile kot posebno besedilno vrsto sta značilni razlagalnost in ponazarjalnost, ki odpirata prostor za mnogovrstno besedje, zlasti za živo rabljeno, ki poimenuje poznano, vsakdanjo predmetnost in opravila, pa tudi za vrsto poimenovanj z abstraktnejšo vsebino. Razlikovati je mogoče: • med besedjem, ki je uporabljeno samo v postilah, zato ga je mogoče razumeti kot značilnost besedilne zvrsti, saj se prav z njo ponuja priložnost za njegovo rabo; •• med besedjem, ki ga je mogoče najti le v eni od postil, kar je odraz individualnega izbora, hkrati pa značilno za jezik posameznega pisca; •• izločiti je mogoče besedje, ki mu po prvem zapisu na straneh ene od postil sledijo zapisi v drugih delih in • besedje, ki je prvo uporabo doživelo že pred postilami, pomensko ali funkcijsko drugačno pa v sobesedilu postil. V zadnjo kategorijo spadajo tudi nove sobesedil-ne povezave že znanega besedja itd.263 1 Možnosti za širjenje knjižnojezikovnega besednega zaklada so se v postilah odpirale tudi zaradi značilne gostobesednosti besedilne vrste, ki je imela namen prepričati 261 Prim. Elze 1893: 23-35. O prevodni predlogi Kreljeve in Juričičeve postile ter o medsebojnem razmerju obeh slovenskih prevodov prim. Oblak 1894: 202-219; o obojem tudi Merše 1996: 93-104 in 1998: 217-231. 262 S popolnim izpisom vseh treh postil je bilo zbranih preko 800.000 izpisov (81.000 s popolnim izpisom KPo 1567, 235.300 z izpisom JPo 1578 in 484.800 z izpisom TPo 1595), kar predstavlja četrtino kartoteke, zbrane s popolnim izpisom vseh del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. 263 Pot do zanesljivih podatkov o besedju, ki je bilo razvrščeno v naštete skupine, je vodila preko pregleda abecednih seznamov, narejenih na osnovi popolnih izpisov protestantskih del, njihove medsebojne primerjave ter odkrivanja in izločanja neprekrivnih enot. 161 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja nagovorjene (bodisi bralce ali poslušalce).264 Razodevajo jo tudi veččlenski naštevalni nizi pomensko sorodnih ali sopomenskih izrazov. Protestantski prevajalci postil so večinoma prevodno sledili skladenjskim modelom, ki so jih izkazovale prevodne predloge. Za poimenovanja, navedena v predlogah, so iskali najprimernejše ustreznice, občasno pa so se od predloge tudi oddaljili. Oddaljitev od prevodne predloge je več v Kreljevem in Juriči-čevem prevodu, v Trubarjevem prevodu Lutrove postile pa veliko manj. 1.1 Med pričakovane in logične Trubarjeve odmike od nemške prevodne predloge se uvršča leksika, ki v primerjavi s tujo poudarja slovensko stanje oz. je razlikovalna glede na nemščino. Npr. ony timu Hudizhu enu Jlu ferrahtlivu ime dado, ga imenujo Beelzebub, tu fe pravi po slovenfku ena Ofsa, Brecel ali velika muha (TPo 1595: I,170) - Jie dem Teuffel ein Jehr verechtlichen namen geben / heiJJen jhn Beelzebub / das ift auff deutfch / en Hummel/oder groffe muck (LH 1566: I,Cb).265 1.1.1 Med redke Trubarjeve oddaljitve od prevodne predloge spadajo tudi nadomestitve težje razumljivih nemških fraz. Po ubesedovalni izvirnosti npr. izstopa naslednje nadomestilo: Luter Trubar Denn wir Prediger Jollen doch nicht mehr von vnjerm ampt haben / denn hüll vnd füll (LH 1566: II,XX) Sakaj my Pridigarij nejmamo vfaj vezh od nafhe slushbe imejti, kakor odejo inu vfhitak, ali Shu-po inujuppo (TPo 1595: II,31) Prvi par je prevodni približek nemške fraze hüll vnd füll,266 drugi (župa inu jupa) pa je različica, ki jo domnevno sestavljata poimenovanji za vrsto jedi in vrsto oblačila, hkrati pa je rimana in kot taka tudi zvočno ustrezno nadomestilo nemške fraze. Nova je beseda jupa.261 1.2 Pregled besedja, ki se pojavlja le na straneh postil ali pa so ga te s prvo navedbo in nadaljnjo uporabo uveljavile, razkriva že znano tipologijo in razplastitev, pa tudi podobno medsebojno razmerje plasti. Krelj, Juričič in Trubar so pri iskanju prevodnih ustreznic izbirali med znanim in uveljavljenim besedjem, posegali po tujem besedju, bodisi že prilagojenem slovenskemu jeziku ali pa so najnujnejšo prilagoditev opravili sami, večje število besed pa so po ustaljenih besedotvornih vzorcih naredili na novo. 264 Kot je navedeno na naslovnih listih Kreljeve in vseh treh delov Juričičeve postile, je delo namenjeno »SA HISHNE GOSPODARJE, SHOLE, Mlade inupriprofte Lüdi« (KPo 1567: [I]). 265 Usklajenost s prevodno predlogo je bila preverjena na osnovi izdaje Lutrove Haußpostille iz leta 1566, ki jo hrani Semeniška knjižnica v Ljubljani. Raecke (1995: 398-399) posebej poudarja, da je izbira ustrezne prevodne predloge za jezikoslovce težka naloga, saj ni znano, katero izmed številnih, medsebojno razlikujočih se izdaj Lutrovega dela je Trubar uporabljal za predlogo (delo je prvič izšlo leta 1544). 266 V Cigaletovem nemško-slovenskem slovarju iz leta 1860 je frazi die Hülle und Fülle haben pripisana razlaga 'vsega dovolj imeti, na prebitek imeti' (CW 1860: I,795). 261 Domnevati je mogoče, da gre za glasoslovno prilagojeni nemški samostalnik, ki je v srednjeviso-ki nemščini obstajal v oblikah jope, joppe, juppe 'Jacke'. Prim. Striedter-Temps 1963: 141. 162 Prepoznavnost in značilnosti besedja postil 2 Osrednji model veččlenskih povezav sopomenskih ali pomensko sorodnih besed, med katerimi prevladujejo dvojne in trojne formule, v vseh treh postilah predstavlja kombinacija prevzete besede in praviloma dobro znane in uporabljane domače sopomenke, ki je dosledno navedena na drugem mestu (prim. 1. zgled).268 Med na novo vpeljanim besedjem je tudi večkrat rabljeni, pisno in glasovno le rahlo podomačeni samostalnik ajgenšaft, ki ga je Trubar postopno »vtkal« v besedilo s pripisanim domačim sopomenskim pojasnilom znamenje (običajno za veznikom ali, ki nakazuje možnost izbire). Prim. 2. zgled. Zgleda: (1) Nejli rejs, ti Ji en vbog Greijhnik, nej Ji vrejden, de bi ti na enih ahlah ali grebenih imel leshati269 (TPo 1595: I,32) - Ifts nicht war / du bift ein armer fünder / der du nicht werd bift / das du auff einer hechelfolt ligen (LH 1566: I,XX); (2) Nu taku gapak S. Mateush v'ofsem reslozhenih aigenfhaffti ali snaminja resdily (TPo 1595: II,307) - Nun faffets aber Mattheus in acht vnterfchiedliche Eygenfchafft (LH 1566: II,CLXXXIb). Domača beseda, najpogosteje dodana iz nemščine (ali preko nemščine) prevzeti besedi, ima ob na novo vpeljanem tujem izrazu navadno pojasnjevalni značaj. Dvojna formula, ki jo pripisani izraz soustvarja, pa je hkrati ustaljeno retorično sredstvo, s katerim so protestantski pisci misel lahko učinkoviteje posredovali. Primerjava s prevodno predlogo je pokazala, da je bil pripis domače sopomenke navadno odločitev prevajalca in ne »zahteva« predloge. Npr.: (1) Kakor fe tiga dobru prizhovanje ima, nikar le is tiga Papejha scribentou ali pifsarjeu, Temuzh /.../ (TPo 1595: II,15) - Wie man des gute zeugnuß hat / nicht allein auß des Bapfts Scribenten /Sondern /.../ (LH 1566: II,Xb); (2) en takou zhlovik nej nijhter drugiga temuzh en fmerdezh aifhel ali ferylnik tiga Hudizha (TPo 1595: I,34) - Ein folcher menfch fey nichts / den ein ftinckend heimlich gemach des Teuffels (TPo 1595: I,XXI). Ajšel je različica zapisa ajžel v MD 1592, serilnik pa je v knjižnem jeziku prvič uporabljeni izraz. Tudi urtal/urtel/urteil je beseda, ki je pogosto zapisana v postilah (prvič pa jo je uporabil Krelj v KB 1566). Celo konec obdobja ji je Trubar še pripisoval pojasnilo v obliki splošno razširjene domače sopomenke sodba (ta urtel ali fodba (TPo 1595: I,242a) - das vrtheyl (LH 1566: I,CXLIb)), k čemur ga je zelo verjetno usmerjalo prav hotenje po stilni učinkovitosti. 268 Raecke (1995: 406-408) je pri primerjalnem ugotavljanju Trubarjevih odmikov od Lutrove prevodne predloge z zgledom Zaihni ali snameinja izpostavil kombinacijo prevzete besede in domače sopomenke, ki je Trubarjev dodatek, motiviran najverjetneje z željo po lažji razumljivosti. 269 Samostalnik ahla (iz nemškega die Hechel, ki je v Grimmovem slovarju pomensko pojasnjen z razlago 'ein gerät mit scharfen drahtspitzen, zum durchziehen und reinigen des flaches oder hanfes' (Grimm 1877: 4/2,735-737)) se je prvič pojavil v TPo 1595, greben pa je s širše zarisanim pomenom naveden že v MD 1592 (Ruckgrad. fpina. greben /.../ (MD 1592: M3b)). Sobesedilno in pomensko spremenjeno je bil prvič uporabljen prav tako v TPo 1595. 163 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.1 Različico pojasnjevalne enobesedne sopomenke ustvarjajo raznovrstne besedne zveze, ki so se s ponovitvami ustalile: npr. jemlo prejd inu prejd eno Practico ali hudo kunfht sa to drugo naprej (TPo 1595: I,179) - nemen jmmer eine Practicken nach der andern für (LH 1566: I,CVb). 2.2 Obstajajo tudi primeri, kjer je znani besedi tujega izvora pripisana dotlej v knjižnem jeziku še ne rabljena domača sopomenka (1. zgled). Predvsem v Kreljevi Postilli pa je mogoče zaslediti tudi obrnjeno zaporedje, saj se v vlogi pojasnila na novo zapisane besede slovanskega izvora pojavlja širše uveljavljena, iz nemščine prevzeta beseda (2. zgled). V vlogi pojasnila za prvonavedeno ustreznico tujega izvora je lahko uporabljena prav tako prevzeta beseda, ki pa se od prve razlikuje po širši, večinoma že tradicionalni rabi. Med značilne tovrstne dvojice spadata glasoslovno že močno preoblikovani prislov cbifoh/cbifah in sopomenski topelt, ki sta povezano rabljena v TPo 1595 (3. zgled). Zgledi: (1) Trubar: ali grejh s'hpanzirat inu s'prehajat (TPo 1595: II,231); Luter: oder gehejtfpacieren (LH 1566: II,CXXXVIII); (2) Krelj: Inu vsameijh, inu gledaiozh v'nebeja, ijh blagoflovi alli shegna, inu raslomi hlebe (KPo 1567: CXXVIb); Spangenberg: Vnder nam /.../vnnd jahe auff gen Himel/vnddanckt brüder / vnd brach die brodt (SA 1559: CIII); (3) Trubar: Tu je vjhe enu zbifoh ali toppelt resodiveinie (TPo 1595: I,85); Luter: Das is nun ein zwifeltige offenbarung (LH 1566: I,LI). 2.3 Sopomenske pare oblikujejo tudi besede domačega izvora, od katerih pa je ena navadno nova - npr. plamiti v drugem paru sledečega zgleda iz TPo 1595: Inu raven ta-koviga hrupeinja inu Jhumeinja jo je resdileni ognjeni Iejiki vidili, raunu kakor en plamen od ognja gori na nyh glavah goreiti inu plamiti (TPo 1595: II,79) - Vnd neben jolchem weben vnd braujen / hat man zertheylete fewrige flammen gejehen / gleich wie die flammen vom fewr vberjich lodern (LH 1566: II,XLVIII). 2.4 Nizanju sopomenk bi se prevajalci lahko tudi izognili, če bi namesto manj znane, prevzete besede uporabili besedo, ki je bila prvi pripisana kot pojasnilo. Ker pa so bile dobro poznane in tradicionalno rabljene besede navadno večpomenske (kot npr. znamenje), bi nanje omejeni izbor pogosto ne izzval prave pomenske predstave. V posameznih primerih pa je polno sopomenskost in medsebojno zamenljivost onemogočala tudi stilno označena raba enega od členov. Vsekakor pa so našteti primeri zgovoren dokaz za pogosto dvojno motiviranost dvojnih in trojnih formul. 3 Značilnost postile kot besedilne vrste so tudi številni primeri iz vsakdanjega življenja, ki so zaradi predstavljivosti in poznanosti dobra ilustracija verskega nauka. Posamezni opisi tipične predmetnosti ali značilnega dogajanja sestavljajo zaokrožene slike, ki jih predstavno približuje uporaba uveljavljene terminologije, čeprav se je prilika za njeno knjižnojezikovno rabo odprla šele s prevodom postil. Opis predmetov, povezanih s posteljo, je v TPo 1595 npr. sestavni del prevodno zvesto posnete opisne ponazoritve 164 Prepoznavnost in značilnosti besedja postil težkih okoliščin, v katerih je bil rojen Kristus: Tukaj nej ni Shpampeta, eriuhe, poljhtra, Vajkufhnize ni blafmize, ni blafine bilu (TP 1595: I,30) - Da wirdt weder fpond/leylach /polfter /küffen noch federwad geweft fein (LH 1566: XVIIIb). Samostalnika blazina inpolšter sta bila prvič zapisana že v KPo 1567, špampet je bil naveden že v MD 1592, v sobesedilu pa prvič v TPo 1595, blazinica pa se pojavlja samo v TPo 1595. Prav vključenost vrste vsakdanjih življenjskih situacij, znanih tudi slovenskim prevajalcem, je omogočala, da so slednji detajle dodajali tudi iz lastnega poznavanja. Npr.: Taku tudi ta Satan ne prasnuje, on podnetuje inu pergrebluje od sadaj inu od spredaj (TPo 1595: I,247-248) - So feyret der Sathan nicht / er fchüret hinden vnnd vornen zu (LH 1566: I,CXLIIII). 3.1 Med na novo zapisanim besedjem so številna poimenovanja predmetov, dejavnosti, pojavov in pojmov iz vsakdanje stvarnosti. Posebna jedra oblikujejo poimenovanja: • živali (npr. brecel/brecelj (samo v TPo 1595), kavka (v KPo 1567 in TPo 1595), pokrovača - sklednica 'želva' (JPo 1578)), • rastlin (npr. grah, ki se prvič pojavlja v JPo 1578, zabeležen pa je tudi v obeh Megiserjevih slovarjih, konoplja (TPo 1595), lapuh in lapuhov (JPo 1578)), • predmetnosti iz neposrednega okolja (npr. jedi in hranilnih snovi: cuker,270 juha (samostalnik uvaja JPo 1578, kot hrvatizem pa ga vključujeta tudi oba Megiserje-va slovarja),271 štrukelj (Kreljeva in za njo Juričičeva postila)), • denarnih enot (npr. beč (KPo 1567272 in JPo 1578) in groš, ki je prvič zapisan v JPo 1578, kasneje tudi v DB 1584 in TPo 1595), • uporabnih predmetov: npr. lanterna, pletenica (oboje JPo 1578), pratika (JPo 1578, TPo 1595 in MTh 1603),piščalka (kot različica širše rabljenepiščali), skle-dnik (oboje TPo 1595), • bolezni in bolezenskih stanj (putigram)273 itd. Npr.: 270 Sobesedilna raba prevzetega samostalnika cuker (in nanj vezanega pridevnika cukrov) je ugotovljiva iz TPo 1595, čeprav je njegova navedba v obeh Megiserjevih slovarjih dokaz, da gre za splošno rabljeno besedo. Samostalnik cuker se v TPo 1595 uporablja v osnovnem in v prenesenem pomenu. Npr.: 1. Kadarfe zuker vudo vershe, taku onu nej vezh voda (TPo 1595: I,88); 2. de bife jeft obeniga ferda ni nemilofti kBugi ne imel sanefti /.../inu bi meni tu vfe fgul zuker, fgul slatu, fgul vezhni leben bilu (TPo 1595: II,252)), v povezavi s smrtjo pa oblikuje eno izmed učinkovitih nasprotij (lete befsede bi imejle Nebu inu Semlo respuftiti, inu reshgati, inu nam is te Smerti fgul zuker, inu is vfe nefrezhe /.../fgul fhlahtno Malvafhyo fturiti (TPo 1595: I,37) - dife wortfolten himel vnd erden zerfzhmeltzen / vnd vns auß dem tod eytel zucker / vnd auß allem vnglück/.../ eitel köftlichen Maluafier machen (LH 1566: I,XXIIb)). O figuri nasprotja, ki je posebej značilna za besedila, s katerimi hočejo avtorji vplivati na širšo skupnost naslovnikov (torej tudi za postile) prim. Toporišič 1995. Med osrednja nasprotja, ki jih izkazujejo postile, se uvršča par evangeliš - papistiš, ki je odraz verske razklanosti druge polovice 16. stoletja (prim. Toporišič 1995: 358-361). 271 Npr. Supp. jus. shupa, Cr: juha (MD 1292: P5); Ius, Iufculum /.../German. ein Brühe /Suppen /.../ Sclavon. fhupa. Croat. juha (MTh 1603: I,760). Glede razvezave Cr = Croatice prim. Lägreid 1967: XI. 272 Sa dvei ftu bezhev alli denariev kruha nei sadofti mey tuliko (KPo 1567: CXXVI) - Zwey hundert Pfennige werdt brodts / ift nicht gnug vnter fie (SA 1559: I,CIIb). 273 Novo poimenovanje putigram je sestavina niza, v katerem so naštete bolezni bogatih: Kakor fe vidi, de ty bogati svoje sufsebne fhtraifinge inu bolefni imajo, putigram, kamen, gries, grimainje, inu druge tem glih (TPo 1595: II,172) - Wie man denn fihet / das die reychen jre fondere plagen vnnd kranckheyten haben /Zipperlein / ftein /grimmen / leme / vnnd dergleychen (LH 1566: II,CIII). 165 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (1) Ony lejtajo vluffti, kakor te Kauke inu vrane, inu ftrejlajo inu luzhajo veden sa nami (TPo 1595: III,156)274 - Sie fliegen in den lüften / wie die Dalen vnd Kroen /vn fchieffen vnd werffen on vnterlaß nach vns (LH 1566: III,XCIb); (2) ravno kakor Skledniza Shaba ali Pokrouazha, inu Polsh, vfelei fvoiu Hishu, kamor kuli gredo na febi nofsio (JPo 1578: III,57b) - Denn wie die Schiltkröte vnd Schnecke jr hauß mit fich tragen / wo Jie gehen (SA 1559: III,Lb); (3) Kadar fe zuker vudo vershe, taku onu nej vezh voda, temuzh en Jhlahten Klaret, ali Iulep, ali Jicer nekaj (TPo 1595: I,88) - Wenn man zucker ins waffer wirt / fo ifts nit mehr waffer / fonder ein köJtlich Klaret / oder sonft etwas (LH 1566: I,LIIb). 3.1.1 Nove so tudi številne zveze pridevnikov in samostalnikov. Samostalnik krota je bil kot poimenovanje za vrsto dvoživk, znanih tudi na našem ozemlju, uporabljen v DB 1578 in v DB 1584 ter vključen v oba Megiserjeva slovarja.275 V neosnovnem pomenu, ki ga razkriva zveza s pridevnikom peklenski, in v ekspresivni identifikacijski povezavi s hudičem pa se je prvič pojavil v TPo 1595: Tukaj ti merkaj, de fe vfe pravi tiga Hudizha te paklenske krote krak ali feime (TPo 1595: III,157). Tudi samostalnik krak je v slovenski knjigi prvič uporabljen prav v TPo 1595. 3.2 Postile so v knjižnojezikovno zakladnico 16. stoletja prispevale tudi znaten del cerkvene terminologije (npr. chorok, evharistija, klara, ki nastopa v zvezi s prav tako prvič uporabljenim pridevnikom nonov - nonove klare (vse KPo 1567), dindoh,prezbiter, prior, škapulir216 (vse TPo 1595)), ki jo množi tudi sočasna nestrpnost med katoliki in protestanti. V polemičnost prevajanih besedil so se bolj ali manj dejavno vključevali tudi slovenski prevajalci: Krelj in Juričič pogosteje in bolj zagreto, Trubar redkeje in v manjši meri. Vmes so tudi termini, ki označujejo pojme iz cerkvene organizacije: npr. plebanija, prebenda/provenda itd. (TPo 1595), poimenovanja kot beneficij (KPo 1567), beneficija (JPo 1578), monarhija (vse tri postile) pa hkrati opozarjajo na sočasno družbeno stvarnost in ureditev. Odraz časa in prostora, v katerem so nastajale predloge in prevodi, so tudi izimenski pridevniki tipa brandeburgiski (PO TEIBRANDEBVRGISKI, INV NVRN-BERGISKIORDNINGI (TPo 1595: III,122)) itd. 3.2.1 Postile so z zajetim besedjem močno izpopolnile tudi seznam poimenovanj za različne poklice in funkcije. Vmes so številne besede, prevzete iz nemščine, čeprav je izbor neredko prirejen domači stvarnosti. Npr.: avšlokar, dacijar, hišnik, jurist, kamer- 274 Kavka se je kot poimenovanje za dobro znano ptico iz domačega okolja prvič pojavila v KPo 1567, kasneje pa še v TPo 1595. Hkrati navedena vrana je bila večkrat zapisana, vendar sodeč po številu omemb daleč od splošne rabe, kakršna je bila značilna za njen moški par (vran), ki ga navaja kar dvajset del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. 275 Npr. Letu ima vam tudi nezhiftu biti, mej Svirinami, kir po Semli lasio: Podlafsiza, Mijh, Krota /.../Iesh, Mozhorol, Kußer (DB 1584: I,67b); Shabe ali Krote (DB 1584: I,38a); Krot. bufo. krota. (MD 1592: H5). 276 Samostalnik se uvršča v skupino poimenovanj, ki jih je Trubar pri prevajanju dodal iz lastnega poznavanja tipične predmetnosti: kadar en Menih pres Kute ali Shcapulirja, ali ena Nunaprespokrivala ali nje dyntoha hodi (TPo 1595: II,23-24) - Das ein Münch on ein Scheppler / ein Nonne on ein Weihel gehet (LH 1566: II,XVb). 166 Prepoznavnost in značilnosti besedja postil lin, oslar, pestinja, stražnik (vse TPo 1595), kancelir (KPo), štacunar, vardejan (oboje KPo in JPo) itd. Npr. Ty zolnarji pak fo bily, raunu kakor per nas ty Flegarji, Daciarji, Aufhlokarji inu Zolnarji, kateri fo te zolle inu flegarije sa eno Summo denarjeu od teh Rymlanov kupovali inu jemali (TPo 1595: II,197) - Dagegen waren die Zölner / eben wie bey vns die Schröffer vnd Amptleute find / die wafferzölle vnd Landrentey / vnd anders / vmb ein genantes gelt von den Römern beftunden (LH 1566: II,CXVIII). 3.2.2 Med značilne sestavine protestantskih postil (zlasti najobsežnejše Trubarjeve) spadajo tudi prevzete besede latinskega ali grškega izvora, ki so že v 16. stoletju imele mednarodni značaj (npr. ekspektant, ki je zapisan v Kreljevi in Juričičevi postili). Med njimi je tudi nekaj takih, ki so bile prevzete citatno (prim. 1. zgled). Tudi te so se vraščale v slovensko knjižnojezikovno rabo s pomočjo premostitvenih pojasnil, ki so jih predstavljale enobesedne ali besednozvezne sopomenke (2. zgled). Zgleda: (1) Taku ena fhlahtna zukrova Voda, Aromaticum inu Apoteka, je iz nje poftala (TPo 1595: I,88) - So ein köftlich zuckerwaffer /Aromaticum vndApoteck ift darauß worden (LH 1566: I,LIIb); (2) Tu je ena kratka fententja inu maihinu befsedi (TPo 1595: II,160) - Das ift ein kurtzer fententz (LH 1566: II,XCVb). 3.3 K razumljivosti in prepričljivosti vsebine postil so prispevale tudi omembe pripadnikov različnih smeri in skupin, ki so jih slovenski prevajalci (zlasti Trubar) skušali predstavno približati s pripisanimi pojasnili. Npr.: (1) So dobriPliniani, aliEpicurarji, kateri fefhe htimu fmejejo (TPo 1595: II,3) - Sind gute Pliniani / die noch darzu lachen (LH 1566: II,IIIb);277 (2) Koku fe onu tedaj gody, de ty Exorcifti ali tiga Hudizha Panauzi /.../ vener te Hudizhe isganjajo? (TPo 1595: I,173) - Wie gehets denn zu / das die Exorciften /.../dennoch Teuffel außtreyben? (LH 1566: I,CIIb) itd. 3.4 Postile so z vključitvijo številnih novih poimenovanj uzavestile pojme, za katere se je priložnost za rabo pojavila šele v njihovem vsebinskem okviru: npr. fabula (v KPo 1567 in TPo 1595), proces (prvič zapisan v TPo 1595: npr. Nu taku hozhmo tedaj ta Procefs pred fe vseti (TPo 1595: I,242) - Nun wöllen wir den Proceß für vns nemen (LH 1566: I,CXLIIb)). Zapis besede, ki je bila v 16. stoletju verjetno širše znana, se le malo razlikuje od Lutrovega. 3.5 Za velik del besedja, ki je bilo prvič zapisano v eni od postil ali pa se omejuje predvsem na rabo v njih, se je priložnost za vključitev ponudila s številnimi primerami,278 ki so bile mestoma celo ubesedovalno natančnejše kot v tujejezični predlogi. Npr.: kakor 277 Poimenovanje plinijan je navedeno le v TPo 1595, epikurar (z različicami) pa je širše poznan. 278 O različnih vrstah primer v knjižnem jeziku protestantskih piscev prim. Novak 2004: 224-229. 167 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja de bi eden hotel s'enim sklejdnikom rybe lovyti (TPo 1595: III,7) - als wenn jemand mit einem fchüffelkorb fifchen wolt (LH 1566: III,Vb). Tudi v pestro izrisano primero, ki ima namen narediti razumljivo priliko o povabljencih na svatbo, je v TPo vpletenih več dotlej še ne zapisanih izrazov: en faiaft, kovačnica, slamnik, ki ga navaja tudi MD 1592, v TPo 1595 pa je bil prvič uporabljen sobesedilno: Trubar Luter Kadar bi en fajaft inu vpipan, kej od tiga Kla-duva ali is Kovazhnize fem tekel, vfvojej dolgi frajzi, venim slamniki, s'fvojo zherno brado inu oblizhjem, mej te Ohzetne gofty ftopil (TPo 1595: II,265) Wenn ein ruffiger / wie er von dem hamer / oder auß derfchmitte herlauft/ in feim langen hembd / in eim badhut / mit feim kolfchwartzen bart vn angeficht / vnter die Hochzeyt Gefte trette (LH 1566: II,CLVIIb) Za en sam nemški samostalnik, uporabljen metaforično, Denn Jie waren die grundfuppen (LH 1566: II,LXXIII), so npr. v TPo 1595 uporabljeni trije pojasnjevalni samostalniki, ki jih zunaj postil ni mogoče najti (samostalnik pomije je prvič zapisan v JPo 1578): Sakaj ony fo bily groupa,pomye aligofzha (TPo 1595: II,130). Ponazoritvi je namenjena tudi natančno prevedena primera, v kateri je uporabljen samostalnik klaftra: Moji greihi fo hrafti Jhtiri klafftre veliki (TPo 1595: II,149) - Mein fündfind eytel vier-kleffterige groffe eychbaum (LH 1566: II,LXXXIX). 3.6 V postilah so prvič uporabljeni tudi številni domači (npr. plašiti se (TPo 1595)) in nekateri prevzeti glagoli. Del le-teh je zadržal celo prvotno vezavo. Glagol žugati, ki se v TPo 1595 vedno pojavlja v povezavi z blizupomenskim glagolom trucati, npr. izkazuje iz nemščine prevzeto predložno tožilniško vezavo: Snajo inu vmejo taku na denarje inu blagu, na slate inu Tolerje fhugati, inu truzati (TPo 1595: III,131) - Können alfo auff gelt vnd gut / auff gülden vnd Taler pochen (LH 1566: III,LXXVIIa-b). Primerjave kažejo, da nekaj več glasoslovne variantnosti glede na prevodno predlogo izkazujejo na novo zapisani, slovenskemu jeziku prilagojeni onomatopejski izrazi: npr. So taku is te pameti plodrali (TPo 1595: II,98) - Plaudertern alfo auß der vernunfft (LH 1566: II,LVIIIb). 3.6.1 V postilah se je številnim že znanim glagolom na -irati219 pridružilo še več novih: fantazirati, jubilirati, panketirati,prakticirati, repetirati, revidirati (vsi so uporabljeni v TPo 1595; nekatere spremljajo tudi deležniki in glagolniki, druge pa iz glagolske pod-stave izpeljani samostalniki (npr. panketirar)). Glagol puštabirati, ki ga prav tako uvaja TPo 1595, se opira na nemško tvorjenko. Glagol hofirati je uporabljen v dveh postilah: v KPo 1567 in v TPo 1595, različica ofirati pa je zapisana v JPo 1578. Glagole irati in irati se ter študirati in študirati se je vpeljala KPo, kanonizirati, legitimirati, moderirati, testirati (in testator) pa se sploh pojavljajo samo v njej; makulirati, ordinirati in vizitirati so značilni za JPo 1578. 279 Izven postil so bili že uporabljeni naslednji glagoli: absolvirati, apelirati, definirati, dešpirati, disputirati/dišputirati, eksaminirati/ekseminirati, reformirati, regirati, špancirati in drugi. 168 Prepoznavnost in značilnosti besedja postil 3.6.1.1 Velika večina naštetih glagolov je bila uporabljena pod vplivom nemških prevodnih predlog. Nekatere izmed tistih, ki so bili prvič zapisani v TPo 1595, spremljajo bolj znani domači izrazi, ki so v nekaterih primerih samo pomenski približki (prim. 1. in 2. zgled). Izjema pa je npr. glagol repetirati, ki je bil domnevno del Trubarjevega besednega zaklada. Primerjava je pokazala, da ga na preverjenih mestih v nemški prevodni predlogi ni (3. zgled). Zgledi: (1) ty Papejhniki jubilirajo ali vukajo (TPo 1595: II,45) - die Papiften jubilirn (LH 1566: II,XXVIIb); (2) Blagu ftury ferze, prangajo, panketyrajo, shiveo vlebainju (TPo 1595: II,182) - Gut macht mut /prangen /banckethieren /leben im fauß (LH 1566: II,CIX); (3) kakor Chriftus vtem Evangeliu repetyra, ima en zhlovik Ozheta inu Mater sapuftiti (TPo 1595: III,183) - wie Chriftus folches im Euangelio widerholet /Sol der menfch Vatter vndMutter laffen (LH 1566: III,CVIIb). 4 Obsežne in besednozakladno raznolike postile so slovenski protestantski pisci 16. stoletja uspešno prevedli tudi zato, ker so dobro obvladali besedotvorne možnosti slovenskega jezika. Besedne družine so večinoma z uporabo znanih in uveljavljenih modelov širili v različne smeri.280 4.1 Splošno znanim glagolom (domačega, slovanskega ali tujega, večinoma nemškega izvora) se v postilah neredko pridružujejo deležniki in deležja ter glagolniki: npr. antikati se + antičejoč, drengati + drengan, streči + strežen (vse v TPo 1595); petlati, petlanje, petlar + petlan (KPo 1567); cukati + cukati se in cukanje ter grevati + grevanje (TPo 1595); skrbeti + skrbeti se, skrbiti (JPo 1578) itd. V TPo 1595 sta široko uporabljanemu glagolu prangati in glagolniku pranganje dodana še po enkrat zapisana pridevnika prangljiv in prangavski, ki sta kot ustreznici za isto nemško besedo (prechtig) rabljena sopomensko in zato tekmovalna (1. in 2. zgled). Glagolnik klopotanje, ki je uporabljen v TPo 1595, nima izpričanega glagolskega izhodišča klopotati, čeprav je na njegov obstoj mogoče upravičeno sklepati. Zgleda: (1) Nikar en bogat, prangaujki, offertni inu gofpofki Krajl (TPo 1595: I,3) - Nicht ein reycher /prechtiger /herrlicher König vor der welt (LH 1566: I,IIb); (2) Kadar bi leta GOSPVD pred tem Svitum hotel velik inu prangliu biti (TPo 1595: I,79) - Wenn difer Herr vor der welt groß vndprechtig fein wolte (LH 1566: I,XLVIIb). 280 Pregled besedotvornih tipov in uporabljenih besedotvornih sredstev, ki jih nakazujejo s postilami vpeljane samostalniške, glagolske in pridevniške tvorjenke, je v primerjavi z rezultati že opravljenih besedotvornih raziskav jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (npr. Vidovič Muha 1984 in 1988, Merše 1995b in Legan Ravnikar 2003) pokazal, da gre večinoma za uporabo najbolj uveljavljenih obrazil. V 16. stoletju izpričano tvorbeno živost potrjuje tudi primerjava z današnjim stanjem (Toporišič 2000: 143-232), ki jo posredno zrcali tudi SSKJ. 169 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 4.1.1 Značilnost vseh treh postil, zlasti pa Kreljeve in Juričičeve, so številni deležniki in deležja, ki se v drugih besedilih ne pojavljajo.281 Izstopajo zlasti različne pojavne oblike deležnika in deležja na -č(-oč/-eč, -eoč, -ejoc)2S2 in -ši. Zadnji so tipični za JPo 1578. Npr.: prijezdeoč, tičoč (KPo 1567), odperioč,petlajoč (KPo 1567 in JPo 1578), hineč, obrnivši se, posadivši (JPo 1578), zaslišijoč, ki je očitno tvorjen iz sedanjiške oblike (TPo 1595) itd. Med do tedaj nezapisanimi besedami je tudi več zanikanih deležnikov: npr. netaječ, nezapopadeč (TPo 1595); taku zhaftita, fvitla, leipa, netajezha prizhovainja vtem Svetim Pifmi imamo (TPo 1595: II,101); Boshja della, preidan fe ona fgode, fo nesapopadezha inu nesaftopna (TPo 1595: I,148) - v robni opombi). 4.1.2 Dobro znano glagolsko podstavo je mogoče odkriti tudi v novih samostalniških tvorjenkah, ki jih uvajajo posamezne postile. Na splošno znani glagol braniti se npr. navezuje samostalnik branitelj (JPo 1578), na glagolaprihoditi in pristajati paprihodišče in pristanišče (oboje v JPo), ki kažeta na uveljavljenost obrazila -išče. 4.1.3 V protestantskih postilah se prehodnim glagolom kot sistemska dopolnila pridružujejo povratni glagoli (ferdamovati + ferdamovati se), že uporabljenemu členu vid-skega nasprotja pa na enega izmed ustaljenih načinov tvorjeni vidsko nasprotni člen. V vsaki izmed postil je mogoče zaslediti več ustaljeno tvorjenih predponskih glagolov, ki se izven postil oz. celo zunaj posamezne postile ne pojavljajo. Praviloma so tvor-jeni z eno izmed pogosteje uporabljanih predpon, ki hkrati izkazuje enega izmed osnov-nejših pomenov. Npr. dodati (KPo 1567); domartrati se, izmalati, izpremazati, odvižati in odvižan, vrsta izpridevniških glagolov (ogreniti, osladiti, ostuditi, otemniti), okvakati, podpahniti (rigle), pognadati in pognadan, pokrepiti se, presijati, prilastiti in prilasten, prišparati, privdariti (vse TPo 1595); pomendrati (JPo 1578). Ob znanih dovršnikih se pojavljajo novi nedovršniki: pohujšovati (JPo 1578), podgrinjati (gvant),prigrebati, pri-gledovati (vse troje TPo 1595), prinositi, ki je kot tvorbeni arhaizem283 omejen na Krelje-vo in Juričičevo rabo, itd. Našteti je mogoče tudi več primerov na novo zapisanih, brezhibno tvorjenih vidskih nasprotij. Samo v TPo 1595 se npr. pojavljata priponsko tvorjeni vidski nasprotji premreti -premirati inpriudariti -priudarjati, v JPo 1578 pa nasprotje obslužiti (božje službe) -obsluževati (farško službo). 4.2 Na že uporabljene samostalnike so se navezali novi pridevniki. Največ jih je za prevod razgibano napisane Lutrove postile potreboval Trubar: npr. afinja + afinski, anži- 281 Na primerjalno ugotovljeno, izstopajočo pogostost obeh deležnikov sedanjega časa -oč/-eč in -ši v Kreljevem in Juričičevem jeziku je na več mestih opozorila M. Orožen (1977: 124-126 in 2003b: 103-105; 1987: 25-26). Avtorica ugotavlja, da je številčnost tovrstnih deležnikov, ki jih je mogoče uvrščati med arhaične pojave Kreljevega jezika, povezana z njegovim poznavanjem cirilskih in glagolskih pismenih virov. Prim. tudi Jesenšek 1998: 277-286, zlasti 277 in 283-284, ter 2005: 58-62, zlasti pa 61-62, kjer avtor na osnovi opravljenih primerjav evangelijev (pri Stapletonu, Krelju, Dalmatinu, Hrenu, Japlju in Š. Kuzmiču) opozarja na funkcijsko razvejanost in distribucijo oblik na -č in -ši, znotraj te pa tudi na specifičnost Kreljeve rabe deležnika na -č (npr. ob glagolih zaznavanja). 282 Deležnike in deležja na -eoč ali -ejoč, ki se pojavljajo le v postilah, je mogoče najti tudi na seznamu, ki ga je na osnovi alfabetarijev popolno izpisanih protestantskih del sestavil Ahačič (2005: 93). 283 Prim. Merše 1995b: 52-53. 170 Prepoznavnost in značilnosti besedja postil del + ajnžidelski,284 burfel + burflov (igra), osat + osatov (grm), pesek + peskov (zrnce), sova + soviski (pesem), slama + slamen (en Jlamni Jhakel (TPo 1595: I,30) - v Megiserje-vih slovarjih se pojavlja slamnen), žamet + žametov. Samostalnik auptman je uporabljen v vseh treh postilah, naveden pa je tudi v drugem registrskem stolpcu, ki se omejuje na besedje, znano na Koroškem. Pridevnika auptmanji (KPo 1567) in auptmanov (JPo 1578) pa sta se pojavljala le v omenjenih postilah. 4.2.1 Pregled na novo zapisanih pridevnikov kaže na pogostost izpeljave z obrazili -ov in -ski oz. -iski (tudi bulski in baalovski (oboje v JPo 1578) ter baalitiski (KPo 1567), odkriva pa tudi besedotvorne različice tipa auptmanji - auptmanov.285 Pridevnika angelov (JPo 1578) in splošno rabljeni angelski sta tudi v JPo 1578, kjer sta uporabljena oba, že izkazovala pomensko specializiranost, to je nanašalnost na eno samo osebo (angelov) in na več oseb oz. splošno svojino (angelski).286 Npr.: Angelouo Oblizhye (JPo 1578: II,4b) - angelskapomoč/vojska/selstvo itd. V postilah je mogoče zaslediti tudi pridevnike, ki se besedotvorno vežejo na predvidljive, govorno uporabljane, vendar nezapisane samostalnike: npr. hodničen, ki je izpeljanka iz samostalnika hodnik 'platno'; slednji v knjižnem jeziku ni izpričan. Postile so vpeljale tudi nekaj pridevnikov na -ast, ki glede besednovrstne karakteristike podstave niso povsem enotni (npr. bolehast (KPo 1567), krevljast (KPo 1567 in JPo 1578), lotrast, ki ga je vpeljala JPo 1578, uporabljen pa je tudi v TPo 1595, ter črvojedi-nast,progast, sajast, skalast iz TPo 1595). Prinesle so tudi nekaj pridevniških tvorjenk, ki so bile z novimi obrazili (ali celo obrazilno kombinacijo) izpeljane iz že znanega pridevnika: npr. cagoviten (TPo 1595) iz cagov/cagav + -it- + -en. 4.3 Besedne družine so se iz samostalniških jeder razraščale tudi v druge smeri: blek je bil prvič uporabljen v TT 1557, v KPo 1567 pa se mu je s prenesenim pomenom pridružil še glagol blekati se. Skorajda v vseh delih izpričani zgodnji izposojenki hiša in pridevniku hišen se v TPo 1595 pridružuje pomensko že nekoliko oddaljeni glagol hišiti ('gospodariti'), ki ga spremlja glagolnik hišenje. Npr.: (1) Gdije pak Chrifius, tukaj ne bode ta Hudizh dolgu mogel hi/hiti (TPo 1595: II,16) - Wo aber Chrifius ifit / da wird der Teufel nicht lang hau/en können (LH 1566: II,XI); (2) ty bi dobru mogli v'enim lejtu tulikain fiadjati, Jkaterim bi en drugi /.../ dvei ali try leita dobru hi/hil inu go/podaril (TPo 1595: III,27) - die fiolten wol in eim Iar lafifien aufgehen / da ein ander /.../zwey oder drey Iar mit köndte reychen (LH 1566: III,XVIIb). 284 Pridevnik anjžidelski, ki je prvič zapisan v TPo 1595, glede podstave izkazuje tesnejšo navezavo na izvirno nemško besedo kot samostalnik, ki je bil uporabljen že v TC 1575. 285 Pridevnika sta v KPo 1567 in JPo 1578 uporabljena sopomensko: nad AuptmanijmJlushabnikom (KPo 1567: LXXVIII) inJlushabnik Auptmanij sdravie dobi (KPo 1567: LXXIb) - JlushabnikAuptma-nou ie sdrauie preyel (JPo 1578: I,52b). V obeh primerih je izražena pripadnost eni sami osebi (avpt-manu) in ne splošna svojina, kar kaže, da je pomensko razmejevanje med besedotvornimi obrazili še potekalo. Prim. Orožen 1987: 32. 286 Prim. Vidovič-Muha 1978: 269-270. 171 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 4.3.1 V postilah je bilo uporabljenih tudi več ustaljeno tvorjenih samostalnikov, ki jih je glede na določljivi besedotvorni pomen mogoče uvrstiti v več podskupin. 4.3.1.1 Lutrova postila je kot Trubarjeva prevodna predloga spodbujala tudi k rabi samostalnikov ženskega spola, ki označujejo ženski par k bolj znanemu samostalniku moškega spola. Tovrstni samostalniki so (ustaljeno) tvorjeni iz samostalnikov moškega spola z dodatkom obrazila -ica: npr. doktor + doktorica, ključar + ključarica, purgar + purgarica287 (vse v TPo 1595). 4.3.1.2 Postile so uvedle tudi več novih skupnih imen: hlodje 'več hlodov', judovstvo (oboje v TPo 1595). Npr. kir vfaj ta GOSPVD ne govory od kameinja inu hlodja (TPo 1595: III,172) - fo doch der Herr nit redet von ftein vnndholz (LH 1566: III,Cb). 4.3.1.3 Postile so nudile pogoje tudi za uporabo pomensko abstraktnejših samostal-niških tvorjenk, ki so se tvorbeno večinoma navezovale na splošno znani izhodiščni samostalnik. Splošno razširjenemu samostalniku gospodar sta se npr. v postilah pridružili pridevniški različici gospodarjov in gospodarjev ter samostalnik gospodarstvo, ki se mu v KPo 1567 in JPo 1578 pridružuje še glasoslovna različica gospodščina}'8'8 Sestav razširjajo tudi zanikane različice kot nebruma, netugent (TPo 1595) itd. 4.3.1.4 Zelo številno skupino sestavljajo na novo zapisane manjšalnice, ki so tvorjene z že znanimi in uveljavljenimi obrazili. Največjo besedotvorno pestrost izkazujejo manjšalnice moškega spola, saj so izpeljane z obrazili -ec, -ek, -ič/-čič in -aj. Npr.: gospodec (KPo 1567), kotec, portek (vse TPo 1595), blečič, doktorčič, klobučič (vse TPo 1595), farčič (KPo 1567) itd. Samo na videz spada v to skupino tudi izglagolski pogledek.2289 Če bi se pomenska sestavina manjšalnosti tudi pri njem vezala na obrazilo -ek, bi ne bila združljiva s prilastkom strašen.290 Manjšalnice srednjega spola so enotno tvorjene z obrazilom -ce: npr. drevce, gnezdeče (oboje TPo 1595), manjšalnice ženskega spola pa bodisi z obrazilom -ica ali -ka: npr. blazinica, devičica, kramica, mačica, pripravica (vse TPo 1595), čačica (JPo) itd. Besedotvorne različice kažejo na obstoj sopomenskih besedotvornih obrazil, pa tudi na nedokončanost procesa njihovega razvrščanja in ustaljevanja. Medsebojno številčno razmerje različic občasno razkriva tudi bolj zaostreno tekmovalnost. V TPo so npr. uporabljeni kar trije izrazi, ki označujejo majhno količino, ki se naenkrat pogoltne: griželj, griželjc in grižljaj. Grižljaj je bil prvič naveden v prvem registrskem stolpcu DB 1584 (Crajnfki), griželj in griželjc pa sta zapisana na novo. Nove manjšalnice so se skladno z obema predlogama pojavljale v vseh treh postilah, na posameznih besedilnih mestih pa so se opazno nakopičile. Npr.: Aku on naide enpra- 287 Tovrstna poimenovanja so pogosto navedena povezano: npr. hude purgarje inupurgarize tukaj puftiti (TPo 1595: I,10). 288 O pogostnostnem razmerju med različicami gospodščina/gospodščina in gospoščina/gospoščina v KPo 1567 in JPo 1578 prim. Merše - Novak - Premk 2001: 62. 289 Na nemanjšalni pomen tvorjenkepogledek 'pogled' opozarja tudi Bajec 1950: 92. 290 Ampak tukaj je bilu tu ta trojht, de je on vejdil, takou ftrafhan pogledek ali videinje nej njemu velalu (TPo 1595: I,11) - Aber da war das der troft /das er wufte/folcher fchrocklicher anblick gulte nicht jm (LH 1566: I,VIIb). 172 Prepoznavnost in značilnosti besedja postil sen kotez vhifhi, taku ftury eno kamrizo ali kramizo is njega (TPo 1595: II,185). V dveh sosednjih povedih v TPo 1595 (na strani II,227) so - kot v prevodni predlogi - nanizane kar štiri manjšalnice (ptičica, klobučič, gnezdece, drevce), od katerih so tri prvič zapisane (klobučič, gnezdece, drevce). Pomenske sestavine majhnosti, ljubkosti, všečnosti, mladosti ipd. so v številnih primerih poudarjene s pripisanimi prilastki, ki so prav tako natančno prevedeni. Npr.: (1) taku je tu vfaj vrifnizi le ena bilka inu maihina trofthiza (TPo 1595: II,149); (2) Pervizh je ena leipa gladka mazhiza, katera fepufty gladiti (TPo 1595: I,255); (3) ta shenfki folkto luboDivizhizo vtejpohleufzhini nejlujha (TPo 1595: III,128); (4) en moder vmejtaln vertar, kateri vfelej mlada dreuza safsaja (TPo 1595: III,44). 4.4 Protestantske postile so množile tudi sestav pridevniških in izpridevniških tvor-jenk. Splošno rabljeni pridevnik drz je bil npr. tvorbeno izhodišče za pridevnik drzen in za samostalnik drznost. Obe tvorjenki sta bili prvič zapisani v KPo 1567. Na splošno rabljeni števnik dvoj se opira samostalnik dvojina, ki ga navaja JPo 1578, ob nepregibnem fraj obstaja tudi samostalnik frajunga (KPo 1567), ki je bil sicer samostojno sprejet. Med na novo zapisanimi (izpridevniškimi) samostalniki, ki označujejo lastnosti, se pojavljajo besedotvorne različice kot slabost in slanost, ki sta bili splošno razširjeni, ter v posameznih postilah uporabljeni slabota (TPo 1595) in slanota (JPo 1578), pa tudi odrtija, gorkost, otročost, rdečost (vse v TPo 1595) itd. 4.4.1 Na že znane pridevnike so se tvorbeno ustaljeno navezovali novi prislovi (npr. kisel + kiselo/kislo (npr. kiftsilu gledajo (TPo 1595: III,163); tu kiftsilu inu tejhku ftane (TPo 1595: I,275)). Besednodružinsko razsežnost je z dodatkom prislova netrpežljivo in samostalnika netrpežljivost k širše poznanemu pridevniku netrpežljiv zagotovila TPo 1595. Z dotedaj nezapisanim glagolnikom vcaganje pa je netrpežljivost povezala v dvojno formulo, ki označuje negativno čustveno stanje: Sakaj tukaj fe bode veliku farlikofti, iskujhnjau inu suparnofti najhle, katere vas vfe kneterpefthlivoftti inu vzagainju bodo per-morovale inu gnale (TPo 1595: II,85). 4.5 Postile nasploh prinašajo obilico izrazov, ki temeljijo na znanih izhodiščih: kljubu + kljubi sta znani različici, ki se pojavljata v povedkovni rabi. Na njuni osnovi je nastal glagol kljubovati, ki ga uzavešča TPo 1595. 4.6 Med besedjem, ki se pojavlja le v postilah, je tudi več tvorjenk z zloženo podsta-vo: npr. bogašentovavski, bogašentavec; dobroratanje; kolačovžegnavec (vse TPo 1595). Mnoge izmed njih zrcalijo zgradbo nemških ustreznic. Npr.: Kateri bi letukajpo tem do-bru ratainju /.../ to reizh hotelfodyti (TPo 1595: II,48) - Wer hie nach dem wolgerath /.../ die fach wil vrtheylen (LH 1566: II,XXIXb). 5 Med posebej opazne značilnosti postil spada ponazarjanje verskega nauka s slikovitimi primerami in z »močnimi« slikami. K prepričevalni učinkovitosti besedilne vrste prispevajo tudi zajeti frazemi (npr. ogrditi se komu v roko) in pregovori, nagovori, raznovrstni, zlasti razpoloženjski medmeti (npr. čaj, fuj) ter kopičenje čustveno označenih 173 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja besed in besednih zvez. Znak povečane ekspresivnosti besedil je tudi veliko število mo-difikacijskih izpeljank, zlasti manjšalnic, ki so prav tako eno izmed sredstev za doseganje čustvene odzivnosti naslovnikov. Uporabljeni so novi samostalniki, glagoli in pridevniki, ki so pozitivno ali negativno čustveno zaznamovani, na kar kaže tudi nenevtralno sobese-dilo (npr. pankrt, šelm; crkniti, natepsti se (npr. rib, štrukljov), natrobiti; debeloumen itd. (1. zgled). Glagol natrobiti označuje vsiljivo širjenje verskega nauka katoliških pridigarjev (2. zgled). Vmes so tudi slabšalni izrazi, ki označujejo vsebinsko prazno, nespametno ali neresnično govorjenje (prim. 3. zgled). V TPo 1595 je npr. učinkovitost na novo zapisanega samostalnika cunja povečana z dodanima prilastkoma star in hudičov (4. zgled). Zgledi: (1) Ti grobi fhelm fe neframujefh, de ti taku ftojifh, kakor en Pain (TPo 1595: I,31) - Du grober fchelm /fchemeftu dich nicht / das du fo fteheft wie ein ftock (LH 1566: I,XIXb)); (2) ta Pridigar, kir na tvojm vratu vifsi, ja pod tem levim Sefzom leshi, ta tebi s'fvojm pridigovanjem polna vufhefsa natrobi /.../ Tu dela tvoj Pridigar, ta ftari Loter, ta te taku prozh vlejzhe, de ti dobru vfak dan pridige JliJhiJh (TPo 1595: I,193); (3) Ay niftar nei, ena zhefhnia ie, kar fam odniegaJliJhala (KPo 1567: CXV) -Ey / es muß erlogen fein / was ich von dem Chrifto gehört habe (SA 1559: I,XCIIb); (4) GOSPVD, pufti mene eno ftaro zujnjo biti, s'katero jeft tvojmu Synuvi te zhreule isbrifhem (TPo 1595: I,26) - Herr / laffe mich ein alten lumpen fein /da ich deinem Son die fchuch mit wifche (LH 1566: I,XVIb). Stopnjevana čustvenost je spodbujala tudi k pogosti rabi zelo raznolikih primernikov in presežnikov (npr. brž v KPo 1567 in brže v JPo 1578). V postilah (zlasti v TPo 1595) je uporabljenih tudi veliko primerov privzdignjenega291 (elativnega) stopnjevanja (prelen, prenagel, preneprijazniv, presovraž, prezrel (vse TPo 1595) ter prelep (JPo 1578)), ki praviloma nadomeščajo nemško zvezo zu + pridevnik. 5.1 Besedje, ki ga uzavešča raba v postilah, pogosto izkazuje neosnovni oz. preneseni pomen, ki je praviloma »v službi« ideologije. Razkriva ga sobesedilno okolje (npr. netipični vršilci dejanja ali ekspresivne povezave z dodanimi prilastki). Npr.: (1) Da ie Chriftuf ta pravi Gofpod Nebef inu semlie, vode inu Moria. Ta pravi Patron, Zhovnar inu Barkador (KPo 1567: LXXXI)292 - Das Chriftus allein ein Herr ift / Himels vnd der erden / der Waffer vnd des Meeres / allein der eynige Patron /Schiffman vnd Gleitzman (SA 1559: I,LXII); (2) Ne klizheio napomuch /.../S. Nikola, kakdr nafhi flepi PapeshkiBarkadorij (KPo 1567: LXXXb) (odlomek je Kreljev dodatek); (3) Na cefti fedeti inu Boga ime projiti nei drugo, tamuzh sünai pota te Vere fe po cefti tih delaüzhenikov inu poftavcov vlazhiti, inu fe sgul fpetlanimi deli 291 Prim. Toporišič 1992a: 314. 292 Barkador, ki ga uvaja KPo 1567, je različica širše poznanega barkarola/barkorola. 174 Prepoznavnost in značilnosti besedja postil inu f'zhlovefkim saflusheniem blekati alli flikati, kakdr fe ie nam pod tim Papeshtvom dolg zhaf godilu (KPo 1567: CIIIIb) - Am wege fitzen vnnd betteln / ift nichts anders / denn auffer dem wege des glaubens / Jich vnter den Wercklerern vnd Gefetzpredigern blewen / vndJich mit eyttel bettelwerck / menfchlicher wercke vnd verdienfte flicken / wie ein lange zeyt gefchehen ift (SA 1559: I,LXXXIIIb).293 Ekspresivnejše, redko rabljene izraze294 je tudi Krelj opremljal z bolj uveljavljenimi sopomenkami, četudi so bile tujega izvora. 6 V TPo se ponovno pojavljajo tudi nekatere besede, ki so bile pred tem že zapisane. Nova je njihova sobesedilna raba. Samostalnik frauva je bil npr. že leta 1550 sestavina besednega seznama splošno znanih imen in občnoimenskih poimenovanj, namenjenega v prvi vrsti bralnim vajam in uzaveščanju glasovne različnosti črkovnih znamenj.295 Vključen je bil tudi v druge besedne sezname slovarskega značaja: v drugi registrski stolpec v DB 1584 (Gofpa (Crajnfki) Frava (Corofhki) (DB 1584: CcIIIIb)) ter konec obdobja kot ustreznica tudi v oba Megiserjeva slovarja. Pogosto pojavljanje besede v TPo 1595 je dokaz, da je bila tudi pogovorno splošno rabljena, hkrati pa primerjava razkriva široko usklajenost njenega pojavljanja s prevodno predlogo: npr. Luba frawa (TPo 1595: II,165) - Liebe fraw (LH 1566: II,XCIX); ta fravua zhes vfe fravue (TPo 1595: III,127) - die fraw vber alle frawen (LH 1566: III,LXXIIIIb). Kljub vključenosti v slovensko a--jevsko sklanjatev samostalnik mestoma kaže precejšnjo pisno odvisnost od izvirnega zapisa, saj je med pisnimi različicami tudi zapis frawa (poleg različic frava, fravua, fravva, frauva).296 Velik del besedja, ki so ga prispevale postile, je Megiser vključil tudi v svoja večjezična slovarja, k čemur ga je pogosto spodbudila živa raba. V ponazoritveni primeri Sakaj mej temi Karfzheniki taku gre, de fe mifhji drek mei Poprom najde (TPo 1595: II,265) - Denn vnter den Chriften gehet es fo zu / das man findet meußdreck vnter dempfeffer (LH 1566: II,CLVIIb) so kar tri besede (drek, mišji in poper), ki jih vključujeta tudi oba Megiserjeva slovarja, sobesedilno pa so uporabljene v TPo 1595. Sobesedilna raba omogoča povezave z različnimi prilastki (npr. mišji, hudičov drek) in preoblikovanja le-teh v stalne zveze. 7 Pregled besedja, ki so ga v slovenski knjižni jezik vpeljale postile in ki ga je mogoče zaslediti le v njihovem sobesedilnem okviru, je pokazal na zelo veliko število prevzetih, delno prevzetih297 besed in kalkov. Plast knjižno rabljenih, iz nemščine prevzetih besed 293 Veliko drugotnih pomenov je nastalo po poti metaforizacije, ki je ena izmed osnovnih večpomen-skostnih vrst v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (Novak 2004: 73-91). 294 Glagol blekati se je (enkrat samkrat) uporabljen samo v KPo 1567. 295 Fabian florian fortunat fraua (TA 1550: 7). Prim. Novak 1988: 126. 296 V TPo 1595 se različno zapisani samostalnik pojavlja 59x. Pisne različice so v naslednjem po-gostnostnem razmerju: frawa/fraw (rod. mn.) - 18x, frava -13x, fravua/fravu (rod. mn.) - 12x, fravva/ fravv (rod. mn.) - 9x, frauva - 7x. 297 Npr.: glagol aniti, ki gaje vpeljala JPo 1578, ter anvzetise in antikati, ki se pojavljata v TPo 1595; ali raba prevzetega prislova nah v povezavi z glagoli (dati, dajati ter priti; v TPo 1595: vely on tej Shem nje zhaft dati, tu je, satu nje fhonati inu nahdati, de je ona ena slaba pofsoda (TPo 1595: 111,189) - heyft 175 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja se je opazno okrepila zlasti po zaslugi Trubarjeve Hišne postile.298 Domnevati je mogoče, da je na njihovo število nekoliko vplivala tudi Trubarjeva zmanjšana možnost iskanja med obstoječim slovenskim besedjem. Iz nemščine prevzeto besedje pričakovano izkazuje zelo različno stopnjo prilagoditve, kar zrcalijo številne glasovno-pisne variante. V TPo 1595 so bili poleg že omenjenih prvič uporabljeni tudi naslednji izrazi: jamer, jamrati, kleinot in klenot, pular inpularija (zadnjo je v skrbi za razumljivost besedila Trubar opremil s sopomenko, pripisano za veznikom; npr. kadar ti eno nepojhteno Sheno vidijh, katera sa fvoje pularije ali lotrije volo, fe na tu nar leipjhe snajhi ali zyra (TPo 1595: II,184) - wenn du ein vnzüchtig Weyb Jiheft / die Jich jre bulerey außzurichten / auff das fchöneft fchmücket (LH 1566: II,CX)). Tesnejšo naslonjenost na predlogo razodeva tudi begerovati (TPo 1595), ki izkazuje manjšo glasoslovno prilagoditev kot splošno uveljavljena različica pegerovati. 7.1 Tipologijo razširjajo zloženke s prevedenim prvim in prilagojenim ali zamenjanim drugim delom: proti partija (nafhaprutipartya fe fmeje, vuka (TPo 1595: II,44) - vnfer gegenteyl lacht/finget vnd jauchtzet (LH 1566: II,XXVIIb). 7.2 Med značilne sestavine besedja, prevzetega iz nemščine, spadajo zloženke z ohranjeno besedotvorno zgradbo, le z manjšimi ali celo brez vidnejših znakov podomačitve (npr. ajgenšaft (TPo 1595), andtverh (TPo 1595), bullenkramer (KPo 1567))299 ter prevzete besede, pri katerih je iz zapisa prepoznavna prvotna zvočna podoba (npr. fürst iz KPo 1567),300 čeprav slednjo tudi v primeru bolj ali manj zvesto ohranjene prvotne pisne podobe sicer nedvoumno razodeva raba v slovenskem sobesedilu. 7.3 Največ znakov prilagojenosti slovenskemu jeziku kažejo glagoli, saj so s specializiranimi morfemi (to je priponsko in predponsko) razvidno vključeni v slovenski vidski sistem: npr. naštrihati, zaknofati. Isto velja tudi za glagole z ohranjenim nemškim prefi-ksom, pri katerih je vidsko razločevanje uresničeno z menjavo pripon in s spremljajočimi glasoslovnimi spremembami: npr. anvzeti - anjemati. 7.3.1 Protestanske postile so z novimi kombinacijami prislovov in glagolov opazno razširile sestav glagolskih kalkov: npr. doliobrajtati (KPo 1567), doliglodati, dolipostreli-ti, dolizmalati, goripojesti, goriprebosti, semkajdržati (vse TPo 1595) itd. Mnoge od njih spremljajo pričakovani členi besednih družin: ustaljeno tvorjena vidska nasprotja (v TPo 1595 se ob glagolu doliomiti se pojavlja tudi doliomivati) ter glagolske oblike - deležniki in glagolnik (doliomiven in doliomivenje, doliomivanje). er dem Weyb fein ehr geben / das ift / Darumb fein fchonen vnd nachgeben / das es ein fchwächer werck zeug ift (LH 1566: III,CXb). 298 Z besednimi nemčizmi v Trubarjevem jeziku se ukvarjajo številne razprave, med njimi tudi Topo-rišičeva Besedni germanizmi v Trubarjevem Catechismusu. Avtor je v besednem sestavu prve Trubarjeve in hkrati prve slovenske knjige odkril pribl. 170 besed s koreni, osnovami ali podstavami, prevzetimi iz nemščine (Toporišič 1988: 109-118). 299 Npr.: Taku dolgo, da ie /.../ Chriftuf od fmerti vftal, inu te ftacunarie, Bullenkramerie, inu vardiane tako raspodil (KPo 1567: CLXXI) - Biß fo lange /das /.../ Chriftus erftanden ift / Vnd hat die Bullenkremer / vnd fchriffthüter / fo zufcheuchtert (SA 1559: I,CXXVIIb). 300 Beseda se je skupaj z drugimi členi besedne družine pogosto pojavljala v glasovno bolj podoma-čeni obliki: furst in first/firšt. 176 Prepoznavnost in značilnosti besedja postil 7.4 Značilna sestavina Trubarjeve Hišne postile je tudi večje število iz nemščine prevzetih, do leta 1595 še ne zapisanih pridevnikov (npr. epikuriš,301 farlih, ferem, fir-bicig, grob, irig,privat itd.), ki razširjajo skupino do tedaj znanih in večinoma pogosto rabljenih pridevnikov, kot so falš, gmajn itd. Primerjava s prevodno predlogo razkriva, da se prevzeti pridevniki v slovenskem jezikovnem okolju rabijo nepregibno, kar se v odnosu do nemščine, kjer se številni izmed njih ustaljeno pregibajo, kaže kot zanimiva posebnost: Npr.: (1) de ti nikar vezh taku leen, nemaren, vtragliu, fyrbizig, nefveift ne bojh (TPo 1595: II,144) - das du nich mehrfo faul, vnachtfam /laß/fürwitzig/vntrew feyeft (LH 1566: II,LXXXVI); (2) Kadar ti enkrat safhentafh, ali eno grob befsédo vun ispuftifh, inu miflifh, tu Déte je nej flifhalu, taku je vshe sapopadena (TPo 1595: III,161) - Wenn du einen fluch thuft / oder ein grobes Wort herauß left / vnnd denckft / das kind habs nit gehört / bald ift es gefaffet (LH 1566: III,XCIIIIb). Nasprotno pa npr. pridevnik natural,302 ki ga je pogosto rabil Juričič, izkazuje pregibanje po spolu in številu. Npr.: Ta /.../nas Rani na vfih naturalih Telefnih inu Duhounih darih inu kripoftah (JPo 1578: II,149b) - der /.../ verwundet vns in allen natürlichen / leyblichen / vnd geyftlichen krefften vnd gaben (SA 1559: II,CXXXII). Pridevnik privat izkazuje nepregibnost v nemški predlogi in slovenskem prevodu. Med tipično leksiko postil spada tudi v vseh treh delih izpričani, prevodno zvesto prevzeti pridevnik evan-geliš, ki ga drugje ni mogoče zaslediti.303 Pridevnik evangeliš se pojavlja ob splošno rabljenih različicah evangelski in evangeliski. Na praktično nezamenljivost obeh osnovnih različic opozarja lepo vidna delitev skladenjskih vlog: evangeliš se uporablja kot povedkovo določilo, evangelski/evangeliski pa kot prilastek z naslednjimi najpogostejšimi odnosnicami: krščenik,pridigar, resnica, bukve, vuk. Npr.: (1) Kadafe iepervizh tafveti Evangelio fpet sazhelpravpredigovati, po Nembfkih deshelah, fo vfi Lüdie fe k'niemu gneli, inu po vfi fijlli oteli Evangelifh biti (KPo 1567: XCI) - Alfo gieng es auch bey vnfern zeyten / im anfang des Euangelij /da lieffen alleMenfchen zu (SA 1559: II, LXXII); (2) katerih ie sdai dofti, kyr fo danas tako, iutri drugako, danas Euangelish, iu-tri Papiftish (JPo 1578: I,98b) - die heut difes /morgen eines andern finnes find/ heut Euangelifch / morgen wider Papiftifch (SA 1559: I,CIII). 301 Oblika epikuriš se kot sopomenka pridružuje pridevniku epikurski, ki ga je Trubar uporabljal v svojih biblijskih prevodih. 302 Isto velja tudi za Juričičevo rabo pridevnika kontent: So li vsheftem te shene kontente inufmirom? (JPo 1578: II,5b) - Sind nun die Weyher zu frieden? (SA 1559: II,Vb). 303 Večina iz nemščine prevzetih pridevnikov, ki so se v slovenskem knjižnem jeziku ohranili do danes, je zadržala nepregibnost v spolu, sklonu in številu (npr. fajn, fest). Nesklonljivi so tudi pridevniki, ki jih slovenščina prevzema iz drugih jezikov, zlasti angleščine (npr. seksi). O tem Toporišič 1972: 298. 177 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 8 Dosedanje raziskave Kreljevega in Juričičevega jezika so opozorile tudi na svojsko besedno izbiro posameznega avtorja.304 Za Kreljev prevod postile in za njegov jezik nasploh so značilne besede narečnega izvora (npr. brav), t. i. glagolizmi oz. hrvatizmi (npr. blagosloviti, glumiti, kobniti), mednarodno uveljavljene besede latinskega ali grškega izvora (npr. apokalipsa, diferencija), romansko besedje (npr. butega, mandrija, moneta, šklat) itd. Za Juričičev jezik pa je značilno povečano število besednih hrvatizmov (npr. grustiti se, jedinstvo, cimiter itd.). Preverjanje obsega rabe naštetih besed v celotnem knji-žnojezikovnem okviru 16. stoletja je pokazalo, da so zares omejene le na rabo v postilah, bodisi Kreljevi, Juričičevi ali v obeh. 9 Obseg besedja, omejenega na (sobesedilno) rabo v postilah, bi še nekoliko razširilo upoštevanje razlikovalnih glasoslovnih, besedotvornih ali celo samo pisnih značilnosti, ki so najpogosteje individualnega značaja.305 304 Prim. Oblak: 1894: 209-213; Rigler 1968: 118-120 in 136-141; Godini 1978; Orožen 1986/87: 42-44 in 1987: 19-40, zlasti 22-26; Merše 1996: 99-102 in 1998a. 305 Npr. kladuvo ali sestavljenke s polno predpono iz- (izmartrati), priponska različica strašati (ob splošno razširjenem strašiti) itd. v TPo 1595, blizo, kada, gnjil, gnjusan v KPo 1567 in JPo 1578, klup, gliedati,posahnuti itd. v JPo 1578. Prim. literaturo, navedeno v prejšnji opombi. 178 Slovensko besedje v Megiserjevih slovarjih (1592, 1603) in knjižnojezikovna raba v 16. stoletju 0 Čeprav je bilo obema večjezičnima Megiseijevima slovarjema, ki sta kot prva prava slovarja vključevala tudi slovenski jezik, posvečene veliko raziskovalne pozornosti, je vprašanje o obsegu zajetosti besedja, uporabljenega v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, ostalo nerazrešeno. Breznik (1926: 110) govori o »kočljivosti snovi«.306 Kot zanesljiva je obveljala ugotovitev, da je Megiser v slovarja vključil besedje iz Regi-štrov, dodanih Dalmatinovemu prevodu pentatevha iz leta 1578 in Biblije iz leta 1584, ter besedje, zajeto v sezname Bohoričeve slovnice, ki so imeli slovničnoponazarjalno vlogo.307 Obstoječi popolni izpisi del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja omogočajo zanesljive ugotovitve o obsegu knjižnojezikovnega besedja, vključenega v oba Megiser-jeva slovarja, pa tudi ugotovitve o samo slovarsko izpričanem besedju.308 1 Megiser je v večjezična slovarja vključil splošno znano in pogosto uporabljano besedje. V obeh slovarjih se npr. kot ustreznice pojavljajo številne besede (npr. angel, beseda, bog - božji, brat; bogat, čuden, dober; često, dobro, doli; bati se, bežati, delati - delo; ampak, da, ino; na itd.), ki jih je mogoče zaslediti v več kot tridesetih protestantskih delih. 306 »Koliko je dobil iz knjig in koliko iz ustnih virov, se pri kočljivosti snovi ne da določiti. Gotovo pa je, da je večino gradiva dobil iz ustnih virov in to iz več narečij« (Breznik 1926: 110). 307 Vrtovčeva 1940: 68-70. 308 Pot do zanesljivih podatkov je vodila preko primerjave abecednih seznamov, narejenih na osnovi popolnih izpisov, in odkrivanja ter izločanja neprekrivnih enot. 179 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.1 Velik del besedja je bil pred navedbo v enem ali obeh Megiserjevih slovarjih že uporabljen v kakem drugem protestantskem delu. Večkratno ujemalnost glede uporabljenega besedja je npr. mogoče ugotavljati med Megiserjevima slovarjema in posameznimi Trubarjevimi deli,309 Kreljevo in Juričičevo Postilo (bodisi s posameznim besedilom ali z obema hkrati),310 pa tudi celotno Dalmatinovo Biblijo.311 Megiser je npr. v slovarja vključil tudi domača poimenovanja za mesece, ki so znana že od Trubarjevega dela Ta slovenski kolendar iz leta 1557 dalje (npr. April. aprilis. mali traven (MD 1592: A3b); Mertz. Martius. Sushez, Brefen (MD 1592: I8b)). Na zapletenejšo soodvisnost kaže besedna prekrivnost med slovarjema in TPo 1595.312 Večjo prekrivnost nedvomno omogoča širina tematike, obravnavane v TPo 1595, realno pa črpanje besedja iz nje vsaj v MD 1592 onemogoča kasnejši izid Trubarjevega dela. Nasprotno pa bi Megiser iz obsežnega Trubarjevega dela besedje lahko nabiral za Thesaurus poliglottus, saj je delo poznal.313 Ker prekrivnost vključuje besedje, ki se v posameznih protestantskih delih redko pojavlja, se zdi verjetnejša misel, da gre v večini primerov za naključno ujemanje, ki je posledica Megiserjevega načrtnega izbora aktualnega, živo rabljenega besedja, in ne za branje posameznih protestantskih del in izpisovanje besedja iz njih. 2 Besednovrstna analiza novega, slovarsko posredovanega besedja kaže na močno prevlado samostalnikov, sledijo jim glagoli in pridevniške besede (pridevniki in deležniki), druge besedne vrste pa so redkejše: prislovi (npr. tosej), števniki (npr. štirired) in medmeti (npr. hojša, jomene). Novo besedje se neredko razrašča v veččlenske družine (npr. fajhtati - fajhtnost; faul - faulnost; lim - limen - limati itd.). 3 Nadaljnja, večstranska analiza besedja, ki je vsaj do leta 1592 ostalo zunaj knjižne rabe, je pripeljala do naslednjih ugotovitev: 3.1 Preverjanje tvorjenosti besed je pokazalo, da gre v številnih primerih za nove tvor-jenke (npr. pozlatiten, ki zamenjuje splošno znani deležnik glagola pozlatiti - pozlačen; bolhav k bolha; jadren k jadro; bukvarica 'Buchladen' itd.), hkrati pa pogosto za besedje, 309 Samostalnika galeja in hlače, ki ju navajata oba slovarja, sta npr. zapisana že v zgodnjih Trubarjevih delih: galeja v TM 1555, hlače pa v TR 1558 in v TC 1575, krvavica 'Blutwurst' v TT 1560, knežija 'Grafschaft' v TtPre 1588, kura, mezinec in pridevnik makov že v TC 1575, čeprav kura in makov v različnih zvezah (SVETNIKI/.../S. Anton, zhes kure (TC 1575: 272) - Fafan /.../fafan, divje kure /.../ (MD 1592: D5a); makou zueit (TC 1575: 218) -Magfame. papaver. mak, makovu feme /.../(MD 1592: I6a)) itd. 310 Besede kot prorokovanje, spoditi, stranski, zbloditi so se pred slovarsko navedbo pojavile že v KPo 1567 in JPo 1578, besede kot bradavica, cuker, črešnja, gospodin, gospodski, grah, jadriti, juha, kopun, nebore, neoženjen,pav,plug, polž itd. pa so se pred zapisom v slovarju pojavile že v JPo 1578. 311 V DB 1584 se izven Registra pojavljajo besede kot koralda, metulj, mlinar, murski (vseh pet pojavitev v enaki zvezi kot v MTh 1603: npr. dopokraine te Murske deshele (DB 1584: II,74a), kar je prevod Lutrovega bis an die Grentze desMorenlands (LB 1545 (1974): 1455) - Mthiopia /.../Germ. Mohrenlad /.../Sclav. murska defhela (MTh 1603: I,53)),purgarstvo, španga, šratelj, zanucati itd. 312 V obeh slovarjih in v TPo 1595 se npr. pojavljajo naslednje besede: flaša,poper, repa, špampet, črvojeden, neškodljiv, jecati, ogovoriti itd., v TPo 1595 in v MTh 1603 pa npr. gratati. 313 Biografi navajajo podatek, da je Megiser pomagal pri tihotapljenju izvodov Hišne postile v slovenske dežele (Logar 1933: 85). 180 Slovensko besedje v Megiserjevih slovarjih (1592, 1603) in knjižnojezikovna raba v 16. stoletju tvorjeno po ustaljenih, običajno zelo produktivnih besedotvornih vzorcih. Glede na pogostost pojavljanja izstopajo naslednji tvorbeni tipi: • samostalniki z abstraktno vsebino na -ost (dostojnost, dragost, gnilost, lepost, neljubeznivost, nepametnost, nesnažnost, okroglost, omedlevost, oteklost itd.); • parna poimenovanja moškega in ženskega spola (npr. tetič- tetična); • samostalniki, ki označujejo ženski par k moškemu poimenovanju (hrtica k hrt ali kosica h kos); • manjšalnice ženskega in moškega spola (ladjica k ladja, kozlec h kozel, stolcič k stol); • glagolniki na -(n)je (npr. obsekanje, besedenje in besedovanje,314 obsekanje, špan-ciranje, umazanje); • -ar:315 (npr. bobnar k bobnati - bobnanje, nalivar k že uporabljanemu nalivavcu itd.); • skupna imena -je (šibje) itd. Vrsta novih predponskih glagolov in priponsko tvorjenih vidskih nasprotij dokazuje uveljavljenost obeh tvorbenih načinov (npr. nagovoriti, napiha-ti, napotakniti, naribati, ohvaliti, okvacati, osekati, oštupati, pokvariti, popostaviti itd.). Izbrane predpone mestoma kažejo na drugačno pomensko aktualizacijo in razvrstitev kot pri protestantskih piscih. Med nova poimenovanja se uvrščajo tudi številni besednozvezni termini, sestavljeni bodisi iz že znanih ali iz prvič zapisanih besed (npr. Hartz. resina. ¡mola, mazhkin med /.../ (MD 1592: H8b);316 Leimruth. calamus. limna shiba /.../ (MD 1592: I2a); Schwabenland. Svevia. Svabska deshella /.../ (MD 1592: N7b)).317 3.1.1 Med glasoslovnimi, oblikoslovnimi in besedotvornimi različicami, ki sta jih uzavestila Megi-serjeva slovarja, so tudi take, ki jih je tekmovalno onesposobljalo opiranje na napačno izhodišče oz. neproduktiven besedotvorni vzorec: npr. glagola hočiti in mečeti (oba v MTh 1603), izpeljana iz sedanjiške 314 Besedi sta pomensko različni, kar dokazujejo slovarski navedki: Nuga/.../Germ. Vnnutze/nichts taugende wort /.../Sclav. saikernu marunavanie, beffedenie, klaffanie, basni (MTh 1603: II,131-132); Redkunft. rhetorica. kunsht befedovajnja (MD 1592: N8b). 315 Obrazilo se je uveljavilo kot podomačevalno besedotvorno sredstvo. Npr.: Glafer /.../ glashar (MD 1592: F2b). Na več vrst besedotvornih izpeljank v Megiserjevem slovarju iz leta 1592 je v okviru primerjalno zasnovanega orisa besedja v koroški izdaji slovarja iz leta 1744 posredno opozorila M. Orožen (1989: 129-130). 316 V protestantskih besedilih se pojavljata tako samostalnik med 'čebelji proizvod' kot pridevnik mačkin (le enkrat v TPo 1595: nikarfe pufti tejh gladkejh mazhkinih befsed ogolufati (TPo 1595: I,222)), vendar ne medsebojno povezano. 317 Pridevnika iz zvez limna .šiba in švabska dežela sta nova, samostalnika pa sta bila splošno znana. ThefitirtH Tolyglottfu; vit, Di&ionariumMukî- - • lingue: EX QVADRIN- GENTIS CIRCITE1Î TAM VETERIS, QVAM NOV1 " (vclpotiûsanriquis mcognftijOrbis Na- ¡jDDumLiPgoii, Dii!r£li*,idltmmiljui 0c Jiiioriïmiijtnnftans, TncredtbiHUharefomm.tijj diligent h: tùm fie imuwe. tittmnkgtnt'M jittibmtmfmp> *;tki/i l'rtii/fotxpmnttM & Jw lutnv mmiUJitùt iittrrDVÎpfirti Stribit & ¿«"¿j^A"^ f-tpitiVttibiiiAItT' Ï4t3ttl>w htm & Artrtnf;t'k ; ipftttyxJtc MiliiUm hiNfnj; Prtft&ii, ntprTnttttf/vtiiMittM mnxi- ■ m* nfitiftUttrut». Cums"CxHM4JriUo» rrivilrgioatlQÛennîum. Francofvrti ad Mojlnyaî, " sitmpillriu Mafork. urosm ç Hieronim Megiser, Thesaurus poli-glottus, 1603 - naslovnica 181 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja osnove, ljubati, izpeljan z alternativno pripono, ljubeznivno kot posledica mešanja dveh tvorbenih modelov itd. 3.1.2 Nove tvorjenke so pogosto člensko širile besedne družine, izkazane v knjižnem jeziku 16. stoletja. Samostalnik loj je npr. znan iz DB 1578, DB 1584 in iz BH 1584, lojenico in sopomensko prilastkovno zvezo lojena sveča z do leta 1592 še ne zapisanim pridevnikom lojen pa izkazuje MD 1592. Megiserjeva slovarja sta znanemu glagolskemu besedju pogosto dodala še kak manjkajoči člen ali iz iste podstave izpeljani samostalnik (npr.: muštrati, muštran + muštranje; škropiti + škropilo, bobnati, bobnanje + bobnar (MD 1592) itd.) ali pa sta širše rabljeno samostalniško besedno družino dopolnila z ustreznim glagolom: npr. ošter, ošterica, ošterija + ošteriti. 3.2 Preverjanje glede morebitne stilne označenosti (npr. glede narečnosti, pogovor-nosti, čustvenosti itd.) besedja, ki sta ga v besedno zakladnico 16. stoletja prispevala oba Megiserjeva slovarja, je odkrilo več novih podskupin. 3.2.1 Dokaj številna je skupina besedja, ki kaže jasne sledove narečne pripadnosti (npr. glasoslovne ali besedotvorne) ali pa je na geografsko omejenost rabe opozorjeno s pripisanimi oznakami. Te so v MD 1592 redkejše, v MTh 1603 pa pogostejše.318 Z dvoumno319 oznako Cr. (= Croatice), ki pa hkrati zgovorno kaže na geografsko omejeno rabo, je že v MD 1592 opremljena beseda ocet: Eßig. acetum. jejih. Cr. ozat. aceto (MD 1592: D3), številne druge besede so oznako o pokrajinskosti dobile šele v slovarju iz leta 1603. Npr.: (1) Angjter. bombylius. angjhtr /.../ (MD 1592: A3a) - angster -stra m, bombyli-us, Carniol. angjtr, angster, gutter (MTh 1603 (1977): 4); (2) Neherin. netrix. shiukinja, moshkra, shivila /.../ (MD 1592: K6a) - Sarcina-trix /.../ Germ. ein flickerin, Kleiderbutzerin /.../ Sclau. jhiukinia, mojhkra. Carinth. jhivila (MTh 1603: II,465). 3.2.2 Manj številno skupino oblikuje pogovorno rabljeno besedje, ki mu opaznost (ne-nevtralnost) zagotavlja pomenska plat (npr. ajžel 'Haimlich gemach' (v obeh slovarjih); pezdeti, prdeti (v obeh slovarjih, v MTh 1603 z nemško opisno razlago: ein Scheiß oder furtz lajjen/ feijten/ fartzen (MTh 1603: II,228); pizda (Cunnus /.../ German. Weibliche Scham /.../ Sclav. pisda, kuza (MTh 1603: I,379) itd.). Med slovarskimi enotami v slovenskih razdelkih je mogoče zaslediti tudi številne druge čustveno obarvane besede, ki so glede na protestantsko rabo nove. Pri samostalniku mulo na slabšalni sopomen kažejo tu-jejezične ustreznice in splošno znana sopomenkapankrt (npr. Banckhart. jpurius. pankrt. Cr: mulo. bajtardo. non legitimo. figliuol diputtana, mulo (MD 1592: A6b)). 3.2.3 Zelo številno skupino sestavlja prevzeto besedje (predvsem iz nemščine, v manjši meri tudi iz latinščine in italijanščine), ki je večinoma le površno in do najnujnejše stopnje prilagojeno slovenskemu jeziku (npr. pisno, glasoslovno, oblikoslovno in bese- 318 Prim. Breznik 1926: 112-114 in Stabej 1977: XXII-XXIII. 319 Prim. Lägreid 1967: XI-XII, Stabej 1977: XXIII. 182 Slovensko besedje v Megiserjevih slovarjih (1592, 1603) in knjižnojezikovna raba v 16. stoletju dotvorno: apt/abat (Abt. abbas. apt. Cr: abbat. abbate (MD 1592: A1a)); alsbant/alspant (Halßbant),320 škrnicelj (Scarnatzel. cucullus. shkarnizel/.../(MD 1592: M5b) ali Cucullus /.../ Germa. Scharnützel/ Puluerhäußlin/Papyrin Hörlin /.../ Sclav. Jhkarnizel /.../ (MTh 1603: I,373)); popesrati (Corrigo /.../ Ger. beffern/ oder verbeffern (MTh 1603: I,316)); masig (Mäfsig. temperans. maßig, s'masen (MD 1592: I7b)) itd.). Skupina daje slutiti vplivnost koroškega okolja, kjer je bil vpliv nemškega jezika še močnejši kot na Kranjskem. Marsikatera zloženka in opis pa sta se med slovenskimi ustreznicami znašla pod vplivom nemške iztočnice. Megiser je le-te slovenil s členskim prevajanjem oz. kalkiranjem ali s kombinacijo prevoda in ustaljenih prilagoditvenih postopkov (npr. ajratblago (Heurathgut), nahdanje,321 lajhfertigkast (leichtfertigkeit), rištkambra (harnisch kammer)). Med besedjem, ki sta ga pisno predstavila in s tem uzavestila šele Megiserjeva slovarja, spadajo tudi številne zgodnje izposojenke iz nemščine, ki se ne ujemajo z nemško slovarsko iztočnico (ali ustreznico). Npr.: Kefig /.../kletka, foglaush /.../(MD 1592: H1a). Na zgoden prevzem nekaterih besed kaže več tipičnih glasoslovnih zamenjav, kot npr.p za (srednjevisokonemški) f (pila (ein Feil (MTh 1603 (1977): 128)); b ^ w (bapen (Wappen (MD 1592: T7a)); bahtmashter (Wachtmaifter (MD 1592: T5b) itd.322 4 Z besedjem, zajetim v slovenske razdelke obeh Megiserjevih slovarjev, je bil uporabnikom večjezično približan predmetni in abstraktni svet, s katerim so se srečevali v vsakdanjem življenju. 4.1 Z besedami kot brus, cedilo, kij, kijec, kuhalnica, muhovnik (Fliegenwadel), ognjilo (Fewerzeug), penzel, plahta (Leilach /.../plahta, arjuha (MD 1592: I2a)) in plahuta (aller-ley Bettdeck, als Leylach, Gultern (MTh 1603 (1977): 129)), rapotec (s slovensko razlago otrozhia jegrazha (MTh 1603: I,365)),323 solnica/solnik (Saltzfaß (MD 1592: M4b)), sveder, škrnicelj, tištoh itd. so npr. poimenovani pogosto uporabljani predmeti ter orodja, nujno potrebna za opravljanje različnih dejavnosti. Z besedami kot cepec, jugo (Joch), otka itd. so poimenovana orodja, potrebna za opravljanje kmečkih del. V oblikujočo se kmečko terminologijo spada tudi parna, ki je v slovarjih navedena ob širše rabljenih sopomenkah skedenj in šupa (Stadel. horreum. parna, shupa /.../ (MD 1592: O8b)). Manjšo skupino sestavljajo poimenovanja različnih vrst posod, med katerimi so tudi take, ki so se uporabljale kot (votle) mere: npr. angšter (Ger. angfter/ gutter (MTh 1603: I,178)), bačva/bacva, deža (Kübel), giesfas, orna (Vrna. /.../ Germ. ein eymer/fchöpfgefchirr/ krug /.../ Sclav. vedru. Carinth. verzh /.../(MTh 1603: II,737)) itd. Z besedami kot brna (Humuserde), cinober, žaliter 'soli-ter' so poimenovane snovi, s katerimi se je človek pogosto srečeval. 320 V oklepajih dodane nemške ustreznice pisno (in/ali glasovno) posodobljenih slovarskih iztočnic so pripisane iz obrnjenih slovarjev, bodisi iz Stabejevega (MTh 1603 (1977)) ali iz preobrnitve MD 1592, ki jo je izdelala A. Lägreid (MD 1592 (1967)). 321 Glagolnik je oblika glagola nahdati (nachgeben), ki ga skupaj z nedovršnikom nahdajati izkazuje TPo 1595. Vse tri besede so delni kalki, saj je prvi del nemške zloženke ohranjen, drugi del pa preveden. Iz slovarskih ustrezničnih nizov tvorbena odvisnost ni razvidna: npr. Willfahrung. obfequium. nahdajnje (MD 1592: V5a). 322 Prim. Striedter-Temps 1963: 32 in 72. 323 Prim.: Crepundia /.../Germ. allerley ding/ damit man die kinder gefchweiget/ als Docken/ Schellen /.../Sclav. rapotez, otrozhia jegrazha (MTh 1603: I,365). 183 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 4.2 Megiserjeva slovarja prinašata vrsto do tedaj še ne zapisanih poimenovanj: npr. za različne vrste delujočih oseb (za pripadnike različnih poklicev, slojev, sorodstvenih razmerij itd.: balbirar, ceglar, cigar (Träger), črednik, ferboltar, čreulflikar (Schuchbletzer (MD 1592 (1967): 13)), furman, glažar, klobasar, konjar, ločnik (Schidman, arbiter (MD 1592 (1967): 56)), majer, mečar, okličar, padar, padarski hlapec (Badknecht), piskar; totngraber, mojškra ter šivilja in šivkinja itd.; tetič - tetična); za bolezni in bolezenske pojave (npr. asla (ulcus (MTh 1603 (1977): 5)), ciperle (Zipperlin 'protin, putika'), drgavi (Mandelgeschwär), kap, krč, nahod, pestelenc inpeštilencija itd.); vrste oblačil (npr. modre, ošfatel, šamlot (Schtamlotin Kleid), šavba (Weiberrock, Frawenmantel (MTh 1603 (1977): 188), unterfat itd.); za realije, ki v biblijskih prevodih niso bile omenjene, ker izvirajo iz drugega naravnega, kulturnega ali zgodovinskega okolja (npr. številna rastlinska in živalska imena: artičoka, broskva (Kölkraut), detelja, endivija, muškatel, nešplja, oves,pesa, solata/salata, trpotec; nagelj,patonika; breza, brinje, jel, rožmarin; brinovka, cajzlica, drozg, finkovec, nahtigal, ščinkovec, škorec, škorjanec; neresec, pivol, prešič -prasica/presica; forel, šuka (Hecht); gad itd., poimenovanja jedi (npr. peciv) in pijač: npr. kolač,324poprtnjak, presta; jetrnica; medica; mer: kvinteljc itd.). Besede, ki so glede na dotedanjo slovensko knjižno tradicijo nove, so neredko sestavni del sopomenskih ali blizupomenskih nizov, v katere so včlenjena tudi splošno znana, pogosto uporabljana poimenovanja: npr. brus ob oslici, fejhtnost ob (splošno znani) mokroti ali prasica ob znani svinji itd. Megiserjeva slovarja prav z besedjem, ki se v delih slovenskih protestantskih piscev ni pojavljalo, zrcalita značilne poteze življenja v geografskem pasu, ki so mu pripadale tudi slovenske dežele (npr. poimenovanja za značilne rastlinske in živalske vrste). Izbor velikega dela besedja je bil nedvomno usmerjan z iztočnicami slovarja, ki ga je Megiser vzel za izhodišče svojega štirijezičnega slovarja.325 324 Do leta 1592 še nezapisanemu samostalniku sta se že TPo 1595 pridružila še dva člena besedne družine: kolačen in kolačovžegnavec. 325 Lagreidova domneva, da je bil to latinsko-nemški slovar (Lagreid 1967: VII). 184 II BESEDOTVORNO-POMENSKE KATEGORIJE IN POIMENOVALNA RAZNOLIKOST v Ženski pari moških poimenovanj 0 Poimenovalne potrebe, ki so se kazale pri prevajanju svetopisemskih in drugih verskih besedil, pa tudi pri pisanju samostojnejših, prevodno manj ali povsem neodvisnih del, so slovenske protestantske pisce 16. stoletja spodbudile tudi k iskanju in tvorbi ženskih parov moških (lastno- in občnoimenskih) poimenovanj.326 Omembe v Bohoričevi slovnici kažejo, da so t. i. feminativi v tedanji jezik(osl)ovni zavesti živeli kot posebna besedo-tvorno-pomenska kategorija. Na različnih mestih slovnice navedeni pari kot kojn - kojnka (Rofs - Roflin), lev - levinja, psič - psičica ali psička, Lamberger/Lambergar - Lamber-garica, Lublančič - Lublančica ali Lublanšica itd.327 izkazujejo tudi najproduktivnejše tvorbene modele ženskih parov v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Navedeni zgledi kažejo na izpeljavo iz lastnoimenskega in občnoimenskega moškega poimenovanja, na tvorbo iz prevzetega in iz domačega samostalnika, na izpeljavo s tvorbeno specializiranimi obrazilnimi morfemi (npr. -ica, -inja, -ka) ter s hkratno glasoslovno premeno, nastalo na morfemskem stiku, ali brez nje. Ariikjc horulr iiiudJrv;?, DE LATI N O C ARs NiOLANA L1TERATVKA, AD IflPlKTi LINOVA AHAiflSiAK jceommoJ.ru , VnJi MoHioviiici., .oirrr.T, Polu ni ca JJu Einj ca & Lurj ricar Itdgva^cum Djoit:[:ra & Cj ujti^j togiutio, fa L ilč d cprthcfidrcuj". ritAEMITTVXrPK HtS OMSK butt ubrfU sltüHet : Cjr/ünm c~ GU^oliti. Utayö-tn hä Rkttittum Mtp-i iwitittt orthvgrsphtim flwtawtoa ADAM! ÜOHORIIH. KfHMA-^T-fWn' fiwn wiKKh cnronaTHXPiiissorJ. Vfaki jtifls bode Bog? (posiul. Omnu i 'MfittbtHff l>.-£. Kara -yflfl • TTS "li vv i r e b e n sm i^THXp Ä LSXXtlIL fSS'f. Adam Bohorič, Arcticae horulae fuccifivae, 1584 - naslovnica 326 O obojespolnih poimenovanjih v slovenskem jeziku od Brižinskih spomenikov do začetka slovenskega knjižnega jezika prim. Pogorelec 1997: 6-7. 327 V Bohoričevi slovnici navedene feminative so opazili številni jezikoslovci, ki so pisali o slovnici: npr. Kolarič 1971: 50, Toporišič 1987c: 311, Ahačič 2007: 119-120. 187 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1 Čeprav ženski pari ne spremljajo vseh moških poimenovanj, je tudi pri njih mogoče razlikovati dve osnovni skupini: redka lastnoimenska (npr. Egipter - Egipterica, Jud -Judinja) in številna občnoimenska poimenovanja, ki jih je mogoče nadalje členiti na več podskupin. Mednje spadajo pari, ki označujejo poklicna poimenovanja (npr. apotekar/ apoteker - apotekarica,328 kuhar - kuharica, kruhapek - kruhapekinja, mlinar - mlinarica), v okviru teh tudi parna poimenovanja, ki označujejo položaje v družbeni strukturi (npr. cesar - cesarica, kralj - kraljica, kraljič - kraljičica, firšt - firština), parna poimenovanja vršilcev različnih dejavnosti (npr. besednik - besednica329) in nosilcev lastnosti, parna poimenovanja sorodstvenih in drugih razmerij (npr. oča - mati, sin - hči, brat - sestra, preded-prebaba; boter - botra itd.), živalska poimenovanja (golob - golobica) itd. 1.1 Na ženske pare moških poimenovanj znotraj pomensko zaokrožene skupine delujočih oseb, ki opravljajo različne poklice, je bilo že opozorjeno (Merše 2007b). Mednje spadajo tudi naslednji pari: ključar - ključarica, kmet/kmetič - kmetica, kramar/kramer - kramarica, mlinar - mlinarica, ošter - ošterica/oštarica, šulmojster - šulmojstrica,330 žnidar - žnidarica itd. Večina od njih je bila značilna tudi za slovensko stvarnost 16. stoletja in pri večini so prevladovale omembe moških členov. Med najbolj uveljavljena parna poimenovanja, ki so bila trdna sestvina slovenske stvarnosti 16. stoletja, spadata npr. kmet in kmetica, čeprav je kmet z različico kmetič pogosto omenjan, kmetica pa le po enkrat v dveh delih: v MD 1592 in v TPo 1595. Npr. Bäwrin. (Deutfch.) ruftica. (Latine.) kmetiza. (Windifch.) villana, contadina (Italice.) (MD 1592: B2b). Tako kmet kot kmetica opravljata isto delo: obdelujeta zemljo in opravljata kmečka opravila. Tudi pri parih mlinar in mlinarica ter kramar/kramer in krama-rica je mogoče predvidevati opravljanje iste dejavnosti. V obeh primerih pogostnostno prevladujejo omembe moškega para: v DB 1584 sta omenjena mlinar (dvakrat) in mlinarica (enkrat), Megiser pa v obeh slovarjih navaja le mlinarja. Tudi pri parih šulmojster in šulmo(j)strica ter kramar/kramer - kramarica prevladuje moški par. Šulmojstrica je omenjena v KPo 1567, zatem pa v ponovni Juričičevi izdaji istega dela postile. Kramarica se v ne vedno najbolj obvestilnem sobesedilu pojavlja kar v štirih delih: v DB 1584 in v treh Trubarjevih biblijskih prevodih. Npr. Lydia, ena Kramariza, veruje v'Criftufa (DB 1584: I,)((1)IIIa). Veččlensko skupino sestavljajo poimenovanja moškega in ženskega spola, ki označujejo izdelovanje oblačil in hkrati pokrivajo medsebojno povezane dejavnosti, kot so krojenje in šivanje: žnidar in žnidarica, šivilja, šivkinja in mojškra ter iz hrvaščine prevzeti 328 Poimenovanja apotekarica, kuharica in kruhapekinja so v Bibliji omenjena v nizu izrazito ženskih poklicev in dejavnosti: npr. Vajhe Hzhere pak bo on jemal, de bodo Apotekarice, Kuharice, inu kruha pekine (DB 1584: I,153b). Dejavnosti vršilk poklicev so ugotovljive iz sobesedilnih rab ženskih poimenovanj, v primeru prekrivnih dejavnosti pa tudi iz omemb moških poimenovanj. Dejavnost apotekarice je npr. ugotovljiva iz sobesedilnih rab večkrat omenjanega apotekarja (ukvarja se z gojenjem in obdelavo zdravilnih in dišavnih rastlin (žlahtnega korenja) ter s prodajo zdravil (arcnij) in pripravkov). 329 Vidovič Muha (1997a: zlasti 75-76) govori pri tvorbi parov tipa besednik - besednica (npr. grešn--ica/-ik) o vzporedni (besedotvorni) podstavi za poimenovanje žensk in moških. 330 Par šulmojster - šulmojstrica sobesedilno dopolnjuje navedba para oseb ženskega in moškega spola, ki se učijo: šularec - šularica (prim. Narat 1996: 268-269). 188 Ženski pari moških poimenovanj kreač oz. krejač.331 Poimenovanja, ki so domnevno zbrana iz (geografsko) različnih okolij rabe, so glede na slovarsko umestitev sopomenska, čeprav bi njihovo različnost delno lahko opravičevalo tudi opravljanje deljenih delovnih obveznosti. Šivilja, šivkinja in mojškra se npr. pojavljajo kot slovarske ustreznice za nemško Neherin (MD 1592: K6a), žnidarja in žnidarico pa je sobesedilno uporabil tudi Trubar, čeprav omembi ne prinašata natančnejših podatkov o delokrogu moškega in ženskega vršilca poklica.332 Skupina izkazuje mešano sestavo tudi glede na izvor. 1.1.1 Za vsa ključna poimenovanja svetne oblastne strukture obstajajo parna poimenovanja: cesar - cesarica, kralj - kraljica, firšt - firština,3i knez - kneginja, rihtar - rih-tarica334 itd. Ob kralju in kraljici se pojavljata še para, ki poimenujeta mlajše člane kraljeve družine: kraljič- kraljičica ter kraljiček in kraljička.335 Med parna poimenovanja, ki se nanašajo na poklice svetnega značaja, spadata tudi splošno razširjeni berič s Trubarjevo glasoslovno različico birič in žensko poimenovanje berička, ki je navedeno samo v TA 1566, kjer zaključuje (abecedno uvrščeni) tričlenski niz besed na črko B (Barbara brat berizhka (TA 1566: A3a)). Tudi pomensko razmerje členov para ribič - ribička ni določljivo, saj se tudi ribička pojavlja samo v abecedariju in na seznamu besed, ki se začenjajo na črko R. Ob gospodarju, rabljenem v osnovnem pomenu 'lastnik materialnih dobrin',336 nastopa tudi gospodinja, ki se rabi predvsem v dveh pomenih: 'ženska, ki opravlja ali vodi domača, hišna dela' in kot 'gospodarjeva žena'. Med uveljavljene pare se uvrščata tudi poimenovanji gospod - gospa. Ženskemu členu se kot sopomensko poimenovanje tujega izvora pridružuje frava, ki je izpričana v TPo 1595, nastopa tudi kot sestavina besednih seznamov iz Trubarjevih prvih abecedarijev (iz leta 1550 in 1555), kot narečna (koroška) sopomenka gospe je navedena v drugem registrskem stolpcu DB 1584, z oznako Carn. pa jo navajata tudi oba Megiserjeva slovarja: Fraw. (Deutfch.) Domina. (Latine.) Gospa, Carn: Frava. (Windifch.) Signora, Madama (Italice.) (MD 1592: Ea). Moški in ženski predstavnik mlajšega rodu sta poimenovana kot gospodec (v KPo 1567) ali gospodičič, ki je bil splošno znan, in gospodična, ki se je prvič pojavila v DB 1584. Glede na pogosto izkazano vzporedno rabo posebej izstopata tudi hlapec in dekla. 331 Prim. Schneider (Deutfch.)/artor. (Latine.) shnidar, Cr: kreazh. (Windifch.) sartore, ripezzatore, racconciatore de ve/ti. (Italice.) (MD 1592: N5a). 332 Prim. SVETNIKI/.../zhes Shnidarie S. Gutman (TC 1575: 273); Cri/tus nei taku gori v/tal odmerti, koker ie Lazarus/.../oli te Vduue Syn /.../oli tiga Shulmoi/tra Szhy/.../oli ta ShnidarizaDorcas (TR 1558: I4a). 333 Firština se v Bibliji, kjer je izpričana, pojavlja neodvisno odfiršta. Med ženskim in moškim poimenovanjem je le slovnična, to je spolska razlika, sicer sta sopomenski. Npr.: Inu od letiga dne tudi taku poreko te Firjhtine v'Perfij, inu v'Medij, k'v/em Viudom tiga Krajla (DB 1584: I,262b) - So werden nu die Fürstinnen in Persen vndMeden auch so sagen zu allen Fürsten des Königs (LB 1545 (1974): 902); Sarai/e rezhe, moja Go/pa: Sara pak Go/pa, firjhtina, satu ker je ona imela nikar le eniga temuzh veliku folkou Go/pa inu Mati biti (DB 1584: I,10b). 334 Pri rihtarju in redkeje navajani rihtarici ne gre vedno za poklicno opravljanje dejavnosti. Pri biblijski osebi Deböri je bila npr. sposobnost razsojanja povezana z modrostjo in s preroškimi močmi: npr. VTemi/tim zha/fu je bila Rihtariza v'Israelu ta Prerokina Debora (DB 1584: I,134b) - V tistem času je Izraelu sodila Debora, Lapidotova žena, žena prerokinja (SP 1996: 305). 335 Kraljička, ki je ob kraljičici navedena v BH 1584, se zaradi manjše uveljavljenosti besedotvornega obrazila uvršča med poskusne tvorjenke. 336 Pomenske razlage so večinoma prevzete iz SSKJ, v primerih, kadar bodisi besede ali njihovi pomeni v priročniku niso izpričani, pa so izdelane priložnostno. 189 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.1.2 Obsežno skupino sestavljajo večinoma izglagolska poimenovanja moških in ženskih vršilcev različnih dejavnosti: bojnik- bojnica; obstaja velika razlika v pogostosti rabe: bojnica je npr. zapisana enkrat samkrat (1. zgled), kar omogoča uresničitev enega samega pomena, bojnik pa je uporabljen pogosto, v velikem številu del in z razširjenim pomenskim spektrom. Poleg pomena 'bojevnik, vojščak' izkazuje tudi pomen 'ubijalec, morilec' (2. in 3. zgled). Na vršilce obeh spolov kažeta tudi pogosto omenjana samostalnika coprnik - coprnica.337 S splošno rabljenim moškim poimenovanjem delavec, ki ga le v TC 1575 spremlja po ustaljenem besedotvornem vzorcu izpeljana delovica33"8 so domnevno lahko zaobsežene osebe moškega in ženskega spola (4. zgled). Na osnovi vrste in značilnosti sobesedilno omenjenih del, ki so jih opravljale osebe, poimenovane kot delavci (npr. v biblijskih prevodih), pa je nasprotno mogoče sklepati, da se je poimenovanje večinoma nanašalo samo na osebe moškega spola, saj bi jih ženske ne mogle, smele ali znale opravljati (prim. 5., 6. in 7. zgled). Zgledi: (1) Sdajpak ti bojniza, perpraulaj fe: Sakaj nas bodo oblegli (DB 1584: II,117b) - Aber nu du Kriegerin / rüste dich /Denn man wird vns belagern (LB 1545 (1974): 1622); (2) Inu vji Bojniki morajopuftiti rokepafti (DB 1584: I,298b) - Vndalle Krieger müssen die Hand lassen sincken (LB 1545 (1974): 1030); (3) Sakai pravi, Pravizhan osdravlienik /.../? Kar ne pride färdito, kako ie bil /.../ perjhal /.../h'Kainu k'boizu alli boiniku fvoiga brata Abela (KPo 1567: XII); (4) en Delovez je fvojga lona vrejden (DB 1584: III,115b); (5) Ti imajh tudi veliku Delauceu, Sydarjeu inu Zimermanou, h'kamenju inu k'lejffu, inu vfe shlaht modre na vfakerjhne dellu odslata, frebra, brona inu odshelesa, pres zhifla (DB 1584: I,230b); (6) TAku fo vji modriMoshje, mej temi Delauci fturili tu dellu, Prebivalifzhe /.../ Kerubime fo fturili cillu kunfhtnu (DB 1584: I,59b); (7) Inu je poflal eniga Hlapza /.../h 'tem Delaucem, de bi od teh Delauceu vsel, od fadu tiga Vinograda. Ony fo ga pak vseli, inu fo ga ftepli, inu fo ga puftili prasniga od febe (DB 1584: III,26a). V isto skupino bi bilo po pomenskem kriteriju mogoče uvrščati tudi dobro znane in uveljavljene domače pare: pevec - pevka/pevkinja339 prešušnik/prešuštnik (tudi presu-štnik, prešušnik, prešustnik) z ženskimi pari, prijatelj - prijateljica, služabnik - služabni- 331 Kljub pogosti rabi obeh je bilo moško poimenovanje v primerjavi z ženskim parom vendarle večkrat omenjano (coprnik v 15 delih - coprnica v 9 delih; razmerje v DB 1584 pa je npr. coprnik 40x : coprnica 4x). 338 Npr.: vdinani inu naieti delouci inu delouice (TC 1575: 361). Par kot zgled uveljavljenega tvor-benega modela (poleg para, kjer je ženski člen izpeljan z obrazilom -inja: prerok - prerokinja) navaja tudi Novak 2001: 115, ki hkrati omenja, da je bila tudi tvorba imen za ženske osebe živahno področje besedotvornega delovanja. 339 Pogosteje rabljena je bila pevkinja (v DB 1584 se pojavlja 6x; npr. Ieft jim ji tudi dobil Peuce inu Peukine (DB 1584: I,328b)), danes uveljavljeno poimenovanje pevka, ki ga je Dalmatin uporabil v svojem prvem delu (DJ 1575), izpostavila pa tudi Bohoričeva slovnica, za pevkinjo številčno zaostaja (skupno 2 primera). 190 Ženski pari moških poimenovanj ca, sovražnik - sovražnica, pa tudi prerok - prerokinja, varih - varišica ter varuh - varu-šica itd. Pri vseh je pogosteje rabljen moški člen, pogostost uresničevanja dejanj in stanj, ki jih izražajo glagoli kot sovražiti, pa tudi služiti, peti in drugi, pa je imela za posledico ne le izoblikovanost poimenovanj za vršilce dejanj ali nosilce stanj obeh spolov, ampak tudi večkratno rabo ženskega člena. V isti okvir sodi tudi parprikupavec 'ein frawen wirt, oder Hurenwirt' -prikupavica 'hurenwirtin' (MTh 1603 (1977): 151), ki pa se za razliko od prej naštetih zunaj MTh 1603 ne pojavlja. V skupino sodi tudi več parnih poimenovanj s prevzeto podstavo: npr. klafar - klafarica, merdrar - merdrarica, tudi mordar/mordrar - mordarica, martrnik - martrnica itd. 1.1.2.1 Med najbolj znane pare se uvrščata pomensko razširjeni poimenovanji kurbar (tudi kurber in kurbir) in kurba,340 ki sta - običajno posamično, le redko skupaj - zelo pogosto rabljeni (prim. 1. zgled). Tako prevedena kot samostojnejša dela kažejo, da se v nove pare večkrat povezujejo tudi členi iz različnih besedotvorno oblikovanih parov (prim. 2. zgled). Preko tujih prevodnih ustreznic je potrjena tudi pomenska povezava poimenovanj dinarica - pular341 (3. zgled). Poimenovanji hkrati širita izbor poimenovanj za osebe, ki se vključujejo v prostitucijo. Mednje poleg že navedenih (npr. prikupavec - prikupavica) spadata še para loter - lotrica, rufijan - rofijanka 'zvodnik - zvodnica' (prim. 4. zgled). Zgledi: (1) S. Paul te Verne zheftu inu oftru opomina inupraui, de oben nezhifti fmerdezhi Curbar oli Curba ne pride v nebeffa (TC 1575: 387); (2) Trubar: Tu ferze je ena Kurba, ta faljh Vera je en loter (TPo 1595: II,253); Luter: Das hertz ift ein hur /der falfche glaube ift ein bub (LH 1566: II,CLb); (3) Dalmatin: Beshi Dinnarizo, de nepadejh v'nje Jhtrike (DB 1584: II,157); Luter: Fleuch die Bulerin / das du nicht in jre stricke fallest (LB 1545 (1974): 1764); Sodobni prevod: Ne približuj se lahkoživki (SP 1997: 1374); (4) Oli ta Sludi no napela vmei hude nezhifte lotre inu htim Roffiankom, de ob nee zhaftprido (TC 1575: 148). 1.1.3 Več parov sestavljajo tudi poimenovanja moškega in ženskega spola, ki jih označujejo tipične lastnosti ali stanja: npr. grešnik - grešnica,342 norec - norica 343 neverni/ne-vernik - nevernica; doktor/doktar in doktorca 344 Za vsa tri našteta ženska poimenovanja 340 V DB 1584 se npr. kurba pojavlja 56x, kurbar pa 18x, v TPo 1595 pa je številčno razmerje pojavitev ženskega in moškega člena para 15x : 10x. 341 Npr. pular-ja m, amator, Carinth. pular, (< Buhler), Liebhaber, Buler (MTh 1603 (1977): 156). 342 Bajec 1950: 86 navaja, da je pripona -nik nastala iz -bn + ikb (npr. grešnik iz grešbn + ikb, kar ga uvršča med izpridevniške tvorjenke). Prim. tudi Vidovič Muha 1986: 356. Omenja pogostost obrazila -ik, ki se razvršča na besedotvorno podstavo iz vrstnega pridevnika. V DB 1584 sta grešnik in grešnica v razmerju 150 : 3. 343 Npr.: Norciferrahtujo modroft inu navuk (DB 1584: I,317a) - SKusi modre Shene fe hifha gori zimpra: ena norizapak jo doli dere s'fvoim djanjem (DB 1584: I,321b). 344 Žensko poimenovanje se nanaša na Jezusovo mater Marijo: ona ta velika Doctorza inu Prero-kynja, katera ie vuzheneifha, kakor vfi Apoftoli inu Preroki, te lube Elizabethe peiftinja inu Kluzhariza poftane (TPo 1595: III,133) - das Jie / die groß Doctorin vnd Prophetin / die gelerter ift / denn alle 191 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja je v primerjavi s parnimi moškimi značilno zelo redko pojavljanje. Na široko in pogosto rabo samostalnika norec v primerjavi z redkeje uporabljeno norico npr. zgovorno kaže tudi številčno razmerje v DB 1584: norec se pojavlja 177x, norica pa samo dvakrat.345 Za oba člena zadnjega para sta praviloma značilna znanje in modrost. V TPo 1595 enkrat samkrat ekspresivno (z manjšalnim pomenom) uporabljeni doktorčič pa ostaja brez ženskega para. Moške in ženske člene parov, izpeljanih iz iste pridevniške podstave, lahko nadomeščajo sopomensko rabljene zveze pridevnikov in samostalnikov.346 Samostalniški deli prilastkovnih zvez poimenujejo moško ali žensko osebo, ki je nosilka lastnosti, izražene s pridevnikom. Npr. Sakaj ferdit zhlovik vushge kreg, inu Neverni zhlovik dobre priatele smoti (DB 1584: II,164a) - Denn ein zorniger Mensch zündet hadder an / vnd der Gottlose verwirret gute Freunde (LB 1545 (1974): 1791). 1.1.4 Med parnimi izsamostalniškimi tvorjenkami so tudi take, ki označujejo pripadnike in pripadnice različnih skupnosti: npr. purgar - purgarica.347 Vzporedno omembo obeh členov v TPo 1595 je spodbudila Lutrova prevodna predloga: Per tem my ne hozmo, aku Bug hozhe, biti, Temuz /.../ hude purgarje inu purgarize tukaj puftiti, kateri /.../ ta Evangelium preganjajo /.../ tijfti bodo tukaj morali plazhati (TPo 1595: I,10) - Da wöllen wir / ob Gott wil / nit bey fein / fonder /.../ böfe Burger vñ Bürgerin da laffen / die jetzt /.../das Euangelion verfolgen /.../diefelbigen werden da bezalen müffen (LH 1566: I,VII). 1.1.5 Med značilna besedotvorna razmerja se uvrščajo tudi pari samostalniške rabe pridevnika moškega spola in ženska obrazilna tvorjenka: npr. hudobni/hudobnik in hudobnica,348 ki se parno ne moreta povezovati, saj ju razdvaja izkazani pomen samostalnika ženskega spola 'mrzlica'. 1.1.6 V cerkveni hierarhiji je moških poimenovanj, ki bi potrebovala vzporedno izpeljavo ženskega para, malo. Poleg osnovnega poimenovalnega para menih - nuna, s kate- Apoftel vnd Propheten / der lieben Elifabeth kindermagd vnd Kellerin wird (LH 1566: III,LXXVIII). Ženska poimenovanja, nanizana v zgledu, izkazujejo tvorbo z obemi najproduktivnejšimi obrazili: -inja in -(i)ca; različica -ca je nastala z redukcijo nenaglašenega i-ja. 345 Podobno številčno razmerje v DB 1584 izkazujejo tudi poimenovanja neverni/nevernik ter never-na/nevernica, ki se drugje ne pojavljata: 154x : 149x : 1x : 1x. 346 O soobstajanju in izmenljivosti besedotvorno različnih, hkrati pa sopomenskih poimenovanj (npr. bolni - bolnik, grešni - grešnik) v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stol. prim. Legan-Ravnikar 2007: zlasti 109-110 in 113-114. Na sopomensko razmerje med besednozveznimi poimenovanji tipa bolan človek in enobesednimi tvorjenkami (npr. bolnik) v DB 1584 je opozorila J. Narat-Šrekl 1991: zlasti 65-66. 347 Purgarica se kot par splošno razširjenegapurgarja pojavlja samo v TPo 1595, kjer sta v razmerju 1x : 55x. 348 Protestantski pisci so najraje segali po posamostaljeni obliki pridevnika hudoben: hudobni, ki se pogosto protipomensko povezuje s pravičnim (npr. Kadar pravizhni premagajo, taku cillu lipu gre: Kadar pak hudobni gori prideo, fe morajo ludje jkrivati (DB 1584: I,327a)), tvorjenko hudobnik je brez neposrednega Lutrovega vpliva enkrat samkrat uporabil Dalmatin v Bibliji (Raunu kakor de bi ta Hudobnik satu tukaj fedil, de bi on imel tu Kerfzhanftvu martrati s'Poftavami (DB 1584: II,89a) - Als sesse er darumb da /das er die Christenheit/mit Gesetze /.../muste zuplagen (LB 1545 (1974): 1518). Hudobnica se v pomenu 'mrzlica' pojavlja v obeh Megiserjevih slovarjih: npr. Fieber. (Deutfch.) febris. (Latine.) Cr. febra, simniza. mersliza, hudobniza, treshlika. (Windifch.)febre. (Italice.) (MD 1592: D7). 192 Ženski pari moških poimenovanj rim sta označena pripadnika moškega in ženskega samostanskega reda, obstajajo še pari priol - priolovka oz. prior - priorivica349 ter apat (tudi abat, apt in opat) - abačica (tudi abtašica), ki s poimenovanjem predstojnikov posredno kažejo na obstoj različnih (moških in ženskih) samostanskih redov. Npr. Ampak de bi te Menishke inu Nunske Oblube, kir oblubio pres Mosh oli pres Shen shiueti do fmerti, Vbushtui prebiuati, Inu nih Appatu, Priolu, oli Abbazhici oli Prioriuici pokorni biti, Ena taka della inu take velike Boshye Slushbe bile, De fo bulshe, inu fueteishe koker ty drugi Stanuui (TAr 1562: 81b). Izmenična raba različic priorivica (1x) in priolovka (1x) kaže, da najprimernejši tvorbeni način ženskih poimenovanj še ni bil izbran. K variantnosti prispeva tudi neodločenost glede izbire moškega člena (v TAr 1562 je dvakrat izpričan priol, v TPo 1595 pa enkrat prior). Rabo para bog - boginja omogoča mnogoboštvo, kar jasno kažejo tudi biblijski prevodi (prim. 1. zgled). Želja, postati podoben Bogu, je bila odločilna pri ravnanju prve ženske - Eve, vplivala pa je tudi na uporabo poimenovanja samostalnika boginja v nekoliko spremenjenem pomenu (kot ženskega para edinemu znanemu (krščanskemu) bogu). Prim. 2. zgled. Zgleda: (1) tuMeftu Ephesus flushi tej veliki Bogini Diani (DB 1584: III,72b); (2) Sakai kakor ie Hudizh Euy /.../obliubil, ako od Saduprepouedaniga Driuefa iedla bude, tako bude Boginia, ter io ie tako ftem sapelial (JPo 1578: III,57b (prav: 107b)) - Denn wie der Teufel Eua /.../ verheyft /.../ wo Jie von der verboten Frucht effe/ folt Jie ein Göttin werden / verfürte Jie alfo damit (SA 1566: ffl,LXXXVII). Iz nemščine prevzeti samostalnik far, ki je v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja nevtralno rabljen v pomenu 'duhovnik',350 spremlja dvakrat navedeni (enkrat v TR 1558, drugič pa v predgovornem besedilnem okolju v TT 1577) ženski parfarica, ki je v TR 1558 zanesljivo rabljena v pomenu 'žena farja/duhovnika' (1. zgled).351 Žensko poimenovanje spremlja tudi izrazito prevladujočegapredigarja. V DB 1584, kjer se pojavlja predigarica, je medsebojno razmerje 94x : 2x. Predigarica se obakrat (v dveh zaporednih povedih) pojavlja v označevalni vlogi (prim. 2. zgled). Člena para krščenik - krščenica je v 16. stoletju povezoval pomen 'pripadnik/pripadnica krščanske vere' (3. in 4. zgled). Zgledi: (1) Zaharias S. Iansha Ozha ie bil en Far, Elizabeta nega Mati ie bila ena Fa-ryza, fta Vfakonu vkupe veliku leitprebiuala/.../inu slushilaprou Bogu (TR 1558: e2b); 349 Vsa štiri navedena poimenovanja so znana iz Trubarjevega jezika, od koder je tudi par apat -abačica, različico abtašica pa navaja Megiser v slovarju iz leta 1603: abtašica -e ž, antijtita, abtajhiza, Priorin oder Aptissin (MTh 1603 (1977): 3). 350 Npr. VTim zhajju tiga Erodesha Krala te Iudouske deshele, ie bil en Far, od te Abiaue zhrede, timu ie bilu Ime Zaharias, nega shena ie bila /.../Elizabeta (TT 1581-82: I,217). 351 O duhovniški službi v stari in novi zavezi in o Zahariji kot duhovniku prim. Biblični leksikon, 1984: 258, 778. 193 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (2) Ierusalem ti Predigariza, povsdigni tvojo Jhtimo (DB 1584: II,16a) - Jerusalem du Predigerin heb deine stim auff (LB 1545 (1974): 1229); (3) Criftiani ali Karfzheniki fo imenovani vji Verni (DB 1584: I,)(IIIb); (4) Sakai ta beffeda, Ieft fem ena Kerfzheniza fapopade ufe Articule, kir hti Kerfzhanfki Veri flishio (TO 1564: 160b). 1.2 Parna poimenovanja sorodstvenih in drugih razmerij. 1.2.1 Temeljni člen sorodniških razmerij predstavlja poimenovalni par oča - mati. Poimenovanji sta običajno rabljeni v prvem pomenu: oča v pomenu 'moški v odnosu do svojega otroka', mati pa v pomenu 'ženska v odnosu do svojega otroka' (1. zgled). Samostalnika sta primerljivo pogosta. Opazna posebnost je narečno izpričana poimenovalna variantnost moškega člena razmerja, saj očeta spremljata še atej352 in atel, poimenovanje mati pa ostaja brez različic. Drugi par sorodstvene verige predstavljata korensko različni poimenovanji sin in hči (prim. 2. zgled). Hči v Trubarjevem jeziku obstaja tudi v glasoslovni različici šči (npr. Syn, Szhi (TC 1575: 304)), v ZK 1595 pa se ji pridružuje še besedotvorna različica hčerka (3. zgled). Parno razmerje se ohranja tudi na nivoju manjšalnic (sinek in sinko - varianti so uporabljali zlasti Trubar, Krelj in Juričič, ter hčerčica, znana iz Trubarjevega novozaveznega prevoda in iz DB 1584 (4. zgled). Stare starše poimenuje par z dvočlenskim, sopomenskim moškim izhodiščem: ded/dedec - baba353 (5., 6. in 7. zgled). Med splošno uveljavljenima sopomenkama ded in dedec je bil zadnji po številu rab celo na prvem mestu. Obe sta navedeni tudi v Megiserjevih slovarjih, ki prinašata parna poimenovanja še bolj oddaljenih sorodstvenih stopenj: preded inprebaba terprevnuk inprevnuka. Iz tujih ekvivalentov za člena zadnjega para je razvidno, da gre pri prevnuku dejansko za moškega potomca in ne morda za spolsko nevtralno poimenovanje (prim. 8. zgled). Zgledi: (1) Sakaj ona nej imela ni Ozheta ni Matere (DB 1584: I,236a (prav: 263a)); (2) on nej Jicer obeniga Synu ni Hzher imel (DB 1584: I,140a); (3) Inu je taku ta lubi Ozhaniz Jvoje nar vekfhi vefseljé imel nad tem, kir je njegova Hzherka nekotere lepe Jhpruche /.../svunaj snalapovedat (ZK 1595: 40);354 (4) Sakaj ena Shena je od njega JliJhala, katere Hzherzhiza je iméla eniga nezhiftiga Duha (DB 1584: III,23a); (5) MojDejdez, Iesus (DB 1584: II,153b);355 352 Oblika je s pripisano oznako Carinth. navedena v MTh 1603 (1977): 5. Različico atel je uporabljal Trubar: npr. Abba, Pater, Tu ie, Lubi Atel, lubi Ozha (TR 1558: N4a). Na nenevtralnost poimenovanja posredno kaže sopojavljanje značilnega prilastka (muj ali lubi), s katerim je posebej poudarjeno bodisi sorodstveno razmerje govorečega ali njegova čustvena navezanost na roditelja. 353 Prim. slovarski sestavek baba - Novak v Merše, Novak, Premk 2001: 44-45. 354 Navedeni zgled izkazuje tudi tvorbeno različico očeta: očanec, ki mu na osnovi sobesedila ni mogoče pripisati jasno izražene pomenskorazločevalne lastnosti. Prim. tudi: Gdu ie omijlil inu shivil tiga Ozhanca Iakopa kateri ie ob palici zhes Iordan jhal, inu ie nasai perjhal s'veliko mnoshico (KPo 1567: LXIXb) - Wer ernehrte den Ertzuatter Iacob / da er am jtab vber den Iordan gieng vnnd kam wider mit grojjem volck (SA 1559: I,LIIIb). Predvidevati je mogoče, da ga označujejo lastnosti (npr. spoštovanje pravih vrednot, starost in častitljivost), ki so ob drugem še danes sestavine njegovega pomena. 355 Prim. MEin Grosvater Jesus (LB 1545 (1974): 1752). 194 Ženski pari moških poimenovanj (6) Nahor, Abrahamou Ded (DB 1584: I,)((1)IVb); (7) inu iejt fmishlauam na to tuio Vero, kir ie pres hynena vtebi, katera ie poprei prebiuala vtui Babi Loidi, inu vtui Materi Euniki, inu ieft fem faguishan de tudi vtebi (TL 1567, 69b); (8) npr. Kindskindsfohn. (Deutfch.) pronepos. (Latinè.) prevnuk, (Windifch.) fi-glivolo di mio nepoteper dritta linea (Italicè.) (MD 1592: H2b). Sorodstveno strukturo izrisujejo še naslednja parna poimenovanja: Brat - sestra; samostalnika sta uporabljena v osnovnem in v drugotnih pomenih (prim. 1. zgled),356 kjer gre za aktualizacijo pomena 'kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi'; Stric - teta (prim. 2., 3., 4. in 5. zgled). Zadnja dva zgleda (4. in 5.) kažeta, da je teta v protestantskih biblijskih prevodih večkrat nadomeščala Lutrovo splošnejše poimenovanje za krvno sorodnico.357 Pojavljanje poimenovanja strina v pomenu 'stričeva žena' (6. zgled), ki je etimološko (Bezlaj 1995: 328-329) in pomensko tesno povezano s stricem, odpira možnost manj aktualne parne kombinacije, v katero bi bil prav tako včlenjen stric. Slovarsko zabeležena so tudi poimenovanja naslednjega sorodstvenega kroga: tetič 'der Sohn der Tante' - tetična 'die Tochter der Tante' (v MD 1592), ter strinič 'Vattersbruderskind', ki je (enkrat) naveden tudi v DB 1584 kot enobesedna sopomenka besednozveznega poimenovanja (7. zgled). Splošno uveljavljen je bil poimenovalni par tast - tašča. Na poudarjeno vlogo ženskega člena para kaže obstoj različno uveljavljenih sopomenk: polnica in svekrv. Obe poimenovanji navajata Megiserjeva slovarja, polnico pa je uporabljal tudi Trubar. Kot ženski par sopomenskih poimenovanj svak in dever (pisno diver) - prvi je pogosteje rabljen kot drugi - bi bilo predvsem na osnovi sobesedilne rabe in sočasne slovarske registracije mogoče upoštevati večpomensko nevesto (prim. 8. in 9. zgled),358 ki je sicer ustaljeni ženski par samostalnika ženin, v pomenu 'svakinja' pa par svaka. Zunaj sorodstvene strukture, čeprav še vedno blizu nje, se umešča par očim - mačoha. Njegova člena opredeljuje enako razmerje do tretje osebe - otroka zakonskega partnerja, ki se slovarsko tudi pojavlja v obeh spolskih različicah: pasterek - pasterkinja. Zgledi: (1) Obtu vi mui lubi Bratie inu Seftre (TC 1575: 415); (2) Mui dobriposhteni Sofid, Striz, Boter oliperiatel (TC 1575: 223);359 (3) teta (tetta, Mutterschwester, Vaterschwester /.../) (MD 1592 (1967): 141); (4) Inu pole, Elisabet tvoja Teta, je tudi nofsezha eniga Synu (DB 1584: III,30a) - Vnd sihe / Elisabet deine gefreundete / ist auch schwanger mit einem Son (LB 1545 (1974): 2071); 356 Prim. slovarski sestavek brat - Novak v Merše, Novak, Premk 2001: 48-50. 357 V slovarju, ki je dodan izdaji LB 1545 v DTV (1974) in ki zajema zastarelo, manj znano in težko razumljivo Lutrovo besedje, je samostalnik blutfrud(in) pojasnjen kot '(Bluts-)Vervandter' (LB 1545 (1974): 311*). 358 Orožen 1996: 212-213 posebej obravnava kranjsko-slovenske ali bezjačke kontaktne sinonime (tudi nevesto), ki so postopoma (preko robnih navedb) postajali del Dalmatinovega knjižnega jezika. 359 Vsi samostalniki moškega spola, našteti v zgledu, imajo kot poimenovanja najosnovnejših sorodstvenih in medčloveških razmerij ob sebi tudi ženske pare (npr. sosed+soseda, stric + teta, boter + botra, prijatelj +prijateljica), ki so sicer prav tako splošno uveljavljeni, vendar redkeje rabljeni od moških členov para. 195 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (5) NIhzhe fe nema k'fvoji blishni Tetiperdrushiti (DB 1584: I,71b) - NJemand sol sich zu seiner nehesten Blutfreundin thun (LB 1545 (1974): 234); (6) Ti nemafh tvojga Ozheta Brata fram odgerniti, de bi njega sheno vsel. Sakaj ona je tvoja Strina (DB 1584: I,72a) - DV solt deines Vaters bruder shamd nicht blössen / das du sein Weib nemest / denn sie ist deine Wase (LB 1545 (1974): 235);360 (7) ga more eden njegovih Bratou refhiti, ali njegou Striz, ali *ftrizheu fyn *Strinizh [robna opomba] (DB 1584: I,76b); (8) Schägerin. (Deutfch.) fratria. (Latine.) nevefta. (Windifch.) moglie del fratel-lo (Italice.) (MD 1592: N7a); (9) Hzhy fe ftavi super Mater, * Snaha je super Tafzho *Nevefta [robna opomba] (DB 1584: II,118b). Našteti pari kažejo, da je pri sorodstvenih poimenovanjih pogosto izpričana nadomestna osnova: npr. oča - mati, sin - hči itd. Na sorodstveno verigo je mestoma pokazano le z izbranimi členi. Pričenja jo bodisi njen izhodiščni člen ali poimenovanje, ki označuje najbližjega sorodnika osebe, o kateri se govori. Npr.: inu bo fturil, kar nefo njegovi Ozheti inu Dejdi mogli fturiti (DB 1584: II,102b); De en Ozha fam ne ima fuiga Synu, do fmerti byti (TC 1575: 353). 1.2.2 Biološko različnost človeka v različnih življenjskih obdobjih poimenujejo pari mož - žena (prim. 1. zgled);361 hlapčič- deklica, tudi hlapčič in dečla,362 kjer je pri moškem členu razmerja z obrazilom -čič domnevno aktualiziran le pomen mladosti, ne pa tudi majhnosti (prim. 2., 3. in 4. zgled). Mož v Bibliji (in v drugje navedenih biblijskih odlomkih) nastopa tudi v paru z istokorenskim samostalnikom ženskega spola možica (5. zgled). Ob splošno razširjeni možici se v TC 1550 pojavlja še različica možiča (6. zgled). Na dejstvo, da je Bog ustvaril prvo žensko iz moške kosti, je pokazano tudi z besedno tvorbo, saj je možica izpeljana iz samostalnika mož s specializiranim obrazilom -ica.363 Zgledi: (1) kadar je Bug Zhloveka bil ftvaril, po podobi Boshji /.../Mosha inu Sheno je on nje ftvaril (DB 1584: I,4a) - Da Gott den Menschen schuff / machet er jn nach dem gleichnis Gottes / Vnd schuff sie ein Menlin vnd Frewlin (LB 1545 (1974): 2); 360 V LB 1545 uporabljeni samostalnik wase je razložen kot 'tante' (LB 1545 (1974): 388*). Ustre-znica teta je uporabljena tudi v SP 1996, kjer je navedeno mesto prevedeno takole: Ne odkrivaj nagote brata svojega očeta; ne bližaj se njegovi ženi; tvoja teta je! (SP 1996: 170). 361 Par se običajno uporablja za označevanje zakonskih partnerjev (npr. TEm pak kirfo v'Sakoni, sapovém /.../ de fe Shena nelozhi od Mosha (DB 1584: III,91b)). 362 Dečla je pogosto rabljena v enem izmed dveh osnovnih pomenov: 'dorasla mlada ženska, ki še ni poročena' in 'doraščajoča oseba ženskega spola'. Npr.: Sakaj takove Suknje fo Krajleve Hzhere nofsile, dokler fo Dezhle bile (DB 1584: I,174b). 363 V sodobnem biblijskem prevodu (1996) je tvorba tekla v smeri mož + inja ^ možinja (Tedaj je človek rekel:»To je končno kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bo imenovala možinja, kajti ta je vzeta iz moža.« (SP 1996: 54-55). 196 Ženski pari moških poimenovanj (2) Tu je ta Poftava, sa to, katera eniga Hlapzhizha, ali Deklizo rodi (DB 1584: I,68a); (3) inu fe nefo Jhonali, ni Hlapzhizheu ni Dezhel, ni Stariga ni Dedzou (DB 1584: I,250b) - vnd verschonete weder der Jünglinge noch Jungfrawen / weder des Alten noch der Grosveter (LB 1545 (1974): 854); (4) Sakaj kakdr en Hlapzhizh lubi eno Dezhlo, taku bodo tebe tvoji otroci sa lubu imeli (DB 1584: II,24b); (5) Inu Adam je djal: Letu je vfaj vshe kuft od moih kofty, inu meffu od mojga meffa: Ona bo Moshiza imenovana, satu, ker je is Mosha vseta (DB 1584: 1585: I,2b); (6) ona bode Mofhyzha imenouana (TC 1550: (6a)). Sobesedilne rabe samostalnikov ženskega spola kažejo na raznosmerne pomenske širitve: deklica je uporabljena tudi v pomenih 'dekle' in 'devica' (npr. ta Dezhla nej dekliza najdena /.../ Satu ker je ona eno noroft v'Israeli fturila, de fe je v'fvojga ozheta hifhi kur-bala (DB 1584: I,111b) - das die Dirne nicht ist jungfrawfinden (LB 1545 (1974): 176)). 1.2.3 S pari kot npr. boter - botra, sosed - soseda pa so parno zaobsežena tudi druga medčloveška razmerja (prim. 1. in 2. zgled). Dokazilni zgled (2. zgled) za obstoj para sosed - soseda kaže, da se hotenemu začetnemu razlikovanju med osebami moškega in ženskega spola prilagajajo tudi nadaljnje omembe oseb. Z moškim poimenovanjem sosed, zlasti z njegovimi množinskimi oblikami (npr. sosedi/sosedje), pa so praviloma mišljene osebe moškega in ženskega spola (prim. 3. zgled). Zgledi: (1) Vi Botri inu Botre, vi imate veiditi fa kai inu fa zhes volo fte vi od tih Starisheu letiga Diteta, kletimu Kerszhouanu naprosheni inupouableni (TC 1575: 425); (2) Taku govori vshe sdaj pred tem Folkom, de profsi flejdni od fvojga Sofseda, inu flejdna od fvoje Sofsede freberne inu slate Poffode (DB 1584: I,41b); (3) TRy lepe rizhy fo /.../Myr mej bratmi, lubesan mej foffedmi, inu kadar fe Mosh ter Shena dobru mej fabo glihata (DB 1584: II,163a). Pogostnostno razmerje, ki ga kažejo rabe členov para vdovec - vdova, je zgovorno: zaradi socialne ogroženosti, ki je nastopila po moževi smrti, je bila (predvsem v biblijskih besedilih)364 zelo pogosto omenjana vdova (v DB 1584 128x), vdovec pa le v treh delih: v dveh Trubarjevih (po ena omemba v TAr 1562 in v TC 1575) in v TkM 1579 (dve omembi); vse štiri omembe so del para: npr. MOLITOVENIGA Vdouza inu ene Vduue (TkM 1579: 109b); Ieft Jim ena Vduva, ena Shena kir trouram, inu moj Mosh je vmerl (DB 1584: I,175a). Zgled OBeno Vduvo ali Siroto nereshalite (DB 1584: I,49a) opozarja, da so šibkejši in bolj ranljivi plasti človeške družbe pripadale tudi sirote. Samostalnik sirota 364 Npr.: Inu Praudo Jtury Sorotam, inu Vduvam, inu imaptuje sa lubu, kir nym Jhpisho ino gvant daje (DB 1584: I,106b). Isto mesto (ki pomaga do pravice siroti in vdovi, ljubi tujca in mu daje kruha in obleke) je v sodobnem slovenskem biblijskem prevodu pojasnjeno z opombo: »to so tri najšibkejše skupine v starozavezni družbi. Ker so sicer brez varstva, imajo pravico, da zanje skrbita Izraelov Bog in njegovo ljudstvo« (SP 1996: 240). 197 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja je kljub ženskemu spolu lahko uporabljen kot spolsko nevtralno poimenovanje za otroka brez staršev. Npr.: My fmo Syrote, inu nemamo Ozheta, najheMatere fo kakdr Vduve (DB 1584: II,57b). Ena izmed orientalnih značilnosti, predstavljenih v Bibliji, je bilo tudi mnogoženstvo, ki se je poimenovalno odražalo v enosmerni tvorbi poimenovanj: obstaja le poimenovanje ravenžena:365 Sheftdeffet je Krajliz, inu offemdeffet ravenshen, inu Dezhel nej zhifla (DB 1584: I,111b). Od pravila, da so parna poimenovanja samostalniki moškega in ženskega spola, odstopa splošno rabljeni samostalnik druže, ki je srednjega spola, nanaša pa se lahko na osebe moškega ali ženskega spola. Parno žensko poimenovanje izhodiščnega moškega člena drug, ki je naveden kot kranjska iztočnica v Registru DB 1584 (Drug [Crajnfki.] Tovarijh [Hervazki, Dalmatinfki, Iftrianfki, Crafhki.] (DB 1584: III,CcIVa)), je družica, ki je uporabljena v biblijskih prevodih: npr. ker je ona vfaj tvoje drushe, inu Shena tvoje Savese (DB 1584: II,131a). 1.2.4 Redka parna poimenovanja so ugotovljiva tudi pri pripadnikih različnih skupin in skupnosti (npr. verskih): npr. ajd - ajdinja/ajdenja (glasoslovna variantnost, ki je posledica izgovornega slabljenja nenaglašenega i-ja, je Trubarjeva značilnost).366 Čeprav sta bili obe poimenovanji splošno razširjeni, je moški člen občutno prevladoval (v DB 1584 sta ob večstokratnem pojavljanju samostalnika ajd izpričani samo dve pojavitvi ajdinje). 1.3 Parna živalska poimenovanja, tvorjena z obrazilno izpeljavo, so poleg najsplošnejšega para samec - samica, nanašajočega se na živali (prim. 1. zgled), še: golob - golobica, hrt - hrtica,367 junec - junica (razmerje je omejeno le na spolno različnost poimenovanih živali),368 kozel369 - koza, osel - oslica, pes -psica310prašič/prešič -pra-sica/presica, volk - volčica, vran - vrana, lav/lev, ki ga spremljata dve ženski poimenovanji: lavica in levinja. Prva je slovarsko navajana različica, druga, izpeljana z redkeje uporabljanim obrazilom -inja, pa je bila sobesedilno rabljena v Dalmatinovih biblijskih 365 Sklopa ravenmož ni, obstajajo pa številne druge tovrstne tvorjenke: ravenbrat, ravenčlovek, ra-venhlapec itd. 366 Npr. ona tiga fhtuka posabi, inu is mifli pufti, de je ona ena Ajdina, on pak je en Iud (TPo 1595: I,161). Nasprotje, ki ga oblikujeta ajdina in Jud, je spolsko in vsebinsko: pripadnica vere, ki ne priznava Kristusa, in pripadnik judovske vere. 367 Na neizenačenost rabe členov para kaže poleg redkejšega pojavljanja hrtice tudi njena samo slovarska navedba: npr. Windfpil. (Deutfch.) canis venaticus. (Latine.) hertiza, loven pefi. (Windifch.) levriero, veltro (Italice.) (MD 1592: V5). Rabe uzaveščajo predvsem obstoj pasje pasme in ne toliko potrebe po poimenovalnem razločevanju moškega in ženskega para, na kar kaže hrtici pripisana razlagalna sopomenska zveza loven pefi. 368 Pogostnostno razmerje je bilo preverjeno v DB 1584: ugotovljenih je bilo 100 pojavitev junca in šest junice. 369 Brez ženskega para ostajata obe manjšalnici: splošno razširjena kozlič in iz Megiserjevega slovarja znani kozlec. 370 Parnost sega tudi na območje manjšalnic, kjer sta iz pojavitev v besedilih različnih piscev sestavljiva kar dva različno tvorjena para: psič - psičica in psiček - psička. V prvem primeru gre za izpeljavo ženskega člena para z obrazilom -ica, v drugem pa za zamenjavo obrazil: oba člena para sta drugostopenjski tvorjenki, izpeljani s tipičnima manjšalnostnima obraziloma (-ek : -ka). 198 Ženski pari moških poimenovanj prevodih. Korensko različne pare oblikujejo poimenovanja jelen - košuta,371 oven in jarec ter ovca,petelin - kokoš. Ob kokoši se občasno pojavlja kokalnica, 372 ki jo pomensko označuje in osamosvaja valjenje in vodenje piščancev. V tem pomenskem okviru parno povezovanje s petelinom ne more biti vzpostavljeno. Istokorenski par sestavljata kur 'petelin' in kura, toda o temeljni sopomenskosti tudi pri njima ni mogoče govoriti, saj se kura, ki je znana predvsem iz obeh Megiserjevih slovarjev, v zvezi z divji pojavlja kot poimenovanje za fazana ali celo divjega petelina (prim. 2. zgled). Pri številnih živalskih poimenovanjih je opazno metaforično širjenje pomena (prim. 3. zgled). V Bohoričevi slovnici je naveden par konj - konjka, na osnovi ločenih pojavitev konja in kobile pa je sestavljiv tudi ta par: konj je splošno razširjeno poimenovanje, kobilo pa v obeh slovarjih navaja Megiser (4. zgled). V MTh 1603 jo spremlja sopomensko poimenovanje kljusina, ki sobesedilno nastopa v paru s pastuhom 'žrebcem' (5. zgled).373 Povezava učinkuje ekspresivno. Zgledi: (1) Vsami k'febi odvfake zhifte Shivine, vfelej /edem inu/edem, enigafamza inu njegovo famizo (DB 1584: I,5a); (2) Fafan. (Deutfch.) phafianus. (Latine.) fafan, divje kure. (Windifch.) fagiano. (Italice.) (MD 1592: D5); (3) Ali ena je moja Golobiza, moja brumna, ena je fvoji Materi nar lublijha (DB 1584: I,333b); (4) kobila-e ž, equa, kobila, kluffina, Stut, Motsch, Mutterpferdt, Feldin (MTh 1603 (1977): 62); (5) Kakdr Paftuh risazhepruti vfem klufinam, taku fe Hinavez na vfe Shpotliuce obefha (DB 1584: II,166b). Poimenovanji ptič in ptica nastopata v vlogi sopomenk. Samostalnika sta (po enkrat) izpričana samo v BH 1584. Npr.: Ptiza, ze, ptizh, a, auis, vogel (BA 1584. 58); Ptice pod Nebom inu shivina, tu je vfe prozh (DB 1584: II,32a). Brez parnega ženskega člena so ostala poimenovanja skopljenih živali, npr. kaštrun, vol. 1.3.1 Za številne omenjene živalske (pa tudi nekatere rastlinske) vrste in družine so bila v rabi bodisi samo moška ali samo ženska poimenovanja, ki označujejo žival z vsemi njej lastnimi razlikovalnimi potezami, hkrati pa brez opaznejše spolne diferenciacije. V tej vlogi npr. nastopajo naslednja poimenovanja moškega spola: drozg, fazan, jazbec, kit, 371 V biblijskih prevodih se pogosto parno pojavljata srna in jelen, vendar primerjava s prevodno predlogo in sodobnim biblijskim prevodom kaže, da gre za poimenovanji različnih živali in ne za člena istega para: Od tiga mogo zhifti inu nezhifti jefti, kakdr eno Serno ali eniga Ielena (DB 1584: I,107b) -Beide der Reine vnd der Vnreine mügens essen / wie ein Rehe oder Hirrs (LB 1545 (1974): 359); Nečisti in čisti ga sme jesti kakor gazelo in jelena (SP 1996: 243). 372 Npr.: kakdr ena Kokalniza zhes Iajzaperuti refproftira, je greje inu leshe (DB 1584: I,1a). Slednja je glede na značilna opravila ali lastnosti tudi v slovenskem okolju dobila več posebnih poimenovanj: kokalnica, narečno tudi kvokarha (v tretjem registrskem stolpcu DB 1584: Slovenfki, Besjazhki) in kvočka (v četrtem registrskem stolpcu). Večino poimenovanj je motiviralo značilno oglašanje domače ptice. 373 Prim. PS II (1895): 13. 199 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja krt, kuščer, leopard, lobud, medved, pard, pav, pes, pivol,314 škorec, škorjanec, škorpijan/ škorpijon itd., ter naslednja poimenovanja ženskega spola: afinja,315 bolha, čaplja, grlica, hijena, jerebica316 kamela, kuna311 lastovica, lisica/lesica, mačka, štorklja, ob ovci tudi brav, ki je v Pleteršnikovem slovarju razložen kot brav, m. 1) das Schafvieh (ohne Rücksicht auf Alter und Geschlecht) (PS I (1894): 52). Npr. Barke /.../fopernefsle Slata, Srebra, Slonovih kofty, Affinje inu Pave (DB 1584: I,238b); Sove inu Vranuvi bodo ondi prebivali (DB 1584: II,13b). Na navedenem mestu iz Biblije so omenjene dragocenosti in živalske vrste, ki so jih trgovske ladje vozile iz daljnih dežel. Enospolna omemba je toliko bolj razumljiva, če gre za enkratno navedbo, ki je hkrati tudi slovarska, kar večinoma pomeni tudi nesobesedilno rabo (npr. Troftel. (Deutfch.) turdus. (Latine.) drufg. (Windifch.) tirdi. (Italice.) (MD 1592: Q2b)). Na različne vrste živali (npr. žuželk, nočnih ptic itd.) in ne na spolno razlikujoče se člene parov kažejo tudi poimenovanja kot čuk in sova, čebela/čmela in čmrlj. Sova in čuk sta v DB 1584 uporabljena tudi v medsebojno pojasnjevalni vlogi, kar odpira možnost sopomenskega razumevanja: Ieft Jim raunu kakdr en *Zhuk v'opufzhenih mejftih *Sova (DB 1584: I,305a). Primerjava s Trubarjem je na istem mestu odkrila manjšalnico moškega spola sovič. V obeh primerih gre za prevodni približek nemški ustreznici Kützlin (Jch bin gleich wie ein Kützlin in den verstöreten Stedten (LB 1545 (1974): 1052)), ki tudi označuje vrsto sove. Nasprotno pa sta poimenovanji papagaj in papiga v KPo 1567, kjer se pojavljata drug ob drugem, uporabljeni sopomensko. Npr.: Ti fo prave Papagoij alli papige inu Kavke, katerepres üma fe govoriti üzhe (KPo 1567: V).318 Brez moškega para se v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja pojavlja krava, ki se sobesedilno pogosto povezuje z volom oz. voli: npr. Krave inu Volli (TPo 1595: I,32a). 1.4 Na izbiro moškega ali ženskega poimenovanja je praviloma vplivala situacija. Če se je pripoved nanašala na skupino, ki so jo sestavljale osebe moškega in ženskega spola, je bilo običajno uporabljeno moško poimenovanje, najpogosteje v množini (prim. 1. in 314 Samostalnik se pojavlja v obeh slovarjih in v DB 1584. Zadošča omemba živalske vrste, potrebe po navedbi poimenovanja samice (v Pleteršnikovem slovarju in v SSKJ je navedena bivolica) pa ni bilo. 315 Iz nemščine prevzeta beseda je bila splošno razširjena. 316 Npr. Sakaj Israelfki Krajl je vunkaj Jhäl yfkat eno Bolho, kakdr Je ena Ierebiza poja po gorrah (DB 1584: I,165b). 311 Korenska izenačenost bi brez sobesedilnega preverjanja lahko usmerjala k napačni povezavi kune in kunina oz. kuniliča ali kunuliča, ki pa se po preverjanju pokaže kot poimenovanje za skalnega jazbeca. V DB 1584 je kunilič v robni opombi predstavno približan s približno sopomenko zajčič: Viffoke Gorre Jo divjih Kosprebivalifzhe, Inu fkale teh *Kunilizheu. *Sajzhizheu [robna opomba] (DB 1584: I,305b). Na različnost poimenovanega predmeta (denotata) kaže tudi primerjava niza Saiz inu *Kunulizh *Sajzhiz [robna opomba] (DB 1584: I,108a) s prevodno predlogo: der Hase / vnd Caninchen (LB 1545 (1974): 362). Trubarjeva praksa je drugačna, kar je verjetno posledica druge prevodne predloge: Te viffoke gorre Jo tim dyuym kofom hbeshanu, Inu tu skalouie tim +kunynom +Ieshom oli kuniglö [robna opomba] (TPS 1566: 187b). V povzemalni opombi, dodani ob robu besedila, so našteti: Serne, kofe, Saici. 318 Iz nemščine prevzeti papagaj je bil pogosteje rabljen. V glasoslovno modificirani obliki ga je slovarsko vključil tudi Megiser: npr. Papagey. (Deutfch.)pßttacus. (Latine.)popagaj. (Windifch.)papa-gallo. (Italice.) (MD 1592: L2b). 200 Ženski pari moških poimenovanj 2. zgled),379 če pa je beseda tekla o ženski kot vršilki dejanja ali nosilki lastnosti, je bilo uporabljeno žensko poimenovanje (3. zgled). Z redkimi omembami deželana oz. dežela-nov (4. zgled) so v okviru pomena 'predstavnik deželnih stanov' mišljene osebe moškega spola, v pomenu 'kdor je v razmerju do drugega iz iste dežele' pa bi bile lahko ob moških zajete tudi osebe ženskega spola (prim. slovarski sestavek deželan - Novak v Merše, Novak, Premk 2001: 61-62). Zgledi: (1) inu fo veliku bolnikou s'oljem shalbali, inu foje osdravili (DB 1584: III,22a); (2) inu je imel pet Loup, v'katerih je leshala ena velika mnoshiza bolnikou, flepzou, krulovih, fuhih, ty fo zhakali, kadaj bi fe voda fkalila (DB 1584: III,49b); (3) Ona gre tiakaj /.../ inu is mifli pufti, de je ona ena Ajdina, on pak je en Iud (TPo 1595: I,161); (4) Criftus ie od fuih fnanceu inu deshelanou fashpotouan (TE 1555, A7b). 2 Ženski členi parov se (razen spolske razlike) lahko pomensko prekrivajo z moškimi, pogosto pa se od njih tudi razlikujejo (Merše 2007b: 116-118). Poimenovanji besednik in besednica se glede označevane dejavnosti ('govoriti komu v korist', 'zagovarjati koga') izhodiščno nanašata na isti konkretni osebi: besednik na Kristusa kot božjega sina, redkeje uporabljena besednica pa na Marijo kot Kristusovo oz. božjo mater (prim. 1. zgled). Ista nanašalnost velja za večino izpričanih rab odvetnika in za obe pojavitvi odvetnice. Raba kaže, da so bile Kristusove oblike pomoči grešnim ljudem motivacija številnih izglagolskih poimenovanj (prim. 2. in 3. zgled),380 ki so v ženski obliki redkeje označevalna tudi za Marijo (4. zgled). Primeri splošnejše nanašalnosti moškega poimenovanja in rabe v pomenih 'govornik' ali 'odvetnik' so redki (prim. 5. in 6. zgled). Pomen je prepoznaven po spremenjenem vršilcu dejanja, spremnih prilastkih in neredko po rabi samostalnika v množini. Zgledi: (1) aku pag du grejhi taku imamo aniga oduetnika oli befednika per tim ozhetu Iefufa Chriftufaprauizhniga (TC 1550: 104 (60b); (2) Vi fte lubi inu perietni Bogu, fabfton, fa volo Iefufa nashiga Odreshenika, Oduetnika inu Beffednika (TT 1560: ea); (3) Glih taku tiga Boshyga Synu periafen imamo mi tudi kferci vfeti, kir ie ta veliki teshki ferd Boshy vfel na fe fa nasho uolo, inu poftal nash Plazhnik, Odreshenik, Spraulauiz, Beffednik inu Ifuelizhar (TR 1558: I2a); (4) Diuiza Maria ie ena Oduetniza, Befedniza inu Pomozhniza pred Bugo vfeh tih ludi, kateri na no klyzho (TR 1558: c2a); 379 Na izbiro moških poimenovanj je vplivala tudi splošna uveljavljenost le-teh. Ker se npr. samostalnik bolnica kot ženski par bolnika v knjižnem jeziku 16. stoletja še ni pojavil, je bila izbira moškega para tudi v primeru hkratne nanašalnosti na ženske logična. 380 O številnosti eno- in večbesednih poimenovanj za Jezusa Kristusa prim. Rajhman 1977: 114-115 in Legan Ravnikar 2003: 570. 201 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (5) Taciga dopernefti na tim hudim fueitu nigdar oben Ceffar, ne Kral, ne Viuda /.../shnih kunshtnimi inu vuzhenimi beffedniki/.../ne fopremogli (TR 1558: Z3b); (6) POtle zhes pet dni ulezhe doli Ananias ta Vifshifar fteimi Starishi, inu fteim Tertullo Befednikom (TT 1557: 413).381 Člena para obladavec - obladavka sta po enkrat uporabljena v DB 1584, oba kot del razlag lastnih imen. Obladavec je naveden v robni opombi (Iesus Nave fe rezhe en odrefhenik ali obladavez (DB 1584: II,172a)), obladavka pa v predgovoru k Tobievim bukvam (Sara fe rezhe, ena kir fe Jhtrita, ena obladauka, kir hpuflednimu premore, oblada inu doby (DB 1584: II,147a)). 2.1 Številna moška poimenovanja, izpričana v slovenskih knjižnih izdajah 16. stoletja, ostajajo brez ženskih parov, za kar običajno obstajajo zgodovinski in pomenski razlogi (npr. aar/ahar, galjot; papež, škof; arhangel/arhanjel; arianer, antitrinitar, gerob itd.). Samo moškim vršilcem dejanj so npr. pripadala nekatera mesta v cerkveni hierarhiji (npr. papež, škof). Nekaterih poklicev in opravil v zgodovini, ki jo neposredno ali skozi biblij -sko perspektivo zrcalijo dela slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, ženske niso opravljale (npr. nekaterih vojaških poklicev). Brez ženskega para nadalje ostajajo: • številna moška poimenovanja z negativno ali ekspresivno vsebino: npr. divjak, izdajica/izdavec; Taku ga Sludi klizhkakim hudim touarishem, pyanzom inu Ie-gerzomperpela (TC 1575: 148)). Poimenovalno so izpostavljene osebe moškega spola; •• moška poimenovanja, ki označujejo službe in položaje v cerkveni hierarhiji (npr. apostol, ebiskop (JPo 1578), superintendent, izpovednik/spovednik; tudi anži-gel382), neredko opredeljena z zgodovinskimi dejstvi (Kristus je imel dvanajst učencev - apostolov, zato žensko parno poimenovanje v okviru osnovnega pomena ni možno). Zaradi sopomenskosti naj bi isto veljalo tudi za iz nemščine prevzeti samostalnikjoger, vendar ta nastopa parno z jogrinjo,383 kar je omogočila pomenska širitev oz. njena pomenska oddaljitev; • poimenovanja pripadnikov različnih skupin in sekt: antikrišt, antitrinitar, arijan (različica je zapisana v JPo 1578) in arijaner (različico navaja Trubar: npr. v TAr 1562), cvinglijaner, donatist itd. • poimenovanja, ki se nanašajo na dejavnost konkretnih oseb moškega spola (npr. 381 Dalmatinov prevod se od Trubarjevega le besednoredno razlikuje: npr. s 'tem Befsednikom Tertul-lom (DB 1584: III,75b), Lutrov pa z izbiro nemškega ekvivalenta kaže na uresničevani pomen 'odvetnik, zagovornik' vnd mit dem Redener Tertullo (LB 1545 (1974): 2243), še določneje pa z izbiro ekvivalenta novi slovenski prevod: Čez pet dni je prišel tja veliki duhovnik Hananija z nekaj starešinami in z nekim pravnikom Tertulom (SP 1996: 1675-1676). 382 Npr.: Mi beremo vuenih Buquah od eniga Anshigla, tu ie, od eniga kir ie fam vueni Pufzhavi oli Vgofdu (ta ie enprauiMenih, en Samouvezh bil) (TAr 1562: 82b). 383 Prim. slovarski sestavek jogrinja - Novak v Merše, Novak, Premk 2001: 73. 202 Ženski pari moških poimenovanj izveličar, ki se nanaša na Kristusa). Moškega spola sta poimenovanji za nevidno duhovno bitje, ki pooseblja zlo (hudič, zludi, satan), in za nevidno dobro duhovno bitje: angel in arhangel/arhanjel (JPo 1578), serafin. Hudečica, ki se enkrat samkrat pojavlja v TA 1566, je sestavina abecedno uvrščenega niza samostalnikov, ki se začenjajo na H: Hlad hudič hudezhiza (TA 1566: A3a). Zaradi posebne namembnosti seznama in nesobesedilnega navajanja primerov tudi na pomen hu-dečice in na okoliščine njene rabe ni mogoče zanesljivo sklepati. 2.2 Neparnih je tudi nekaj ženskih poimenovanj. Odsotnost moškega para je npr. posledica dejavnosti, ki jo lahko opravljajo le ženske: npr. ama, dojka, otročnica,384 ki se rabi v pomenu 'ženska v prvih tednih po porodu'. Sobesedilne rabe ame kažejo na usmerjenost njene dejavnosti na otroke: Ne/si ga v'tvoim narozhaju, (kakor ena Ama enu Déte no/si) (DB 1584: I,85a). Brez moškega para se pojavlja tudi devica. Neparnost, splošna razširjenost in pogostost pojavljanja je v veliki meri posledica ustaljene povezave z Marijo kot Jezusovo materjo. Od 26 pojavitev v DB 1584 jih je 20 v neposredni zvezi z Marijo: npr. Divize Marie ozhi/zhovanje (DB 1584: III,31a).385 2.3 Brez spolnega predznaka ostajajo poimenovanja mladičev: npr. jagnje (splošno uporabljani samostalnik), jagnjič (redkeje izpričan samostalnik, pri katerem je z manjšal-nim obrazilom -ič poudarjena pomenska sestavina mladosti in nedoraslosti, hkrati pa tudi majhnosti) ter narečno opredeljena glasoslovna različica agnec (v DB 1584 je navedena v tretjem registrskem stolpcu (Slovenfki, Besjazhki)). 3 Velika večina ženskih parov spada v skupino modifikacijskih tvorjenk, del tovrstnih poimenovanj pa izkazuje nadomestno osnovo (npr. sin - hči). Moški členi parnih poimenovanj so praviloma pogosteje rabljeni kot ženski. 3.1 Bohoriču je uspelo z omembo izpeljave z obrazili -ica, -inja, -ka386 v slovnici povzeti osnovne tvorbene modele ženskih parnih poimenovanj. Zaporedje zrcali tudi pogost-nostno razvrstitev v tedanji knjižnojezikovni praksi. Osnovni tvorbeni model je: moško poimenovanje + -ica (npr. mlinar - mlinarica) s substitucijskim podtipom (npr. bojnik - bojnica, kjer gre za nadomestitev obrazila -ik z -ica). Obstajajo tudi obrobnejši modeli: bog - boginja, kruhapek - kruhapekinja; firšt - firština; boter - botra. Tudi če je moško poimenovanje prevzeto in brez razvidne obrazilne podomačitve, se ženski pari izpeljujejo z domačimi obrazili, najpogosteje z -ica, -inja se pojavlja le izjemoma (npr. žnidar - žni-darica, ajd + ajdinja). Pogosta je parna kombinacija korensko različnih in (vsaj navidezno) tvorbeno nepovezanih poimenovanj. Zaslediti jih je mogoče v vseh pomenskih skupinah parnih poimenovanj, največ pa pri najstarejši, ki jo predstavljajo sorodstvena poimenovanja: npr. sin 384 Samostalnik ama je bil splošno rabljen, v Registru, dodanem DB 1584, pa mu je pripisana motivacijsko razvidnejša (iz glagola dojiti) vzhodnoslovenska narečna ustreznica dojka (DB 1584: III,CcIIIb). 385 O terminoloških in neterminoloških pomenih samostalnikov dečla in devica (tudi zveze devica Marija) prim. Legan Ravnikar 2003: 569. 386 Bajec 1950: 94-95 navaja, da z obrazilom -ka delamo iz moških imen ženska. Obrazilo -ka ustreza obraziloma -ek in -ec, s katerima tvorimo moška poimenovanja. 203 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja - hči, hlapčič - dečla, jelen - košuta itd. Parno npr. nastopata tudi flegar in ama, čeprav ju povezuje le eden izmed obrobnejših pomenov: Krali / Kralice / Vyudi / Gofposzhina / Ima-io slushiti Bogu /.../ to Cerkou braniti / te Cerque Flegary inu Ame biti (TAr 1562: 41b). 3.1.1 Spremni pojav pogosteje rabljenih moških poimenovanj je tudi izpričanost večje glasoslovne in besedotvorne variantnosti. Prvo lahko povzroči izguba zvenečnosti ali iz-govorno slabljenje nenaglašenih samoglasnikov (npr. norec/norc), druga pa je značilnost številnih prevzetih samostalnikov. Pri istokorenskih ženskih členih parov je najpogosteje spremenljiv morfemskostični del: Npr. doktar/doktor - doktorca; lotar/loter - lotrica/lotr-ca; kramar/kramer - kramarica, premeno po palatalizaciji izkazujeta para volk - volčica, knez - kneginja. Primeri večje glasoslovne spremenljivosti ženskega para so redkejši: npr. ošter - ošterica/oštarica. 3.2 Uveljavljenost v živi in v knjižnojezikovni rabi je spodbujala k tvorbi novih členov besedne družine (npr. golob ^ golobec, golobič, golobar, golobji, golobinji; cesar + cesarjev/cesarjov). Poleg pridevnikov so se v razširjene besedne družine neredko uvrščale tudi manjšalnice: npr. doktar/doktor ^ doktorčič, doktorica/doktorca. Podaljšani besednodružinski tvorbeni niz izjemoma izkazuje tudi devica: npr. devica ^ devičen, devičica. 3.3 Primerjava izpričanih pomenov moškega in ženskega člena para kaže, da je ženska različica lahko uresničevala več pomenov ali se pomensko celo razlikovala od moškega para.387 Najbolj značilna pomenska oddaljitev od poimenovanj moškega spola nastaja tedaj, kadar ženske nastopajo le kot nosilke pomena 'žena vršilca poklicne dejavnosti'. Ker pa običajno tudi same opravljajo isto (ali podobno) poklicno dejavnost kot njihovi zakonci, ta pomen praviloma ni edini. Tako moška kot ženska poimenovanja so pogosto rabljena tudi v neosnovnih pomenih. Ker so moška poimenovanja pogosteje rabljena, so tudi njihove rabe v prenesenih pomenih bolj opazne (prim. 1. zgled). Ekspresivno je poimenovanje človeka z živalskim imenom (prim. 2. zgled). Razmerje med Kristusom in krščansko skupnostjo je primerjano z razmerjem med ženinom in nevesto (prim. 3. zgled). Živalska imena ženskega spola so zajeta tudi v primere (4. zgled).388 Zgledi: (1) One [= ptizhize] imajo eniga bogatiga kuharja inu kluzharja, timu je ime ta ozha v'Nebi, ta ima eno Kuheinio, katera je taku fhiroka, kakor je ta Svejt (TPo 1595: II,227); 387 Na različen spekter dolžnosti je npr. mogoče sklepati na osnovi sobesedilnih omemb vratarja in vratarice, saj je vratar lahko opravljal službo tudi pri mestnih vratih, vratarica pa domnevno le pri hišnih: Ta iJti ie shal SiesuJom na Palacio alli Duor velikiga Faria /.../ inu ie gouoril Suratarizo, inu ie pelial Petra notar (JPo 78: I,120a). 388 O metaforičnih pomenskih prenosih v okviru pomenske skupine o živalih, ki potekajo v smeri žival ^ človek s kako lastnostjo, prim. Novak 2004: 81, o živalih kot sestavnih delih primerjav pa v Novak 2004: 226. Ženski pari moških poimenovanj (2) O tvoiga molenia ti Hudizhovaprekleta Lejiza. On [= Erodež] dela kakdr ena kunjtnaprav Lejiza (KPo 1567: LVb); (3) Gdo ie Shenin? Iesus Chrijtus Syn Boshij (JPo 1578: III,107b) - Gdo ie ta Neuejta? Sueta Karjzhanska Catoliska Cerkou (JPo 1578: III,107b); (4) jicer gredo ty ludje v Pridigo inu is pridige, kakor krave (TPo 1595: II,17). 3.4 Tako moška kot ženska poimenovanja so pogosto členi spolsko poenotenih na-števalnih nizov. Iz različnih razlogov prevladujejo nizi moških poimenovanj (ker se le-ta pogosteje pojavljajo, ker so številna dejanja značilna samo zanje, ker so običajnejši tudi v vlogi univerzalnih poimenovanj): npr. Kei vidish da bi je Krally, Firjti Papesh, Cardinali, Ebijcopi, Korrary &c. takouega Vka darshali? (JPo 1578: II,67b); Ter vjaj jejt neijem of-fertovala, ni truzala, inu jim vjai vezh imejla, kakor ti Cejsariza inu Krajliza (TPo 1595: III,126). Mešane nize praviloma pričenjajo členi moškega spola. V prevedenih delih je zaporedje določeno s prevodno predlogo, v samostojnejših delih (npr. v TC 1575) pa so pisci ravnali enako. Npr.: Inu S. Paulzhejtu grojouitu zhes vje Preshushnike, Curbarie, Preshu-shnice, Curbe inu zhes te, kir vnezhijtojtiprebiuaio /.../gouori (TC 1575: 387-388). 205 Raba samostalniških manjšalnic v delih slovenskih protestantskih piscev 0 Pregled besedja, zbranega s popolnimi izpisi del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja,389 je odkril tudi obsežno skupino samostalnikov, izpeljanih s tipičnimi obrazili za izražanje manjšalnosti.390 Vendar je njeno najverjetnejšo dokončno sestavo potrdilo šele sobesedilno preverjanje uresničenosti predvidljivega manjšalnostnega ali katerega izmed sorodnih pomenov.391 Preverjanje, ki je poleg sobesedila upoštevalo tudi prevodne predloge, različne redakcije istih besedil in obstoječe tujejezične slovarske ustreznice, je trdneje zarisalo tudi mejo med samostalniškimi tvorjenkami z manjšalnim pomenom ali katero njegovih različic, in drugovrstnimi modifikacijskimi tvorjenkami, zlasti feminativi. 0.1 Diminutiva oz. manjšalnice ali pomanjševalnice so že v prvi slovenski slovnici obravnavane v posebnem razdelku med vrstami imenskih tvorjenk. Ahačič (2007: 132133) ugotavlja, da se je Bohorič pri delitvi na vrste do določene mere opiral na Melan-chthonov model, kar velja tudi za razdelek o manjšalnicah. Krajlizh; pJizh pJizhka oz. pJizhiza so prevodi latinskih manjšalnic. Tem je Bohorič iz lastne izkušnje dodal še 14 primerov, izmed katerih se samo še par žena ženica ujema z Melanchthonovimi primeri: moshiz, sobez, loshiz, lozhiz, Jtoliz; bobik, lonik, Rakik, lonzhizh, tatizh; shenizh/sheniza, deklizh/deklizhiza; teleze,perze, deteze (BH 1584: 68). Bohorič govori o tvorbi manjšalnic moškega (pisno na -izh ali -izhik, -iz/-ez in -ik), ženskega (-iza ali -ka; ob tvorjenkah shenizh in deklizh pa navaja, da se manjšalnice na -izh delajo tudi iz samostalnikov ženskega spola) in srednjega spola (-ze). Skupno je naštel devet obrazil, s katerimi se tvorijo manjšalnice, in tvorbo ponazoril z zgledi. 389 Uporabljeno je bilo gradivo, zbrano s popolnimi izpisi del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (namenjeno za potrebe načrtovanega Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja), ter podatki, ki jih prinaša popis besedja, uporabljenega v slovenskih biblijskih prevodih 16. stoletja. Popis je naveden pod delovnim naslovom Besedišče 2006. 390 Na osnovi predhodnih novejših domačih (Toporišič 1992a: 60 in 2000: 185-187) in izbranih tujih teoretičnih obravnav je strnjen problemski prikaz manjšalnic v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem slovarju, ki upošteva njihovo pomensko in tvorbeno plat, prispevala I. Stramljič Breznik (2008); o isti problematiki tudi Stramljič Breznik 2010. 391 Čeprav se med prave samostalniške manjšalnice uvrščajo le tvorjenke, pri katerih je z značilnim priponskim obrazilom poobraziljen tisti del skladenjske podstave, ki poimenuje manjšo mero značilnosti podstave (Toporišič 1992a: 100), so mednje prištete tudi pomensko sorodne tvorjenke, ki poimenujejo mladiča ali nedoraslo, ter tvorjenke ali rabe le-teh, pri katerih je z istimi obrazili izražen čustveni (pozitivni ali negativni oz. ljubkovani ali slabšalni) odnos govorečega do označevane pojavnosti. 207 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1 Pregled tvorbenih obrazil, kot jih izkazujejo manjšalnice, izpričane in sobesedilno preverjene v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja392 ter v obeh Megiserjevih slovarjih, je pokazal, da je Bohoriču uspelo odkriti in z zgledi predstaviti najrodnejša obrazila, ki so se pojavljala pri tvorbi manjšalnic vseh treh spolov. 1.1 Največjo tvorbeno raznolikost izkazujejo manjšalnice moškega spola. Obrazila se glede na tvorbeno rodnost padajoče razvrščajo v naslednjem zaporedju: -ec (bratec), -ič (kraljic), -čič (doktorčič), -ek (časek), -c (stebrc), dvopriponski obrazili -(č)ič-ek (konjiček, hlapčiček) in -čec (kamčec) ter redko izpričani obrazili -ik (kamik) in -Ijaj (bodljaj). 1.1.1 Najpogostejša je izpeljava z obrazilom -ec. Izkazuje jo skoraj 50 zanesljivih primerov (npr. ahkerec, angelec, božec/ubožec, bratec, čolnec, delec, golobec, grahec, gospodec, holmec, hribec, jezičec, kamenec, kijec, klinec, kolec, korenec, kosec 'košček', kotec, kozlec, križec, lasec, ločec, ložec, obročec, otročec, pastirec, petelinec, prašec, sto-lec, studenčec, telec, tičec, vrabčec, vrtec, zajčec, zobec, zvončec, žehtarec). Niz bi bil lahko še daljši, vendar manjšalnostni pomen pri nekaterih tvorjenkah ni več jasno izpričan (npr. pri hlebec, zvonec itd.).393 Iz primerov je razvidno, da se obrazilo pogosteje dodaja glasovno nepremenjeni (npr. brat + -ec ^ bratec) kot premenjeni podstavi. Glasovne premene so doživela izglasja na -c (zajec + -ec ^ zajčec) ter na -k, -g, -h (npr. lok + -ec ^ ločec, log + -ec ^ ložec, prah + -ec ^ prašec). Manjšalnica čolnec pa kaže, da je iz zadnjega zloga podstave izpadel neobstojni polglasnik. 1.1.2 Zelo rodni sta tudi obrazili -ič in -ek. Obrazilo -ič je pogosteje izpričano. Izkazuje ga več kot 40 tvorjenk, ki so izpeljane iz samostalnikov vseh treh spolov: npr. blečič, čolnič, črvič, deklič(verjetno iz dekle,394 čeprav Bohorič domneva izpeljavo v smeri deklica ^ deklič), detič, farič, glavič (^ glava), golobič, gradič, hlapčič, jagnjič (^ jagnje), jezičič, klobučič, koscič, kozlič, kraljič, kunilič/kunulič, levič, lončič, oslič, otročič, perič (^ peru), plašič/plaščič (^ plašč), pobič/pubič, potočič, pravnučič/prevnučič, psič, rožič, rtič, stolcič/stolčič, škofič, tatič, trzič, vnučič, vrabičlvrabčič, vranič, vršič, zajčič, ženič (^ žena). Izjemo predstavljata manjšalnici ženič in deklič, saj gre za edini tovrstni tvorjenki. Ženič je znan le iz Bohoričeve slovnice, deklič pa tudi iz Trubarjeve Hišne postile?95 Kot drugostopenjsko tvorjenko je (ob neizpričanosti prvostopenjske gospodič) skupini mogoče pridružiti tudi samostalnik gospodičič, ki se občasno rabi z nemanjšalnim pomenom, npr. kot ekvivalent zajunkerja (verjetno) v pomenu 'plemič': Sicer bi mu taki 392 V okviru prikaza neglagolskih tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ordningi so v posebnem razdelku obravnavane tudi modifikacijske samostalniške tvorjenke in med njimi manjšalnice (A. Vidovič Muha 1986: 349-374, zlasti 358-359), tvorjene s priponskimi obrazili -ica, -ič, -ce po modelu otročič^ [majhen] otrok [-0]. Prim. tudi A. Vidovič Muha 1988: 50. 393 Na pogosto izgubljanje manjšalnega pomena pri tvorjenkah, izpeljanih s tipičnimi manjšalnimi obrazili, je na več mestih opozarjal Bajec 1950 (npr. na str. 107-108). 394 O tvorbenem izhodišču manjšalnice deklič (dekla 'dekle' ^ dekle ^ deklič) prim. Toporišič 2006: 4-5. 395 Beseda je v TPo 1595 samo enkrat izpričana: Sufseb pak hudu ftoji, de tij mladi Deklizhi s'befsedami inu s'djajniom taku ciluJkusifoprejherni, neframni (TPo 1595: 111,128) - Sonderlich aber ftehet es fehr vbel / das das junge Magduolck mit worten vnd geberden fo vberaufi frech ift (LH 1566: III,LXXVb). 208 Raba samostalniških manjšalnic v delih slovenskih protestantskih piscev veliki inu mogozhi Gofpodizhizhi/.../ lahku bili branili (TPo 1595: II,159) - Sonßfolten fo vil groffe vndgewaltige Junckern /.../ ihm gewehret (LH 1566: II,CXVIb). Obrazilno različico -čič, ki domnevno ni posledica glasovne premene, izkazuje doktoričič.396 Skupino razširjata tudi izpridevniški tvorjenki *mladenič in mladič. Hkrati kot manj-šalnico in kot maskulinativ (ob sovi) je mogoče obravnavati tvorjenko sovič, saj je z njo poimenovana manjša vrsta sove.397 Pri tvorbi naštetih manjšalnic se poleg občasne zamenjave obrazil (npr. žen-a ^ žen--ič, vrab-ec ^ vrab-ič) dogajajo tudi glasovne premene. Palatalizirali so se izglasni soglasniki podstave: -c, -g in -h (npr. vrabec ^ vrabčič, trg ^ trzič, vrh ^ vršič), izpada neobstojni polglasnik (npr. kosec ^ kosc-ič, koz-el ^ kozl-ič). 1.1.3 Obrazilo -ek izkazuje 13 prvostopenjskih in pet drugostopenjskih oz. dvopripon-skih manjšalnic: npr. bobek, cepek, časek, jeziček, listek, lonek, paradižek, rakek, sadek, sinek, snopek, ščitek, štukek;398 hlapčiček, konjiček, kraljiček, nožiček, psiček. Palataliza-cijska premena soglasnika -k s konca podstave je zaznavna le pri manjšalnici jeziček399 1.1.3.1 Izglagolske tvorjenke tipa izidek/izitek, izvirek, naslonek, odraslek/odraselk, odvržek, podpisek, pogledek, sesek in zizek, zgubiček itd. niso manjšalnice, čeprav bi pri nekaterih od njih manjšalni pomen lahko motivirala bodisi ločitev dela od celote ali kratkotrajnost dejanja.400 Dokaz za nemanjšalno rabo ponuja tudi primerjava s prevodno predlogo: Ampak tukaj je bilu tu ta trofht, de je on vejdil, takou firafhan pogledek ali videinje nej njemu velalu (TPo 1595: I,11) - Aber da war das der troft / das er wufte / folcher fchröcklicher anblick gülte nicht jm (LH 1566: I,VIIb). 1.1.4 Obrazilo -c izkazuje razvrstitev za zvočniki, na katere se končuje podstava. Predvidljivih je 14 tvorjenk, izpeljanih iz samostalnikov moškega spola: angelc, cafeljc, cedeljc/ceteljc, griželjc, knedeljc, koperc, maseljc, oselc/oslec, pastirc, pukeljc, punkeljc, pušeljc, stebrc (npr. majhini Steberzi (DB 1584: I,52b)), žakeljc. V isto skupino je mogoče vključiti tudi tvorjenki ščenec in telec, izpeljani iz samostalnikov srednjega spola. Pri nekaterih izmed naštetih samostalnikov manjšalni pomen ni jasno razviden. Pri pušeljc manjšalnostno motivacijo uzavešča šele primerjava s podstavnim samostalnikom 396 Manjšalnico kot tvorbeno zanimivost omenja tudi I. Stramljič Breznik 2008: 58. 397 Na manjšalni pomen kaže tudi ustreznica kützlin, ki je izpričana v Lutrovi prevodni predlogi (v sodobni nemščini jo nadomešča različica Käuzchen 'čuk' (prim. LB 1545 (1974): 346*)): Ieftfem koker en Souizh vtih refdertih meiftih (TPs 1566: 182) - Jch bin gleich wie ein Kützlin in den verstöreten Stedten (LB 1545 (1974): 1052). Prim. tudi Merše 2008b: 44. 398 Med prvostopenjske manjšalnice bi bilo mogoče šteti tudi tvorjenki popek (^ pgpy 'nezrel plod' (Snoj 2003: 545)) inportek (PS II (1895): 162) 'die Kopfbinde, das Stirnband (der Mädchen)', čeprav sobesedilnih dokazov za njuno manjšalno rabo gradivo ne ponuja. 399 Beseda se pojavlja le v MTh 1603 v pomenuplantago 'trpotec'. Stabej (1977: 53) navaja, da gre za poljsko besedo, ki je pomotoma uvrščena med slovensko besedje, kar pojasnjuje njeno tvorbeno in glasoslovno drugačnost. 400 Isto velja tudi za tvorjenke, izpeljane iz glagolskih podstav z drugimi obrazili, npr. prdec/prdič (obe varianti sta navedeni v Megiserjevem slovarju), ropotec itd. 209 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja pušelj,401 (npr. Moj Priatel je meni en Pufhilz Myrre, kateri mej mojmi Perji vifsi (DB 1584: I,332b)), pri punkeljc primerjava s punkelj,402 pri pukeljc pa s pukel.403 Isto velja tudi za glasoslovni različici cedeljc in ceteljc,404 čeprav slovarska raba (npr. v MD 1603) skuša med njima razločevati kot med nemanjšalno in manjšalno ustreznico: cedeljc npr. za nemško ein zedel, ceteljc pa za Zedelin.405 Kvinteljc je poimenovanje manjše denarne, maseljc pa manjše prostorninske enote. Manjšalnega pomena ne pridobivata primerjalno s podstavnim samostalnikom, ampak v odnosu do večjih (npr. denarnih ali prostorninskih) enot: kvinteljc /.../drachma /.../ein quintlin, der viertheil eines Lohts (MTh 1603 (1977): 72), lahko tudi kot posamezna enota (npr. cedeljc/.../fcheda/.../ein Blatpapier, ein zedel (MTh 1603 (1977): 13). 1.1.5 Na možnost izpeljave manjšalnic z obrazilom -ik kažejo tvorjenke kamik, kamnik in kraljik. Vse tri so samo slovarsko izpričane. V domače tekmovalno razmerje se razvidneje vključuje le kraljik 'kunec, zajček'.406 Kamik in kamnik slovarske navedbe opredeljujejo kot poimenovanji s hrvaškega jezikovnega območja. Kamik nastopa samo v zvezi dragi kamik, kamnik pa tudi v zvezipezhen kamnik 'ein Zigel', kar kaže na njuno terminološko rabo. Slovarske navedbe obeh zvez (v Registru DB 1584 in v Megiserjevih slovarjih) in samostalnika kamnik ne kažejo na manjšalno rabo: Shlathni [prav: Shlah-tni] kamen (Crajnfki) Dragi kamik (Hervazki, Dalmatinfki, Iftrianfki, Crafhki) (DB 1584: III,DdIIa); kamnik1 /.../lapis, Croat. kamnik, ein Stein (MTh 1603 (1977): 56). 1.1.6 Manjšalni pomen bi lahko imele tudi redke izglagolske tvorjenke, izpeljane z obrazilom -ljaj: bodljaj, grižljaj/ugrižljaj. Enkratnost, kratkotrajnost in majhen obseg dejanja so elementi, ki kažejo na manjšalnost. 1.1.7 Predvidljiva, vendar v imenovalniku neizpričana manjšalnica sinko, bi kazala na izpeljavo z obrazilom -ko. Nanjo - hkrati pa tudi na variantno manjšalnico sinek (prim. razdelek 1.1.3) - je mogoče sklepati na osnovi izpričanih, prekrivnih sklonskih pojavitev: npr. Satu je Bug Synka pojlal (TfC 1595: CCCLIX); Huala bodi bogu ozhu, niega finku edinimu (*P 1563: 64);MVi Synkuui, ieft vom lete rizhipishem, de ne greshite (TT 1581-82: II,350). 1.2 Pri tvorbi manjšalnic ženskega spola so izpričana tri enopriponska obrazila: najbolj rodno -ica (deželica) ter redkejši -ca (pesenca) in -ka (babka). Dvodelno obrazilo 401 Etimološko je predvidena naslednja razvojna pot: nem. Busch 'grm' ^ nem. Büschel 'šop' ^ nem. Puschel 'šopek' ^ slov. pušelj + -c ^pušeljc 'šopek' (prim. Snoj 2003: 595). 402 Punkeljc je sestavina registrskega ustrezničnega niza iz DB 1584, ki manjšalnega pomena v celoti ne uresničuje: Gruzha (Crajnfki) punkelz, zullo (Corofhki) (DB 1584: III,CcIVb). H. Striedter-Temps pünkelj izvorno pojasnjuje z nemškim (štajerskim) Bünkel, pomensko pa z 'Bündel',pukel pa s bavarsko--avtrijskim Puckel oz. novovisokonemškim Buckel (1963: 203-204). 403 Pukeljc je enkrat samkrat izpričan v DB 1584: fo bily pukelci na Garli na ftranah (DB 1584: I,188a) - vnd waren Pockeln an dem Hals in felden (LB 1545 (1974): 639). 404 Prim. Striedter-Temps 1963: 99. 405 Npr.: cedeljc /.../fcheda, zedelz, ein Blat papier, ein zedel (MTh 1603 (1977): 13); ceteljc /.../ fchedula, zetelz, Zedelin (MTh 1603 (1977) 14). 406 Prim. kraljik 'das Kaninchen (lepus cuniculus)' v PS I (1894): 456 in kraljič1 /.../ cuniculus, kralyk, krailizh, Küniglin (MTh 1603 (1977): 66). Pogostejšo rabo izkazuje kraljič. 210 Raba samostalniških manjšalnic v delih slovenskih protestantskih piscev -ič-ica izkazujejo tvorjenke, prvostopenjsko večinoma izpeljane z obrazilom -ica (deviči-ca), obrazilo -ič-ka pa drugostopenjske tvorjenke, domnevno izpeljane iz samostalnikov moškega spola na -ič z obrazilom -ka (kraljička). 1.2.1 Večina samostalniških manjšalnic ženskega spola je izpeljana z obrazilom -ica. Izkazuje ga preko sto manjšalnic (npr. baretica, bariglica, blazinica, butorica, culica (redkejšo različico predstavlja reducirana oblika culca), čačica, deklica, deželica, drobtinica, družinica, dušica, erpergica, glavica, gorica, gredica, hišica, igračica, iskrica, jamica, južinica, kamrica, kapelica, kapljica, ketinica, knoflica, kobilica, kočica, korbica, kozica, kožica, kramica, kravica, kropelica, kurbica, ladjica, lopatica, lučica, luknjica, mačica, mečica, merica, molitvica, mrenica, mrežica, mrvica, mušica, nožica, ovčica, pečica, pe-stinjica, pogačica, postavica, posteljica, pripravica, pukšica, rečica, ribica, rinčica, rožica, sestrica, skledica, skorjica, skrinjica, skuzica, slamica, sražica, strešica, suknjica, svečica, ščerčica, šibica, štalica, štimica, tablica, torbica, travica, trošica, utica, vasica, vejica, veručica, zverinica, zvezdica, ženica, živinica, žličica, žnorica itd.). Večino predstavljajo samostalniki z glasovno nepremenjeno podstavo: npr. baretica, kjer je bila opravljena le zamenjava obrazila -a z -ica. Glasovne premene izglasnih sogla-snikov podstave so tipične: npr. žlica ^ žličica, muha ^ mušica, reka ^ rečica, sraga ^ sražica/srazica. Pri tvorjenki mačica, ki je nastala iz mačka, gre za nadomestitev obrazila -ka z -ica. Glasoslovno variantnost ustvarjajo različni odrazi jata (deklica/dejklica - dikli-ca (zadnje v JPo 1578)) in različne realizacije kratkega i-ja (vejeca/vejica). 1.2.1.1 Iz nemanjšalnih ali manjšalnih tvorjenk na -ica se nove manjšalnice tvorijo s ponovnim dodatkom obrazila -ica, tokrat v vlogi manjšalnega obrazila. Kombinacija dveh obrazil se odraža kot morfemska razširitev prvotnega obrazila -ica: dekl-ica ^ dekl-ič--ica, dev-ica ^ dev-ič-ica, goričica (pri narečno rabljeni gorici 'hrib' se vtis manjšalnosti že izgublja407), meričica, psičica, ptičica, žličica. Potrebo po ponovni izpeljavi z obrazilom -ica je pri prvostopenjskih manjšalnicah povzročilo izgubljanje manjšalnega pomena: deklica se je npr. pogosto uporabljala v pomenu 'devica'.408 Npr: (1) Dalmatin: ta Dezhla nej dekliza najdena (DB 1584: I,111b); Luter: die Dirne nicht ist jungfraw funden (LB 1545 (1974): 376); (2) Dalmatin: Negledaj po Deklizah, de fe nevnamejh pruti nym (DB 1584: II,157a); Luter: Sihe nicht nach den Megden (LB 1545 (1974): 1764). 1.2.1.2 Posebno skupino sestavljajo množinski samostalniki, izpeljani iz istospolnih nemanjšalnih množinskih samostalnikov z obrazilom -ice: bukve ^ bukvice, jasli ^ jaslice, koze ^ kozice 'otroška bolezen', nečke ^ nečice, vile ^ vilice. 407 Npr. Hrib (Crajníki) verh, Goriza (Sloveníki, Besjazhki) Holmaz (Hervazki, Dalmatiniki, Iitrianiki, Craihki) (DB 1584: m,CcIVb). 408 O tem prim. Merše 2008b: 40. 211 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.2.2 Drugo obrazilo glede na rodnost je -ca, ki je lahko tudi reducirana različica obrazila -ica (npr. culca ^ culica): bilca (^ bil + -ca), culca, minca inpesenca. Naštete manjšalnice so uporabnostno ozko omejene, saj se pojavljajo le v posameznih delih (bilca npr. le v JPo 1578,pesenca pa v TPo 1595). 1.2.3 Podobno majhno rodnost kot -ca kaže tudi obrazilo -ka. Izkazujejo ga tri poimenovanja: babka, ki se pojavlja le v MTh 1603,409 ter kraljička in psička, ki ju Bohorič v slovnici navaja kot (variantna) ženska para prvo- ali drugostopenjsko tvorjenih manjšalnic moškega spola: kraljiček in psič.410 1.3 Pri tvorbi manjšalnic srednjega spola so ugotovljiva le obrazila -ce, -ece in -e. 1.3.1 Kot najrodnejše obrazilo izstopa -(e)ce, ki ga izkazuje 15 nedvoumnih poimenovanj: banderce, blasce, culce, detece/detetce, drevce, gnezdeče, jedrce, kosilce, krdel-ce, mestece, nosilce, ognjiščece, okence, perce (^ peru), telece/telce, zrnce. Tvorba je potekala z zamenjavo prvotnega obrazila -o (pisno praviloma -u) z obrazilom -(e)ce, pri prvotnih samostalnikih srednjega spola na -e pa le z dodatkom obrazila -ce (dete + -ce ^ detece, ognjišče + -ce ^ ognjiščece). Razširjeno različico obrazila izkazuje le manjšalni-ca gnezdece, dodatno glasovno premenjenost pa s palatalizacijo g-ja blasce (^ blago) in s pojavitvijo novega polglasnika na koncu podstave, ki se končuje na soglasniški sklop, sestavljen iz nezvočnika in zvočnika: okence (^ okno). Trubar je v Hišni postili zarisal svojsko številsko paradigmo, saj je v ednini uporabljal manjšalnico srednjega spola detece, v množini pa otročiči, oboje kot ustreznici za nemško Kindlein: on lih sozhyma vezh ne vidi, kakor enu Diteze, kakor fo drugi Jheft tjednou fiari otrozhizhi bily (TPo 1595: I,143) - wie andere fechs wochen kindlein waren (LH 1566: I,LXXXV). 1.3.2 Obrazilo -e pa izkazujejo tvorjenke človeče, otroče,pišče in vnuče. Poleg manj-šalnosti tvorjenke lahko izražajo tudi pozitivni ali negativni čustveni odnos do poimenovanega. Raba manjšalnice človeče npr. razodeva čustveno prizadetost oz. sočutje govorečega do ogovorjenega. Oblika, ki se izenačuje s starim zvalnikom,411 je pojavitveno vezana na nagovorni položaj: Ti nefrezhnu zhlovezhe, kaj je tebi vfaj vmifli bilu (TPo 1595: III,109) - Du vnfeliges menfch / was haft du dich doch geziehen (LH 1566: in,LXIIIIb). Primerjava s prevodno predlogo razkriva, da je Trubarjeva izbira modifikacijske tvorjenke potekala neodvisno od Lutra. 409 Pojavitev je iz istega slovarskega sestavka kot že omenjeni jeziček (prim. opombo 399): babka /.../plantago, Sclau. babka, jesizck, Wegerich, Ballenkraut, Schaaffzung (MTh 1603 (1977): 5). Stabej (1977: 5) obe pojavitvi pripisuje poljščini. Uvrstitev pod okrajšavo Sclau. naj bi bila napačna. 410 »MANJŠALNICE teh moških oblik se končujejo na -izh ali -izhik, ženske dodajajo -iza ali -ka, kakor Krajl krajlizh, krailizhik, krajlizhiza ali krailizhka; iz besede Rex nastane Regulus in Regunila, prav tako iz pfizh nastane pfizhica ali pfizhka, tj. caniculus, Canicula iz Canis« itd. (BH 1584: 92; v Toporišičevem prevodu). 411 Prim. Ramovš 1952: 40. 212 Raba samostalniških manjšalnic v delih slovenskih protestantskih piscev 1.4 Primerjava tvorbene tipologije, ki jo je z navedenimi obrazili in zgledi rabe prikazal Bohorič, s tipologijo, ki jo je ob upoštevanju sobesedila in na osnovi dodatnih analiz razkril pregled besedja, zajetega s popolnimi izpisi del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, je pokazala, da je bilo v Bohoričevi slovnici pri manjšalnicah moškega spola spregledanih nekaj tvorbenih različic (-čič ter -c), ki pa bi lahko bile v grobem zajete z obraziloma -ič in -ec. Pregled manjšalnic ženskega spola pa nasprotno ni potrdil produktivnosti tvorbenega tipa na -ič, saj ga izkazujeta le pri Bohoriču navedena primera deklič in ženič, verjetno sprejeta iz vsakdanje govorice oz. rabe. 1.5 Prepoznavnost tvorbenega tipa je neredko otežena: V BH 1584 se ob samostalniku mož (zapisano mosh) pojavlja manjšalnica moshiz.412 Ob neprisotnosti podatka o mestu naglasa se zapis razodeva kot dvoumen: če je naglas na podstavi, gre za tvorjenko možec, če je na obrazilu, gre za besedo možic. Uvrščenost v naštevalni niz (moshiz, sobez, loshiz, lozhiz, ftoliz (BH 1584: 68)) bi kazala na prvo možnost. Tudi v tem primeru bi šlo za redko rabljeno besedo, izpričano le še v dveh delih (v JPo 1578 in TPo 1595), kjer se pojavlja samo po enkrat: Sletiga ie vun prishlo da ie Vni vbogi moshiz, ker ie Vfoboto Deruapobiral moral kameniem vbyen biti (JPo 1578: II,168b); Ena Jlu norjka rejzh bi bila, kadar bi en maihin moshiz u'ven kot hotel feifti (TPo 1595: II,228). Tudi navedena zapisa glede mesta akcenta nista zgovornejša od Bohoričeve navedbe. 1.5.1 Analiza konkretnih rab, ki je predpogoj poznavanja jezikovne realnosti, je opozorila na primere navideznih manjšalnic: pri kmetiču npr. ni mogoče odkriti sobesedilnih znakov za manjšalni pomen, kar kaže, da se prevladujoči kmetič in redkeje ter omejeno rabljeni kmet uporabljata sopomensko.413 Isto velja tudi za nožič, ki je domnevno narečno uveljavljena sopomenka noža.414 Dejstvo, da se v MTh 1603 vzporedno pojavljata erb in erbič, samostalnika opredeljuje kot sopomenki, zato tudi erbiču ni mogoče pripisati manjšalnostnega pomena.415 1.5.2 Določitev števila manjšalnic, ki pripadajo posameznemu tvorbenemu tipu, je možna le na osnovi dobrega poznavanja leksike in pomenskih uresničitev domnevnih manjšalnic. Pestelenc bi glede na glasovne značilnosti enega najmočnejših tvorbenih tipov manjšalnic moškega spola (podstava, ki se končuje na zvočnik + -c) lahko uvrščali vanj, poznavanje njegove vsebine ('die pestilenz, die Infection' (MTh 1603 (1977): 127)) pa uvrstitev preprečuje. Tudi gvirc se le navidezno pridružuje manjšalnicam, saj prever- 412 V PS I (1894): 607 sta navedeni obe iztočnici: možec in možic. Pri drugi je kot vir naveden Trubar, kar pomeni, da se iztočnica opira na dvoumni zgled iz TPo 1595. 413 Kmetič se pojavlja v devetnajstih delih, kmet pa le v devetih. Obe različici so uporabljali različni avtorji, vendar je kmetič pogosteje rabljena, kar kaže tudi številčno razmerje v dveh preverjenih besedilih. Pojavitve kmeta in kmetiča so v DB 1584 v razmerju 7 : 9, v TPo 1595 pa celo v razmerju 4 : 56. Megiser v slovarjih navaja samo različico kmetič (npr. Bawr. (Deutfch) rufticus. (Latine) kmetizh. Carn: porizh. (Windifch) villano, contadino. (Italice) (MD 1592: A7b)). 414 O tem, da kmetič ne izkazuje manjšalnega pomena, prim. Merše 2007b: 100-101, na sopomen-skost samostalnikov nož in nožič pa kažeta ustrezna slovarska sestavka v Poskusnem snopiču Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, 2001, 89. 415 Prim. erbič-a m, haeres, nameftnik, deidizh, erbizh /.../ Carnio. erbizh, erb, deidizh, Erb (MTh 1603 (Stabej 1977): 31). 213 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja janje njegovih slovarskih ustreznic kaže, da gre za že glasoslovno prilagojeno različico nemškega poimenovanja gewurtz. 1.6 Na poimenovalne zadrege začetnega razvojnega obdobja slovenskega knjižnega jezika in na iskanje najprimernejšega tvorbenega modela tudi pri manjšalnicah (zlasti moškega in ženskega spola) kaže več sopomenskih nizov, izpeljanih z različnimi obrazili: npr. jezičec, jeziček, jezičič; kamčec, kamčič, kamenec, kamenčič in kamik. Med sopomen-skimi tvorjenkami je praviloma mogoče odkriti najpogosteje uporabljeno (kozlec je npr. samo slovarsko izpričana različica, kozlič pa splošno razširjena, še posebej pogosto pa rabljena v biblijskih prevodih). Razlikovati je mogoče tudi med individualno rabljenimi variantami, ugotavljati samo slovarsko (npr. jeziček) ali celo samo slovnično navedene različice (npr. deklič in dekličica) itd. Preverjanje odvisnosti rabe manjšalnic od prevodnih predlog je tako pri svetopisemskih prevodih kot pri postilah odkrilo visoko stopnjo skladnosti, ob njej pa tudi nekaj neodvisnih rab manjšalnic, ki dokazujejo zavestno izbiro in praviloma tudi stilno učinkovito izrabo. 1.6.1 Pregled izbranih dvo- in veččlenskih nizov istopodstavnih, obrazilno pa različnih manjšalnic, ki ustvarjajo različno zaostrena tekmnovalna razmerja, je odkril njihovo pogostnostno razvrščenost in pokazal na njihovo vraščenost v rabo. Različico čolnec je Trubar uporabil v TR 1558 in v TPo 1595, različica čolnič pa je bila širše uveljavljena: zaslediti jo je mogoče pri Trubarju, Dalmatinu in Tulščaku. V TPo 1595 sta uporabljeni obe: čolnec 1x (Valuvi/.../fo/.../tazholniz cilupokrili (TPo 1595: I,111)), čolnič4x. Tudi med gospodec in drugostopenjsko tvorjenke gospodičič obstaja razlika glede širine rabe: gospodec je vezan na Kreljevo rabo, gospodičič pa je uporabljen pri Dalmatinu, Trubarju (TPo 1595) in Znojilšku. Izmed tvorbenih različic kamčec (MTh 1603), kamčič(BH 1584 in MD 1592), kamenčič (DB 1584 in MD 1592), kamenec (DB 1584 in MTh 1603) in kamik (naveden v obeh slovarjih in v četrtem registrskem stolpcu DB 1584 v zvezi drag/ dragi kamik), ki sestavljajo petčlenski sopomenski niz, sta le različici kamenčič in kamenec sobesedilno rabljeni (obe v DB 1584, kjer izkazujeta naslednje številčno razmerje: kamenčič 1x, kamenec 2x).416 Po razširjenosti in pogostosti rabe npr. izstopa tudi različica kosec, koscičpa se pojavlja le v KPo 1567, kar kaže na individualno rabo. Splošno uveljavljeni manjšalnici otročič sta Juričič in Trubar v prevodih postil dodala še različico otročec.417 V Trubarjevi Hišni postili je nanjo mogoče sklepati na osnovi sedmih primerov rabe rodilnika množine: npr. od teh mladih otruzhiz (TPo 1595: III,159). Tudi v tem delu prevladuje besedotvorna različica otročič, saj je mogoče našteti 36 njenih pojavitev. Vse so v množini, paradigma pa je jasno razvidna: npr. otročiči (im. mn.) -otročičev (rod. mn.) - otročičem/otročičom (daj. mn.) - otročiče (tož. mn.) - Leta dobra 416 Primerjava z Lutrovo Biblio je pokazala, da je bil kamenec uporabljen kot ustreznica za nemško manjšalnico ein Kiselin (= Steinchen, Kieselstein (LB 1545 (1974): 344*), kamenčič pa ni neposredna ustreznica skupnega imena Kies 'prod', kar dokazuje dokaj svobodno rabo: tvoje Seme bi bilu kakor pefsik, Inu Odraffelki tvojga teleffa, kakdr njegovi kamenzhizhi (DB 1584: II,20a) - Vnd dein Same würde sein wie Sand/ vnd das Gewechse deines Leibs / wie des selbige Kies (LB 1545 (1974): 1243). 411 Na glasovno podobo manjšalnice v JPo 1578 je domnevno vplivalo avtorjevo hrvaško poreklo: Ako fe nepreobernete inu nebudete kakor Otrozhaci, tako nepridete Vnebesko Kralieuftuo (JPo 1578: III,23b). 214 Raba samostalniških manjšalnic v delih slovenskih protestantskih piscev della tiga Sakonfkiga Stanu, oftaneo vhifhi mej temi Sakojniki, inu mej nyh otruzhizhi (TPo 1595: III,184). Farič in farčič sta posamično rabljeni in osebnostno razmejeni tvorjenki: različico faričje uporabil Dalmatin,418 farčiča pa Krelj. Pojavljanje treh istopodstavnih manjšalnic deklica, deklič in dekličica bi lahko bilo vzrok za zaostreno tekmovalnost, vendar je praksa ne potrjuje. Splošno rabljena je bila le deklica, deklič in dekličica pa sta navedeni le v Bohoričevi slovnici. Tudi sopomensko razmerje med spolsko različnima členoma para vnuče - vnučič se ne razkriva kot tekmovalno neprevešeno, saj je v rabi prevladovala oblika vnuče. Trubar je varianto vnučič uporabil le v TC 1575, v drugih delih pa je (enako kot Dalmatin in sin Felicijan) segal po manjšalnici vnuče. Razmerje med različicama telce in telec je bilo pogostnostno bolj približano, avtorsko pa že rahlo diferenciirano: Dalmatin in Juričič sta npr. uporabljala različico telec, Trubar pa je uporabljal obe. 1.7 Primerjava stanja v 16. stoletju z že predstavljeno historično (določljivo na osnovi tvorjenk, zajetih s Pleteršnikovim slovarjem) in sodobno knjižnojezikovno razvrstitvijo (ugotovljivo na osnovi SSKJ)419 je pokazala, da se je število obrazil večinoma skrčilo, da je pogostnostna razvrstitev spremenjena,420 da je veliko manjšalnic, izpričanih v 16. stoletju, zastarelo, še več - zlasti manjšalnic prevzetih besed - pa se je iz rabe izgubilo. Med danes rabljenimi manjšalnicami npr. ni več tvorjenk na -čec (kamčec) in na -ik (kamik). 1.7.1 V nekaterih primerih je tvorba manjšalnic tekla z drugimi obrazili kot danes: npr. lasec nasproti danes uveljavljeni različici na -ek; studenčec (npr. fo ony /.../majhine Studenzhice imeli (DB 1584: II,134b)) nasproti danes uveljavljenemu studenčku; pun-keljc nasproti danes uveljavljeni, razvidnejši manjšalnicipunkeljček;potočič, ki je v SSKJ naveden kot starinska oblika, je bil v 16. stoletju uporabljan brez danes uveljavljene raz-ličicepotoček. Manjšalnico klobučičje razvojno (že do konca 19. stoletja)421 nadomestila različica klobuček, ki se v 16. stoletju še ni pojavljala. Listec je za splošno uveljavljeno različico listek izrazito zaostajal že v 16. stoletju. Snopek se je od današnje rabe razlikoval po obstojnosti polglasnika pri sklanjanju: jo sveshite v'fnopike (DB 1584: III,9b). Lučico je nadomestila lučka. Svečica je bila rabljena brez danes uveljavljene, tekmovalne obrazilne različice svečka. Namesto meričice se danes uporablja merica. Tekmovalnost je bila z rabo obeh vzpostavljena že v Damatinovem jeziku (v DB 1584 se merica pojavlja petkrat, meričica pa dvakrat). Primerjava z LB 1545 je pokazala, da prevodna predloga ni spodbujala niti izbora prvostopenjske niti drugostopenjske manjšalnice. Npr.: 418 Tu bi tudi moral en Farizh biti (DB 1584: II,59b) - Das muste ja auch ein eben Priesterlin sein (LB 1545 (1974): 1399). 419 Prim. Stramljič Breznik 2008. 420 Pri manjšalnicah moškega spola se je pogostnostno padajoče zaporedje, ki ga izkazuje stanje v 16. stoletju (-ec, -ič/-čič, -ek, -c, -ič-ek, -čec, -ik, -ljaj), razvojno spremenilo v razmerje: -k, -ček, -ič, -ec, -c, -ic. Pri manjšalnicah ženskega spola je pogostnostno padajoče razmerje -ica, -ca in -ka razvojno doživelo zamenjavo drugega in tretjega člena: -ica, -ka, -ca. Pri manjšalnicah srednjega spola pa se današnje stanje razlikuje od prakse v 16. stoletju glede tretjega člena: -ce, -ece, -ce (16. stoletje) ^ -ce, -ece, -iče (SSKJ). 421 V Pleteršnikovem slovarju je kot prednostna prikazana različica klobuček (klobučič, m. = klobuček, Cig., M. (PS I (1894): 410)). 215 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (1) Dalmatin: Lete fheft merizhizheIezhmena je on meni dal (DB 1584: I,148b) (na isti strani dvakrat); Luter: Diese sechs mas gersten gab er mir (LB 1545 (1974): 503); (2) Dalmatin: v'tvoji hijhi nema dvoja Meriza, velika inu mala, biti (DB 1584: I,113a); Luter: Vnd in deinem hause sol nicht zweierley Scheffel / gros vnd klein sein (LB 1545 (1974): 581). 2 Katerega izmed številnih (možnih) pomenskih odtenkov uresničujejo samostalniške manjšalnice, praviloma kaže sobesedilo, najpogosteje pa: a) s pripisanimi značilnimi prilastki422 (npr. maihin Doctorzhizh, majhina pogazhiza, maihinu Diteze, majhine Buqvice; En majhin Roshizh (DB 1584: II,100a); lubaMazhiza (TPo 1595: I,61); moi Bratac; vboga Dekliza, vboga Sheniza, vbog saizhiz; vtem vbogim meiftizu (TPo 1595: I,76); mlada kurbiza, mlade Deklize; lahku perze (TPo 1595: I,254); lahko tudi s povedkovimi določili (kratku v'ene majhine Buqvice, sapopadeno (DB 1584: I,279a)); b) z včlenjenostjo v naštevalne nize. V nekaterih izmed njih so omenjena tudi izhodiščna poimenovanja (npr. večjih predmetov ali bitij; Tukaj nej ni/.../blafinize, ni blafine bilu (TPo 1595: I,30)). Slednja so lahko omenjena tudi v bližnjem sobesedilu. Na zavesten izbor manjšalnice posredno kaže tudi uveljavljenost in pogosta raba tvorbeno izhodiščnih samostalnikov;423 c) z vključenostjo v primere, ki sopostavljajo majhno in veliko kot eno najznačilnejših nasprotij (npr. Raunu kakdr je ena kapliza vode pruti Murju, inu kakdr enu sernze prutipefku tiga Morja, taku majhina fo njegova lejtapruti vezhnofti (DB 1584: II,160a); kateri nej en parft pruti Paulu, inu nikar ena fveizhiza pruti timu fonzu bil (TPo 1595: III,52) itd.); č) s prikazom izrazitejših nasprotij (npr. Sakaj letukaj ftoji zhiftu inu fvitlu, de Paulus ta veliki Doctor, ali Vuzhenik, jkusi tiga maihiniga Doctorzhizha tiga Ananja, ta saftop sadoby (TPo 1595: III,52)); kyr kuli Bog eno Cerkou dela, tukai Hudizh eno Kapellizo gori sida (JPo 1578: I,62b); prebiualifzha tih Duhou /.../ neifo tako suifokimi Gorami, dolinami, inu Gorizhizami, ali Holmzi raslozhena (JPo 1578: II,91b); onu fe ne vidi sa eno Butoro, temuzh sa enu lahku perze (TPo 1595: I,254)). 422 Pravilo, da se manjšalnice le izjemoma tvorijo iz poimenovanj z abstraktno vsebino (prim. Duden 1998a: 505), posredno prav tako dokazujejo sopomenske zveze podstavnega samostalnika s prilastkom majhen, ki uresničuje različne pomene (en majhin zhas (DB 1584: II,185b), majhina hudoba (DB 1584: II,163a), majhina fo njegova lejta (DB 1584: II,160a), ena majhina pomuzh (DB 1584: II,103a) itd. Tovrstne zveze so kot skladenjska podstava potencialne tvorjenke (manjšalnice) njeno ustrezno nadomestilo. 423 V TPo 1595 se npr. pogosto parno pojavljata samostalnika cunja in ruta, ki si prav tako povezano, v okviru dvojne formule, sledita tudi kot manjšalnici: de bife nyh Boshje Slushbe inufvetuft imejle starim zuinom ali rutamperglihati (TPo 1595: I,25); temuzh ima, kakor Ioannes, fvoja dobra della inu pofhten leben, kakor enu zujno ali ruto, fkaterofe zhreuli brifhejoJhtemati (TPo 1595: I,25); Pred tabo GOSPVD je moj nar buljhi Shamet, inu flati fhtuk, huifhi, kakor obena garda zujna ali ruta (TPo 1595: I,26) - GOSPVD, letukaj pride ena vboga zuiniza, ena ftara, resderta, garda ruteza (TPo 1595: I,26) - Herr / hie kompt ein arm lumplin / ein alt zuriffen / garftig heberlin (LH 1566: I,XVIb). 216 Raba samostalniških manjšalnic v delih slovenskih protestantskih piscev 2.1 S samostalniškimi manjšalnicami je najpogosteje izražena (in hkrati poudarjena) majhnost oz. majhen obseg ali delnost česa - bodisi v primerjavi s tem, kar poimenuje izhodiščni samostalnik, bodisi v primerjavi s celoto ali z okoliščinami rabe (prim. 1. in 2. zgled). Pomenska sestavina delnosti, ki je izražena z izbrano manjšalnico, je lahko posebej poudarjena tudi z dodanim števnikom (prim. 3. zgled). Zgledi: (1) kateri bi vfo Biblio nemogel brati, ta bi letukaj imel vfo fummo, kratku v'ene majhineBuqvice, sapopadeno (DB 1584: I,279a); (2) TaHudizh je /.../ tiga vbosigaIoba takupolniga hudih tvorou fturil, de nej en cejl blezhizh na njegovi kofhi bil (TPo 1595: III,156); (3) Inu k'meni jeprifhla ena fkriuna beffeda, inu moje uhu je eno beffedizo is teifteprejela (DB 1584: I,260b (prav: 267b)). 2.1.1 V besedilnih odlomkih, kjer je uporabljenih več manjšalnic, je večji del le-teh izbirno prirejen eni izmed njih, npr. tisti, ki poimenuje bitje (najpogosteje osebo) ali predmet osrednjega pomena. Take so npr. omembe novorojenega božjega sina, poimenovanega tudi kot tu lubu Diteze (1. zgled). Izbira ljubkovalne manjšalniceptičica, ki je uzaveščala majhnost in ljubkost živali, je vplivala na nadaljnjo izbiro manjšalnic, s katerimi sta poimenovana organ, ki soustvarja glasove, in oglašanje ptice (2. zgled). Z izbiro manjšalnice kamrica, ki ustvarja predstavo majhnosti in omejenosti prostora, je uglašena tudi izbira manjšalnice, ki poimenuje njene okenske odprtine (3. zgled). Zgledi: (1) Sakaj ona /.../je morala njemu te rutize grejti, s'hnymi eno poftelizo fturiti, inu drugu djati. Mej tem je moralu tu lubu Diteze vlasflih /.../ Ji pomagati (TPo 1595: I,30) - hat jhm die tüchlein wermen / damit ein betlein machen / vnnd anders thun müffen. In des hat Jich das liebe kindlein in der krippen /.../behelffen müffen (LH 1566: I,XIX)); (2) te Ptizhice pod Nebom, katere sgudo pruti dneui shnih Iesizhici inu shtimi-zami na ner lubesniuishi, tebe vezhniga Boga/.../hualio (TkM 1579: 43a); (3) Inu fo bila vofka okenza v 'teh Kamrizah (DB 1584: II,79b) - VND es waren enge Fensterlin an den Gemachen (LB 1545 (1974): 1479). 2.1.2 K številčnosti manjšalnic prispeva tudi njihova zajetost v sopomenske nize. Če je prvi člen sopomenskega para manjšalnica, ji praviloma sledi enako strukturirana sopomenka. Tovrstni nizi so najpogostejši znotraj besedila. Ustvarjajo jih tudi pripisi na robu, ki pojasnjujejo v besedilu uporabljeno poimenovanje, nastajajo pa tudi z nizanjem slovarskih ustreznic (prim. 1., 2., in 3. zgled). Iz registrskih ustreznic za kranjskega hlapčiča je npr. ugotovljivih več sopomenskih narečnih poimenovanj (4. zgled). Zgledi: (1) Moses je rojen, inu na Vodo v'eni korbici ali skrinici poloshen (DB 1584: I,34b); (2) On /.../ kakdr en Varih eno *Vtizo dela - opomba na robu: Kozhizo (DB 1584: I,274a); 217 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (3) je ona Jturila eno majhino *Skrinizo is Bizhovja - opomba na robu: ali kor-bizo (DB 1584: I,34b); (4) Hlapzhizhi (Crajnfki) Detizhi, mladienzi (Slovenfki, Besjazhki) Ditizhi (Her-vazki, Dalmatiniki, Iitrianiki, Craihki) (DB 1584: III,CcIVb). 2.1.3 Manjšalnice poimenovanj konkretne predmetnosti so neredko rabljene tudi v prenesenih ali predvsem v prenesenih pomenih, npr. iskrica tiga greha, ljubezni, božje krafti, te vere (npr. taku Je ne vidi ena yfkriza te vere, vferzi (TPo 1595: I,249) - Jihet man nit ein funcklein glaubens im hertzen (LH 1566: III,CXLV)); skrinjica srca (Od tod Jemkaj hvalio njegovi Hinauci, Scrinium pectoris, tu je, pravio, de PapeJh ima vJe Praude v'Skrinici fvojga ferza (DB 1584: II,88b) - Da her rhumen seine Heuchler / Scrinium pectoris / Das alle Rechte in der Laden seines Hertzen liegen (LB 1545 (1974): 1516)). 2.2 S samostalniškimi manjšalnicami so izražena mlada bitja ali rastline, ki zaradi mladosti še niso dosegla končne velikosti: Npr.: (1) LEta Evangelium melda na konzu od teh mladih otruzhiz, inu nyh Angelzou (TPo 1595: III,159); (2) Ali letukaj je potreba tudi /.../ opominati, de Je nikar ena falJh pohleuJzhina ne Jtury, kakor Jo ti Menihi inu Nunne v'KloJhtrih Jturili, inu my na teh mladih Deklizah vidimo (TPo 1595: III,129); (3) IeJt hozhem od verha tiga viJJokiga Cedra vseti, inu osgoraj od njegovih vej en mlad verfhizh odtergati (DB 1584: II,67b). 2.3 Izbor samostalniške manjšalnice lahko spodbudi tudi potreba po izražanju skromnosti, neznatnosti, v odnosu do Boga tudi ekstremno stopnjevane do občutja ničvrednosti itd. Npr.: (1) Na mene vbogo Deklizo, vmojej resderti suknjezi, je [Bug] pogledal (TPo 1595: III,133); (2) On vuJhge to vbogo flamnato bylizo Jkusi Jvojo beJsedo, ta nebeJki ogen (TPo 1595: I,169); (3) Oli per tim imaio vJi Verni tudi ta Trosht, de CriJtus timu Mahinimu bofimu nega kerdelzu, ie na tim Jueitu tudi ene Iafelce perprauil, Tu ie, Ene erpergice inu en niJig Jtan, de bodo mogli, ta zhas nih kratkiga shiuota, Je gori dershati (TR 1558: B2b). Na Trubarjevo skromnost pri oceni pomena prvega evangelijskega prevoda v slovenski jezik kaže naslednje (znano) mesto iz uvoda k izdaji Matevževega evangelija leta 1555: Vom tukaj poshlemo ta Euangelion S. Mateusha vta nash IeJig preoberneniga. Tiga vi sdai, od nas, kakor enu mahinu Koffilce oli Iushinizo, vdobrim vJamite (TE 1555: A2b). 2.4 Z uporabljeno manjšalnico je večkrat izražen prisrčen odnos oz. naklonjenost, najpogostje do živih bitij (oseb in živali); prim. zglede. V zgledih je s prepričevalnim namenom uporabljenih več retoričnih elementov: npr. neposredni nagovor, manjšalnica in zveza s prilastkom moj. 218 Raba samostalniških manjšalnic v delih slovenskih protestantskih piscev Zgledi: (1) Sato ti povem, moi Bratac, zhui, ftudirai (KPo 1567: Vb); (2) Nu lifhi fe ti luba Mazhiza s 'tvojo gladko kofhizo (TPo 1595: I,61); (3) Moji otrozhizhi, lubimo fe /.../s tem djanjem (TPo 1595: II,239); (4) najdejo na meiftu tiga priasniviga Golobza eniga zherniga Vranu (TPo 1595: III,52) - finden an ftadt des holdfeligen Teubleins ein fchwartzen Raben (LH 1566: III,XXXIb). 2.5 Izbira manjšalnice je lahko izrabljena za izražanje sočutja ali usmiljenja do osebe, poimenovane z manjšalnico. Omenjeno čustvo izziva stanje, v katerem se oseba nahaja: npr. revščina, bolezen, nosečnost (zlasti pri Božji materi Mariji), strah, nemoč itd. Npr.: (1) Kadar fe vfoe nafo lubi GOSPVD Chriftus s'zhudefsi pufty viditi /.../pride ta vboga Sheniza hPridigi, inu bode nje ferze taku flu sadetu, de fe ona preftrafhi (TPo 1595: III,109); (2) Ta vboga Dekliza gre k'nogam taku en dolg pot, ene dvaifseti myl, inu je vshe fdai BoshiaMati (TPo 1595: III,127); (3) Ie nafo GOSPVD Bug te fhleht Ribizhe, tu vbogu, reunu inu ferrahtanu kardelcegorivsel (TPo 1595: II,130); (4) Ti nefrezhnu zhlovezhe (TPo 1595: III,109). 2.6 Z manjšalnico je lahko izražen predmet (zelo) majhne vrednosti, na katero kažejo tudi sobesedilno nanizani prilastki: npr. GOSPVD, letukaj pride ena vboga zuiniza, ena ftara, resderta, garda ruteza (TPo 1595: I,26) - Herr /hie kompt ein arm lümplin /ein alt zuriffen /garftig heberlin (LH 1566: I,XVIb). 2.7 Na tvorbeno razvidne manjšalnice se mestoma veže ironični odtenek, prepoznaven iz sobesedila. Npr.: (1) Krelj: Neverniki nemaio nikuli pokoia. Tämuzh fo kakor eno neftoiezhe Mo-rie, katero ne more tihd ftati, tämuzh vankaie brufi blato inu fmrad. Ti bru-mni Farzhizhi ne mogo CHRiftufa mertviga s'mirom puftiti, tämuzh ga Sa-peliavca imenuio (KPo 1567: CLXX); Spangenberg: Die Gottlofen haben nicht friede / Sie feind wie ein vngeftümme Meer / das nicht ftille fein kan / muß feine Wellen / Kot vnd vnflot außwerfen. Sie müffen Chriftum auch nach dem todt leftern / die frommen Herrn (SA 1559: I,CXXVII);424 (2) Juričič: Iudouskih Ceremonij, Kadilla, Kropilla inu drugih Papeshkih inu Norzhaskih Igrazhiz vkarfzhanftuu neipotreba (JPo 1578: II,48b); 424 Primerjava Kreljevega prevoda s Spangenbergovo predlogo kaže na polemično zaostritev pri Krelju, h kateri prispeva tudi izbor manjšalnice. Mlajši Juričičev prevod (JPo 1578) ponuja zmernejšo različico, kar je pogosto zaznavna razlika med obema slovenskima prevodoma istega besedila (prim. Merše 1998a: 227-228): Ty brumni Farij ne mogo Chriftufa mertuiga smyrom puftiti, tamuzh ga Sape-liauza imenuio (JPo 1578: I,134). 219 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Spangenberg: die Iüdi/chen Ceremonien //prengen / reuchen / vnnd ander Papi/terey vnnd bockenwerck / in der Chri/tenheyt nicht not i/t (SA 1559: II,XXXVIb). 2.8 Številna poimenovanja z manjšalnim pomenom so bila domnevno sestavina različnih terminologij. Bariglica, ki jo na robu spremlja pojasnjevalna ustreznica maseljc, je spadala med votle mere, enako tudi polič.425 Arhitekturne in okrasne elemente so npr. poimenovale manjšalnice glavič, (izrezane) rožice, (zlate) glavice (1., 2. in 3. zgled), nakit in okrasne predmete manjšalnici ketinica in rinčice, domnevno pa tudiportek (4. zgled). Zgledi: (1) De /.../ gori ra/teo /.../ na/he hzhere, kakdr isresani Ahkerci, raunu kakdr Palazhi (DB 1584: I,315b); (2) ga ima/h obej/siti na te /htiri Stebre is le//a Sittim, kateri /o s'slatom okovani, inu kateri slate Glavice, inu/htiri/reberne noge imajo (DB 1584: I,52b) - Vnd solt jn hengen an vier Seulen von foern holtz / die mit goldvberzogen sind/vnd güldene Kneuffe / vnd silberne Füsse haben (LB 1545 (1974): I,172); (3) tu /o bily majhini Steberci na /htirih vogleh tiga Altarja, s'Knoffy inu s'isresanimi roshizami (DB 1584: I,52b); (4) /im ti dal/.../rinzhice na tvoja ü/he//a (DB 1584: II,66a). Pri naštevanju posteljne opreme v enem izmed poglavij TPo 1595 sta npr. kot tipična predmeta omenjeni blazina in blazinica, pri čemer se predmet, ki ga poimenuje manjšal-nica, od blazine domnevno razlikuje po namembnosti in velikosti: Tukaj nej ni Shpam-peta, eriuhe, pol/htra, Vajku/hnize ni blafiinize, ni blafine bilu, ena butora slame je tukaj morala tu bul/he /turiti, de /ta fi ona per tej lubi shivyni enu pozhivalfiku mejfitize morala /turiti (TPo 1595: I,30) - Da wirdt weder/pond/leylach /pol/ter küfifien noch federwad gewe/t/ein / ein bund/tro hat da mü//en das be/te thun / das fie bey dem lieben vieh/jnen ein ruhfitetlin gemacht haben (LH 1566: I,XVIIIb). Nekatere manjšalnice so uresničevale tudi posebne pomene: npr. Sakaj Iezhmen /e je tai/tikrat smejtal, inu Lan je v'glavice/hal (DB 1584: I,40b) - Denn die gersten hatte geschosset / vnd der knoten gewonnen (LB 1545 (1974): 138-139).426 3 Kadar je pomenska razlika med izhodiščnim samostalnikom in iz njega izpeljano manjšalnico majhna ali zanemarljiva (npr. med samostalnikoma drobtine in drobtinice),421 je tudi izbirne doslednosti manj: PJichi/ai ijdo drobtinice, kijr lete odmis/voih Go/podov: Ie/t/am Pfizhizha, Taku bodem tudi iedla oddrobtin moiga Go/poda (KPo 1567: CXVIb); 425 Tvorjenko Bajec (1950: 120) uvršča med manjšalnice. 426 Sodobni slovenski prevod se od Lutrovega in Dalmatinovega razlikuje: kajti ječmen je bil v klasju in lan v cvetju (SP 1996: 118). 427 Samostalnik drobtina je bil splošno rabljen (praviloma v množini). Navajata ga tudi Megiserjeva slovarja (MD 1592 in MTh 1603). Manjšalnica drobtinica se pojavlja le v postilah (Kreljevi, Juričičevi in obsežni Trubarjevi), za katere je značilna bogatejša plast ekspresivnega besedja. V TPo 1595 sta drobtina in drobtinica (obe sta rabljeni le v množini) v razmerju 8 : 2. Na povečano ekspresivnost, ki jo besedilo pridobiva z rabo manjšalnic, opozarja tudi Novak 2004: 75-76. 220 Raba samostalniških manjšalnic v delih slovenskih protestantskih piscev Pfizhi iedo Drobtinice, ker lete od Mys fuoih Gofpodou. Iaftfem vshe ta ifta Pfizhiza, sato hozho tudi iefti odDrobtin moiga Gofpoda (JPo 1578: I,89b) - Die hündlin (fagtfie) effen von den Brocken / die da von jrer Herren tifch fallen. Ich bin daffelbige hündlin /darumb werde ich auch von den Brocken effen (SA 1559: I,XCIIIb). Primerjava z nemško prevodno predlogo kaže, da ta v navedenem zgledu na izbor manjšalnice ni vplivala. Jasne, pomensko utemeljene ločnice tudi ni med rabami samostalnikov duša in dušica, kar je posledica abstraktnosti poimenovanj (1. zgled). Izbiro manjšalnice sicer pojasnjuje značilno sobesedilno okolje, ki razkriva čustveni odnos (naklonjenost, pomilovanje, usmiljenje ipd.) do poimenovanega (2. zgled). Slovenski protestantski pisci so manj-šalnico pogosto uporabljali, čeprav jih npr. nemški ekvivalent die Seele ni usmerjal k njej. Zgleda: (1) Krelj: Imajh Dufho, imajh telo /.../Dai tada vfakimu to kar mu JliJhi. Dufhici JliJhi Vera inu Boshija befeda (KPo 1567: CVIIb); Spangenberg: Du haft leib vndfeele/.../gib einem jedern wasjm gebürt/Der feele gib den glauben vnnd Gottes wort (SA 1559: I,LXXXVIII); (2) Juričič: Vboge dushice sapeliuio ftem kriuim Vkom (JPo 1578: II,82); Spangenberg: verfüren die armen Seelen mit falfcher lehr (SA 1559: II,LXVb). Na izbiro manjšalnice je lahko vplivala tudi potreba po ustreznem številu zlogov, kar je povečevalo ritmični vtis verzov v pesmih: npr. Tebi d Bug porozhimo, Dufho telu kär imamo, sebe, Ozha, mater lubo, Bratze, Seftrize, vfo Drushbo (TfC 1595: CCCVI). 4 Raba manjšalnic kaže odvisnost od vrste besedila: pogoste so v postilah,428 kjer na čustveno močneje obarvana mesta kaže tudi večje število manjšalnic: odkriti je mogoče več mest z dvemi, tremi ali več manjšalnicami, pogosto naštetimi v obliki dvojnih in trojnih formul, lahko pa tudi v drugih kombinacijah (kot osebek in kot samostalniški del pri-slovnega določila; 3. zgled). V drugem zgledu je posredno izraženo človekovo spoznanje lastne majhnosti, skorajda ničvrednosti v odnosu do Boga. Zgledi: (1) LEta Evangelium melda na konzu od teh mladih otruzhic, inu nyh Angelzou (TPo 1595: III,159); (2) GOSPVD, letukajpride ena vboga zuiniza, ena ftara, resderta, garda ruteza (TPo 1595: I,26) - Herr /hie kompt ein arm lümplin /ein alt zuriffen /garftig heberlin (LH 1566: I,XVIb); (3) Otrozi na Palizah Ieisdeio, inu deklize fe Zhazhizami Igraio (JPo 1578: II,125). Domnevati je mogoče, da je postila kot besedilna zvrst, pripomogla k povečani rabi manjšalnic, uveljavljenih v živem govoru. 428 O besedju, ki so ga v knjižnojezikovno besedno zakladnico 16. stoletja prispevale postile, prim. Merše 2007a. Opazno sestavino predstavljajo prav manjšalnice, tvorjene z znanimi in uveljavljenimi obrazili (Merše 2007a: 76). 221 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 4.1 Primerjanje Dalmatinove Biblije z Lutrovo prevodno predlogo, Kreljeve in Juri-čičeve postile z nemško Spangenbergovo postilo, ki sta jo prevajala oba pisca, ter Trubarjeve Hišne postile, ki je prevod istoimenske Lutrove, je pokazalo, da so vsi štirje pisci pri izbiri manjšalnic v večini primerov sledili predlogam (prim. 1., 2. in 3. zgled). Tudi v primerih, kadar so prevajalci izbirali vsebinsko svobodnejše ustreznice za tuje manjšalnice, manjšalnega pomena niso zanemarjali (4. zgled). Zgledi: (1) Trubar: Aku on naide en prasen kotez vhijhi, taku ftury eno kamrizo ali kra-mizo is njega (TPo 1595: II,185); Luter: Findet er ein ledig winckelein im hauß / er macht ein kemerlein oder kremlein darauß (LH 1566: II,CXb); (2) Trubar: Ali on bi nebil nikar enu fernze, nikar eno frashizo vunkai dal (TPo 1595: II,183); Luter: Aber er hette nicht ein kärnlein / nicht ein tröpflein heraußgegeben (LH 1566: II,CIXb); (3) Trubar: pride ta vboga Sheniza tudi hPridigi (TPo 1595: III,109); Luter: kompt das arme Weyblein auch an die predig (LH 1566: III,LXIIIIb); (4) Trubar: my vidimo, de ta GOSPVDfvojepervu zhudu na tej Ohzeti vGalileifki Kani, vtej vbogi maihini Vafsizi ftury (TPo 1595: I,96); Luter: wir fehen / das der Herr fein erft wunderzeychen auff der hochzeyt zu Cana inn Galilea / in dem armen kleinen Flecklein thut (LH 1566: I,LVIII). 4.2 Na redke primere samostojne izbire manjšalnic, h kateri predloge niso usmerjale, je večinoma vplivala individualna ocena situacije. Eden izmed motivov neodvisne izbire in enostranske rabe manjšalnic je bila tudi prisotnost prilastka, ki je poimenoval pogosto poobraziljeno lastnost majhnosti (npr. majhna kamra ^ kamrica). Ustaljenost in pogostost povezane rabe prilastka in odnosnice je vplivala na izbiro manjšalnice, dovoljevala pa je tudi zaustavitev procesa na stopnji skladenjske podstave (1. in 2. zgled).429 Primerjanje s prevodnimi predlogami je pokazalo, da je bila izbira lahko tudi obratno usmerjena (3. zgled). Zgledi: (1) Dalmatin: Sturimo njemu eno majhino Kamrizo is *deffak osgoraj (DB 1584: I,204b); Luter: Las vns jm eine kleine Kamer oben machen (LB 1545 (1974): 688); (2) Trubar: LEta Evangelium melda na konzu od teh mladih otruzhiz, inu nyh Angelzou (TPo 1595: III,159); Luter: DIß Euangelion meldet am ende von den jungen kinderen vnd jren Engeln (LH 1566: III,XCIIIb); 429 Na obojesmerni proces je ob drugovrstnih tvorjenkah (npr. ti, kirprodajajo ^prodajavci /kupci) opozarjala tudi M. Orožen (1996: 152). 222 Raba samostalniških manjšalnic v delih slovenskih protestantskih piscev (3) Trubar: taku je tu vfaj vrifnizi le ena bilka inu maihina trofhiza, en maihin prah vnega okej (TPo 1595: II,149); Luter: fo ifts doch in der warheyt nur ein Splitter vnnd kleines belcklein / ein kleines fteublein im Auge (LH 1566: II,LXXXIX). Čeprav je Trubar pri prevajanju Lutrove Hišne postile ohranjal manjšalnice, je nekaj odklonov le zaznavnih. Oddaljevanje od predloge je redkeje potekalo v smeri zamenjave manjšalnice z izhodiščnim samostalnikom kot obratno. Npr.: Tu je tedaj tu pravu jederze od takoviga andla ali rounainja (TPo 1595: III,15) - Das ift denn der rechte kern von folchem handel (LH 1566: III,Xb). 4.2.1 Tovrstni odmik od predloge je občasno posledica neobstajanja manjšalnice. Trubar bi jo sicer lahko na enega izmed ustaljenih načinov tudi izdelal, vendar ga je od tega odvračala uveljavljena raba izhodiščnega samostalnika oz. nemanjšalnega poimenovanja. Manjšalnico leutlin iz Lutrove prevodne predloge je npr. prevedel z nevtralno ustreznico ljudje (1. zgled), zloženko Eheleutlin pa z ustreznico zakonika 'zakonca' (2. zgled), saj bi izbira manjšalnice delovala ekspresivno.430 Vendar je tovrstnih odmikov od prevodne predloge v Trubarjevi Hišni postili manj kot v Kreljevem in Juričičevem prevodu postil.431 Zgled za obratno usmerjeno izbiro manjšalnice ponuja par iz Kreljeve in Juričičeve prevodne prakse (3. zgled). Zgledi: (1) Trubar: ona nejfta proftora ali mejfta imela vErpergah, moreta sa tiga volo vto kravjo Jhtalo, inu tukaj kakor ty vbogi ludje Jipomozhi (TPo 1595: I,30); Luter: Jie keinen raum hetten in der herberge / müffen derhalb in den küftal / vnd Jich da wie die armen leutlin behalffen (LH 1566: I,XVIIIb); (2) Sakaj, leta dva Sakoinika fta uveni ptuji Desheli, uvenim ptujim Mefti (TPo 1595: I,30); Luter: Sihe / die zwei Eheleutlin find in einem frembden land (LH 1566: I,XVIIIb); (3) Krelj: To ie, kyr kuli Bog eno Cerkov dela, tukai Hudizh eno Kapellico polak sida (KPo 1567: LXXXIIIb); Juričič: Wo Gott ein Kirchen bawet / da bawet der Teüffel ein Capellen. To ie, kyr kuli Bog eno Cerkou dela, tukai Hudizh eno Kapellizo gori sida (JPo 1578: I,62b). 430 Podobne primere Dalmatinovega oddaljevanja od Lutrove prevodne predloge navaja tudi M. Orožen (1996: 246). Npr. Luter: Vnd (er) schuff sie ein Menlin vnd Frewlin / vnd Gott segenet sie / vnd sprach zu jnen - Dalmatin: Mosha inu Sheno je on nje Jtvaril, inu Bug je nje sheganal, inu je k'nym rekal. 431 Dokaz za njun svobodnejši odnos do predloge ponuja tudi zgled v 2.7. Podobne ubesedovalne oddaljitve od prevodne predloge so ugotovljive tudi v Dalmatinovi Bibliji (prim. zgled za skrinjico srca v 2.1). 223 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 5 Analiza rabe samostalniških manjšalnic v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja je pokazala, da gre za številčno, tvorbeno specializirano in pomensko razrašče-no skupino poimenovanj. K izboru najprimernejših obrazil je pisce nedvomno usmerjala živa raba. Kadar se je pri prevajanju besedil za cerkveno rabo pokazalo, da manjšalnice primanjkujejo, so jih Trubar, Dalmatin, Krelj in Juričič z najrodnejšimi obrazili večinoma ustrezno tvorili tako iz domačih kot iz tujih (zlasti iz nemščine prevzetih) podstav. Nekaj poskusnih tvorb je že v 16. stoletju v rabi opazno zaostajalo, kar je bil posreden, vendar jasen napotek za nadaljnjo izbiro. 224 Prikaz poklicnih dejavnosti v delih slovenskih protestantskih piscev 0 Sestavni del leksike, uporabljene v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja,432 so tudi poimenovanja številnih delujočih oseb,433 ki jih je glede na skupne poteze mogoče povezovati v več podskupin. Glede na številčnost in raznolikost je posebej zanimiva skupina poimenovanj poklicev.434 Čeprav veliko večino tovrstnih poimenovanj prinašajo svetopisemski prevodi, je iz celovitega sestava mogoče izluščiti tudi poimenovanja sočasno aktualnih poklicev.435 0.1 Omembo poklicev pogojuje vsebina, zajeta v tiskanih delih slovenskih protestantskih piscev, pri obeh večjezičnih Megiserjevih slovarjih pa tudi sočasna aktualnost v večjezični predstavitvi. Slovarsko zajetje poimenovanj tvarnega in duhovnega sveta se je nanašalo na širši evropski prostor in je delno tudi presegalo slovensko stvarnost. Tako zajetje je posledica slovarja oz. slovarjev, na katere se je opiral Megiser, pa tudi njegovega porekla ter širine njegovega intelektualnega obzorja. Značilna dejavnost posamezne delujoče osebe ali poklica je razpoznavna predvsem iz sobesedilnih omemb, manj določno in posredno pa jo zarisujejo slovarske omembe, saj pomenski obseg tujih ekvivalentov ni jasno razviden. Upravičeno je mogoče predvidevati, da mestoma sega tudi preko meja, ki jih določajo slovenske ustreznice. Sobesedilno so pogosto zajete tudi sopomenke, ki zbirno, to je v celotnem sestavu, zarisujejo obseg v rabi izpričane sopomenskosti. 432 Zraven sta šteta tudi oba Megiserjeva slovarja (1592 in 1603), ker zajemata velik del besedja, uporabljenega v slovenskih knjižnih izdajah druge polovice 16. stoletja (prim. Merše 2006b: zlasti 485-487). 433 A. Vidovič Muha (1986: 353) je npr. tvorjenke z besedotvornim pomenom vršilca dejanja, uporabljene v TO 1564, razvrstila glede na podstavno različnost in glede na različnost dodanih priponskih obrazil (npr. žen-ec,pridig-ar,past-ir). V Toporišičevi slovnici (Toporišič 2000: 161-164 in 175-177) so poklicna poimenovanja moškega in ženskega spola v okviru besedotvorja vključena v izhodiščni skupini izglagolskih in izsamostalniških tvorjenk (med vršilce dejanja pri izglagolskih samostalnikih in med t. i. opravkarje, tj. ljudi, ki imajo s čim opraviti, pri izsamostalniških tvorjenkah). 434 F. Novak (2004: 52-53) poimenovanja poklicnih in priložnostnih dejavnosti uvršča v pomenske skupine, ki se nanašajo na človeka oz. o človeku. Poklicna poimenovanja je mogoče zaslediti predvsem v naslednjih skupinah: človek glede na delo (npr. kuharica,petler,pevec, vahtar), človek glede na dejanje (npr. birič, kmetič, kupec, rihtar, služabnik), pomenska skupina o obrtnikih (cimerman, kovač, lončar, šuštar, tišlar), delujoča oseba v cerkvi (npr. duhovni, episkop, far, kaplan, menih, mežnar, opat), delujoča oseba v vojski (npr. altman, avptman, žolner). 435 Pot do okvirnega seznama poklicnih poimenovanj, uporabljenih v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in v obeh Megiseijevih slovarjih, je vodila preko pregleda abecednih seznamov, narejenih na osnovi popolnih izpisov protestantskih del, njihove medsebojne primerjave ter ugotavljanja širine rabe posameznega poimenovanja. Slednje je bilo potrebno zlasti tedaj, kadar je obstajalo več so-pomenskih poimenovanj ter več glasoslovnih in besedotvornih različic posameznega poimenovanja. K pogostnostni razvrstitvi primerjanih enot so pripomogli podatki o številu del, v katerih se pojavlja posamezno poimenovanje, ter število omemb znotraj posameznega dela. 225 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1 Poklici, omenjeni v biblijskih prevodih, so sicer predvsem značilnost preteklih stoletij ter drugega geografskega in civilizacijskega okolja, vendar uporabljena poimenovanja hkrati ustvarjajo tudi povezavo med preteklostjo in 16. stoletjem. Obstajajo pa tudi številni poklici, ki so bili kljub morda ne povsem izenačeni dejavnosti skupni biblijski stvarnosti in 16. stoletju (npr. pek, mesar, cimerman, zlatar, pestinja itd.; tudi mesto rabl/a,436 ki ga označuje tudi glasoslovno močno spremenljiva prevzeta sopomenka aar (tudi ahar, hahar in hagar),437 je bilo v družbi, ki so ji pripadali Trubar, Krelj, Dalmatin, Bohorič in drugi pisci, še trdno in nepogrešljivo. 1.1 Na značilno razslojenost družbe, ki so ji pripadali slovenski protestantski pisci 16. stoletja, kažejo pogoste in običajno v veččlenske nize povezane omembe najvažnejših slojev. Npr.: (1) Taku kadar Bug enu lejtu letimu ali enimu drugimu purgarju, Andtverharju ali kmetu, dobro frezho da (TPo 1595: I,180); (2) En kmetizh pela en drugi leben inu Stan, kakor en Purgar. En Viuda en drugi Stan, kakor en Shlahtnik (TPo 1595: I,121). 1.1.1 Med poklicna poimenovanja nedvomno sodi kmet z različico kmetič. V DB 1584 in drugje se pojavljata obe poimenovanji.438 Sobesedilnih znamenj, ki bi kazala na poudarjanje majhnosti z obrazilom -ič, ni. V DB 1584 bi v primerih, kadar sta v medsebojnem razmerju Bog in kmet, lahko šlo tudi za poudarjanje neznatnosti zadnjega v odnosu do božje veličine, vendar primerjave s tujo prevodno predlogo ne nudijo opore za tako sklepanje, pa tudi slovarska soočenja ustreznic ne kažejo, da bi se na kmetiča vezal manjšalni pomen, kar je posredni dokaz njune sopomenskosti. Npr.: (1) tu je Bug fvoim Kmetizhom pomagal, inu praudo fturil (DB 1584: I,15b) - da halft Gott seinen Bauern / vnd lies das Recht geben (LB 1545 (1974): 459); (2) Ta Kmetizh pak, kir Nyvo dela, ima nar poprej od fadu vshiti (DB 1584: III,116b) - Es sol aber der Ackerman / der den Acker bawet / der Früchte am ersten geniessen (LB 1545 (1974): 2398); (3) Bawr. (Deutfch.) rufticus. (Latine.) kmetizh. Carn: porizh. (Windifch.) villano, contadino. (Italice.) (MD 1592: A7b). 1.1.2 Za rokodelce se je v slovenskih tiskih druge polovice 16. stoletja uveljavilo splošno poimenovanje antverhar(ji). Iz pogostih povezav je razpoznaven sopomenski izraz 436 V obeh Megiserjevih slovarjih in v Registru DB 1584 je zapisana tudi različica rablin. Npr.: Hencker. (Deutfch.) carnifex. (Latine.) rablin, hagar, rabl, trinog. Cr: manigolda. (Windifch.) manigol-do. boja. (Italice.) (MD 1592: G2a). 437 Aarje uporabljen v TT 1557, ahar v TT 1557 in v KPo 1567, hahar v Registru DB 1578, hagar pa v obeh slovarjih in v tretjem registrskem stolpcu DB 1584. Striedter-Tems (1963: 134) haharja razlaga kot besedo, prevzeto iz srednjevisokonemške oblike hahwre 'Henker'. O hitrosti zamenjevanja aharja z rabljem v Trubarjevih prevodih nove zaveze prim. Merše 1990: 165. 438 Pojavitve besedotvornih različic kmet in kmetič so v DB 1584 v razmerju 7 : 9, v TPo 1595 pa celo v razmerju 4 : 56. 226 Prikaz poklicnih dejavnosti v delih slovenskih protestantskih piscev mojster,439 ki se v sestavi s prav tako prevzetim, hkrati pa določevalnim in razlikovalnim prvim samostalnikom uporablja tudi kot poimenovanje za številne poklice (npr. jagermoj-ster/jagermojšter, paumešter, šolmojster/šulmešter, špitalmajster itd.). 2 O načinu življenja v drugi polovici 16. stoletja največ povedo poimenovanja za vršilce rokodelskih dejavnosti, ki so s svojimi izdelki oskrbovali ljudi različnih slojev, oz. za tiste, ki so si kruh služili z opravljanjem različnih uslug. Vmes so tudi osnovni poklici, s katerimi je bilo pogosto mogoče prihajati v stik, v nekaterih sredinah pa so bili nepogrešljivi del vsakdana. 2.1 Nekateri poklici so omenjeni tudi na mestih, ki govorijo o načinu življenja in o delu slovenskih protestantskih piscev (prim. 1. zgled) ali osvetljujejo čas, v katerem so živeli (2. zgled). Zgleda: (1) Profsim sa tiga volo /.../ vfakiga brumniga inu Bogabojezhiga Karfzhenika, aku bi bilu kej kaj, vbefiedah ali v orthographij /.../ vletej tiga BoshygaMo-sha Martina Lutherja rainciga Hifhni Poftillipregledanu, ali fkusi Drukarje, kateri fo fgul Nembzi vdrukainju ispufzhenu, de bi hotel /.../ fam popraviti (TPo 1595: I,):( ):(5b); (2) Mui Ozha, kadar ie na Rashici S. Ierneia zehmoshter bil, ie bilpuftil to Cer-kou vfo enimu Crouashkimu Malariu malati, Ta ie tim Suetnikom, fufeb tim Iogrom velike brade inu Moftazhe po Tursku inu Crouashku namalal, Natu fo vtim 1528. leitu, ty Turkiprishli, to Cerkoufeshgali/.../(TC 1575: 267). 2.2 Med stare rokodelske poklice se npr. umešča zlatar, ki se sopomensko izmenjuje z redkim goldšmidom. Medtem ko iz nemščine prevzeti samostalnik z besedotvornima sestavinama (gold + šmid) uzavešča predvsem kovaško obdelavo zlata, pa sobesedilne rabe sopomenskega zlatarja razkrivajo znatno širši pomenski razpon, zlasti pa obdelavo različnih žlahtnih kovin in izdelavo raznovrstnih predmetov (npr. kipov, srebrnih plehov, srebrnih ke-tinic itd.). Npr.: Demetrius, en Slatar, ta je Diani delal freberne Temple, inu je Antverharjem dajal, nikar majhin dobizhik (DB 1584: III,72b);Mojfter rejs slye en Pild, inu Slatar gapo-slaty, inu mu freberne ketinice naredy (DB 1584: II,16a). Glede na to, da je zlatar obdeloval več žlahtnih kovin in ne le zlato, je obstajala tudi možnost za delno pomensko prekrivnost s srebrarjem oz. srebrnarjem,440 čeprav obratne zamenjave niso izpričane. 2.2.1 Za izdelovalca čevljev, kar je bil v 16. stoletju eden izmed osnovnih poklicev, sta obstajali dve poimenovanji: iz nemščine prevzeti šuštar, šustar/šuster in črevljar, ki se je splošno znanemu prvemu poimenovanju pridružil v MTh 1603.441 Da je bila osnovna naloga poklica 439 Antverhar (Crajnlki) Mejjhter (Sloveniki oli Besjäzhki) (DB 1584: III,CcIIIb). 440 Na sopomenskost je opozorjeno tudi z registrskim nizom: Goldjhmit (Crajnlki.)frebernär, slatar (Sloveniki, Besjazhki.) (DB 1584: III,CcIVb). 441 Prim. Schuchmacher oderSchujter. (Deutlch.) jutor. (Latine.) shushtar. Cr: calzolar. (Windilch.) calzolajo, caligaro. (Italice.) (MD 1592: N7a); Sutor. /.../ Germ. Schujter/Schumacher. /.../ Sclau. zhre-ular. /.../ Croat. calzolar. /.../ Carniol. JhuJhtar. (MTh 1603: II,596-597). 227 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja res izdelovanje čevljev, je mogoče sklepati tudi na osnovi slovarsko navajane nemške ustre-znice Schumacher. Poimenovanje črevl Jlikar, ki je strukturno posneto po nemški zloženki, označuje vršilca manj zahtevnega dela oz. le enega opravila iz spektra znanj šuštarja.4,2 V obeh slovarjih se v ustreznične nize vključuje tudi hrvaški kalcolar, ki je prevzet iz italijanščine.443 2.2.2 Veččlensko skupino sestavljajo poimenovanja moškega in ženskega spola, ki označujejo izdelovanje oblačil in hkrati pokrivajo medsebojno povezane dejavnosti, kot so krojenje in šivanje: žnidar in žnidarica, šivilja, šivkinja in mojškra ter iz hrvaščine prevzeti kreač oz. krejač.444 Poimenovanja, ki so domnevno zbrana iz (geografsko) različnih okolij rabe, so glede na slovarsko umestitev sopomenska, čeprav bi njihovo različnost delno lahko opravičevalo tudi opravljanje deljenih delovnih obveznosti. Šivilja, šivkinja in mojškra se npr. pojavljajo kot slovarske ustreznice za nemško Neherin (MD 1592: K6a), žnidarja in žnidarico pa je sobesedilno uporabil tudi Trubar, čeprav omembi ne prinašata natančnejših podatkov o delokrogu moškega in ženskega vršilca poklica.445 Skupina izkazuje mešano sestavo tudi glede na izvor. Glede na sorodno, čeprav bolj specializirano dejavnost bi ji bilo mogoče pridružiti še variantni, iz nemščine prevzeti poimenovanji zajdnoter in zajdnater, ki prav tako ne prestopata Megiserjevih slovarskih navedb.446 2.2.3 Sopomenska raba je deloma izpričana, deloma pa predvidljiva pri poimenovanjih usenjar, ledrar/lederer in kožar, čeprav gre za niz, sestavljen iz enega prevzetega (ledrar/lederer) in dveh domačih poimenovanj, hkrati pa za niz izsamostalniških tvorjenk z različno vlogo podstavnega samostalnika (leder oz. usnje je izdelovani, koža pa obdelovani predmet). Najširšo rabo izkazuje ledrar (različico lederer je prispeval Megiserjev slovar iz leta 1592), kožar je uporabljen le v Trubarjevih novozaveznih prevodih, usenjar pa se je prvič pojavil v MTh 1603: usnjar-ja m, coriarius, vffiner, ein Garber, Ledergar-ber, Rothgarber (MTh 1603 (1977): 208). Raba ledrarja in kožarja je hkrati tudi avtorsko polarizirana. Ledrarja je (skladno z Lutrom) uporabil Dalmatin, kožarja pa Trubar: npr. Inu pergudilu fe je, de je on dolg zhas v'Ioppi oftal, per enim Simonu, kateri je bil en Ledrar (DB 1584: III,66b) - Pergudilu fe ie pag, de ie on dofti dni prebiual vti Ioppi per enim Simonu koshariu (TT 1581-82: I,514).447 Na opravljanje sorodne dejavnosti (obdelava krzna in izdelovanje oblačil iz njega) kaže iz nemščine prevzeto poimenovanje krznar, ki je znano le iz navedb v Megiserjevih slovarjih: Kurfchner. (Deutfch.) pellio. (Latine.) kerfnar. (Windifch.)pelliciajo, varotajo. (Italice.) (MD 1592: H6a). 442 Prim. Schuchbletzer. (Deutfch.) veteramentarius. (Latiné.) zhreulJlikar. (Windifch.) ciavattino, ripezzatore di /carpe (Italicé.) (MD 1592: N7a). 443 Prim. opombo 441. 444 Prim. Schneider. (Deutfch.)/artor. (Latiné.) shnidar, Cr: kreazh. (Windifch.) sartore, ripezzatore, racconciatore de ve/ti. (Italicé.) (MD 1592: N5a). 445 Prim. SVETNIKI/.../zhes Shnidarie S. Gutman (TC 1575: 273); Cri/tus nei taku gori v/tal od /merti, koker ie Lazarus /.../oli te Vduue Syn /.../oli tiga Shulmoi/tra Szhy /.../oli ta Shnidariza Dorcas (TR 1558: I4a). 446 Prim. Seydin/ticker. (Deutfch.)phrygio. (Latiné.) sájdnotér. (Windifch.) ricamatore, fregiatore. (Italicé.) (MD 1592: O2a). 447 Da se je tudi Trubarjev izbor nagibal k rabi širše uveljavljenega ledrarja, kaže njegova uporaba v opombi (TT 1557) k mestu, kjer je omenjen kožar, oz. v uvodni napovedi vsebine istega poglavja (TT 1581-82): Inu ie na erpergah per enim ledrariu bil (TT 1581-82: II,509). 228 Prikaz poklicnih dejavnosti v delih slovenskih protestantskih piscev 2.2.4 Med znane obrti se uvršča tudi lončarstvo, na katero kaže pogosto zapisani lončar ter redkejša, prevzeta sopomenka hafnar, ki ji je v MTh 1603 z oznako Carinth. [= Carinthice, tj. koroško]448 pripisana pokrajinska raba. 2.2.5 Med nujno potrebne poklice za vse sloje se uvrščata tudi arcat449 in apotekar - apotekarica. Za opravljanje obeh navedenih poklicev je bilo - enako kot še pri mnogih drugih - običajno potrebnega več znanja in manj rokodelske spretnosti. V biblijskem sobesedilu apotekarja so navedena tudi zdravilna sredstva, ki so jih vršilci poklica izdelovali: GOSPVD pufty arznye is Semle rafti, inu en pameten ta je neferahta /.../Inu on je takovo kunjht zhlovekom dal, de bi on zhafzhen bil v'fvoih zhudefsih. Stem on osdraula inu preganja beteshe, inu Apotekar is tiga Arznie dela (DB 1584: II,168b). Ožje specializirana zdravilska dejavnost, ki je lahko bila tudi poklicna, je bila značilna za padarja,450 domnevno pa tudi za vrača, čeprav se slednji pri vseh treh slovarskih navedbah pojavlja bodisi kot pokrajinska ustreznica arcata (v Registru DB 1584) ali pa skupaj z njim kot ustreznica tujejezične iztočnice (v MD 1592 in MTh 1603).451 Zaposlenega v bolnici (domnevno kot strežnika bolnikov)452 označuje poimenovanje špitalmajster.453 2.2.6 Z razmahom šolstva je na pomenu pridobival šulmojster. Tudi zanj je bilo značilno znanje, po katerem so se vršilci poklica razlikovali od učencev. Npr. Vdrugih rizheh je taku poftaulenu, de ta Shulmoifter more Vuzheneijhi biti, kakor njegovi Shularji, Sicer fe ne more ta Shular veliku od njega vuzhiti (TPo 1595: II,149). Iz nemščine prevzeto poimenovanje se je v 16. stoletju uporabljalo v različnih prilagoditvenih oblikah (prim. razdelek 10.3). Med poklice, ki jih povezuje opravljanje intelektualnih dejavnosti, bi bilo mogoče prištevati tudi tolmačarja/tolmečerja, čeprav se poimenovanje lahko nanaša tudi na osebo, ki prevajanje opravlja priložnostno.454 2.2.7 Med stoletja potrebne družbene poklice nedvomno sodi tudi pogrebnik, ki ga poleg DB 1584 navajata tudi oba Megiserjeva slovarja. Npr.: Inu bodo Ludy odlozhili, de vedenpo Desheli hodio, inu Pogrebniki shnymi, de pokoppavajo, te, kateri oftano v'desheli (DB 1584: II,79a). V MTh 1603 je navedena tudi na Koroškem uporabljana prevzeta sopomenka: Vefpillo. /.../ Germ. ein Todtengraber. /.../ Sclavpogrebnik. /.../ Carinth. totngraber (MTh 1603: II,696). 448 Prim. Stabej 1977: XXII. 449 Kot pokrajinsko ustreznico arcata v uvodu v Register Dalmatin posebej omenja lekarja (DB 1584: I,CVIIIb); Arzat (Crajniki) vrazh, Likar (Slovenfki oli Besjäzhki) (DB 1584: III,CcIIIb), ki se pojavlja tudi v MD 1592 (v sopomenskem nizu ob nemški iztočnici Artzet). 450 Poimenovanje navaja Megiser v obeh slovarskih priročnikih: npr. Bader. (Deutfch.) balneator. (Latine.)padar. (Windifch.)ftufaivolo. ftufaro, maeftro di bagno. (Italice.) (MD 1592: A6b). 451 Artzet. (Deutfch.) medicus. (Latine.) arzat, likar, vrazh. (Windifch.) medico. (Italice) (MD 1592: A4a). 452 Kot kažeta Grimmov in Adelungov slovar, bi se poimenovanje teoretično lahko nanašalo tudi na upravnika oz. predstojnika bolnice. Prim. Der Digitale Grimm 2004: Bd. 16, SP. 2560, 42 in Adelung 1703-1801: 50649. 453 Prim.: da bi bil mogal edan rezhi, tu neiMefsias, temuzh en Spitalmaifter, alli en Arzat tih Bolnikov (JPo 1578: I,16a) - das man jhn ehe het mögen anfehen für ein Spittelknecht (SA 1559: I,XIXa-b). Primerjava s prevodno predlogo izkazuje manjše neskladje glede vrednostne umestitve obeh poimenovanj (nižje v nemški predlogi in višje v Juričičevem prevodu). 454 Npr. Ieft fe vezh is Latinskih koker Nemshkih Tolmazherieu tomazhil (TPs 1566: bVIIb). 229 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.2.8 Med manj znane poklice se npr. uvršča stopar, ki ga v primerjanih prevodih pojasnjujeta Wesscher in pralec: Sakaj on je kakdr eniga Slatarja ogin, inu kakdr Shajfa teh Stoparjeu (DB 1584: II,131b) - Denn er ist wie das Fewr eines Goldschmids / vnd wie die Seiffe der Wesscher (LB 1584: 1671) - Kajti on je kakor livarjev ogen, kakor lug pralcev (SP 1996: 762). 2.3 Med izdelovalci uporabnih predmetov455 in izdelkov so bili tudi glažar 'steklar', irhar,456 kolar,451 kotlar, mečar,45S sedlar, šlosar 'ključavničar', šporar 'ostrogar' in oglar (voglar).459 Vse naštete izsamostalniške tvorjenke navajata le Megiserjeva slovarja, kar je prepričljiv znak njihove sočasne aktualnosti. V isti niz sodijo tudi: pintar 'sodar', ki ga je že pred Megiserjem v ponazarjalni seznam slovarskega značaja vključil Bohorič,460 ter vrvar, štrikar in zajlar, ki jih nemški iztočnici Seiler in Sailer v MD 1592 opredeljujeta kot sopomenska poimenovanja.461 Izsamostalniška tvorba in slovarska navedba sta značilni tudi za klobasarja, ki je izdeloval znani prehrambeni artikel. Pri mesarju462 pa je s podstavnim samostalnikom poimenovan predmet dejavnosti. 2.3.1 Iz samostalnika, ki označuje prostor delovanja, je npr. izpeljan hlevar, ki opravlja eno izmed tipičnih kmečkih opravil. 2.4 Na seznam poklicnih poimenovanj se uvršča tudi več izglagolskih samostalnikov, ki označujejo opravljanje dejavnosti, izražene s podstavnim glagolom: kuhanje pri kuharju, pečenje pri peku, kovanje pri kovaču, tkanje pri tkalcu, ki obstaja tudi v izgovorno poenostavljeni, redkejši različici kalec, nošenje pri nosaču,463 rezanje pri rezarju, ki ob- 455 Domnevati je mogoče, da je večina rokodelcev predmete izdelovala (npr. kolar vozove, kotlar kotle in šlosar kovinske izdelke), hkrati pa skrbela tudi za popravila. 456 Prim. Weißgerber. (Deutfch.) alutarius. (Latinè.)jirhar. (Windifch.) cuojajo, guantaro. (Italicè.) (MD 1592: V2a). 457 Prim. Wagner. (Deutfch.) plauftrarius. (Latinè.) kolar. (Windifch.) carrettiero. (Italicè.) (MD 1592: T6a). 458 Mečar se v obeh Megiserjevih slovarjih pojavlja kot slovenska ustreznica za nemško poimenovanje Mefferfchmid (MD 1592: Ka), ki uzavešča način izdelave rezila. 459 Prim. Koler. (Deutfch.) carbonarius. (Latinè.) voglar. (Windifch.) carbonajo. (Italicè.) (MD 1592: H4a). 460 Prim. Pintàr -ja vietor, Khuffer (BH 1584: 52); Vietor. /.../ Auftr. ein Binder/ ein Faßbindter /.../ Carnio. pintar (MTh 1603: II,705). 461 Prim. Sailer. (Deutfch.) reftiarius. (Latinè.) shtrikar, vervar. (Windifch.) cordaro, funaro. (Italicè.) (MD 1592: M4b); Seiler. (Deutfch.) reftio. (Latinè.) shtrikar, sajlar. (Windifch.) corda, laccio. (Italicè.) (MD 1592: O2b). 462 Presenetljivo je, da je zapis samostalnika mesar zunaj obeh Megiserjevih slovarjev mogoče zaslediti samo še v treh delih (TC 1575, DB 1584 in TPo 1595), v vsakem od njih le po enkrat. 463 Ob domačem poimenovanju nosač se je v Megiserjevih slovarjih pojavilo tudi prevzeto cigar. Nosač, ki se kot izglagolska izpeljanka pojavlja le v JPo 1578, v povezavi z rodilnikom bruvan (= brun) označuje negativno značajsko lastnost vršilca dejanja (da vidi in obsoja majhne napake pri sočloveku, veliko večjih lastnih pa ne vidi). Npr.: Tako fe tudi ty brumni Liudy Vtouernah inu Touarishtuu, od teh Troshnih obfoieuazheu inu Bruuan nofazheu, od teh framotnikou inu oprauliauzou, kakor na Mefarskem Plohu, shnyh Sobi fekaiu (JPo 1578: II,108b); Träger. (Deutfch.) bajulus. (Latinè.) zigar. (Windifch.) facchino, baftagio, ceftaruolo, portatore. (Italicè.) (MD 1592: Qb). 230 Prikaz poklicnih dejavnosti v delih slovenskih protestantskih piscev staja kot sestavina besednozveznega poimenovanja kamenja rezar,464 vezanje (knjig) pri vezarju,465 pisanje pri pisarju, vožnja pri vozniku itd. Prav tako je s podstavnim glagolom izražena dejavnost pri tistih izglagolskih tvorjenkah, ki so bile prevzete iz tujih jezikov, zlasti iz nemščine: vezanje (binden) pripintarju, prosjačenje (betteln) pripetlerju/petlar-ju, slikanje (malen) pri malarju, natakanje (schenken) pri šenku, taljenje (schmelzen) pri šmelcarju,466 pisanje (schreiben) pri šribarju in (scribere) skribentu, prevajanje (dolmetschen) pri tolmačarju, rezanje, striženje in krojenje (schneiden) pri žnidarju467 itd. Gla-golska motivacija je še vedno prepoznavna pri beraču, ki se preživlja z miloščino oz. z nabiranjem ali zbiranjem le-te.468 2.4.1 Britje in striženje las so opravljali vršilci poklica, poimenovanega s prevzetima samostalnikoma balbirar/bolbirar/polbirar in šerer469 ali s starim slovanskim britvar/ britbar. Tudi ti dve poimenovanji skupaj z variantama prinašata Megiserjeva slovarja.470 2.5 Poimenovanja kot sevec, žanjec, mlatič, orač, trgač, kopač itd. niso prava poklicna poimenovanja, saj označujejo vršilce sezonskih (kmečkih in vinogradniških) opravil. Do izoblikovanja posebnih poimenovanj je prišlo, ker je bila potreba po njih stoletja prisotna in ker je moralo delo praviloma opravljati več ljudi. Na povezanost in soodvisnost setve in žetve kaže tudi večkratna hkratna omemba sevca in ženca: Saterite is Babela Seuza inu Shenza v'shetvi (DB 1584: II,53a). 2.5.1 Med poklicne dejavnosti pa se je nasprotno uvrstilo vinogradništvo, ki vključuje opravljanje obsežnih in zahtevnih del, povezanih s pridelavo vin (bajncerli/bajncirli in vencerli).471 Ob vršilcih dejanj so omenjeni tudi številni predmeti, pojmi in značilna dejanja, ki sooblikujejo področno terminologijo: ob trgaču, ki ga pojasnjevalno spremlja berač,412 ali se z njim sopomensko izmenjuje, so omenjeni vinska trta, mladice, brenta, paperk itd. 464 Npr. Steinmetz. (Deutfch.) lapicida. (Latiné.) kamejnia resár. (Windifch.) tagliapietra, scarpel-lino. (Italicé.) (MD 1592: Pa). 465 Npr.: Inu potehmal ie meni veideozh, de ty eni buquary inu vefury te Slouenske buque predragu prodaio, Satu tih ty boji ne kupuio (TC 1574: 172). 466 Samostalnik je (skladno s predlogo) uporabljen v prenesenem pomenu, ki ga pomaga razumeti dodana robna opomba: IEfi Jim tebe VSchmelzarju pojtavil mej moj folk, kateri je taku terd /.../ a k'Schmelzarju) tu ie, Ti Prerok imajh nje jkusi bejjedo rejpujhati inu jvariti (DB 1584: II,31a) - JCH habe dich zum cSchmeltzer gesetzt / vnter mein Volck / das so hart ist /.../ c (Schmeltzer) Durchs wort soltu sie schmeltzen vnd straffen (LB 1545 (1974): 1284). 467 Prim. Snoj 2003: 873. 468 Prim. Bezlaj 1976: 39. 469 Glasoslovne različice balbirar, bolbirar inpolbirar se navezujejo na nemško različico Balbierer, ki se je po poti disimilacije razvila iz oblike Barbierer, nastale iz samostalnika barbier. Slednji je bil prevzet iz stare francoščine (prim. Frühneuhochdeutsches Wörterbuch, 1994, Band 2: 1983). 470 Prim. Balbierer. (Deutfch.) tonjor. (Latiné.) polbirar, sherer, britbar. (Windifch.) barbiero. (Italicé.) (MD 1592: A6b); balbirar -ja m, tonjor, Sclav. britbar, bolbirar, Carn. balbirar, ein Scherer, Balbierer, Bartscherer (MTh 1603 (Stabej 1977): 6). 471 Prim. geslo bajncerli v Merše, Novak, Premk 2001: 45. 472 Npr. Kar je zhes ojtalu od Israela, tu ima potle obranu biti, kakdr na Vinjki terti, *tergazh bo enu sa drugim v'Brento metal *Berazh (DB 1584: II,30b) - Inu kadar Vinjki berazhi nad te prideo, taku 231 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.5.2 Na kmečko delo in proizvodnjo se navezuje tudi dejavnost malnarja/mlinarja (npr. Truberiou Ozha Mihel Truber Zimmerman malnar, ie S. Ierneia Cerkou na Raftjizhi nepridnupuftilmalati (TC 1575: 525). 2.6 Eno izmed tvorbeno najbolj poenotenih podskupin sestavljajo poimenovanja s samostalniško podstavo, ki jo zagotavljajo živalska imena. Slednja kaže tudi na predmet dejavnosti: golobar,413 konjar, kozar, oslar, ovčar, ptičar, ribič414 - ribička (tudi fišmaj-ster), svinjar. Pregled sobesedilno rabljenih in slovarsko zajetih poimenovanj je pokazal na njihovo pomensko neizenačenost. Medtem ko poimenovanja kozar, oslar, ovčar in svinjar označujejo v prvi vrsti pastirje podstavno poimenovanih živali,415 pa je osnovna dejavnost ptičarja in ribiča bila lov podstavno poimenovanih živali. Sobesedilne rabe ptičarja v DB 1584 npr. omenjajo tudi sredstva, s katerimiptičarji lovijo ptice (s štrikom in s precepom).416 Pri golobarju, na katerega je mogoče sklepati na osnovi izpričanega pridevnika, v ospredje stopa pomen ukvarjanja z golobi (npr. kot lovec in trgovec411 itd.). Slovarske navedbe samostalnikov ovčar418 in kozar kažejo, da sta se obe poimenovanji (pokrajinsko) v prvi vrsti uporabljali kot nosilca splošnejšega pomena 'pastir'. Npr. Gaufihirt. (Deutfch.) caprarius. (Latine.) kosar paftir. (Windifch.) capraro (Italice.) (MD 1592: E4). Skupino bi bilo mogoče razširiti še s pomensko sorodnima izglagolskima samostalnikoma pastir in lovec ter z izsamostalniškim čednik/črednik, 419 pri katerem je bil prav tako v ospredju pomen 'pastir'. Splošno razširjenemu poimenovanju lovec se je v drugem stolpcu Registra iz DB 1584 pridružil jager,4S0 v KPo 1567 in JPo 1578 pa v prenesenem pomenu še jagermojster/jagermojšter: Potle fo ti drugi debeli pfi, Fariseij, uzheniki inu Iudij na Chriftufa kobnili, ga vlovili inuperpeliali ktimu lagermoiftru Pilatu (KPo 1567: CLIb). nemajo tebi obeniga paperka puftiti oftati (DB 1584: II,114a). Poimenovanji trgač in berač sta rabljeni sopomensko, čeprav sta izpeljani iz glagolov, ki označujeta različni dejanji. 473 Samostalnik je izpričan posredno, preko tvorbeno sekundarnega pridevnika golobarjov: Ktre-timu isrene is Templa Kupce inu predaiauce: Inu ym fuerne nih Miso denarsko inu klopi golobarioue (JPo 1578: I,2b) - Zum dritten treybt er die kauffer vnnd verkaufter auß dem Tempel / vnd ftöft vmb der Wechfler tifche / vnnd die ftül der Taubenkremer (SA 1559: I,VIII). 474 V obeh Megiserjevih slovarjih se slovenskim ustreznicam tujejezičnih iztočnic pogosto pridružujejo še hrvaške ustreznice, ki so občasno jezikovno razvidno opredeljene: npr. Fifcher. (Deutfch.) pifcator. (Latine.) ribizh. Cr: ribari. (Windifch.)pefcatore (Italice.) (MD 1592: D8a). 475 Pomen med drugim dokazuje tudi izmenljivost s sopomensko besedno zvezo (npr. ta je osle pasel - oslar ali ovčji pastir - ovčar): Taku ie tu fhlu s'Saulom, ta /.../je te Ofsle pafsel /.../Htakovimu Ofslarju je Bugpoflal tiga Preroka Samuela (TPo 1595: II,241). 476 Npr.: Sakajmejmoim folkomfe najdeo hudobni, kateri ludemJhtrikepolagajo, inupafty narejajo, de bi je vluvili, kakor Ptizharji s'Precepom (DB 1584: II,30b); Nafha dufha je vfhla, kakor ena Ptiza is fhtrika, eniga Ptizharja (DB 1584: I,312b). 477 Na tovrstno dejavnost še določneje kaže širše segajoča primerjava, ki odkriva tudi razlike v Trubarjevi in Dalmatinovi praksi. Slednje so vsaj delno pogojene s prevodno predlogo: inu vershe okuli tih Menauceu Mife, inu preuerne te ftole tih kir fo golobe prodaieli (TT 1581-82: I,187) - je okuli svernil teh Mejnauceu Mise, inu Stole Golobfkih kramarjeu (DB 1584: III,25b) - vnd die tische der Wechsler / vnd die stüle der Taubenkremer sties er vmb (LB 1545 (1974): 2055). 478 Ouzhär (Crajnfki.) paftir (Slovenlki, Besjazhki.) (DB 1584: III,CcVIb). 479 Npr. Syn, Szhi, hlapez, dekla, delouez, Berizh, Rabel, Paftyr, zhednik oli fuinar, bog oli bogat, mlad oli ftar /.../(TC 1575: 304). 480 Louz (Crajnfki.) lager (Corolhki.) (DB 1584: III,CcVb). 232 Prikaz poklicnih dejavnosti v delih slovenskih protestantskih piscev Fišmajster, ki je skladno s prevodno predlogo uporabljen samo enkrat v JPo 1578, izkazuje preneseni pomen: Ozhmoli Chriftufove Ribe biti: Tako ie potriba, da ta Vk na-shega naiuishega Fishmaiftra darshimo (JPo 1578: II,113b) - Wöllen wir Chriftus fifch fein /fo müffen wir auch vnfers öberften Fifchmeyftes lehre halten (SA 1559: II,XCVb). V prilikah sta uporabljena tudi lovec in pastir.481 2.7 Bogat sopomenski niz so sestavile pogoste rabe poimenovanj (ne vedno poklicno uresničevanih dejavnosti) prerok, vganjavec, bogovec, sanjavec, zvezdar in drugih, ki jih povezuje sposobnost napovedovanja prihodnosti. Pri izsamostalniških poimenovanjih sanjavec in zvezdar je razvidno, s pomočjo česa eni in drugi prerokujejo. Primerjalno izstopa pogostejša pojasnjevalna raba bogovca. Npr.: SAtu neflujhajte vajhe Preroke, *Vgajnauze, Sajnjauce, te kir v'dneh isbirajo *Bogouce (DB 1584: II,40b). Oba sočasna slovarja sta dodala še v koroških govorih uveljavljeno, iz nemščine prevzeto, glasoslovno že prilagojeno sopomenko baržagar (MTh 1603) + baržager (Register DB 1584): Augur. /.../ Germ. ein Vogelfchauwer /ein Weiffager. /.../ Sclav. prorok. /.../ Carinth. barfhagar. (MTh 1603: I,149); V'gänauzi (Crajnfki.) Barshagerji (Corofhki.) (DB 1584: III,DdIIIa). 2.8 Sobesedilne rabe uzaveščajo povezave vršilcev poklicnih dejavnosti s tipično predmetnostjo (z izdelki, s predmeti dejavnosti, surovinami, orodji itd.: npr. tkalca z nitjo in stativami, mesarja s teletom in mesarskim plohom, peka z moko in kruhom, stoparja z žajfo, zidarja s kamenjem in zidom, cimermana z lesom in cimprom, apotekarja z arc-nijami, žlahtnim korenjem in prahom, kramarja z blagom, pestinjo z otroki482 itd.) in z značilnimi opravili (npr. beljenje s farbarjem483). Večkratne omembe lončarja so zarisale naslednji obseg značilne dejavnosti in z njim povezane predmetnosti: lončar izdeluje (»furma«) posodo (natančneje prstene lonce, črpine ali krugle) iz ila ali mehkega glina, ki ga pera 'gnete',484 uporablja lončarsko šajbo, ki jo poganja, hodi po blatu, posodo tudi lošči. Velik del predmetnosti, povezane s kovačem, je razviden iz naslednjega zgleda: Taku en Kovazh, ta mora per fvoim Nakovalu biti, inu s'fvoim kovanjem okuli hoditi, inu mu muzh vhaja od ognja, inu dela de je truden nad EJho, inu tu kovanje mu ujheffa napolni (DB 1584: II,168b). Na drugih mestih je omenjeno izdelovanje predmetov iz brona in železa, pihanje v oglje, izdelovanje mečev in špejsov itd. 2.8.1 Sobesedilo pogosto prinaša informacije o načinu in obsegu delovanja konkretne delujoče osebe, s tem pa nakazuje tudi razmejitve dejavnosti poklicev, ki nastopajo v logični medsebojni povezavi (npr. berič in rabelj). Ahar npr. (poklicno) seka glave (1. zgled) ali obeša ljudi, kar nakazuje nemška ustreznica (Hencker). Rabe sopomenskega rablja pa kažejo, da je ljudi mučil in na različne načine usmrčeval. 481 Saki fe imenuie Chriftus Paftir inu ta Vrata Ouzhye Shtale (JPo 1578: II,79). 482 Iz širšega sobesedila pestinje, uporabljene v TPo 1595, je razvidnih več delovnih nalog poklica: ta luba Divizhiza /.../kople tiga lubiga Anfheka tiga Karftnika, ga vfdiguje inu polaga, pere njemu njegove plinizhize, Inu /.../ftury, kar ta nar Jhlehtnifha otrozhjapeftina vhijhipo navadi ftury (TPo 1595: III,127). 483 Npr. Inu njegou Gvant je poftal fvital inu Jilnu bel, kakdrfneg, de oben Farbar na Semli nemore ga taku beliga fturiti (DB 1584: III,24a). 484 Prim. PS II (1895): 23. 233 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Zgledi: (1) Inu sdaici poshle ta Kral tiga Aharia, inu/apouei noterperne/ti nega glauo. Inu on gre kiakai inu od/eca nemu to glauo vti Iezhi (TT 1557: 114);485 (2) Obtu kadar en Berizh eniga Tatu, Vboinika oli Rasbunika vloui, Viezho po/taui inu /epre, en Rabel, kadar ga, po Boshy inu deshelski po/taui pe/a, obeißi, glauo od/eka, Vkulu vplete (TC 1575: 306). 2.8.2 V delih slovenskih protestantskih piscev je mogoče zaslediti tudi omembe goljufivega ravnanja vršilcev osrednjih vsakdanjih poklicev, kot so npr. pek, mesar in ošter, ki so si zaradi značilnih goljufij npr. prislužili omembo v primeri iz TPo 1595: Kakor kadar en pek ta kruh premaihin pezhe, ali to moko fal/ha, En Mefiar premaihino vago daje, En likeb ali ofihter tu Vinupredragu daje, ali fal/ha, Inu gdu je hozhe v/e is/hteiti? (TPo 1595: II,120).486 3 Izdelavo preglednega in dovolj informativnega prikaza poimenovanj poklicnih dejavnosti, ki so navedena v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, otežuje njihova vsebinska, izvorna, tvorbena in pogostnostna raznolikost. Slednja omogoča upoštevanje različnih delitvenih meril. Eno izmed njih je tudi pripadnost različnim terminologijam. Na oblikovanje področnih terminologij kažejo parne ali veččlenske povezave terminov, ki so pogosto hierarhično urejene. 3.1 Veččlensko sestavo npr. izkazuje trgovska terminologija. Poimenovanja trgovcev, ki opravljajo obe fazi trgovanja, to je kupovanje in prodajanje, so različno motivirana: izsamostalniško tvorbo izkazujeta štacunar in kramar,481 ki ga spremlja tudi ženska oblika kramarica, izglagolsko papredavec/predavavec488 in kupec.489 Z obemi poimenovanji, ki se lahko uporabljata tudi sopomensko, se kramar pogosto pojavlja v dvojni formuli. Npr.: (1) Tedaj/o Kramarji inu Predavauci sov/em shlaht blagum h'predaji zhes nuzh svunaj pred Ierusalemom o/tali, enkrat ali dvakrat (DB 1584: I,262a); (2) Te/hku /e je Kupzu pred nepravizo varovati, inu Kramarju pred grehi (DB 1584: II,163b) - EJn Kauffman kan sich schwerlih hüten fur vnrecht / vnd ein Kremer fur sünden (LB 1545 (1974): 1789).490 485 V DB 1584 je na istem mestu uporabljen sopomenski samostalnik rabelj: Inu sdajci je KrajlRabil-na tje pojlal (DB 1584: III,22b) - Vnd bald schickte hin der König den Hencker (LB 1545 (1974): 2042). 486 Čeprav gre za zvest prevod mesta iz Lutrove prevodne predloge (Als wenn ein Beck das brod zu klein macht / oder den zeug fel/chet / Ein metzger zu kleines gewicht gibt / Ein weinfichenck den wein zu thewr gibt / oderfel/cht (LH 1566: II,LXXVIII)), je veljavnost ugotovitve mogoče predvidevati tudi za slovenski prostor. 481 Prim. Snoj (2003: 317, 739), ki samostalnik štacuna pojasnjuje kot besedo, prevzeto iz italijanščine (stazona 'trgovina, prodajalna'), samostalnik kramar pa iz srednjevisokonemškega samostalnika krame 'krama, roba'. 488 Različici sta posledica izpeljave iz vidsko različnih glagolov. 489 Prim. geslo kupec v Merše, Novak, Premk 2001: 76. 490 Primerjava z Lutrom kaže, da je Dalmatinu kljub skladenjskim (besednorednim in vezljivostnim) preureditvam uspelo izoblikovati enako učinkovito dvojno formulo, kot jo izkazuje prevodna predloga. 234 Prikaz poklicnih dejavnosti v delih slovenskih protestantskih piscev Polno sopomenskost pogosto preprečuje razvidna stilna označenost nekaterih poimenovanj . Negativen prizvok npr. spremlja štacunarja, ki se pojavlja v povezavi z ekspresiv- nim bullenkramerjem v KPo 1567: Ti fo dosdai branili, da nei oben karfchenik mogel prav fvetiga Pifma saftopiti. Taku dolgo, de ie (hvala bodi Bogu) Chriftus od fmerti vftal, inu te ftacunarie, Bullenkramerie, inu vardiane tako raspodil da vshe fami mogo fposnati, Chriftuf ie odfmerti vftal (KPo 1567: CLXXI) - Die lieffen keinen Jünger Chrifti zum er-kendtnuß der Schrift kommmen / Biß fo lange / das Gott lob / Chriftus erftanden ift / Vnd hat die Bullenkremer /vndfchriffthüter/fo zufcheuchtert / das fie felbft bekennen müffen / Chriftus fey erftanden (SA 1559: CXXVII). Primerjava s prevodno predlogo kaže, da je Krelj štacunarja uporabil neodvisno od nje. 3.2 Sestavni del pomorske oz. z vodnimi potmi povezane terminologije so poimenovanja kot barkarol/barkorol, čolnar, brodnik, ki se razlikujejo glede na podstavni samostalnik, s katerim je označeno eno izmed plovil. Da ne gre za čiste sopomenke, poleg sobesedilnih opozoril kaže tudi primerjava s prevodno predlogo: (1) Inu vfi Barkaroli, inu vfa mnoshiza, teh, kateri na Barkah kupzhujo, inu zhol-narji, kir na Murji kupzhujo, fo ftali od dalezh (DB 1584: III,148b) - VND alle Schiffherrn / vnd der Hauffe / die auff den Schiffen hantieren vnd Schifleute / die auff dem Meer hantieren / stunden von ferne (LB 1545 (1974): 2505) - Vsi krmarji, vsi, kir plovejo iz kraja v kraj, vsi pomorščaki in vsi, ki so zaposleni na morju, so stali od daleč (SP 1996: 1857); (2) Zhes Barcalore, Brodnike inu zholnarie, fta Caftus inu Polux (TC 1575: 273); (3) Is tiga fo fe vfi shlaht ludie nauuzhili te Pfalme ifuuna, Taku de ty Barcaroli per timonu, Zholnary inu Galioti per vefli, ty Orazhi per driueffu, kopazhi per kepah, Tkalci per ftatiuah, Shene inu Dezhle per preflici, fo peili vfe Pfalme lipu iuuna (TPs 1566: 6a). Istemu področju pripadata tudi mornar/marnar in marinar (prvi je bil splošno znan, drugega pa prinašata Megiserjeva slovarja). Npr.: (1) Inu Hiram je fvoje Hlapze poflal v'Barki, kateri fo bily dobri Mornarji, inu na murju vmetalni (DB 1584: I,190a); (2) Rauno tako, kakouo zhaft inu hualo bi imel edan Zhalnar ali Marnar, ker vfe hudo Vreme, Morsko Fortuno, Valoue inu pogublienie skosi preide inu premore, ter bi vshe Vport gredozh Vefslo sauargal, Shtrike oduesal /.../ ter puftil, da fe Barka ali Zhaln suarne (JPo 1578: II,74) - Alfo auch / Was ehre hette es ein Schiffman / der alle bulgen vnd wellen des Meers durchbrochen het / vndjetzt / da er folt zu landfaren / würff das ruder dahin / vnd lieffe das fchiff mutwilig zu drümmern gehen (SA 1559: II,LXIb). Zadnji zgled skupaj s primerjavo kaže na prevodno neodvisnost dvojne formule, ki jo sooblikujeta pomensko prekrivna čolnar in mornar. Tudi naštete samostalnike obkroža sobesedilo, v katerega so vpletena poimenovanja, ki množijo pomorsko terminologijo (npr. anhora 'sidro', barka, čoln in čolnič, mačka 'sidro', morska fortuna, morska mera,port 'pristanišče', timon 'krmilo', veslo itd.). 235 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 3.3 Besedotvorno mešano sestavo izkazuje skupina poimenovanj oseb, ki igrajo na posamezne inštrumente ali pa jih odlikuje kako drugo podobno znanje, ki ga ne uresničujejo nujno kot poklicno dejavnost: npr. godci, trobentarji, pišci itd. Osnovno delitev na pevce, godce in pišce utemeljuje razlika v načinu ustvarjanja zvokov: s petjem ter z igranjem na godala ali pihala491 (1. zgled). Nadaljnja delitev je oprta na raznolikost inštrumentov, s pomočjo katerih nastajajo zvoki: bobnar, lajrar (verjetno 'kdor igra na liro'),492 lavtar/ lavter 'lutnjar; kdor igra na lutnjo', lavtenšlagar/lavtenšlager, pavkar. Razen lavterja z različico lavtar, ki ju uporablja Trubar (v TPs 1566 sta po enkrat zapisani obe različici), se vsa našteta poimenovanja pojavljajo v Megiserjevih slovarjih. V DB 1584 je enobesedno poimenovanje lavter iz TPs 1566 nadomeščeno z opisom (2. zgled). V Megiserjevih slovarjih je namesto besedotvorno tipiziranega poimenovanja lavter/lavtar navedena rahlo poslovenjena oblika vzporedno pojavljajoče se nemške ustreznice (3. zgled). Zgledi: (1) Inu ta Jhtima téh Peuceu, inu kir na ftrunah ygrajo, Pifhzou inu Trobentar-jeu, néma vezh v 'tebi JliJhana biti, inu oben Antverhar, kakover kuli antverha bodi, néma vezh v'tebi najden biti (DB 1584: III,148b); (2) Trubar: Ty Peuci gredo od ¡preda, potle ty Lautery, V freidi de [= te] tihe Deklice kir bobnaio (TPs 1566: 121b); Dalmatin: Peuci gredo odfprejda, potle ty, kir na ftrunah lautajo, Mej Dezh-lami, katere bobnajo (DB 1584: I,296a); (3) Lautenfchlager. (Deutfch.) fidicen. (Latiné.) lautenshlagar. (Windifch.) suo-natore di liuto. (Italicé.) (MD 1592: Ia). 3.3.1 Na osnovi sobesedilno povezanih navedb so ugotovljivi tudi poklici, ki jih povezuje umetniška dejavnost: npr. fo fe htim velikim kralom /.../perlifouali, So na zhaft en Pild nim glih, skufi te kunshtne Malarie, Goldshmide oli Srebrarie inu Pilde shnizarie, lipepuftili fturiti, Te ifte vnih hyshe oli Cerquepoftauili (TC 1575: 260-261). 3.4 Sestavni del življenja v 16. stoletju so bila tudi gostišča, poimenovana oštarija/ ošterija,493 v katerih so delali oštirji/ošterji,494 neredko pa tudi ošterice. Z gostinsko dejavnostjo pa se je ukvarjal tudi kelnar/kelner oz. konobar: npr. Kellner. (Deutfch.)pincerna. (Latiné.) konobar, kluzhar, kelnar. (Windifch.) canevaro. (Italicé.) (MD 1592: Hb). V sopomenski niz je vključen tudi ključar, ki se je v protestantskih besedilih pojavljal tudi v pomenu 'kletar' (prim. razdelek 7). 491 Npr.: Od te Mujike, Petya, Orglana, Lautana inu Trobentana tudi ty Aydie veliku pisheio (TPs 1566: 13b). 492 Slovarji nakazujejo dve možnosti razumevanja: igralec na liro in lajnar (npr. MD 1592 (1967): 52; CW 1860: I,955). 493 De su fseb na Desheli ta kmetijhki folk vkupe pride, vfe OJhtarye fo polne, En vfakateri fhre inu fhleple, de h'puflednimu, kadar fo ony pyani, enu fekainje inu zhafsi vbyajnje is tiga pride (TPo 1595: 111,172). 494 V TPo 1595 je kot prvi člen sopomenskega para naveden tudi manj znani likeb (prim. zgled v razdelku 2.8.2), ki je prevzet iz nemščine (prim. Pleteršnik I (1894): 518), medtem ko sta oštarija in oštir romanskega izvora (prim. Snoj 2003: 481). 236 Prikaz poklicnih dejavnosti v delih slovenskih protestantskih piscev 3.5 Nastavek rudarske terminologije prinaša sobesedilno okolje samostalnika knap 'rudar' (v TkM 1579 in v DB 1584): podSemlopuJty GOSPVD Bug Jvojo vfigamogozhoJt viditi, ker tulikajn shlaht rud, od slata, Jrebra, shelesa, ekla inu drugiga brona, daje, katere pod Semlo raJto, inu Je od Knapou vunkaj koppajo: inu Je tudi zhaJsi JaJsiplo inu konez vsamo (DB 1584: I,afflb). 3.6 Razmah tiskarstva je vplival tudi na oblikovanje terminologije, povezane z natisom in prodajo knjig. V njen sestav spadajo tudi večinoma prevzeta poimenovanja značilnih poklicev: drukar in puhdrukar 'tiskar', bukvar in puhfirar 'knjigotržec' ter sopomenska vezar in puhpintar 'knjigovez'. Vse tri zloženke (puhdrukar, puhfirar in puhpintar) se pojavljajo le v Megiserjevih slovarjih (1. zgled), kar kaže na njihovo sočasno aktualnost, bukvarja, drukarja in vezarja pa v zvezi z natisom lastnih del omenja Trubar (2. in 3. zgled).495 Zgledi: (1) Buchtrucker (Deutfch.) typograph. (Latine.) puhdrukar. (Windifch.) Jtapatore. (Italice.) (MD 1592: B6b); (2) Kadar pag utiu iJtiu ie doJti puhJtobou inu beJJed, od tiga drukarie, preJtaulenu, Jakai drukar nei slouenski vmel, Inu ta kir ie ta dua CatehiJma ispiJal, nei bilper tim drukani (TC 1555: A2); (3) Inu tudi ne Jem, koker Jdai nemam tulikain denarieu, kir bi tiga Drukaria plazhal (TL 1567: 83a). 4 Kot poklicne dejavnosti je mogoče obravnavati tudi poimenovanja položajev v svetni ali cerkveni organizaciji, ki se spreminja glede na pripadnost različnim civilizacijskim sistemom.496 V hierarhično urejenih naštevalnih nizih je mogoče zaslediti bodisi poimenovanja, ki zrcalijo urejenost svetne oblastne strukture, ali poimenovanja, ki kažejo na stopnje cerkvene hierarhije. Nič manj pogosti niso zgledi z združeno, praviloma zaporedno nakazano svetno in cerkveno hierarhijo.497 Npr. Kei vidish dabi Je Krally, FirJti Papesh, Cardinali, EbiJcopi, Korrary &c. takouega Vka darshali? (JPo 1578: II,67b). V nize so vključeni bodisi ključni ali hierarhično neposredno povezani členi strukture. 4.1 Tipično svetno oblastno strukturo v slovenskem in širšem evropskem prostoru povzema znana Trubarjeva omemba višje in nižje gospoščine.498 Na oblastno strukturo se navezujejo raznovrstne dejavnosti, kot je upravna, sodna, varnostna itd. Med vršilci leteh 495 O oblikovanju izrazja o knjigi in tiskarstvu prim. Novak, Jakopin, Merše 1996: 296. 496 Nanje kažejo poimenovanja kot aga, mameluk itd. 497 Nekaj stopenj je v svetni in cerkveni hierarhiji izraženih tudi s pomočjo dodanih prilastkov: npr. višji, nižji. O razširjenosti tovrstnih besednozveznih poimenovanj (zlasti pri terminologizaciji) prim. Novak 2004: 137. 498 Prim. geslo gospoščina v Merše, Novak, Premk 2001: 62-65: Inu leta Gofpofzhina, velika inu mahina, tudi ima inu ftaui pod febo mnogetero nisko Gofpofzhino, koker Knefe, Slobodne Gofpude, Capitane, Verbesharie oli Nameiftnike, Vizdome, Shlahtnike, Flegarie, Rate, Purgermaishtre, Rihtarie, Shupane, Valpete, Berizhe inu Rabelne etc. (TC 1575, 315-316). 237 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja se omenjajo tudi številni uradniški poklici, npr.: colnar, dacijar, aušlokar,4" merčun (1. zgled), verboltar 'upravnik, upravitelj', znan iz obeh Megiserjevih slovarjev, flegar (2. zgled), ajnemer/ajnnemer, tudi zapisan samo v obeh Megiserjevih slovarjih (3. zgled), šafnar/šafner, šafar/šafer itd. Berič/birič je v preteklosti izvrševal odločbe oblasti, orožniki pa so ob drugem varovali tudi lastnino (4. zgled). Med dvorne službe so v biblijski preteklosti sodili tudi dvorjani (različica dvoranin je znana iz JPo 1578, samostalniško rabljena oblika dvorski pa iz DB 1584) oz. glede na področje dejavnosti posebej poimenovani kamrar, kancler, šacmašter itd. Zgledi: (1) Pride ta zhas, de hozhem jejt nym pojlati Merzhune, de je imajo pretozhiti, inu nyh Sode isprasniti (DB 1584: II,51a); (2) Tedaj jo Desheljkigaflegarja sholnerji vseli Iesuja k'jebi, vRihtno hijho (TPo 1595: I,261); (3) Rentmaijter (Deutfch.) qwstor. (Latine.) ainemmer. (Windifch.) cammarlengo, quejtore, thejoriere. (Italice.) (MD 1592: Ka); (4) Kadar en mozhan Orojhnik jvojga Dvora varuje, taku tu njegovu s'myrom ojtane (TPo 1595: I,166). 4.1.1 Omembe poklicev, za katere je značilen podrejeni odnos: npr. lokaj,500 oproda/ oprovda, sluga, služabnik - služabnica, drosar501 itd., se pogosto nanašajo na drugo zgodovinsko obdobje, veljajo le za določeno geografsko okolje ali so včlenjene v drugačen civilizacijski okvir. Npr.: (1) Knecht. (Deutfch.) jervus. (Latine.) hlapez. Cr: jluga. (Windifch.) servitore, fameglio. (Italice.) (MD 1592: H3b); (2) Tedaj je Krajl rekal jvojm jlushabnikom: Sveshite mu roke inu noge (TPo 1595: II,259); (3) MOLITOVENIGA Posla ali Slushabnika (TkM 1579: 105a). 4.2 Sestavni del svetne oblastne strukture je bila tudi zelo razčlenjena vojaška hierarhija z vojaškimi poklici. Mednje so npr. spadali auptman/altman/hauptman,502 fendrih 'nosilec prapora', kapitan, korporal, žolner/želner/žoldner ter sopomenski, vendar redkejši vojščak, iz drugega časa in okolja pa še mameluk ('egiptovski vojak') ter janičar ('plačani turški vojak'). 499 Vsa tri poimenovanja se nanašajo na uradnike, ki pobirajo različne davščine. 500 Podrejeni odnos lokaja, ki je (glede na primerljive jezike) naveden samo v precej izenačenih ustrezničnih nizih obeh Megiserjevih slovarjev (npr. Lackay. (Deutfch.) apedibus. (Latiné.) lokaj, pej-shez (Windifch.) (MD 1592: H5b); a pedibus, ad pedes, pediffequus, Carnio, lokai, ein Lackey (MTh 1603 (1977): 73), je razviden tudi iz motiviranosti latinskega poimenovanja. 501 Oproda/oprovda in drosar pripadata vojaški terminologiji, saj je prvi ustreznica za nemško poimenovanje Waffentrager, drugi pa običajno poimenuje vojaškega hlapca. Obe poimenovanji sta znani iz Megiserjevih slovarjev: npr. Troffer. (Deutfch.) calo. (Latiné.) drosar. (Windifch.) saccomano. (Italicé.) (MD 1592: q2b); Calo/.../ Germ. trofibub /.../ Sclavon. drojar (MTh 1603: 1,202); Waffentrager. (Deutfch.) armiger. (Latiné.) oproda. (Windifch.) servitore di lancia. (Italicé.) (MD 1592: T6a). 502 Različica altman je bila splošno razširjena, hauptman pa se je pojavljal le kot del zloženke lands-hauptman (KPo 1567) oz. lanchauptman (TO 1564). 238 Prikaz poklicnih dejavnosti v delih slovenskih protestantskih piscev 4.3 Del cerkvene terminologije503 so tudi poimenovanja, ki označujejo mesto in vlogo v strukturi, neredko pa tudi poklicno dejavnost: škof, kardinal, kanonik, duhoven, ma-šnik, kaplan, predigar, predikant, farmesterlfarmešterlfarmo(j)sterlfarmošster itd. Poleg osnovnega poimenovalnega para menih - nuna, s katerim sta označena pripadnika moškega in ženskega samostanskega reda, obstajajo še paripriol -priolovka oz. prior -priori-vica504 ter abat - abtašica, ki kažeta na obstoj različnih (moških in ženskih) samostanskih redov.505 4.4 Poimenovanja kot ropar, martolos506 ter potepuh kažejo, da so v vseh družbah, ki so omenjane bodisi v biblijskih prevodih ali v drugih delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, obstajale tudi skupine ljudi, ki so se preživljale na nasilen in hkrati nedovoljen način, ter skupine, ki jih povezuje poseben, manj konvencionalen način življenja. 5 Zaradi specifičnih znanj, ki so praviloma omogočala opravljanje intelektualnih storitev, med katere spada tudi posredovanje in širjenje znanja, je tudi poimenovanja kot filozof, jurist, magister, teolog itd. pogojno mogoče uvrščati med poklicna poimenovanja. Npr.: Eni Epicurerjipak, inu Stoifki Philofophi, fo fe shnym kregali (DB 1584: III,71a). 6 Večina poklicnih poimenovanj je moškega spola, le nekaj redkih poklicev je naravno vezanih na ženske (npr. ama, pestunja, dojka, pa tudi baba v pomenu 'ženska, ki pomaga pri porodu'). Na razlike med moškimi in ženskimi opravili je opozorjeno že v Bibliji: Vajhe Synuve bo on jemal k'fvoim Kullam, inu Iesdizom, kateri pred njegovimi Kulli bodo tekali, inu h'Kapitanom zhes taushent /.../inu h'Kmetom, kateri bodo njegove Nyve orali, inu k'Shenzom v'njegovo shetou, inu de bodo njegove Arnojhe, inu kar k'njegovim Kullam JliJhi delali. Vafhe Hzhere pak bo on jemal, de bodo Apotekarice, Kuharice, inu kruhapekine (DB 1584: I,153b). 6.1 Soobstajanje poimenovanj moškega in ženskega spola kaže, da so nekatere poklice lahko opravljale tudi ženske, čeprav je ženska različica lahko uresničevala več pomenov ali se pomensko celo razlikovala od moškega para.507 Najbolj značilna pomenska oddaljitev od poimenovanj moškega spola nastaja tedaj, kadar ženske nastopajo le kot nosilke pomena 'žena vršilca poklicne dejavnosti'. Ker pa običajno tudi same opravljajo isto (ali podobno) poklicno dejavnost kot njihovi zakonci, ta pomen praviloma ni edini. Med najbolj uveljavljena parna poimenovanja, ki so bila trdna sestvina slovenske stvarnosti 16. stoletja, spadata npr. kmet in kmetica, mlinar in mlinarica ter kramar/kra- 503 O poimenovanjih za višjo in nižjo duhovščino v drugi polovici 16. stoletja, ki so obravnavana kot del obredne terminologije (zlasti z vidika izvora, pomenov in tvorjenosti), prim. Legan Ravnikar 2003: zlasti 565-567 in 576). 504 Vsa štiri navedena poimenovanja so znana iz Trubarjevega jezika, par abat - abtašica pa je znan iz MTh 1603: npr. abtašica -e ž, antiftita, abtafhiza, Priorin oder Aptissin (MTh 1603 (1977): 3). 505 Ob abatu so se pojavljale še različice apat, apt in opat. Pogostnostno je prevladovala različica apat, ki jo je uporabljal Trubar, zaslediti pa jo je mogoče tudi v JPo 1578. 506 Npr. tim Martoloffom kir ludi kradeio (TT 1557: za). 507 Prim. opombo 389. 239 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja mer in kramarica (podrobneje o njihovem pogostnostnem razmerju v razdelku 1.1 poglavja o ženskih parih moških poimenovanj). Najobsežnejšo skupino moških in ženskih poklicnih poimenovanj, v kateri prevladujejo ženska poimenovanja, sestavljajo žnidar in žnidarica, iz hrvaščine prevzeti kreač/ krejač ter šivilja, šivkinja in mojškra (o njej prim. razdelek 2.2.2). Ob moškem in ženskem členu para mlinar in mlinarica se kot poklicna značilnost omenja glasnost. Slednja je tudi eno izmed posrednih znamenj izobilja: kadar je žita dovolj, mlinarji meljejo in hrup obvladujejo s kričanjem. Pojemanje glasnosti bi zato ob slabi letini lahko napovedovalo revščino, v Bibliji pa je uporabljeno kot znak pešanja življenjskih moči. Npr. Inu hozhem is mej nyh vseti vje vejjelupejtje, jhtimo tiga Shenina inu Nevejte, jhtimo teh Mlinarjou, inu Luzh te Laterne, de bo vja deshela pujta inu res-djana leshala (DB 1584: II,39b); Inu je dauri na gajsi sapro, de te Mlinarice jhtima tiha pojtane /.../; na robu: S'letem bejjedamipijhe on jtarojt tiga zhloveka. Kadar roke trepe-zheo, kojty je krive, ozhy temne perhajajo, sobje dobru nemeleo, lajje jivi perhajajo, plez-he jeperpogibajo, ujhejja je obejhajo inu gluhapojtajajo (DB 1584: I,332a). 6.2 Pregled izpričanih parov kaže, da je bil že v 16. stoletju osnovni tvorbeni model izpeljava iz iste podstave ter dodatek značilnega obrazila -ica (npr. mlinar + ica = mlinarica). Obrazili -ka in -inja (npr. ribička, kruha pekinja) sta redkejši varianti. Tvorba z nadomestnim korenom je redko izpričana: hlapec - dekla. Nekateri pari se pogosto pojavljajo skupaj, npr.: Kakor jo Hlapci inu Dekle vhijhi (TPo 1595: III,127). Preko tujih prevodnih ustreznic je potrjena tudi pomenska povezava poimenovanj dinarica - pular5S Poimenovanji hkrati širita izbor poimenovanj za osebe, ki se vključujejo v prostitucijo. Prevladujejo poimenovanja ženskega spola (npr. hotnica, hot), čeprav tudi vzporedna moška in ženska poimenovanja niso redkost (npr. kurbar/kurber, kurbir - kurba, loter - lotrica, rufijan - rofijanka 'zvodnik - zvodnica'; prim. 3. zgled). Pomensko razmerje členov parov ribič - ribička in berič - berička ni določljivo, saj sta obe ženski obliki navedeni samo v abecedariju in na seznamu besed, ki ponazarjajo izgovor začetnega glasu (b in r): npr. Barbara brat berizhka. (TA 1566: A 3a). Raba firštine, ki se je pojavljala neodvisno od firšta, kaže, da so v zgodovini tudi ženske zasedale višje oblastne položaje. Med ženskim in moškim poimenovanjem je le slovnična, to je spolska razlika, sicer sta sopomenski. Npr.: (1) Inu od letiga dne tudi taku poreko te Firfhtine v'Perfij, inu v'Medij, k'vjem Viudom tiga Krajla (DB 1584: I,262b) - So werden nu die Fürstinnen in Persen vnd Meden auch so sagen zu allen Fürsten des Königs (LB 1545 (1974): 902); (2) Sarai je rezhe, moja Gojpa: Sara pak Gojpa, firfhtina, satu ker je ona imela nikar le eniga temuzh veliku folkou Gojpa inu Mati biti (DB 1584: I,10b). 6.3 Pri rihtarju in redkeje navajani rihtarici ne gre vedno za poklicno opravljanje dejavnosti. Pri biblijski osebi Debori je bila npr. sposobnost razsojanja povezana z modrostjo in s preroškimi močmi: VTemijtim zhajju je bila Rihtariza v'Israelu ta Prerokina 508 Prim. razdelek 1.1.2.1 v poglavju o ženskih parih moških poimenovanj. 240 Prikaz poklicnih dejavnosti v delih slovenskih protestantskih piscev Debora (DB 1584: I,134b) - V tistem času je Izraelu sodila Debora, Lapidotova žena, žena prerokinja (SP 1996: 305).509 6.4 Vidnejšo oddaljitev od prevodne predloge izkazujeta oba člena para kruhapekar in kruhapekinja. Pri obeh gre za natančnejšo določitev dejavnosti s pomočjo omembe izdelka, vključene v poimenovanje: Npr. Natu je Zedekias /.../puftil njemu vfak dan en hlejbez Kruha dati, is teh Kruhapekou Gaffe (DB 1584: II,46b) - Vnd lies jm des tages ein Leblin brot geben aus der Beckergassen / bis das alles brot in der Stad auf war (LB 1545 (1974): 1345). 6.5 V družbi, ki jo zrcali nova zaveza, je s pogosto povezavo colnarji inu kurbe poka-zano na podobno (zelo obrobno) umestitev na družbeni lestvici: Rifnizhnu jeft vam povem, de Zolnarji inu Kurbe poprej v'Nebejku Krajleftvu prido, kakdr vy (DB 1584: III,13b) -Resnično, povem vam: Cestninarji in vlačuge pojdejo pred vami v Božje kraljestvo (SP 1996: 1540). Hkratno navajanje ženske in moške oblike je pogosto opazno, vendar ni vedno prevodno pogojeno. 7 Tudi poimenovanja poklicev so pogosta sestavina dvojnih in trojnih formul ter več-členskih naštevalnih nizov. Dvojne formule lahko sestavljajo sopomenska ali blizupo-menska poimenovanja. Npr. Dervarji inu Zimermani h'Boshji hifhi (DB 1584: I,186a); Taku tudi Tifhlarji inu Zimmermani, kateri nuzh inu dan delajo, inu Pilde sresujo, inu fe fliffajo mnogoteru dellu fturiti (DB 1584: II,168b) - ALso auch die Tischler vnd Zimmerleute / die tag vnd nacht erbeiten / vnd schnitzen Bildwerck / vnd vleis haben / mancherley erbeit zu machen (LB 1545 (1974): 1807). Zgled Sakaj on je kakdr eniga Slatarja ogin, inu kakdr Shajfa teh Stoparjeu (DB 1584: II,131b) pa kaže, da sta poimenovanji poklicev skupaj z omembo tipične predmetnosti uporabljeni v stilno učinkoviti dvojni formuli, ki se kombinira s hiazmom, hkrati pa je podvojitev primere. V dvojne in trojne formule so pogosto povezani tudi poklici, ki so bili nujno potrebni za uresničitev določene naloge (prim. 1. in 2. zgled). Iz uporab samostalnika cimerman je razvidno, da je poklicna dejavnost vključevala sekanje in obdelavo lesa, neredko pa tudi izdelovanje predmetov iz lesa, ki so imeli umetniško vrednost (3. zgled).510 Zgledi: (1) INu Hiram, Krajl v'Tyri, je Sle poflal h'Davidu, inu Cedrou lejs, Sydarje inu Zimermane, de bi njemu eno hifho zimprali (DB 1584: I,226b); (2) je dado tem Delaucem, kir delajo GOSPODNIO Hifho, de popravio, kar je resdertiga per Hifhi, slafti, Zimermanom, Paumefhtrom, inu Sydarjem, inu kateri imajo lejs, inu resan kamen kupovati, de fe ta Hifha popravi (DB 1584: I,217b); " (3) Kakdr kadar en Zimerman, kateri della yfzhe, kej enu drivu poffeka, inu tuiftu dobru obfeka inu obrouna, inu kejkaj kunfhtniga inu lepiga is njega ftury, de fe h'potrebi nuza, v'lebni (DB 1584: II,144a). 509 Dejavnost Debore je pojasnjena takole: Debora je morala razsojati spore med posamezniki in skupinami (SP 1996: 305). 510 Npr. Ne li on eniga Zimermana fyn (DB 1584: III,10a) - Ali ni to tesarjev sin? (SP 1996: 1499). 241 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Zaradi povezane dejavnosti sta se v istem nizu večkrat znašli poimenovanji kuhar in ključar, zadnji kot upravljalec vinske kleti. Oba poklica so opravljale tudi ženske, na kar kažeta redkeje uporabljeni poimenovanji kuharica in ključarica. Opravljanje enakih zadolžitev na višjih nivojih oblastne strukture je močno pomnožilo seznam sopomenskih poimenovanj, ki ga uzavešča zlasti vzporedna in medsebojno pojasnjevalna raba v DB 1584. V robni opombi sta npr. soočeni besednozvezno in opisno poimenovanje (1. zgled). Medsebojno pojasnjevalno pa so se izmenjavala poimenovanja ključar, šenk in nalivavec: ključar - šenk (2. zgled) ter šenk - nalivavec (3. zgled). Zgledi: (1) Rabfake fe rezhe en vi/hi Shenk ali kir Krajlom netaka (DB 1584: I,215a); (2) *Kluzhar inu Fi/hter *Shenk (DB 1584: I,26a); (3) Sakaj jeftfem bilKrajleu *Shenk. *Nalivavez (DB 1584: I,256a) - Denn ich war des konigs Schencke (LB 1545 (1974): 874). 7.1 Tako veččlenski nizi kot sopomenski pari izkazujejo sestavo iz prevzetega511 in domačega izraza, kar je v 16. stoletju in kasneje široko uveljavljena kombinacija.512 Npr. Amma (Crajnfki) - Dojka (Slovenfki oli Beshazhki) (DB 1584: III,Ccinb); furman/fuer-man - voznik,513 goldšmid- zlatar, gartler - vrtar514, Rihtar (Crajnfki.) - fudez (Slovenfki, Besjazhki.) (DB 1584: III,DdIb),515 ledrar/lederer - kožar, malnar - mlinar,516 šribar, skribent in pisar,511 pa tudi različno motivirani poimenovanji mežnar in zvonar.518 Me-žnar, ki je sicer v delih slovenskih protestantskih piscev pogosto omenjan, je domnevno lahko tudi poučeval in s tem prevzemal del učiteljevih obveznosti. Tovrstno dejavnost je 511 Na dejstvo, da za številna poklicna poimenovanja v 16. stoletju sploh ni izkazanih slovenskih govornih ustreznic - obstajala so le v prevzeti različici ali različicah (npr. colnar,petlar, rablin, žolner) - je opozorila M. Orožen (1996: 151). 512 Na razvojno izmenjavo, ki se je nagibala v prid izvorno slovanskih vzporednic, je ob primerih iz slovenskih dvojezičnih slovarjev npr. opozorila I. Orel (2005: 391-416). 513 Iz nemščine prevzeto poimenovanje furman je navedeno le v obeh Megiserjevih slovarjih (v MTh 1603 s pripombo, da se uporablja na Koroškem), voznik pa je uporabljen tudi v DB 1584. 514 Sopomenski poimenovanji sta navedeni v TPo 1595 kot sestavina trojne formule, ki jo sooblikuje kopač kot tretji člen in kot poimenovanje potekajočega opravila. Kopanje je bilo sicer sestavni del obveznosti vrtnarja: Kadar Jo ony vfhe nasaj fhli, ie frezhal GOSPVD Chriftus te Magdalene, vfhtalti eniga kopazha, Gartlerja ali Vertarja (TPo 1595: II,2) - Wie fie nun auff der Widerfartfind / begegnet der Herr Chriftus der Magdalena inn der geftalt eines Gertner (LH 1566: IIJIb). Primerjava z Lutrovo prevodno predlogo kaže, da se Trubarjev prevod od Lutrovega razlikuje zaradi pripisa domače sopomenke prevzeti besedi. Na model uvajanja domačih sopomenk k prevzetim poimenovanjem je bilo že opozorjeno (prim. Merše 2007a: 67). 515 O razmerju med rihtarjem in sodcem prim. Novak 1986: 399. 516 Iz nemščine prevzeti malnar se pojavlja le v TC 1515, mlinar pa je pogostejši. 511 Prevzeti in domači samostalnik je povezano v dvojno formulo uporabil Trubar v Hišni postili iz leta 1595: Kakor fe tiga dobru prizhovanje ima, nikar le is tiga Papefha scribentou alipifsarjeu, Temuzh /.../ (TPo 1595: II,15) - Wie man des gute zeugnuß hat /nicht allein auß des Bapfts Scribenten/ Sondern /.../ (LH 1566: II,Xb). Primerjava z Lutrom kaže, da je bil pisar uporabljen s pojasnjevalnim namenom. 518 Mežnar je prevladoval, zvonar pa je bil kot neosrednje rabljena sopomenka (vzhodnoslovenska oz. kajkavska ali celo hrvaška, saj A. Lägreid okrajšavo Cr. razvezuje kot Croatice (Lägreid 1967: XI)) omenjan le v slovarskih delih (v obeh Registrih in v MD 1592): Meshnar (Crajnfki.) svonar (Slovenfki, Besjazhki.) Zanthyz (Hervazki, Dalmatinfki, Crafhki.) (DB 1584: III,CcVb); Mefsner. (Deutfch.) aedi-tuus. (Latine.) meshnar. Cr: fvonär, zantyz (Windifch.) sacreftano (Italice.) (MD 1592: Ka). 242 Prikaz poklicnih dejavnosti v delih slovenskih protestantskih piscev v okviru šolskega programa v Cerkovni ordningi predvidel Trubar.519 Predvidevati pa je mogoče, da je bilo poučevanje njegova drugotna dolžnost in da je ostajalo na manj zahtevni ravni.520 7.2 Velike razlike glede rabe je mogoče ugotavljati tudi ob členih sopomenskega niza šribar, skribent in pisar ter para gartler in vrtar. Pisar je v rabi opazno prevladoval. Uporabljali so ga različni pisci (Trubar, Krelj, Dalmatin, Juričič, Bohorič, Trost in Znojil-šek, naveden pa je tudi v obeh Megiserjevih slovarjih). Šribarja je uporabljal predvsem Trubar, v predgovoru njegove Hišne postile ga je zapisal tudi Andrej Savinec,521 vključen pa je tudi v slovarske nize iz Megiserjevih slovarjev, na kar bi utegnila vplivati njegova pogovorna uveljavljenost. Npr.: Schreiber. (Deutfch.)/criba. (Latiné.) shribar, pisar. (Windifch.) scrittore, scrivano. (Italicé.) (MD 1592: N6a). Gartler je v povezavi s sopo-menskim vrtarjem enkrat samkrat uporabljen v TPo 1595,522 domačo sopomenko vrtar, ki se ji v JPo 1578 pridružuje še različica vrtlar, pa navajajo sočasna slovarska dela (npr. Gartner. holitor. vertar. ortolano, giardiniere (MD 1592: E4)). 7.3 Če poimenovanja za določen poklic v slovenskem jeziku še ni bilo, so si protestantski pisci pomagali z opisi, ki se lahko pojavljajo tudi kot občasno nadomestilo eno-besednega poimenovanja:523 Inu kadar /o nyu bily dobru /tepli, /o nyu v'Iezho vérgli, inu /o sapovédali timu, kir je bil zhes Kého, de bi je dobru shranil (DB 1584: III,70b) - Vnd da sie wol gesteupet hatten / worffen sie ins Gefengnis / vnd geboten dem Kerckermeister /das er sie wol bereitete (LB 1545 (1974): 2226). 7.3.1 Obstajajo tudi primeri praktične izmenjave enobesednega poimenovanja in opisa: iz nemščine prevzeta zloženka štamecer (^ Steinmetz) 'kamnosek' se npr. izmenjuje s sopomenskim opisom ti, kir so kamen rezali (prim. razdelek 7.3.2). 7.3.2 V sestav poklicnih poimenovanj bi lahko uvrščali tudi opise tipa mojstri k železu inu bronu ali vsi žlaht modri na vsakršne delu od zlata, srebra, brona inu od železa, ki se večinoma opirajo na nemške vzorce. Npr.: inu /ta vdinjala te, kir fo kamen resali, inu Zimérmane, h'ponoulenju te GOSPODNIE hijhe, Mojftre tudi k'shelesu inu bronu, h'popraulanju te GOSPODNIE hijhe (DB 1584: I,244a) - dieselben dingeten Steinme- 519 Npr. Rauen tiga en vJaki Pridigar inu Farmoshter, ima tudi per Juie Farry eniga Shulmoijlra oli Meshnaria imeiti inu dershati, De te mlade Hlapzhyzhe inu Deklyze, Purgarske inu kmetishke Otroke vuzhi Slouenski Brati inu PiJJati, ta CatechiJmusJredJto kratko Islago iJuunapoueidati (TO 1564: 100a). 520 Schmidt (1952: 20-21) med drugim navaja, da se je Trubarjev načrt glede poučevanja »purgar-skih otrok«, v katero naj bi bil vključen tudi mežnar, nanašal na osnovnošolski pouk tistih otrok meščanov, ki dotlej niso hodili v šolo. 521 Prim.: je on Jam /.../GoJpud PrimoJh Truber /.../ to PoJtillo /... / istolmazhoval, en dejl te iJte Jam sJvojo laJtno roko sapifial, en dejl pak Jkusi nekatere Jvoje KrainJke Landtshmane inu Shribarje puJtil sapifiati (TPo 1595: I,):( ):( 5a). V TT 1581-82 sta pisar in šribar npr. v pogostnostnem razmerju 63 : 1, v TPo 1595 pa so pisar, šribar in skribent v razmerju 28 : 1 : 1. 522 Prim. opombo 514. 523 Na načine slovenjenja nemških zloženk v slovenski prevajalski praksi 16. stoletja je bilo večkrat opozorjeno, npr. Orožen 1996: 151-152, Merše 2006a: 130-131 itd. 243 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja tzen vnd Zimmerleute / zu ernewern das Haus des HERRN / auch den Meistern an eisen vnd ertz /zu bessern das Haus des HERRN (LB 1545 (1974): 828). 8 Poimenovanja najpogostejših poklicnih dejavnosti so neredko doživljala pomenske širitve, ki so jih uravnali temeljni pomenski zakoni in večpomenskostne vrste (Novak 2004: zlasti 16 in 66). Ker so bili poklici dobro znani, so bila poimenovanja kot ponazar-jalni del pogosto vpletena v primerjave (1. zgled). Uporabljena so bila tudi v manj razvidnih metaforah in prispodobah (2. zgled). Zgleda: (1) Ta Suet ie kako edan Vart, Nyua pak vtem vartu fo zhloueska farza. Predigar ie delauaz ali Vartlar (JPo 1578: II,188); (2) Egypt je enu filnu lépu Telle: Ali MeJJar od Pulnozhi femkaj gre (DB 1584: II,50b). Tako omenjeni rokodelski kot tudi drugi poklici so pogosto uporabljeni v drugotnih pomenih. Npr. Od tiga vfiga pisheio ty rifnizhni Boshy Canzlirji inu Iefufoue prizhe, ty shtiri Euangelifti (TC 1575: 163). Na neosnovni pomen pogosto kaže povezava poklicev ter Kristusa ali hudiča kot pomensko nasprotnih in netipičnih vršilcev dejanja. Npr. Sato, ker ie Hudizh en FyrJt figa Sueta, Ozha vfeh lashi inu vbianie (JPo 1578: I,97a) ali Sakaj on je zhakal na enu Méftu, kateru ima en grunt, kateriga Paumefhter inu Stvarnik je Bug (DB 1584: 111,131). 8.1 Nevtralna poimenovanja so lahko uporabljena tudi čustveno označeno. Trubar je npr. zameril oderuškim duhovnikom in cerkvenim ključarjem, da so bogateli na račun preprostih in neizobraženih vernikov: Od tiga iftiga ty fary shnih Curbami inu ty Cer-kouni Tatie Cehmoshtri inu Meshnary dobru lebaio, en zhas bogati poftano, Oli tu iftu nih dolgu ne terpi, Sakai tu iftu blagu inu vshiuane, pride od tiga rogatiga leshniuiga Sludia (TC 1575: 201). 9 Povezava med biblijsko stvarnostjo in 16. stoletjem je neredko opravljena že v protestantskih delih. Npr.: Ty zolnarji pak fo bily, raunu kakor per nas ty Flegarji, Daciarji, AuJhlokarji inu Zolnarji, kateri fo te zolle inu flegarije sa eno Summo denarjeu od teh Rymlanov kupovali inu jemali, potle fo te ludy derli inu Jhazovali, kakor fo fami hoteli (TPo 1595: II,197) - Dagegen waren die Zölner / eben wie bey vns die Schroffer vnd Amptleute find / die wafferzölle vnd Landrentey / vnd anders / vmb ein genantes gelt von den Römern beftunden (LH 1566: II,CXVIII). 10 Poimenovanja poklicnih dejavnosti izkazujejo več tipov glasoslovnih in besedotvornih variant. 10.1 Glasoslovne variante. Ker je velik del tovrstnih poimenovanj prevzet iz tujih jezikov, zlasti iz nemščine, glasoslovno variantnost ustvarjajo tipične glasovne prilagoditve slovenskemu jeziku (oz. večstopenjske oddaljitve od tujejezične predloge), ki so neredko razvojno pogojene. Med tipične pare ali nize glasoslovnih različic spadajo: 244 Prikaz poklicnih dejavnosti v delih slovenskih protestantskih piscev a) že omenjeni niz različic aar, ahar, hahar, hagar (prim. razdelek 1), ki nastajajo zaradi prisotnosti oz. odsotnosti proteze in zaradi nezapolnjenosti ali zvenečnostno različne zapolnjenosti zeva; b) nasprotja kot antverhar - andverhar (DJ 1575) ali goldšmid- goldšmit, pri katerih glasoslovno variantnost ustvarja izguba zvenečnosti soglasnika na koncu morfema ali besede: npr. Goldshmid(TT 1581-82: I,562) - Goldfhmit (DB 1584: III,CcIVb); c) first - firšt, ki nastaja zaradi različne prilagoditve slovenskemu jeziku (za stopnjo večjo glasovno prilagojenost izkazuje drugi člen para, bližje izvirni podobi pa ostaja npr. zapis v KPo 1567 (par Furftih inu Skofih (KPo 1567: CLII)); č) balbirar- polbirar: znak podomačenosti je nadomestitev b-ja sp-jem ter obrazilo -ar;524 d) bajncerli/bajncirli - vencerli: znak večje podomačenosti je nadomestitev v- z b-,525 petlar - petljar: jotirana dvojnica je značilnost Juričičeve rabe itd. Glasoslovno spremenljivost izkazujejo tudi domača poklicna poimenovanja: npr. služabnik- šlužabnik, čednik- črednik itd. Do nastanka variant so pripeljali znani glasoslovni procesi: npr. prekozložna asimilacija, izgovorno olajševanje soglasniške skupine čr itd.526 10.2 Med najbolj značilne besedotvorne prilagoditve pa spada nadomestitev nemškega samostalniškega obrazila -er z -ar, kar ob hkratni rabi manj podomačene različice oblikuje tudi najbolj tipično besedotvorno varianto poklicnih poimenovanj. Izkazujejo jo pari kot apo-tekar - apoteker, kanclar - kancler, kelnar - kelner, kramar - kramer,527 kurbar - kurber,528 ledrar - lederer, mežnar - mežner, rihtar - rihter,329 vahtar - vahter. Preverjanje pogostosti rabe različic je pokazalo na močnejšo uveljavljenost prve. Nekateri izmed samostalnikov, tvor-jenih z obrazilom -er, se pojavljajo le v posameznem delu (apoteker npr. v JPo 1578, mežner v TO 1564,530 lederer pa v MD 1592). Obratno pogostnostno razmerje izkazujeta varianti lavtar - lavter, saj je lavtar izpričan le v TPs 1566, lavter pa v treh delih. Na večjo uveljavljenost obrazila -ar kažejo tudi poimenovanja glažar, hafnar, lajrar, pintar, šribar, žnidar, ki obstajajo le v prilagojeni različici, spomin na prvotno (tuje) obrazilo -er pa je zabrisan.531 Ohranjenost prvotnega obrazila je navadno v soglasju s prevzetostjo celotne strukture besede: npr. ajnemer (< ainemmer/ainnemer v MD 1592 in ainemmer iz MTh 1603) itd. 524 Prim. tudi puhpintar, pular itd. 525 Različici bajncerli/bajncirli in vencerli sta uporabljeni v različnih tipih besedil: vencerli je znan le iz obeh Megiserjevih slovarjev in iz slovarskega seznama primerov moškega spola v Bohoričevi slovnici, različici bajncerli in bajncirli pa sta sobesedilno rabljeni zlasti v DB 1584 in v Trubarjevih biblijskih prevodih. Npr.: Weingartner. (Deutfch.) vinitor. (Latine.) venzerli. (Windifch.) vignaj volo. (Italice.) (MD 1592: Va). O nadomestitvi srednjevisokonemškega b s slovenskim p prim. Striedter-Temps 1963: 27-28, o nadomestitvi v z b pa Striedter-Temps 1963: 71-72. 526 Prim. Ramovš 1924: 70-72 in 304-305. 527 Različica kramar je bila splošno razširjena. Uporabljali so jo Trubar, Dalmatin in Juričič, navedena pa je tudi v obeh Megiserjevih slovarjih. Kramer se kot redkejša različica ob kramarju pojavlja le v DB 1584 (številčno razmerje pojavitev je 1 : 9). 528 Kurbar se pojavlja kar v devetnajstih delih, kurber pa le v KPo 1567 in v TPo 1595. 529 V DB 1584 sta npr. rihtar in rihter v razmerju 161 : 2. 530 Različico mežner tudi v tem delu spremlja pogosteje rabljeni mežnar (razmerje je 1 : 3), ki se sam pojavlja še v šestih delih: Trubarjevih, Dalmatinovih in v obeh Megiserjevih slovarjih. 531 O nadomeščanju prevzetega obrazila -er z -ar prim. Striedter-Temps 1963: 73-74. 245 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 10.2.1 Pri drugih tipih besedotvorne variantnosti je prevladujoča tvorbena različica še lažje prepoznavna: npr. pri variantah rabelj, rabeljnik in rablin: rabelj je splošno uveljavljena različica, rabeljnik je enkrat samkrat zapisan v TC 1575,532 rablin pa je izpričan samo v slovarjih.533 Tudi variantnost, ki jo ustvarjata srebrar in srebrnar, je domnevno posledica izpeljave iz različne podstave: srebrar iz samostalniške, srebrnar pa iz pridev- niške.534 10.3 Tudi prevzete zloženke izkazujejo različno stopnjo podomačenosti. Večjo glaso-slovno prilagojenost navadno izkazuje drugi del. Prav različna stopnja pisne in izgovorne prilagojenosti besednih delov ustvarja celo paleto variant. Npr. FishmaiJter, PaumeJhter/ PaumaJhter, ForJhtmoJhter itd. Pri zloženkah, ki v drugem delu izkazujejo eno izmed prilagojenih različic izhodiščne nemške oblike -meister,535 je vplivala možnost različne prilagoditve večine glasovnih in vseh besedotvornih sestavin besede. Pri prevzemanju nemške zloženke Schulmeister so nastale skorajda vse možne realizacije: šulm -e (> e ~ a ~ o) -i (> j ~ 0) -st (> st ~ št) -er (> er ~ ar): šulmester, šulmaster, šulmoster, šulmašter, šulmošter, šulmestar, šulmejster, šul-majster, šulmojster (tudi šulmostrica in šulmojstrica). Največ variant je v JPo 1578, kar je posreden dokaz široke izbire, ki jo izkazujeta tudi Trubarjeva in Dalmatinova praksa, ter negotovosti glede prevladujoče različice.536 532 Prim. Ampag kadar Jo ty Tyranni, Iezhe, Rabelniki pred rokami, kir Ja volo te Euageliske Vere, nee hote louiti, pregnati od blaga oli vmoriti (TC 1575: 337 (prav: 336)). Rabelj se v istem delu pojavlja osemnajstkrat. 533 Prim. opombo 474. 534 Tvorjenki se razlikujeta tudi glede na pojavitveno okolje: različico srebrar je uporabljal Trubar, srebrnar pa je naveden v slovarskih delih (v obeh Megiserjevih slovarjih in v Registru DB 1584). 535 Prim. Snoj 2003: 411. 536 O Juričičevem načinu približevanja nevtralnim in splošno veljavnim jezikovnim variantam prim. Merše 1998a. 246 III SLOVENSKI KNJIŽNI JEZIK 16. STOLETJA KOT DEDIŠČINA Primerjava glagolov pri slovenskih protestantskih piscih in Svetokriškem 0 Na glagolsko besedje omejena primerjava del slovenskih protestantskih piscev in zbirke pridig Sacrum promptuarium (1691-1707), ki so delo Tobie Lionellija, z redovniškim imenom Janez Svetokriški, je bila opravljena z namenom, da bi preverila obstojnost knjižnega jezika, izoblikovanega v 16. stoletju, ob tem pa pokazala tudi na značilnosti jezika Svetokriškega. Preverjanje je zaobseglo večino protestantskih del, predvsem pa vsa obsežnejša in pomembnejša.537 Raziskava se ožje osredinja na besedni izbor in na uresničevanje glagolskih kategorij (zlasti na vidskost, časovnost in naklonskost). Jezikovna spremenljivost na pisni, glasoslovni in oblikoslovni ravni je bila ob upoštevanju besednovrstno širšega gradiva že ocenjena (Tomšič 1931, Toporišič 1989). Janez Svetokriški 1 V primerjavi s protestantskimi deli Sacrum promptuarium ne izkazuje opaznejšega zmanjšanja deleža iz nemščine prevzetih besed. 1.1 Glagoli kot ajfrati, anati se (koga/česa), andlati, cartljati, faliti, fehtati se, flisati se, glihati se, gravžati se, klagovati, koštati, lebati, ratati, štimati, štrajfati, troštati se in drugi tudi v 17. stoletju izkazujejo nespremenjeno trdnost rabe. Andlati npr. kot pri protestantih uresničuje oba osnovna pomena 'ravnati' in 'trgovati' (prim. 1. in 2. zgled).538 Pri faliti izbirno variirajo le dodana sopomenska prislovna določila mere: daleč/težko fali - močno fali (prim. 3. zgled). Primerjave kažejo, da tudi večkrat opažena zamenjava predmeta, navedenega ob glagolu vagati v pomenu 'tvegati' (vagati leben z vagati život), ni ustaljena in strogo enosmerna (4. zgled). Npr.: 537 V času nastajanja razprave, ki je izšla v Zborniku o Janezu Svetokriškem (Ljubljana: SAZU) leta 2000, kartoteka popolnih izpisov vseh ohranjenih del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja še ni bila dokončno abecedno urejena niti združena, zato se je bilo treba pri primerjavi omejiti na izbor del, predvsem na obsežnejša in pomembnejša. Primerjalno pregledano je bilo besedje TC 1550, TT 1557, TAr 1562, TO 1564, TC 1575, TPo 1595, KPo 1567, DB 1584, BH 1584 ter MD 1592 in MTh 1603. Izpuščena so bila manjša dela, ker je bila verjetnost, da bi se preverjani izrazi pojavili v njih, zmanjšana, in tista, ki so bila zajeta s ponovnimi izdajami. V okviru končne redakcije besedila so bile v razpravi navedene ugotovitve s pomočjo Besedja 2011 preverjene na celotnem gradivu, primerjalno pa je bil upoštevan tudi Snojev Slovar jezika Janeza Svetokriškega, ki je v dveh delih izšel leta 2006 (Snoj 2006). 538 Snoj sopomenki v slovarju navaja v okviru izhodiščne razlage: andlati /.../ kupčevati, trgovati, ravnati, postopati, delati (Snoj 2006: I,27). 249 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (1) de bi my /.../ supar njegovo zhaft /.../ nifhter ne imejli andlati (TPo 1595: I,18) - kadar bi jest v 'taki vishi s'moijm blishnim andlal, bi fe nebal ni Rih-taria, ni obeniga nepriatela (SP I (1691): 1,33); (2) andlati negocior, andlati, dulgovati, rounati, werben, handtieren, kauffman-schaft treiben (MTh 1603 (1977): 4) - Ti Kupz pametnu andlash ti tuoij Kupzhij nefalish, vfepoprejpregledash, inuprevidish (SP I (1691): 2,24); (3) To fo mu tefhko falli, ti Iudovjki Farij inu Menihi vfe bili naproshili (KPo 1567: CLXII); kadar fe mu sdy, de je doperneffel, taku Jhe delezh faly (DB 1584: II,160a) - Mozhuu [prav: Mozhnu] falyta, kateri koprive feje (SP I (1691): 1,15); (4) Nej li tu teh Mosh kry, kateri fo fvoj Leban vagali, inu tjakaj Jhli? (DB 1584: I,181b) - sholnerij vagaio nijh shivot, de bi krajlu mogli vftrezhi (SP I (1691): 1,138). 1.1.1 V Svetem priročniku je mogoče zaslediti večje število iz nemščine in iz romanskih jezikov prevzetih glagolov, ki jih preverjanje protestantskih del ni odkrilo: npr. fatati, muzicerati, rajžati, šermati oz. širmati 'varovati, ščititi', šmajhlati se, špeglati se, švacati, špogati in druge. 1.1.2 Tudi pri kalkih vseh vrst, enobesednih in besednozveznih, upadanja rabe v primerjavi s 16. stoletjem ni mogoče zaznati. Glagoli kot npr. aniti,podstopiti, doli vzeti, gori zavpiti, tribati (ohernijo) in drugi so trdna sestavina slovarja Svetokriškega, kar dokazuje tudi pogostost njihovega pojavljanja. Aniti se tako v SP kot pri slovenskih piscih 16. stoletja (npr. v TPo 1595) uporablja tretjeosebno in rodilniško ali celo tožilniško vezav-no (prim. 1. zgled). Tudi za besednozvezne kalke kot držati navado, komedijo obstajajo vzorci že v protestantskih delih: npr. držati mašo. V mejah protestantskega izročila ostaja tudi zveza peljati leben/živenje (prim. 2. zgled) ter zveze glagola tribati in tožilniških predmetov. Izpričane zveze poleg enake zgradbe povezuje tudi negativnost s predmetom označevanega dejanja ali lastnosti: tribati coprnijo, divjanje, lakomnost, lotrijo, srd, svo-jovoljnost v DB 1584, v SP pa tribati greh, kratek čas, nečistost, ohernijo,prešeštvo (prim. Snoj 2006: 2,487). Npr.: (1) Kaj mene an gre? (TPo 1595: II,156)539 - kadar je anshlu te dushe (SP I (1691): 1,150); (2) ty, kir fe Karfzhanfke vere hvalio, inu en pregrejhen leben pelajo (DB 1584: I,bIVb) - samerkam de ta Gospud je pelal taku shivejne540 (SP I (1691): 1,171). 1.2 K neprekrivnosti glagolskega izrazja v protestantskih delih in Svetem priročniku prispeva tudi manjše število narečnih in iz romanskih jezikov prevzetih glagolov pri Sve- 539 Trubarjev zgled se povsem ujema z mestom v prevodni predlogi, to je v Lutrovi Hišni postili, kar dokazuje tako besedno kot vezavno oz. skladenjsko kalkiranost: Was gehets mich an? (LH 1566: n,xcm). 540 Samostalnik živenje je v 16. stoletju mogoče zaslediti le v postilah (KPo 1567, JPo 1578 in TPo 1595), različica življenje pa je bila splošno rabljena; prim. Besedje 2011: 638-639. 250 Primerjava glagolov pri slovenskih protestantskih piscih in Svetokriškem tokriškem, nekaj novih mednarodnih tujk oz. besed latinskega izvora (npr. supliciranje, dati absolution541) in nekaj izrazov, ki jim je širšo rabo preprečevala povečana ekspresiv-nost. 1.2.1 Čeprav je podobna plast stilno označenega besedja, bodisi čustveno ali socialno, opazna tudi v primerljivih protestantskih besedilih, zlasti v živahno ubesedenih postilah542 (Kreljevi, Juričičevi in Trubarjevi),543 glagolov kot butiti, butati, krcati, šeškati ali v kletvici uporabljenega raznesti v njej ni mogoče zaslediti. Npr.: (1) neusmilenu s'eno palzo po glavi ga buti (SP I (1691): 1,73); (2) So njega glavo is terniam Kronano, butali, inu tepli, inu taku shpot, inu fmejh is njega delali (SP I (1691): 2,64); (3) hudizh bo tebe po rokah, karzal (SP V (1707): 34); (4) de bi te hudizh resnefil, de bi te fludi vfel (SP II (1691): 342). Raznesti in drugotni nedovršnik raznašati sta tožilniško vezavno rabljena bodisi v osnovnem pomenu 'z nošenjem, raznašanjem narediti/delati, da pride kaj na več mest' (raznestipleve) ali v drugotnem 'razširiti/razširjati vest, novico o kom' (raznesti, raznašati koga; prim. 1. in 2. zgled). Glagol butati sta v protestantskih delih nadomeščala predvsem stilno neoznačena biti in tepsti (prim. 3. in 4. zgled). Morda je del narečnega slovarja tudi glagol brbutiti, ki mu je sodeč po sobesedilu mogoče pripisovati tudi čustveno zazna-movanost (5. zgled). Npr.: (1) kakdr Pleve, katere vejter resneffe (DB 1584: I,280a); (2) nikar edan drusiga tadlati, rasnafhati, opravlati, slafti pruti Sofedom (KPo 1561: LXVIIb); (3) on je nje tepel inu bil, kakdr fo ony njemu naprej prijhli (DB 1584: I,142a); (4) moj Ozha je vas s'gajshlami tepel, jeft pak hozhem s'Shkarpiani (DB 1584: I,238b); (5) kar ena shprikla fe vlomi, ter ta shena doli barbuti544 (SP I (1691): 2,196). 541 Zveza dati absolution je mlajša različica pri protestantih uporabljanih zvez glagola in samostalnika absolucija ali absolutio ter besednozvezno nadomestilo za v 16. stoletju uporabljani glagol absolvira-ti: on ima /.../potle nee abfoluiratipo letei vishi (TO 1564: 109a) -fatorai neurednu ie meni abfolution dal (SP II (1691): 389). 542 Scherber (1989: 153) omenja protestantske postile kot besedila, zvrstno sorodna pridigam Sve-tokriškega. Tako kot Spangenbergova in Lutrova postila, na kateri so bile prevodno oprte, so opravljale vlogo pridižnih vzorcev. 543 O tem prim. Merše 2007a: 65-84, zlasti 76-78. 544 Svetokriški z nedoslednim pravopisom zastavlja današnjemu bralcu težke uganke. Počasno, večkratno, predvsem pa analitično branje je potrebno za pravilno razumevanje prenekaterega mesta. Zapis nepolonena npr. izrazito usmerja k napačnemu branju (nepolonana). Pravilno razumevanje (napolnjena) je mogoče šele ob upoštevanju širšega sobesedila: Ie rejs de en lep dan je bila S: Catharina modrufti Boshje nepolonena. S. Agatha s'gnado te ftonouitnofti v 'shlushbi Boshj zirana. S. Cecilia s'andohtio pognadana. S. Agnes s'lubefnio Boshjo dotana (SP II (1691): 52). 251 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Janez Svetokriški, SACRVM PROMPTVARIVM - naslovnica Marko Snoj, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, 2006 - naslovnica Svetokriški je tako glagole, ki so jih protestantski pisci uporabljali, kot tiste, ki se v njihovih delih ne pojavljajo, pogosto vključeval v besedilo zgolj iz stilnih razlogov. Z nizanjem sopomenskih glagolov je oblikoval retorično učinkovite dvojne in trojne formule, kar je bil nepogrešljiv in utrjen stilni postopek tudi v protestantskih delih. Npr.: (1) Kateri nej Jo po Jvejtu vandrali, inu rajshali (SP I (1691): 2,89); (2) ti imash vejdit de Kruha ludem nihdar nebo premankalu, bodo poprej ludje smankali, KaKorpaKKroh (SP I (1691): 2,74);545 (3) Se boij enigapJa de bi ga neuvjedel, ene kazhe de bi ga nevupizhila, eniga shkarpiana de biga neubodel (SP I (1691): 1,32). Glagole ubosti, ujesti in upičiti so (v pisni različici predpone: vjesti, vpičiti in vbosti) uporabljali tudi protestantski pisci.546 1.3 Nekaterih glagolov, ki jih je uporabil Svetokriški, v protestantskih delih ni. Namesto glagola prožiti (ticam), ki je obvestilen glede načina lovljenja ptic, je v 16. stoletju uporabljan glagol loviti, način pa izražen s prislovnim določilom načina (prim. 1. zgled). Namesto v protestantskih besedilih uporabljanega glagola jezditi, se v Svetem priročniku pojavlja prej neznani glagol izdariti (prim. 2. zgled).547 Razvreči se z deležnikom razvržen uveljavlja kot sopomensko nadomestilo za razvrniti (3. zgled). V 545 Glagola premanjkati in zmanjkati sta rabljena skoraj sopomensko. Drobni niansi prispevata le dodani predponi. 546 O razvojni problematiki ter problematiki zapisa predpon v- in u- (hkrati pa tudi predloga v) v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja prim. Novak 2006: 138-159. 547 V Snojevem slovarju je glagol obravnavan pod posodobljeno iztočnico jezdariti (Snoj 2006: 1,347). Primerjava glagolov pri slovenskih protestantskih piscih in Svetokriškem protestantskih delih se tudi glagolprevideti, ki v SP izkazuje pomen 'na osnovi določenih dogodkov, pojavov postati prepričan o uresničitvi česa', še ni pojavljal (4. zgled). Namesto glagola pretiti, ki je bil v 16. stoletju splošno razširjen, se v Svetem priročniku uporablja žugati, ki ga je v 16. stoletju ob pretiti mogoče zaslediti le v TPo 1595. Glagola se tudi vezavno razlikujeta: pretiti komu s čim, komu kaj - žugati koga s šibami; nebo žuga mraz (prim. 5. in 6. zgled) . Zgledi: (1) kakdr fe Ptice vlove s'enim, jhtrikom (DB 1584: I,331a) - Kateri je proshil tizam (SP I (1691): 2,111); (2) On pak je jesdil na fvoji Oflizi (DB 1584: I,92a) - vy shene /.../po moshku isdarite (SP II (1691): 358); (3) de on tuMeftu ofhpega, inu isvprafha, inu resverne (DB 1584: I,172b) - inu resvershe drevu nashiga dobriga djajna (SP I (1691): 2,14); (4) Ti Kupzpametnu andlash ti tuoij Kupzhij nefalish, vfe poprejpregledash, inu previdish (SP I (1691): 2,24); (5) Kadar ta Angel mu fe je bil perkasal s 'tremi shibamy, is Katerimi Bug je shu-galnjega /.../ shtrajfat (SP I (1691): 2,42); (6) Kadar samerKajo de Nebu shuga mres, vejter inu fneih prezej pobegnio v'gorKejshi desele (SP I (1691): 2,51). Svetokriški je glagol glasiti v pomenu 'delati kaj znano' uporabljal veliko pogosteje kot protestantski pisci, ki so se pri izražanju istega pomena raje odločali za glagol raz-glasovati (prim. 1. in 2. zgled). Svetokriški je vpeljal tudi glagola štrlinkati in zadrtopa-ti (prim. 3. in 4. zgled). Prvega Pleteršnik razlaga s 'herumftreifen, fchwarmen' (PS II (1895): 648),548 drugega, ki se v SP pojavlja v pomenu 'zasačiti', pa ne navaja.549 Samo pri Svetokriškem, pri protestantih še ne, najdemo glagol marčati v pomenu 'premagati (koga v igri)' (5. zgled). V niz kletev označujočih glagolov se uvršča v protestantskih besedilih neuporabljeni plentovati (6. zgled). Zgledi: (1) od katere fe ie shiroku inu delezh veidilu inu glafsillu (TO 1564: 55a) - inu bobni, fo njega zhast glafsili (SP I (1691): 1,115); (2) Ne bom molzhal, temuzh bom glaffil (SP II (1691): 47); (3) koku bi mogle Gospe, Gospodizhne, Fraue, inu tudi Gospudy boffy hodit, prangat, Jim ter kje shterlinkat (SP V (1707): 33); (4) Iudy fo bily sadartopali eno sheno vpreshestvi (SP I (1691): 1,173); (5) gdu bopoprei trykrat tiga drujiga marzhal (SP V (1707): 91); (6) kulikain hrat sjutraj s'eno shleht rejzh fe resjefish, fazhnespreklinat, plento-vat, inu shentovati s'Bugam (SP II (1691): 304). 548 V Kastelec-Vorenčevem slovarju (Stabejeva priredba, str. 443) ga pojasnjuje latinska ustreznica ter sočasne sopomenke: štrlinkati /.../ vagari, fe fem ter tam klatiti, potepati, fe vlazhiti, shterlinkati. 549 V Snojevem slovarju je štrlinkati razložen s 'pohajati, okrog hoditi' (Snoj 2006: 2,435), zadrto-pati pa z 'zasačiti' (Snoj 2006: 2,609). 253 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Svetokriški je iz knjižnih izdaj poznano glagolsko besedje obogatil z zloženko boga-neroden, ki v 16. stoletju še ni bila znana, čeprav so njene tvorbene sestavine obstajale. Glagol roditi 'skrbeti, biti mar' je bil trdno vpet v protestantsko rabo (Ie taisti boganero-dni Antiochus (SP I (1691): 1,142). V vlogi ukrasnega pridevka je v SP brez protestanske spodbude uporabljen deležnik na -n glagola padati: lajij je imel bele kakor padani fnejh (SP V (1707): 10) 'kot sneg, ki pada'. 1.4 Glede rabe iz nemščine prevzetih besed se jezik Svetokriškega v veliki meri navezuje na stanje, izkazano v Trubarjevi Hishni postilli, 1595,550 le da je delež prevzetega besedja v obeh delih narastel iz različnih razlogov: pri Trubarju iz ne več zadostne kritične distance do jezika izvirnika, kar je posledica starosti, bolezni in življenja na tujem, pri Svetokriškem pa zaradi upoštevanja govorjenega jezika in izročila, ki ga je sooblikovala tudi Hishna postilla. Izbor nekaterih besed ter prisotnost nekaterih glasoslovnih, oblikoslovnih in skladenjskih značilnosti551 razkrivata tudi precejšno sorodnost s Kreljevim jezikom. Zagotavlja jo ista narečna pripadnost obeh piscev ter sorodnost besedilnih vrst, to je postile oz. razlag evangelijev in listov ter pridig. Glagol mariti, ki ga uporablja Svetokriški, je v 16. stoletju mogoče najti že pri Krelju (prim. 1. zgled). Tudi fentati ima predhodnika v Kreljevi glasoslovni različici fundati se (2. zgled).552 Npr.: (1) PROSIM tada vfakateriga dobriga karfchenika (sa fhpotlivce ne marim) da fi pufti leto Pifmo /.../ dopafti (KPo 1567: VIIb) - inu vener fa tu nemario, inu fe nepoflifsaio njeh dusho ozhistit (SP I (1691): 1,98); (2) da vji ftvari bodo trepetale, kakdr da bi imeu vfe sdai fe fundati, alli verhu en drusiga leteti (KPo 1567: XIX) - Ta kateri fam febe fenta, pravi (SP II (1691): 299). Popolno ujemanje med Kreljem in Svetokriškim je zaznavno tudi glede rabe deležnika razpet, v enaki zvezi izpričanega že v veroizpovedi iz Rateškega oz. Celovškega (iz druge polovice 14. stoletja) in iz Starogorskega rokopisa (zapisanega konec 15. stoletja). 550 Glede rabe glagolov kot anati se, jamrati (in samostalnikajamer),pognadati,potočiti se, zrajmati in drugih bi na Svetokriškega lahko vplivala prav TPo 1595, saj jih v drugih besedilih ni ali pa so posredovana tudi oz. samo slovarsko, v MD 1592 in MTh 1603 (npr. anati se). 551 Nekaj skupnih jezikovnih potez Krelja in Svetokriškega je omenil že Tomšič. Oba sta npr. rabila nesem in nemam (Tomšič 1931: 15). M. Orožen (1996: 177) opozarja pri Krelju na tipično narečno analogijo, ki se je v 2. in 3. osebi dvojine in množine širila od atematskih glagolov k tematskim (vidista, vidiste), Tomšič (1931: 13) pa pri Svetokriškem na preoblikovanost nedoločnika pod vplivom 2. osebe množine -ste (sposnasti, jposnasti, vejdijti). 552 Glagol ohranja v svoji prevodni različici postile tudi Juričič, vključen pa je tudi v oba Registra (dodana DB 1578 in DB 1584: npr. Ferderbati (Crajnfki) satrejti, fundati (Slovenfki oli Besjazhki) (DB 1584: III,CcIVa)) ter v Megiserjeva slovarja, kar kaže, da je bil glagol v 16. stoletju širše poznan. 254 Primerjava glagolov pri slovenskih protestantskih piscih in Svetokriškem Rateški rokopis podponciopylatuffem na kriz raffpet (Mikhailov 1998: 99) Starogorski rokopis Na khrifch refpettys khrifcha fnett (Mikhailov 1998: 211) Krelj Neli fam Chriftuf/.../Od fvoijh Ludy na krish rasfpet? (KPo 1567: CXXXIII) Svetokriški andohtlivu na Christufa na Chrifhu respetigapogledat (SP I (1691): 1,137) V DB 1584 je deležnik uporabljen v zvezi razpete mreže, glagol pa v zvezi razpeti uto. Tudi za zgodnejši obstoj glagola odnašati kaj (spoved ali dejanje, ki ga npr. poimenuje glagol spovedati se) v pomenu 'odlašati s čim' je mogoče najti potrditev prav v Kreljevi Postilli slovenski: kar fe dolgo sanafha, to fe celo ne odnafha (KPo 1567: XXI) - de ne-mamo tepokure odnashat (SP I (1691): 2,202); Tobias jepredolgu odnashalna fai damu priti (SP II (1691): 325). 1.5 Dokaz za celo stoletje trajajočo živo rabo posameznih besed domačega ali tujega izvora je tudi njihovo besednodružinsko razraščanje. Pojavitev predponskih glagolov ob nesestavljenih izhodiščnih je eden prvih znakov zanj. Ob glagolu moči se je npr. pojavil sopomenski zamoči (prim. 1. zgled), ob glagolu zrajmati, ki ga izkazuje TPo 1595, tudi zrajmati se. Navedba glagola razluštati se v Svetem priročniku dokazuje, da se je besedna družina, znana iz 16. stoletja ter sestavljena vsaj iz samostalnika lušt in glagola luštati, pomnožila še za en člen. Svetokriški je lušt in razluštati se celo hkrati uporabil v pleona-stični zvezi (3. zgled). Npr.: (1) katere sheleti, ali imeti samoresh (SP I (1691): 1,122); (2) na tem fvetim mejsti drusiga fe nesrajma ampak molit (SP I (1691): 1,221); (3) Kateri drujiga neyfzhete, inu nefhelite ampak vashe truplu zertlati, inu s 'temi prepovedamini [prav: prepovedanimi] lushti reslushtat? (SP I (1691): 2,96). Tvorba po ustaljenih tvorbenih vzorcih je prepoznavna tudi iz naslednjih razmerij, ki jih sestavljajo v protestantskih delih izpričani izrazi ter prvo ali drugostopenjsko tvorjeni glagoli, znani iz Svetega priročnika: cirati - ocirati, fasan - nafasati, gvantati - ogvan-tati, lonati, lonovati - polonati, špotati se komu - našpotati se, vice - vicati se, zlodej - zlodovanje in zlodjati. Šibko povezavo med glagolom dotati ter deležnikom dotan, ki je izpričan v SP, ustvarja s protestantskim knjižnim jezikom samostalnik dota, ki se pojavlja samo enkrat v tretjem stolpcu registra, dodanega DB 1584, kot vzhodno slovenska ustreznica za kranjsko jutrinjo: Iutrinja (Crajnfki) Dota (Slovenfki, Besjazhki) (DB 1584: III,CcVa) - Ie rejs de en lep dan je bila S: Catharina modrufti Boshje nepolonena. S. Agatha s'gnado te ftonouitnofti v 'shlushbi Boshj zirana. S. Cecilia s'andohtio pognadana. S. Agnes s'lubefnio Boshjo dotana (SP II (1691): 52). Kvartati in zakvartati se tvorbeno navezujeta na kvarto oz. karto. Prva je navedena v TPo 1595, druga pa slovarjih, npr. MTh 1603: charta luforia, karte, kartenspiel, trappel (MTh 1603 (1977): 57) - kateri bodo trij celle dnij, inu noszhij sijdeli, inu kuartali (SP I (1691): 1,134). Dovršni člen vidskega nasprotja doprinesti - doprinašati spremlja v SP tudi deležnik doprineseč (tem fe sdij teshku /.../unim pa lahku, inu dopernefezhe (SP I (1691): 1,138), 255 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja ki razširja protestantsko tvorbo in izbiro. V 16. stoletju se namreč pojavljata deležnik do-prinesen in glagolnik doprinesenje. Rezultat dolgotrajnejše rabe so tudi zanikani deležniki tipa neprešacan: npr. nepreshazana je ta zhloveska dusha (SP II (1691): 65). 1.5.1 Primerjava s protestantskimi deli pri številnih predponskih glagolih ne odkriva niti pomenskih niti vezavnih razlik: npr. pri počutiti kaj (sladkost), podati se komu, ponoviti kaj 'obnoviti', poznati 'spoznati', upeljati koga, utolažiti, zadobiti koga/kaj (prim. 1. zgled). Prečuditi se izkazuje v Svetem priročniku celo širši pomenski in vezavni spekter kot v 16. stoletju. Glagol je v DB 1584 rabljen neprehodno, v SP pa tudi dajalniško prehodno (prim. 2. zgled). Npr.: (1) Ti Ji pojtaulen de imajh Jhtrajfati vjvoim zhajju, de Je Jerd vtolashi prejden slobnojt pride (DB 1584: II,173a) - Sdaj je zhajs ta Jerd Boshy utalashit (SP I (1691): 2,50); (2) OBterpnite inuprezhudite fe, ojlepite je (DB 1584: II,11b) - IEstfenemorem sa dostiperzhudit taistim (SP I (1691): 1,1). V nekaterih primerih stoji glasovno neokrnjeni, polni obliki predpone, izpričani pri glagolih v protestantskih delih, v Svetem priročniku nasproti izgovorno obrušena različica; včasih Svetokriški uporablja obe. Nasproti glagola obtečati se pojavlja otičati (1. zgled), glagol obviseti, znan iz DB 1584, se v Svetem priročniku izmenjuje z oviseti (2. zgled), obsejati pa z osejati. Nasproti deležniku neizgruntan stoji obrušena različica ne-zgruntan (3. zgled) itd.553 Nasprotje med glagolom sfrišati iz DB 1584 in razfrišati iz SP pa nasprotno kaže na izbor prvotnejše, etimološko pravilnejše oblike (4. zgled). O trdnem izbirnem merilu glede izgovorno pogojenih predponskih različic pri Svetokriškem torej ni mogoče govoriti. Npr.: (1) je je Barka terzhila, inu pervi dejl je terdnu obtezhal (DB 1584: III,74b (prav: 77b)) - v'garli mu otizhij, ter je sadavi (SP II (1691): 346); (2) je v'gledal sa jabo eniga Ouna /.../de je bjl sa ruge obviffel (DB 1584: I,14a) - ter on je bil ovijjil na grajtu (SP II (1691): 355); (3) Oh nesgruntana, lubesan! (SP I (1691): 1,7); (4) je tudi leta vuk /.../ perglihan /.../ Deshju po vrozhujti, kateri vje ohladi inu s'frifha (DB 1584: I, aVIb) - drugi je zhudio nad tem jtudenzu kateri sParadijha jvera, inu vus Egijpt resfrisha (SP I (1691): 1,116). Večpovedna glede naraščajoče ali upadajoče produktivnosti posameznih predpon so z zamenjavami nastala nasprotja kot: utopiti ^ otopiti,prikloniti ^ odkloniti, odklanjati (prim. 1. zgled), kjer predpona od- izraža približevanje in ne pričakovanega odmikanja, zmanjkati ^ premanjkati v pomenu 'zmanjkati' (2. zgled), premotiti ^ omotiti, čeprav je v stopnji intenzivnosti izvršitve dejanja, izraženi s predpono, lahko tudi razlika. Nave- 553 Več tovrstnih nasprotij je zaznavnih že v 16. stoletju: obrušenih različic je npr. opazno več v Kre-ljevem jeziku. Opozicijo splošno uveljavljeni različici izgruntati npr. ustvarja zgruntati, ki je zapisana v KB 1566; v KPo 1567 se izmenično pojavljata različici izmalati in zmalati itd. 256 Primerjava glagolov pri slovenskih protestantskih piscih in Svetokriškem deni zgledi razkrivajo tvorbeno prodornost predpone o-. Predponski glagoli kot zalebati, zarajtati, zašrajati, ki so bili tvorjeni iz nedovršnikov lebati, rajtati, šrajati, znanih iz protestantskih del, so dokaz produktivnosti predpone za- Npr.: (1) v'KloJhtrih fo fe mogli ty mladi Menihi vaditi, de kateri je nym le enu perje /.../ Jheinkal, fe je moral perklonyti, inu rezhy (TPo 1595: II,219) - dolgu molio, inu Nebefsam, inu femli fe odklajnaio (SP I (1691): 1,182); (2) ti imash vejdit de Kruha ludem nihdar nebo premankalu, bodo poprej ludje smankali (SP I (1691): 2,74). Nadomestitve glagolov crkniti z ucrkniti/vcrkniti, dobiti z udobiti/vdobiti, mrkniti z umrkniti/vmrkniti, objokan z vjokan, zašafati z ušafati/všafati pa kažejo na porast tvorbe-ne moči predpone u/v-: (1) Cerkni le eden (KPo 1567: LXXX) -je shaloval svojga vola, kateri mu je bil vzerknil (SP I (1691): 1,163); (2) Sonce inu Luna bodo merknili (DB 1584: II,109b) - Ti Ji taifta fvetla luna, katera nihdar nej umerknila (SP II (1691): 47); (3) kadar eden na fvoji fmertni pofteli fvoje blagu safhaffa, de fe ima po njegovi Smerti njega Erbom /.../ resdiliti (DB 1584: III,2a) - spovejtefe taku bote vashopervopodobo vshaffali (SP I (1691): 2,27). Razvojno se nobeden izmed naštetih nadomestnih glagolov, sestavljenih s predponama o- in u-, ni uveljavil, kar pomeni, da v teh primerih narečno omejena raba ni mogla izpodriniti osrednje, knjižne. 1.5.2 Razhajanje lahko povzroča tudi prisotnost ali odsotnost morfema se. V zameno za priponski različici približovati se in približavati se, znani iz protestantskih del, Sveto-kriški občasno ponuja razvojno neobstojno različico brez se: PErblishoual fe ie pag ta Pogazhoui Prafnik (TT 1557: 240) - samerka de uje [prav: nje] ura je perblishuala (SP I (1691): 1,23). Podobno razmerje sestavljata tudi dotakniti se koga/česa s čim ter dotakniti kaj, le da se je tudi vezavno prilagojena različica brez se pojavljala tudi pri protestantih: kerkuli vafs bodo doteknili, vafs bo sabolelu (SP I (1691): 1,202). 1.5.3 Primerjava rabe glagola zgrevati pri protestantih in pri Svetokriškem odkriva premik od smiselnega osebka v tožilniku in tretjeosebne rabe k glagolu s se (zgrevati se) z izraženim vršilcem dejanja: ga je zgrevalo - se je zgreval. Npr.: Natu je GOSPVDA sgre-valu, inu je djal (DB 1584: II,112b) - kadar pak je vidil de fe je sgrevala enu lepu ime je bil nij dal (SP I (1691): 1,12). 1.6 Številni glagoli domačega in tujega izvora, uporabljeni v SP, se od protestantskega izročila razlikujejo po tem, da uresničujejo druge pomene. Pri tistih, ki tako v 16. kot v 17. stoletju izkazujejo iste pomene, pa večkrat obstajajo razlike glede pogostosti njihovega pojavljanja. Pri glagolih zapreti in zamerkati zaradi gostote pojavljanja izstopata na besedilno vrsto vezana neosnovna pomena: zapreti tožbe v bukvah 'končati, skleniti 257 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja kaj', zamerkati 'z zapisom dati čemu trajnost oz. zagotoviti pomnenje česa' (prim. 1. in 2. zgled). Opazen odmik od protestantske prakse predstavlja vključevanje glagola vzdajati v pomensko nasprotne, klišeizirane tipe. Svetokriški ga namesto v pozdravne formule (kot vzdajati komu srečo, mir) vključuje v prekletvene: zdajati koga s hudičam ali se hudiču zdajati (prim. 3. zgled). Zgledi: (1) lepu profim de bi hotu saprejti vne toshbe v'truojh bukvoh sapifsane (SP I (1691): 2,78-79); (2) Samerkaimo kar samerka AppatAbfolon, de enkrat/.../Chriftus v' silnu zhu-dni podobi fe je bil prikasal S: Ioannesu (SP I (1691): 1,89); Kateru bom poterdu s 'tem kar samerkanu najdem per S: Mattheusu, kateri pishe de Christus je bil shal v 'ta vert Gethfemani molit (SP I (1691): 1,128); (3) kateri preklineio, s'hudizham, inu s'fludiam sdajejo fvojga blishniga (SP II (1691): 336). 1.6.1 Na drugačno pomensko uresničitev glagola v SP večkrat opozarja prisotnost ali odsotnost morfema se: cerati - cerati se po blago 'izčrpavati se s prizadevanjem za bogastvo',554 prav tako zanesljivo tudi spremenjena vezava, drugačen tip predmeta ali pojavitev glagola v zvezi z nedoločnikom namesto neprehodne rabe ali predložnosklonsko izražene prehodnosti. Npr.: • napolniti bariglo z vodo, usta s svarom - napolniti dolžnost 'izpolniti, opraviti dolžnost' ali napolniti se nad kom 'uresničiti se'; • napravljati nesrečo - napraviti se kam 'odpraviti se stran, nameniti se kam' ali oditi kam 's hojo, premikanjem zapustiti določen prostor' - oditi komu/čemu (pa-klenski martri, štrajfingi) 'umakniti se pred čim'; • cviblati + 0, na/nad čim 'dvomiti' - cviblati reči 'obotavljati se'. 1.6.2 Pri glagolih, ki so v 16. stoletju izkazovali pestro vezavo, je mogoče vsaj delno skladnost pričakovati tudi ob zgledih iz Svetega priročnika. Veseliti se čez koga, nad kom/ čem sta vezavni različici, ki so ju uporabljali protestantski pisci in Svetokriški, veseliti se čemu pa je npr. predložnosklonska vezavna različica, ki je med izpričanimi vezavami glagola veseliti se v 16. stoletju ni mogoče zaslediti (prim. 1. zgled). Med predložno-sklonskimi vezavnimi različicami si razvojno najpogosteje stojita nasproti tipa maščevati se na/nad kom in maščovati se čez koga, navadno v razmerju starejše - mlajše. V polnem nasprotju neprehodni rabi glagola obožati, izkazani v DB 1584, je tožilniško prehodna v SP, morda celo posneta po protipomenskem glagolu obogatiti koga (2. zgled). Zgledi: (1) De fe moji fovrashniki nebodo nad mano veffelili (DB 1584: I,285b) - fim dalej bral de Angeli fe vefsele nad pokuro, inu pobulfhaniu te dushe (SP 554 Npr.: naturfku tellu je, kir jej, pye, fpy, zera, gori inu doli jemle (DB 1584: III,95b) - Ieft nuzh, inu dan sKarbim, inu fe trudem, inu zeram po blagu (SP I (1691): 2,95). 258 Primerjava glagolov pri slovenskih protestantskih piscih in Svetokriškem I (1691): 1,142; njega nefrezhi fe vefselish, inu Srezhi Ji nevoshlivu (SP I (1691): 1,105); (2) Kateri fo od lakote inu kumra jedini beshali vpufzhave, ker fo vnuvizh obu-shali, inu reuni poftali (DB 1584: I,274b) - s taisto vago sKatero nafs obogati, s 'to tudi nafs obusha (SP I (1691): 2,101). Rodilnika nikalnosti Svetokriški ni upošteval kot pravopisnega pravila, pa tudi dvojnega zanikanja, pri katerem je drugo posledica prvega, ne: 1. sakaj neufamesh en mezh inu ferce Ji neprebodesh? (SP I (1691): 1,105); 2. ne nehash dokler ga najdesh (SP I (1691): 1,150). Glede neupoštevanja rodilnika nikalnosti je Svetokriški ravnal podobno kot pred njim Krelj, čeprav je delež tožilniških vezav namesto pričakovanih rodilniških pri njem večji kot pri Krelju.555 Trubar in Dalmatin sta tovrstni rodilnik pogosteje uporabljala, občasno pa se jima je zapisal tudi tožilnik. Npr.: Krelj Kijr pak Boshijo befedo ne poflufha inu ne ohrani, ta vmerie na tim fvetu (KPo 1567: CXXXIIb) Ieft ne ifchem moie zhafti (KPo 1567: CXXXII) Trubar ne fte nigdar, ne nega ftyme slishali, ne nega oblizhia uidili (TT 1557: 271) Criftus ne hozhe to PreshuJtnizo obfoditi (TT 1557: 281) Dalmatin Obene druge rizhy fe nema hvaliti, ni bogat ni vbogi (DB 1584: II,157b) NEraspihuj Pregrefhnimu njega ogin, de shnym red nesgorifh (DB 1584: II,157a); Inu je hozhem na vfe tejfte Jhtiri vejtre refkropiti, de nebo oben folk, h'katerim ty pregnani is Elama nebodoprifhli (DB 1584: II,52b) Tudi skladenjsko pogojeno dvojno zanikanje je bilo pri protestantih bolj ustaljeno kot pri Svetokriškem: npr. kir nebodo fmerti vkufsili, dokler nebodo Boshjiga krajleftva vidili (DB 1584: III,36b). 1.6.3 Primerjanje v SP najdenih frazemov oz. frazeoloških stalnih besednih zvez s protestantskimi pojavitvami je ob enakem in prekrivnem odkrilo tudi odstopajoče. Variacije je omogočala zamenljivost samostalniškega ali glagolskega dela. Iz izročila je npr. prevzeta zgradba frazema biti glave žiher, čeprav se pri protestantih uresničuje z drugim samostalnikom: biti življenja žiher. Zveze imeti tovarištvo s kom/s čim - vdati se v tovarištvo s kom, storiti tovarištvo s kom izkazujejo spremenljivost glagolskega dela. Zveza postaviti se komu v punt 'upreti se komu' se od protestantske delati/storitipunt čez koga pomensko razlikuje. Zveza streči komu na službo 'služiti' se pomensko navezuje na zvezo streči komu s stražo, uporabljeno v DB 1584: Perpelaj femkajLevitovo shlahto /.../de bodo njemu, ter vfej Gmajni s'ftrasho ftregli (DB 1584: I,79b) -ponozhi je taistimu na shlushbo stregel (SP I (1691): 1,141). Kljub enaki zgradbi se pomensko oddaljuje od drugih frazeoloških zvez glagola streči, znanih iz 16. stoletja: streči komu na život in streči na ceste. 555 Očitno moteči tožilniški vezavi zanikanih glagolov iz KPo 1567 se je v ponovni izdaji postile iz leta 1578 izogibal že Juričič. O tem Merše 1996: 102. 259 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.7 Primerjava jezika Svetokriškega z jezikom slovenskih protestantskih piscev je pokazala tudi na različnosti pri uresničevanju glagolskih kategorij, zlasti vidskosti, časov-nosti in naklonskosti. 1.7.1 Vidski sistem, uresničen v Svetem priročniku, izkazuje v primerjavi z deli slovenskih protestantskih piscev celo povečano trdnost, saj motečemu vplivu nemških prevodnih predlog ni bil več neposredno izpostavljen. Zaznavnih je tudi nekaj redkih odstopov od sistemsko predvidljive rabe, ki jim je kot pri Krelju morda treba vzrok iskati v narečni pripadnosti. Glagol najti se, ki po gostoti pojavitev znatno presega protestantsko stanje, je kot nosilec pogosto prisotnega pomena 'nahajati se' rabljen nedovršno (prim. 1. in 2. zgled). Nase opozarja tudi nedovršna raba predponskega dovršnika pokopati se (poko-pam se; prim. 3. zgled) ter primeri pomenske in vidske izenačenosti glagolov flisati se in poflisati se (4. in 5. zgled). Svetokriški vzdržuje v 16. stoletju zelo utrjeno dovršno rabo glagola cagati, čeprav je glede na tvorjenost glagola nesistemska (6. zgled).556 Prvotni vidski pomen večkrat razveljavlja raba glagola v zgodovinskem ali brezčasnem sedanjiku (7. zgled), nekaj primerov izbora napačnega člena vidskega razmerja pa je razložljivih s prepovršno oceno dogajalne situacije (8. zgled). Zgledi: (1) sakaj Bug tebe ne rejjhi od taiste nadluge v'kateri tulikajn lejt Je najdesh? (SP I (1691): 1,21); (2) fe nej Jte mene shonali, de Ji lih Jte vejdili, de jest v'prizhe Je najdem v'S. Sacramentu (SP I (1691): 1,208); (3) Kadar eden fe poda kraft /.../ vfe skufi globokejshi Je pokopa, dokler v'tu vezhnupogoblejnepade (SP II (1691): 379); (4) en General/.../Je fliJsa, fe muia, skarbi, terpi (SP I (1691): 1,174); (5) dokler cel tedan Jte Je pofliJsali po tem pofvejtne, vfaj cel prafnik obernite h 'shlushbi Boshij (SP II (1691): 317); (6) zhudd bi ne bilu, da bi ta vboga shena bila zagala, od shalofti (KPo 1567: CXVI) - Ena Cananeska shena zhudu de nej zagala od shalosti (SP I (1691): 2,86); (7) Samerkaimo kar samerka Appat Abfolon 'piše' (SP I (1691): 1,89); (8) sakaj /.../ tulikain Je ti pred tem neurednim greshnim zhlovekam ponishash? (SP I (1691): 1,4). 1.7.2 Pečat besedilne vrste nosi v Svetem priročniku tudi večfunkcijska raba vseh že znanih časovnih oblik, to je preteklika in predpreteklika ter sedanjika in različic za izražanje prihodnosti. Svetokriški z naglo menjavo časovnih oblik tudi retorično učinkuje (prim. 1. zgled). Vztrajanje pri eni sami časovni obliki ali pri funkcionalno dopolnjujoči se izmenjavi preteklika in predpreteklika je redkejše, čeprav ne izjemno (2. zgled). Npr.: (1) Petrus Blefsen: Pifhe eno zhudno reizh, de v 'tem mefti Lugdunium, ena shena je bila is imenom Columba, lete zajt tega poroda pride, ali nihdar nej mogla 556 Prim. Merše 1995b: 91-92. 260 Primerjava glagolov pri slovenskih protestantskih piscih in Svetokriškem poroditi, satorai trij cella lejta je leshala, inu martro tega poroda terpela; K'sadnimu nije martra neha, gori vftane, inu pet inu dvajfseti lejt je shivela, inu vfelej noshezha je bila, vumarje, nje truplu gori denejo, inu otroka najdejo de je bil okaminil (SP I (1691): 2,65); (2) Ob tem zhafsu pak, kadar Christus je bil od fmerti gori vftal: teh mertvih jame fe fo odperle, inu veliku fmertnikou, kateri fo mertvi leshali, fo gori vftali, inu fo naprej shli is jamm, inu fo prishli v 'tu s. mestu, inu fe fo drugim ludem perkasali: Te vrata paklenska fe fo bile odperle: Ti Hudizhi fe fo bilij prestrashili, inu skrili, taku de nad letem ti Iogri fe fo zhudili (SP I (1691): 1,65). Primerjavo s protestantsko prakso omogoča prav vključenost svetopisemskih zgodb. Odlomek, na katerega se v navedenem primeru opira Svetokriški, je iz Matevževega evangelija (27. poglavje). V TT 1557 je isti dogajalni niz predstavljen v zgodovinskem seda-njiku, v DB 1584 pa v pretekliku. Trubar Inu pole /.../ ta Semla fe ftreffe. Inu tu pezhouie fe reskole, Inu ty grobi fe odpro, Inu dofti Telees tih Suetnikou kirfo fpala, gori vftano, tar gredo is tih grobou, po nega Vftanenu, inu prido vtu fuetu Meiftu, inu fe prikasheio nim doftim (TT 1557: 90) Dalmatin INu pole /.../ Semla fe je ftrefla, inu pezhovje fe je resklalu, inu Grobi fo fe odperli, inu veliku Teles teh Svetnikou, kateri fo fpali, je gori vftalu, inu fo Jhli is Grobou, po njegovim gorivftajenju, inu fo prifhli v'tu fvetu Meftu, inu fo fe nym dofti perkasali (DB 1584: III,18b) Tudi vzrok za ponavljanje kombinacije zgodovinskega sedanjika in predpreteklika, ki bi dogajalni logiki ustrezala v obrnjenem zaporedju, je treba iskati v prizadevanju za večjo retorično učinkovitost. Npr.: Ali sakaj jest govorim od Angelou, inu od Svejsd? Dokler Muhe, Kobilize, Komary, inu shabe fo bile vus Egypt, inu Faraona premagale /.../Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete vus folk fo bile pregnale. Poshle grille zhes Masovio, ter cello taisto defhelo fo bile konzhale. Poshle zhes Midio ene majhine tize, inu vfe kar je bilu v'desheli ofianiga fo bile konzhale, taku de Ludje fo bily perfileni fvojo deshelo sapustiti (SP I (1691): 1,5). Prirejenost časovnih oblik posamezni fazi pripovedi oz. fazi izpeljave govorniškega vzorca se na podoben način kaže pri vključevanju raznovrstnih zgodb in zgledov: izmišljenih in resničnih, sočasnih in zgodovinskih.557 V idejno-moralističnem ogrodju pridige je navadno uporabljan sedanjik, največkrat v pomenu brezčasnosti, redkeje kot izrazilo aktualne sedanjosti. Vstop v ponazoritvene in prepričevalne zglede je pogosto opravljen s preteklikom ali predpreteklikom. Sam dogajalni niz je predstavljen bodisi z zgodovinskim sedanjikom, s kombinacijo preteklika in predpreteklika ali z živahno menjavo vseh treh časovnih oblik. V sklepnem nagovoru vernika znova prevladuje sedanjik, rabljen v enem izmed običajnih pomenov (ti so: aktualna sedanjost, brezčasnost, prihodnost ali naklonski pomen). Občasno se prepleta s prihodnjikom. 557 O njihovi delitvi prim. Pogačnik 1968: 217-218. 261 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.7.3 Za jezik Svetokriškega je nadalje značilno kopičenje naklonskih izrazov, navadno glagola in izraza druge besedne vrste (prim. 1., 2. in 3. zgled). Tovrstno izražanje naklonskosti je zaznavno v pogojnih stavkih in v stavkih, kjer sedanjik označuje pravo ali splošno sedanjost. Primeri, kjer je z zvezami hoteti/imeti + nedoločnik izražena prihodnost, ne sodijo zraven. Primerjava z jezikom protestantskih piscev je pokazala, da ne gre za novost, saj je podobne zveze mogoče najti tudi v knjižnih izdajah 16. stoletja, kamor so pogosto prihajale pod vplivom prevodnih zgledov (prim. 4. in 5. zgled). Zgledi: (1) IEst bi hotel rad vejdit (SP I (1691): 2,53); (2) Inu shihar fmem rezhi, de ty takushni fo neufmilenijhi (SP I (1691): 1,168); (3) drugi Antferhary lahku morio njeh delluprespumozhy, drugih opravit (SP I (1691): 1,156); (4) Ali vfaj bi jeft hotil rad super tiga vfigamogozhiga govoriti, inu bi fe hotil rad s'Bugom praudati (DB 1584: I,270a) - Doch wolt ich gern wider den Allmechtigen reden / vnd wolt gern mit Gott rechten (LB 1545 (1974): 930); (5) Bi ga oteli volno radi saMejiafa fposnati (KPo 1567: XXXIb). 1.8 K skladenjskim posebnostim Svetokriškega sodi tudi nadomeščanje odvisnikov z nedoločniki, kar skrajšuje povedi na pozornost vzbujajoč način: domazhi vafs bodo trosh-tali, inu djali imetipoterplejne (SP I (1691): 1,202). 1.8.1 V Svetem priročniku je glede na protestantsko prakso večkrat opazno spremenjena tudi besednoredna stava osebne glagolske oblike, naslonk glagola biti in povratnega zaimka se. Npr.: (1) kateri ufo fuojo erbszhino s'lotarzami fapravil je bil (SP I (1691): 1,12); (2) ludje mu fo hualo dali (SP I (1691): 1,178); (3) filnu fe fo biliprestrashili (SP I (1691): 1,20). Opaznejše je odstopanje od besednorednih pravil, ki sta se jih držala Trubar in Dalmatin. Trubar kadar fem fe bilfpet utu Ierufalem pouernil (TT 1557: 408) ta angel tiga Gofpudi fe nemuprikashe (TT 1557: 2) Ty Iudi fo fe ukupe na tihim fguuorili (TT 1557: 411) Dalmatin Pole, taMosh feje meniprikasal, kateri je bil danas k'meniprifhal (DB 1584: I,140b) fo Ji slate Boguve fturili (DB 1584: I, 57a) Zaradi delne prekrivnosti besednoredne urejenosti je razhajanje s Kreljevim jezikom spet manj opazno. Krelj je npr. osebni zaimek v dajalniku razvrščal bodisi za povratnim zaimkom (1. zgled) ali - kot Svetokriški - pred njim (2. zgled), oblike pomožnega glagola kot sestavine zloženih glagolskih oblik pa razporejal za deležniki (3. zgled): 262 Primerjava glagolov pri slovenskih protestantskih piscih in Svetokriškem (1) Ako fe ijm bode otelu (KPo 1567: CXXXII); (2) Kai ti fe sdij (KPo 1567: CXXVb); (3) fe godilu bode (KPo 1567: XIII). 2 Primerjava jezika slovenskih protestantskih piscev in baročnega pridigarja Janeza Svetokriškega, ki je preverjala predvsem skladnost izbora glagolskega besedja in uresničevanje glagolskih kategorij, ni odkrila opaznejšega preloma s protestantskim izročilom. Premiki, ki so na besedni, oblikoslovni in skladenjski ravnini vendarle zaznavni, pa se večinoma omejujejo na razmerje med jezikom Trubarja in Dalmatina na eni strani ter Sve-tokriškega na drugi, saj imata Krelj in Svetokriški zaradi pripadnosti isti narečni skupini jezikovno več skupnega. 263 Pohlinov trijezični slovar z vidika tradicije in sočasne jezikovne rabe Marko Pohlin Marko Pohlin, TU MALU BESEDISHE TREH JESIKOV, 1781 - naslovnica 0 Pohlinov slovar TU MALU BESEDISHE TREH JESIKOV, 1781, je prvi tiskani slovar s slovenskimi iztočnicami. Stabej (1972: 14) navaja podatek, da šteje 12.640 slovenskih besed,558 in poudarja, da glede na obseg spada med najmanjše slovenske slovarje. Ocene njegove »notranje vrednosti« (Breznik 1926: 110) se je - enako kot pri drugih slovarjih - lotil Breznik. Slovar je ocenil glede njegovega razmerja do predhodnih slovarjev in glede vplivnosti na nadaljnje.559 Ena izmed temeljnih ugotovitev je, da je bil v prerodnem smislu vpliv slovarja zelo velik, saj je iz starejših domačih in tujih slovarjev 558 Stabej podatka o številu slovarsko zajetih slovenskih besed ne opremlja z natančnejšim pojasnilom, če se le-ta nanaša na vse navedeno besedje ali samo na iztočnice. V končno število so predvidoma vštete tudi sopomenske besedotvorne različice, ki so naštete za iztočnicami, npr. Barantavz, Barantazh (PB 1781: Ba). 559 Vpliv Pohlinovega slovarja na kasnejše slovarje je natančneje predstavil Stabej (1973/74: 249255), opozoril pa je tudi na druge hrvaško-kajkavske slovarje, ki jih je Pohlin uporabljal poleg Belosten-ca (npr. na Sušnik-Jambrešicev latinsko-hrvaško-kajkovsko-nemško-madžarski leksikon iz leta 1742), ter na češke vire, za katere Breznik še ni vedel (Stabej 1972: 17-18). Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja (zlasti iz Belostenca)560 in iz slovenskih literarnih del zbral besede slovanskega izvora, ki so bile pomensko ustrezno nadomestilo za številne knjižno uveljavljene prevzete besede (Breznik 1926: 144). Jakopin (1988: 37) si je nasprotno zastavil vprašanje, koliko takratnega besedja (in kakšno) je Pohlin zajel in uvrstil v slovar.561 Analizi zajete leksike sledi ugotovitev, da slovarju »ni mogoče zanikati živosti in naturnosti večine besedja«, saj je Pohlin vanj vnesel več pogovornosti (Jakopin 1988: 37). Na obseg in značilnosti leksike, zajete v Pohlinovem slovarju, je predvsem z vidika razvoja besedja in v okviru analize vplivanjskega razmerja Pohlin - Pleteršnik opozarjala tudi I. Orel (Orel Pogačnik 1995: 255-256, Orel 2008b). Nekaj ugotovitev o Pohlinovi slovarski metodologiji so prinesle tudi raziskave izbrane problematike, npr. o prikazu glagolskega vida (Merše 1997b: 33), o zajetosti glagolskih kalkov (Merše 2009: 144 in Merše 2011: 349), o značilnostih zajete glagolske leksike, ugotovljenih primerjalno z besedno izbiro slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja ter rokopisnimi in tiskanimi slovarji 18. stoletja.562 Spoznanja o Pohlinovem jeziku (da se je v slovnici oprl na jezik ljubljanskega meščana, ki ga je vzel tudi kot normo literarnega jezika)563 in o besedju njegovega slovarja (da je v slovarju poleg slovenskih izrazov tudi več hrvatizmov in čehizmov in da je več besed naredil sam) so v obširnejših pregledih zgodovine slovenskega slovaropisja povzeli tudi Novak 1970: 171, Lukan 1978: 197, Ostromecka Fr^czak 2007: 42-43 in 46 ter Merše 2008a: 152. 1 Pohlinov trijezični slovar je z navedenimi iztočnicami zajel različne besedne vrste, hkrati pa vsebinsko različne plasti besedja. 1.1 Besednovrstna analiza iztočnic v Pohlinovem slovarju je pokazala, da so pričakovano najštevilnejši samostalniki, sledijo jim glagoli in pridevniki, druge besedne vrste pa so redkejše. Zajeti so tudi najosnovnejši števniki, zaimki, vezniki in predlogi. 1.1.1 Primerjava s seznami, navedenimi v Pohlinovi slovnici564 iz leta 1768, kaže, da je bil pri vključevanju v slovar upoštevan predvsem praktični, manj pa sistemski vidik. Večina parov, ki jih sestavljajo glavni in vrstilni števniki, je navedenih tudi v slovarju: glavna števnika tri in shtire sta v slovarju prikazana v oblikah za vse tri spole: Triji, tri, Try - Drey565 in Shtiri, e, e; v slovnici le Tri in Shtire; dodanih je nekaj glasoslovnih variant (v slovnici navedeni števnik Offem v slovarju nadomeščata: Osem. Osm. - Acht). Slovar domnevno večkrat upošteva v govoru uveljavljene oblike (vključen je npr. števnik En, a, u - Einer, daljša oblika eden, ki je navedena v slovnici, pa ne). V slovarju manjka par glavnega in vrstilnega števnika Devet in devete, namesto glasoslovne različice dvejset, 560 Breznik meni, da je na Pohlina vplival hrvatsko-latinski del Belostenčevega slovarja iz leta 1740. 561 Razprava se sicer problemsko osredinja na pisne in pravopisne posebnosti slovarja ter na način slovarskega prikaza iztočnic, ki zadeva tudi njegovo slovnično informativnost. 562 Ugotovitve so navedene v Merše 2011. 563 Prim. Orožen 2003a: 391-392, ki poudarja, da je s svojim nazorom in prakso povzročil spopad med sinhronijo in diahronijo. O obojem - o njegovem jezikoslovnem nazoru in o praksi - prim. tudi Orožen 2010: 166-195. 564 Podrobno o pomenu, tipologiji in vsebini Pohlinove slovnice prim. Toporišič 1983. 565 V zglede je iz slovarske vrstice vključena le iztočnica, ki ji je iz pomenskorazločevalnih razlogov dodana nemška ustreznica, le izjemoma pa tudi latinska. 266 Pohlinov trijezični slovar z vidika tradicije in sočasne jezikovne rabe navedene v slovnici, je zapisana dvajset; glavnih števnikov, ki poimenujejo desetice od Trideset dalje, ni (razen Petdeset), tudi poimenovanj stotic (razen Stu) ni. Manjka Miliar 'milijon', dodan pa je pogosto rabljeni Tavfhent - Taufend. Izmed osebnih zaimkov so navedeni Jeft, Ti, On, a, u; manjkajo dvojinske in množinske oblike ter po-vratnoosebni zaimek. Vključeni so vsi svojilni zaimki: Moj, Tvoj, a, e; Svoj, a, e; Negov, a, u, Siehe Njegov in Njegov, a, u ter Njen, a, u; Nash, Vash, a, e; kazalni (npr. Legun - Siehe Leun; Taifte, a, u - Derfelbe; Une, a, u - Jener, jene, jenes), vprašalni Kajfen, a, u; Kak, a, u; Katir, a, u; Zhegav, a, u itd. Slovnična izbira Kedu, oder Gdu? je skrčena na Gdu?, manjka vprašalnica Kaj?, niz Kir, Kira, Kiru ali Kar v slovarju deloma zastopa Katir, a, u, pojavlja pa se tudi Kar - Was. Zajeti so številni predlogi Bres - Ohne; Da - Bis, zu; H' - Zu; Is - Aus. 2) mit; K' - Zu; Na. - Auf, an; Nad - Auf, oben drauf an; O, ob - Um, ab, herum itd. Zelo širok je izbor prislovov: npr. Blifu - Nächft, bey, neben; Delezh - Weit; Dergam - Anderswohin; Dergi - Anderswo; Doli - Unten, ab; Koderkoli -Wo immer; Kuj - Gleich, alfobald; Naprej - Weiter, vorwärts, vor; Tedej - Alfo, damals itd. Na njegovi osnovi je mogoče sklepati, da je predvidljivost tvorbe zavirala vključevanje izpridevniških prislovov, saj so navedeni le redki (npr. Dobru - Gut, Malu - Wenig). Pohlin je v slovar vključil veliko število medmetov (npr. Aj! - Ach doch!; Alla! Alla! - Hola! Hola!; Bloger! - Wohl dir!; Dete vonder! - Daß dich doch!; Fejtebodi! - Pfuy der Schande; Ha! - Ha!; Hah! - Hm!; Hajdi! - Hurtig fort; Hejsasa! - Luftig, wohl auf; Jah! - Ha!; Jaj! - Aube!; Joj! Jojprejoj! - Ach! Wehe!; Kek! - Pfuy, Schändlich; Tsevqde! -Freylich wohl! Med njimi so tudi številni besednozvezni: npr. Zhes ramo! - O ja freylich! Mednje je mogoče prištevati tudi nekatere frazeme, ki so bili v govoru pogosto rabljeni (npr. pozdravno formulo Buh te sprimi! - Sey mir Willkommen).566 Sestavni del slovarja so tudi vsi osnovni vezniki: npr. Inu - Und; Jenoj, Jenu - Und. 2) Ia nun (manjka jen iz slovnice); Ter - Und; Tokiftu. Toku - Alfo; Koker - Wie; De - Daß; Al - Allein, aber; Ali - Oder; Lihkoker - Gleichwie; Satu - Siehe Satorej; Satdrej. - Sieh. Sategavolo; Satqgavolo - Derohalben itd. Zaslediti je mogoče tudi več členkov, ki tako kot medmeti spadajo v bogato zastopano plast ekspresivno rabljenega besedja: npr. Boje - Vermuthlich; Morde, Mordej - Vielleicht; Morebet - Siehe Mordej itd. KRAYNSKA G R A MM A TIK A. t»< iti Sli ttginctif4)t ©rammatif, BlfC Ätuifl bit crainmfdje ©proé reget» rufcilj JU ritin. ti rib ¿u fam&tir, h f L ti i Sftitf 2ftM iiim anttKiinl», unt ium Biufiia trijinigeri, fti i:1 "i rt^i^car-, oVrr In irtfcfr fou tçmmfnt(Hfcrr i: t: [:.'ür:. tn^lftril ömiilra mu tiMMt« ÈlilÊt i t r I a [Ti t jurn ©efiufe &(c3i(if(nl)(n mit (trodden ni») [i® fit ©< fr ti if il rirfijiB B u h lliïii odi Eow ni r tier (UrnrliirtMlung ^frbrr^PtitiGfriirn liim Etitit wfprtftci hoi P. MARCUS, A S. Axiros m Tad. ïcg uraurii ïmutni i rt^ v trr Âu^ulîtrit: XJtfcab tinta îirci'ïlfcr lu et. V ici i-l ten fcDnritraltïH. iL a p b a di t «ticiii(( liuittfi. Srn Stolu j trç iunn; Crnif-Mfrr , S) «¡(il. Unser, ijïi. Marko Pohlin, Kraynska grammatika, 1768 - naslovnica 566 Na tvorbeno raznovrstnost prislovov in medmetov je v slovnici posredno opozorjeno z razporeditvijo v številne, pomensko utemeljene razdelke (prim. Toporišič 1983: 112-113). 267 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.2 Pregled iztočnic kaže, da je Pohlin besedje premišljeno izbiral tudi z vsebinskega vidika.567 V slovar so vključena številna poimenovanja sočasno aktualnega materialnega in nematerialnega sveta. Tematski okvir določata srednjeevropsko geografsko okolje z načinom življenja v njem ter intelektualno obzorje tedanjega izobraženca. Nanj npr. kažejo poimenovanja delujočih oseb, rastlinstva in živalstva, naravnih značilnosti, vremenskih pojavov, kamenin in rudnin, vsakdanje predmetnosti (npr. orodij, oblačil, jedi itd.), merskih enot, lastnosti, dejanj, dogajanj in stanj itd. Slovarski besedni sestav je zato dragocen vir podatkov o življenju (na slovenskem govornem območju) v času nastajanja slovarja. 1.2.1 V ospredju je človek kot telesno in duhovno bitje, zlasti pa kot vršilec dejanj ter nosilec lastnosti in stanj. V slovar so npr. vključena poimenovanja vršilcev različnih dejavnosti, uresničevanih poklicno ali priložnostno, z več rokodelske spretnosti ali več znanja, npr. ama - Amme, apnar - Kalkbrenner, apotekar - Apotheker, Barbar - Färber, Baxador, inu Bashador - Ambaffadeur, Beravsel - Bettler, Berazh - Ebend, Berazhiza -Bettlerinn, Blagaynik - Fistal, Schatzmeift., Brusar - Schleifer, Brytvar - Mefferfchmied, Bryvz - Scheerer, Barbierer, Buklar - Buchfürer, Buklovarnek - Buchhälter, Dimnekar -Schrotfteinfeger, Duhovnik - Geiftlicher, Ferkozar - Der Frifeur, Ferkozarza - Frifeurinn, Jermqnar - der Riemer, Kmet - Der Bauer, Lonzhar - Der Hafner, Malnar - Der Mühler, Mqdar - Honighändler, Mifar - Der Tifchler, Pqk - Ein Brodbeck, Skrynar - Der Tifchler, Slufhabnek - Der Diener, Sodar - Der Faßbinder, Sodnik - Der Richter, Starinar - Ein Antiquar, Teftenizhar - Paftettenbeck, Sidar - Ein Maurer, Slatär - Ein Vergolder, Slatnar - Siehe Slatunar, Slatünar - Ein Goldarbeiter, Slatnekar - Der Goldfchmied itd. V slovar so vključena tudi poimenovanja vršilcev različnih funkcij ter členov različnih medčloveških razmerij568 (npr. Botr - Taufbathe, Gospodar - Der Hausherr, Goft - Der Gaft, Pafterk - Ein Stieffohn, Pafterka - Eine Stieftochter, Podlojhnek - Der Unterthan, Sosed - Nachbar itd.). Glede števila členov in notranje strukturiranosti je opazna skupina sorodstvenih poimenovanj: na vrhu sorodstvenega drevesa sta Ozhe - Der Vater in Mate, re, fh. - Eine Mutter, Mama - Die Mama, Mameka - Ebend;569 na nižjem nivoju, hkrati pa v enakem razmerju do očeta in matere sta Hzhy - Die Tochter in Syn, u - Der Sohn, itd.). Bogata je skupina nosilcev lastnosti in stanj (npr. Bqbz - Tölpel, Bolnik - Kranker Menfch, Bolniza - Eine kranke Perfon, Debelak - Fetter Menfch, Dovjak - Der Wildling, Figa-mosh - Feiger Mann, Plqshz - Ein Kahlköpfiger, Shkodlivz - Schädlicher Menfch itd.). Prepoznavno skupino sestavljajo tudi stanovniška imena, med njimi pa zlasti imena prebivalcev slovenskih dežel in mest: a) npr. Dolqnz - Unterkrayner, ki je brez ženskega para, Görqnz - Oberkrayner in Görqnka - Oberkraynerinn, Kraynz - Ein Krayner in Krayniza - Kraynerinn, Koroshz -Kärntner in Koroshqla, koroshiza - Kärnthnerinn itd.; b) npr. Celovzhan - Einwohner von Klagenfurth in Celovzhanka - Eine Klagenfurthe-rinn, Lublanzhan - Ein Laybacher in Lublanzhanka - Laybacherinn itd.; c) npr. Amerikanar - Amerikaner, Evropejz - Europäer itd. 567 Tudi tovrstna izbira besedja kaže, da je bila izpeljana na osnovi filološkega racionalizma (o njegovem vplivu na Pohlina govori Kidrič 1933-1952: 417). 568 Podrobneje o besedotvornih lastnostih leksike s pomenom moških oseb in njihovih ženskih vzporednic prim. Stramljič Breznik 2013. 569 Razlika med obemi poimenovanji je domnevno v stopnji ekspresivnosti. 268 Pohlinov trijezični slovar z vidika tradicije in sočasne jezikovne rabe 1.2.1.1 Pregled naštetih samostalnikov kaže, da so bila poimenovalno zaobsežena in ločena tudi zelo specifična znanja (poimenovalno so npr. ločeni: obdelovalec zlata (Sla-tnar in Slatunar), izdelovalec predmetov iz zlata (Slatnekar) in tisti, ki je opravljal po-zlato (Slatar)).570 Celotni spekter zajetih poklicnih poimenovanj bi zgovorno pokazal na sočasno stanje obrti in na njihovo vraščenost v vsakdanje življenje.571 Več poimenovanj izkazuje glasoslovno ali besedotvorno variantnost, vendar so variante s pomočjo pripisanih tujejezičnih pomenskih ustreznic praviloma razvidno pogostnostno oz. normativno razvrščene (npr. Erhar - Sieh. Irhar,572 Shvagrena - Siehe Svakena, Shvogr - Siehe Svak, Svak - Ein Schwäger, Svakena - Eine Schwägerinn). Pojasnjevalne usmeritve večkrat kažejo k izbiri domačih nadomestil namesto prevzetih poimenovanj ali k obrazilno pro-dornejšim tvorjenkam (npr. Bahavz - Prahlhanns, Bahazh - Ebend; Barantavz, Baran-tazh - Verhändler). Med vzorčno navedenimi, izbranimi poimenovanji prevladujejo samostalniki moškega spola. Redke spremljajo ženski pari (npr. Ferkozar - Ferkozarza), še redkeje pa so navedene le vršilke dejanj ženskega spola (npr. Bajavka - Löslerinn ali iz naravnih razlogov ama - Amme). Opravila, ki so bodisi poklicna, vsakdanja ali priložnostna, poimenujejo tudi glagoli. Izglagolska in izsamostalniška izpeljava omogočata nastanek veččlenskih besednih družin. Npr.: Afklam - zuhäfteln, afklar - Nadler, afklarica - Nadlerinn; Bryem, Bryti -Scheeren, Brytva - Scheermeffer, Brytvar -Mefferfchmied. Na osnovi pripisanih nemških ustreznic je mogoče sklepati, da se poklicna dejavnost, ki jo opravljata afklar in afklarica, ne ujema docela z dejanjem, ki ga označuje glagol afklati. 1.2.2 Sestavni del slovarja so tudi poimenovanja različnih oblik narave (npr. Dolina -Das Thal, Gorra - Der Berg, Gojfd - Der Wald, Morje - Das Meer; Travnek - Die Wiefe itd.) ter različnih naravnih in med njimi vremenskih pojavov (npr. Blisk - Blitz, Bliska se - Es blitzt, Desh - Regen in Defhevje - Anhaltender Regen, Maverza - Der Regenbogen, Snqg - Der Schnee, Snejhy - Es fchneyet, Slana - Der Reif, Vqtr - Der Wind itd.). Prav tako so sestavni del slovarja poimenovanja elementov, rudnin in kamnin, pa tudi zlitin in kovin, ki so rezultat človekovega znanja (npr. Ahat - Agatftein, Alabaftr - Alabafter, Amethyft - Amethift, Bakr - Kupfer, Brom - Erz, Bron - Erz, Bronzüla - Türkisftein, Jeklu - Der Stahl, Srebrü - Das Silber itd.). 570 Nemški ekvivalent Der Tifchler kaže na sopomenskost poimenovanj Mifar in Skrynar, ki sta izpeljana iz različnih samostalnikov. Podstavna različnost nakazuje usposobljenost za izdelavo različnih lesenih predmetov. 571 Pregled podatkov o stanju rokodelstva v obdobju od leta 1732 do leta 1809 v Ljubljani je domnevo potrdil (Slokar 1977: 24-26). V Pohlinov slovar so vključena poimenovanja vseh pomembnejših obrti in njihovih izvajalcev, ki jih je konec 18. stoletja premogla Ljubljana. Med njimi so poleg že naštetih bili: Zhevlar - Der Schufter, Hkavz - Der Weber, Jerm^nar - Der Riemer, Klobzhar - Hutmacher, Krajazh - Der Schneider, Kluzhanzar - Der Schloßer. Poleg pripadnikov najmočneje zastopanih obrti so v slovar vključena tudi poimenovanja, ki označujejo za Ljubljano manj pomembne obrtnike, za obdobje ter kranjsko in širše okolje pa važna znanja: npr. Klobasar - Der Würftler, Kolovratar - Spinradmacher, Komatar - Kummetmacher, Strunar - Seitenmacher itd. 572 Različice, na katero kaže kazalka, v slovarju ni, navedena pa je oblika J^rhar- Weißgerber (PB 1781: K2b). 269 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 1.2.3 Na obdajajoči domači ter širše poznani tuji rastlinski in živalski svet kažejo številna poimenovanja, ki jih je tako na področju botanike kot zoologije mogoče uvrščati v več podskupin. 1.2.3.1 V slovarju so navedena številna rastlinska poimenovanja: a) Vanj so vključena imena rastlin s poljedeljskih površin oz. tistih, ki rastejo na njivah, travnikih, v sadovnjakih in vinogradih. Med njimi so opazne raznovrstne kulturne rastline:573 zlasti žitarice (npr. Ajda - Heydelkorn, Ersh, Jhy - Korn, Rocken, Hmql - Der Hopfen, Jezhmen - Die Gerften, Psheniza - Der Weitzen itd.) in raznovrstna zelenjava. Preverjanje v slovarju je pokazalo, da so vanj zajeta prav vsa poimenovanja običajnih zelenjavnih pridelkov na slovenskih kmetijah, kakršna so npr. našteta v značilnem odlomku iz Pohlinovega prevoda dela KMETAM SA POTREBO INU POMOZH: je Fajmashtr kmqtu skafäl, koku be lohka usak fnal na svojemu vertu, ali fqlneku ne le tolkajn fqla, repe, korejna, kolkajn be fa svojo domazhyo potrqbuval: temuzh she tudi felene, peretshi-la, krebuleze, falshe (solate) zhebula, drobnaka, (shnitleha), kumar, shpinazhe, ohrovta, kolarab, ja teh narlepsheh karfijolperdqlati (PK 1789: 76).574 Zunaj slovarja je ostala le kolaraba in pa iz nemščine prevzeta sopomenka za drobnjak - shnitleh,515 na izgovorno variantnost pa kaže slovarski zapis Korenje - Gelbe Rübe. Seznam je mogoče podaljšati tudi s številnimi drugimi vrstami zelenjave (npr. Bilush - Wilder Spargel, Blitva - Mangold, Dina - Melone, Motavilz - Feldfolat, Rehkuv. Rehqva - Der Rettich, Rqgrät - Pfaffenblatt itd.). Eno najbolj razširjenih in najbolje poznanih rastlin predstavlja Träva - Das Graß. Zaradi številčnosti je opazna tudi skupina, ki jo sestavljajo poimenovanja razvnovrstnih zelišč, med katerimi so tudi dišavnice: npr. Aborad - Schofswurz, Alushperg - Baumwol-lerkraut, Amarak - Mutterkraut, Aftoklep - Schwalbenwurz, Bajhileka - Bajilienkraut, Dobramisl - Wohlgemuthkraut, Kadulja - Scharlachkraut, Kopriva - Ein Brenneffel, Korenineza sladka - Süßwürzchen, Lushtrek - Das Liebftöckel, Majaron - Der Magron - Majeron - Siehe Majaron, Melisa - Meliffenkraut, Natersk - Die Hauswurz, Pluzhnek - Lungenkraut itd. V osnovni izbor sodijo tudi najbolj znane cvetoče rastline: Gartrajha - Die Rofe, Mäk - Magen, Klapperrofe - Papaver, Plavisa, plaviza - Eine Kornblum. V slovar so pričakovano vključena poimenovanja raznovrstnega sadnega drevja, ki se neredko pomensko razširjajo na poimenovanja sadov: npr. Jabläna - Apfelbaum, Marql-za - Die Aprikofe, Margrana - Granatapfel, Margaranovu jabuku - Ebend., Brqsqva - Pfirfing, Grofdje - Weintraube, Malenzi - Die Brombeer, Marqlza - Die Aprikofe. Izjemno pestrost izkazujejo poimenovanja za različne vrste jabolk in hrušk, ki predstavlja- 573 Kulturne rastline so v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1994: 1109) opredeljene kot 's človekovim namernim izborom vzgojena rastlina'. 574 Odlomek je prevod naslednjega mesta iz predloge: fo kamen fie mit einander in ein Gefpräch, worinne der Hr. Pfarr dem Bauer zeigte: wie jeder leicht in feinem Garten, oder auf den Krautländern, nicht allein fo viel Kraut, Rüben und Möhren, als er jährlich für feine Haushaltung brauchte; fondern auch noch dazu Sellerie, Peterfilge, Körbel, Salat, Zwiebeln, Bohnen, Gurken, (Kümmerlinge) Spinat, Wirfingkohl, Braun- und Blaukohl, ja fo gar den fchönften Blumenkohl (Käßkohl,) bauen und fich dann und wann an Sonn- und Fefttagen daran laben könnte (BN 1800: 78-79). 575 Vendar prevzeto poimenovanje ni neposredno usklajeno s prevodno predlogo, saj je prav na mestu njegove navedbe opravljena zamenjava vrste zelenjave. 270 Pohlinov trijezični slovar z vidika tradicije in sočasne jezikovne rabe jo najbolj udomačeni vrsti sadnega drevja. Poleg osnovnih, najsplošnejših poimenovanj (Jabuku - Der Apfel, Hrushka - Eine Birne) so navedena tudi imena kot Dolunzheze - Eine Aepfelart, Dublize - Galläpfel, Jevzegar - Eine Art Aepfel, Zunovke - Eine Ae-pfelart; Brutababne, /h. - Birnenart, Garzaröle - Eine Birnenart, Korobele - Art Bier. ; Kravojneze - Ein Birnenart, Mazharye - Birnenart itd. b) Slovar vključuje tudi poimenovanja sestavin različnih združb (npr. gozdnih dreves in podrasti), pogojenih z sestavo tal in geografskim položajem: npr. Adrash m - Wilde Eiche, Bar/t - Ulmenbaum 'brest', Bör - Ahornbaum, Borovz - Siehe Bor; Brq/a - Birkenbaum, Buka - Buchbaum, Drin - Kornelbaum, Hojka - Weißtanne, Hra/t - Der Eichbaum, Jqvka - Die Tanne, Jevsha - Erlenbaum, Lipa - Die Linde, Verba - Eine Weyde itd.; Praprat - Farrenkraut; Barovnize - Schwarzbeer. Med slovarsko zajetimi poimenovanji je mogoče zaslediti tudi več mediteranskih in nekaj najbolj znanih tropskih rastlin: npr. Amarishka - Tamarinden, Palmenu drevu - Palmbaum, Aloe - Aloe itd. 1.2.3.2. Podobno raznolikost in hkrati prepoznavno vezanost na prostor med Jadranskim morjem in Alpami oz. Karavankami, ki je hkrati bodisi ravninski ali gričevnat, zrcali tudi poimenovalno zajeti živalski svet, saj so navedene številne domače živali in živali, živeče na kopnem in v vodi (v morju, v tekočih in stoječih sladkih vodah), na travnikih, v gozdovih, v močvirskem in gorskem svetu itd. (npr. Dihur - Ildis, Frette; Di/hqvnek -Löfelgans, Povsh - Der Schneck; Rak - Der Krebs, Vidra - Der Fi/chotter, Shaba - Der Fro/ch, Bergamazhka - Murmelthier 'svizec' itd.). Zelo številčne so npr. skupine: ptic (npr. Zhapla - Der Storch, Fugerle - Ein Mora/tvogel, Grabz - Der Spatz, Sperling; Kajna - Ein Geyer, La/tovka, La/tovza - yshi Gla/tovza, Gla/tovza - Die Schwalbe, Plavka - Ein Wa//ervogel, Po/tojna - Der Adler, Shtdrkla - Ein Reiger itd.), vodnih živali (npr. Po/terva - Eine Forelle, Delfin - Das Meer/chwein, Hobotneza - Ein Meerfi/ch itd.), žuželk (npr. Babüra - Kellerwurm, Babushka - Ebend, Kqbr - Der Maykäfer, Mrevla - Die Ameiß,Mrovla - Ebend., Mrovlinz - Ebend.) itd. Za najbolje poznane domače živali je slovarsko prezrcaljena tudi poimenovalna raznolikost, ki jo narekuje razlika glede na spol in starost, pa tudi na funkcijo: npr. Bik -Stier ('odrasel samec goveda'), Krava - Die Kuh, Tele - Das Kalb; Klu/a - Das Saumroß; Bizhk - Lämmlein, Jagne - Das Lamm, Koshtrun - Der Hammel, Ovza - Das Schaf; Mazhk - Der Kater, Mazhka - Die Katze, Mazheza - Kätzchen, Muzeka - Siehe Mazhka. Slovarsko zajet je tudi bolje poznani tuji živalski svet: npr. Balena - Wallfi/ch, Bivol - Büffel, Kamela - Das Kameel, Lev - Der Löw, Slon - Der Helfant itd. 1.2.4 Pričakovana sestavina slovarja so tudi poimenovanja delov telesa, v prvi vrsti človeškega: npr. Glava - Das Haupt, Noga - der Fuß, Bedru - Hüfte, Desniza - Rechte Hand itd. Zajeta so tudi imena prstov: npr. Mefinz - Kleiner Finger, Pavz - Der Daumen, Per/tanek - Der Ringfinger itd. Aktualna sestavina vsakdanjega življenja so tudi raznovrstne bolezni: npr. Bleki - Fleckkrankheit, Bo/hje/hlak - Schlagfluß, Daviza - Halsenge. Krankh., Garja - Die Krätze, Jqteka - Die Lungen/ucht, Slatqnza - Die Gelb/ucht itd. 1.2.5 Slovar z zajetimi poimenovanji prezrcalja tudi zelo raznolik predmetni svet, ki je v veliki meri prirejen človeškim potrebam in ki je v prvi vrsti obkrožal tudi Pohlinove sodobnike. 271 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Na človeka vezana so npr. poimenovanja kosov oblačil in pokrival, ki neposredno ali posredno kažejo tudi na način oblačenja v času nastajanja slovarja npr. Aftah - Haupttuch in Birtah - Vortuch (v obeh primerih je kot slovensko poimenovanje uporabljena osrednje rabljena, glasovno močno prilagojena nemška beseda), Hlazhe - Die Hojen, Mejlanka -Weiberrock, Slamnek - Der Strohhut, Srajza - Das Hemd, Shampr - Langes Weiberrock itd. Z njimi tesno povezana so poimenovanja tkanin: npr. Abad- Brokath, Barjun - Purpur, Platnu - Die Leinwand, Shamet - Der Sammet, Shida - Die Seide itd. Na način življenja posredno kažejo tudi poimenovanja jedi in peciv (npr. Ajdovnek - Heydenbrodt, Jajnek - Kirchtagbrodt, Eyerbrodt, Potiza - Kirchtagbrodt, Peshkot -Biskottenbrodt, Shpehova, potiza - Fettbrodt, Shpehovka - Ebend, Sharkel - Ein Ku-gelhuppf; J^terneza - Leberwurjt, Kashnata klobasa - Breinwurjt, Shübel - Eine Gattung Würjte; Bospor - Knoblauchbrühe, Jabuzhnek - Apfelmuß, Makaron - Makaronien, Mozhnek - Mehlmuß, Shgänz - Der Sterz itd.) ter poimenovanja pijač (npr. Brinovz - Kra-metbrandwein, Citronada - Citronengetränk, Vol. 2 Vol - Ochs. 2) Das Bier, Vinu - Der Wein, Zvizhk - Trejtwein itd.). Slovar z zajetimi poimenovanji kaže na funkcijsko različno predmetnost (npr. Bakla - Der Fackel, Baroka - Perücke, Bajhnik - Holznagel, Blajina - Bettpfühl, Blajineza - Poljter, Brisälu - Wischtuch, Brytva - Scheermejjer, Erjüha - Leilach, Fingrat - Fingerhut, Kolesel - Das Kallejje, Kolovrat - Spinrad, Lqsherba - Bauernampel, Lopäta - Die Schaufel, Stergälu - Reibeijen, Reshetu - Ein Reuter, Kuhovneza - Der Kochlöfel, Mija - Der Tijch, Stol - Der Stuhl itd.). Glede namembnosti predmetov so določljive veččlenske, vsebinsko zaokrožene skupine. Zelo opazno skupino npr. sestavljajo poimenovanja glasbil (npr. Arfe - Harfe, Bobn - Trommel, Citra - Cithern, Gosle - Die Geige, 2) Das Brujtblatt itd.), poimenovanja posod, ki se razlikujejo po obliki in glede obsega; številna izmed njih opravljajo tudi vlogo merskih enot (npr. Bakräzh - Kupferner Kejjel, Latovza - Große Schüjjel, Lqmbas - Große Bratpfane, Lonz - Der Hafen, Topf, Majoleka - Porcellangejchirr, Maslenek - Schmalztopf, Masovnek - Siehe Maslqnek, Sklada - Die Schüjjel; Barigla - Weinfaß, Barigleza - Kleines Fäßchen, Bokäl - Maaß, Polizh - Halbe Maaß itd.). V Pohlinovem slovarju je mogoče zaslediti tudi poimenovanja številnih drugih enot, trdno vgrajenih v vsakdanje življenje: npr. denarnih (Grosh - ein Grojchen, Dnarizh - Halbgrojchen, Dnarz - Pfennig, Rajnsh - Landsgulden, Vinar - Der Pfennig itd.), utežnih (npr. Libra - Das Pfund), dolžinskih (Komovz - Ellenbogen, Mila - Eine Weile), časovnih enot: npr. imen mesecev (Lijtovgnoj - Wintermonat - November; Gru-dn - Chrijtmonar. 2) Saturnus; Serpan, male. - Heumonat; Serpan, velike. - Aerndmonat itd.), imen dni v tednu (npr. Tork - Dienjtag, Srqda - Die Mitte. 2) Der Mittwoch), poimenovanj delov dneva (npr. Poldan, dnqva - Der Mittag, Vqzher - Der Abend) itd. Med človekove zamisli in izdelke človeških rok spadajo tudi raznovrstne, različnim funkcijam prirejene zgradbe, njihovi deli, vrste bivališč itd. (npr. Ahker- Vordach, Ahker-zhek - Kleines Dachfenjter, Dervarneza - Holzhütte, Krushna kamra - Die Brodkammer, Lopa - Das Vorhaus itd.). Od kmečkih poslopij so npr. vključena: Bajta - Bauernhütte, Hlqv - Der Stall, Kashta - Getreidkajten, Parna - Der Heuboden itd. Pohlin je v slovar vključil tudi raznovrstna poimenovanja, ki učinkujejo ekspresivno: npr. Avsha - Leichtfinnig + Avshajt - Ebend; Bavz - Baubau, Kinderjchrecker; Bivolina - Ungejchickter Menj. itd. 272 Pohlinov trijezični slovar z vidika tradicije in sočasne jezikovne rabe 1.2.5.1 Analiza predmetnih poimenovanj glede na področje njihove rabe omogoča oblikovanje manjših ali večjih terminoloških skupin, v katere se uvrščajo tudi nepred-metna poimenovanja, kot npr. poimenovanja vršilcev dejanj oz. nosilcev dogajanj in stanj itd.: npr. kmečke (npr. Bersa - Verdorbener Wein, Lemesh - Pflugfcharr, Pajtel - Wahljieb, Plüg - Der Pflug), krščanske (Angelz - Engel, Hudizh - Der Böfe, Teufel; Martra - Die Marter, Vofr - Das Opfer),576 pomorske (npr. Adra - Segel, Barka - Schiff, Busula brodnishka - Magnetnadel, Jambora - Maftbaum, Ladja - Das Schiff, Ladjelom - Der Schiffbruch itd.), vojaške (npr. Armada - Armee, Arnosh - Bruftlatz, Cilicium; Avtmant - Hauptmann, Centurio), medicinske (npr. Ankersht - Chirurgifcher Inftrument, Drepanik - Trepan, ein chirurgifches Instrument), tkalske (npr. Statuva - Weberftuhl) in številnih drugih, vezanih na razvoj različnih obrti (npr. Drqta - Schufterdrath, Fingrat -Fingerhut) itd. 1.2.5.2 Besedotvorna analiza vključenih samostalniških tvorjenk izpostavlja obrazil-no poenotene skupine, kakršna so npr. manjšalnice (Afenza - Aeffchen, Angelz - Engel + Angelzhek - Engelchen; Arfhek - Säckchen itd.), poimenovanja lastnosti (npr. Biftruft - Klarheit, Schärfe; Britkuft - Bitterkeit; Budaloft - Thorheit; Dqlovnoft - Gefchäftigkeit itd.), skupna imena (npr. Befgovina - Hollergehölz, Brefovina - Birkenholz; Brinje -Wachodergefträuche; Brodnina - Schifflohn, Bronzhenina - Erzwerk itd.) itd. 1.2.6 V pomensko različne skupine bi bilo mogoče razvrstiti tudi glagole. Poleg glagolov, ki označujejo dejanja in stanja, značilna za živa bitja, zlasti za človeka (npr.: An- dlam - Handeln, Baham se - Prahlen, Boleham - Kränklen, Hodem, hoditi - Gehen, Jqm, jqfti - Effen, Jejim se - Zürnen, Kovzhe se meni - Schluchzen, Schnäckerl ftoffen, Lubem, bil, lubiti - Lieben, Spim, spal, spati - Schlafen itd.; sestavni del skupine so tudi poimenovanja, ki označujejo poklicno ali priložnostno opravljano dejavnost: npr. Barbam - Färben, Branam - Eggen, Hkem, hkati - Weben, Kmetujem - Bauerarbeit verrichten, Mqlem, mlqti - Mahlen), pa tudi za živali, je npr. zaradi številčnosti opazna tudi skupina onomatopejskih glagolov, med katerimi prevladujejo glagoli, ki označujejo raznovrstno oglašanje: npr. Bavkam - Befken, wie Hunde; Bleketam - Blecken wie ein Schaf; Mavkam - Gnauen wie ein Katz;577 Brenkam - Saitenfpielen itd. Iz vsakdanjega govora je Pohlin vpletel tudi poimenovanja, značilna za otroški govor oz. za pogovor z otroki: npr. Ajam -Liegen, Buba me - Es thut mir weh itd. 1.2.7 V slovar zajeti pridevniki označujejo najosnovnejše lastnosti: npr. Biftr - Klar. 2) Scharf, Spitzfindig; Blqd - Bleich, Bolne - Krank, Glasne - Laut, Lqp - Schön itd. Mednje se uvrščajo tudi poimenovanja barv: Ard^zhe - Siehe Erdezhe, Erd^zh - Roth, Wql - Weiß, Plav - Blau, Selen - Grünn, Zhern - Schwarz itd. Bogata je skupina pridev- 576 Navedeni so primeri, ki jih v obravnavi slovenske krščanske terminologije omenja tudi A. Legan Ravnikar (2008b: 89, 94, 97, 99). 577 Tovrstni glagoli so kot razvojna pomnožitev, h kateri je pripomogel tudi Pohlinov slovar (npr. čenčati), omenjeni v Merše 2011: 345. Pridružujejo se jim tudi glagoli z ekspresivnimi pomeni (npr. berluzniti, bunkati). 273 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja nikov, ki izražajo raznovrstne povezave s tem, kar poimenuje samostalniška podstava: npr. Apnarjove - Des Kalkbrenners, Apnarske - Von Kalkbrennern, Bakrqn - Vom Kupfer, Jesenske - Herbftlich, J^tezhn - Lungenjichtig, Jejizhliv - Gefchwatzig, Jejizhn - Ebend itd. 1.2.8 Z naštetimi samostalniki, glagoli, pridevniki in besednimi zvezami je bil zaobsežen le del slovarsko posredovane vsebine. Iz slovarja so bila našteta poimenovanja izbrana z namenom, da bi bilo z njimi pokazano na številne obvestilne razsežnosti slovarja, zlasti pa na njegovo vsebinsko bogastvo in na sočasno aktualnost. 2 Skromnejši obseg slovarja je avtorja zavezoval k premišljeni, selektivni izbiri be-sedja, na kar kaže tudi primerjalna analiza leksike, uporabljene v drugih Pohlinovih tiskih (zlasti v njegovem prevodu dela KMETAMSA POTREBO INUPOMOZH, 1789). 2.1 Slovar ne zajema raznovrstnih, predvidljivo grajenih tvorjenk, ki jih je moč srečevati v drugih Pohlinovih besedilih: a) pri samostalniških zlasti manjšalnic (npr. kropez, kupzhek, sodzhek, fhaklez, zaj-neza, zheshuleze, dileza, shaleza, fvefdeza),51i praviloma ženskih, izjemoma pa tudi moških parov poimenovanj (npr. greshnek, prepiravz579), izsamostalniških tvorjenk z drugimi pomeni (npr. kozhjash 'voznik kočije'),580 glagolnikov (npr. zhislanje, pogublenje, shtemanje) in drugih, obrazilno prepoznavnih tipov tvorjenk (npr. barzhishe, d^telshe, lesenina (v slovarju sta navedena samostalnik Lqs in pridevnik Lesqn - Vom Holze), spisarna, tatvinftvu, fhenftvu; izpridevniških samostalnikov kot bolehnoft, miloserznoft, navoshlivoft; zloženk, za katere v slovarju obstajajo posamični vzorci,581 itd.). Manjkajo tudi nekatere prevzete besede, ki so bile v živi rabi predvidoma utrjene: npr. zhe se kimel fravn ufame (PK 1789, 69); Nameft drotaftega resheta je rom is wqlem luknezhaftem kositarjam okkovan (PK 1789, 237);582 ali pa gre za pretesno navezavo na nemško prevodno predlogo: Is eno roko je pave od sebe podil, ter je pred se shumlal: prezh, prezh vi shelmi! shtinkpridi sem! lesem shtink shtink! (PK 1789: 80); Uso perpravo fa kaffepyti otq v'mejftu na terfni prokshyi (tandelmarku) inu zin per zingisarjeh fa ftarino predati (PK 1789: 162).583 Tudi nekaj novejših pridobitev slovarsko še ni zajetih: npr. ima eno 578 V slovarju je nekajkrat navedena druga besedotvorna različica, kot jo izkazuje knjižna raba: Dr^vze - Das Bäumchen, v PK 1789 pa se pojavlja drev^seze. 579 V slovarju so navedeni samostalniki Prepir, Prepiravka ter Prepirenga in Prepirnoft. 580 Pohlin ni v slovar vključil niti poimenovanja kočija niti voznika tega vozila: Anfhe kozhjash je is gajfhlopozhel (PK 1789: 57). 581 V slovarju je npr. naveden samostalnik Rajmnodejdezh - Ein Miterb, ni pa samostalnika rajmnomejfto; obstaja samo slovnično poimenovanje Polegbes^da - Nebenwort, manjka papolegrezh itd. 582 V slovarju ni prevzetega, glasovno že prilagojenega samostalnika rom, zaslediti pa je mogoče samostalnik Drat - Der Drath, ki se glasovno ne ujema docela z izhodiščem izsamostalniškega pridevnika drotast. 583 Zgled je prevod naslednjega mesta iz predloge: Das Caffezeug follte auch in der Stadt auf dem Trödelmarkte, und das Zinn bey dem Zinngießer für altes verkauft werden (BN 1800: 152). Primerjava odkriva znan postopek sopomenskega (opisnega) pojasnjevanja. Tovrsten princip je razviden tudi iz nemške prevodne predloge, vendar je prevzet le kot model, na parno prevajanje konkretnih primerov pa 274 Pohlinov trijezični slovar z vidika tradicije in sočasne jezikovne rabe Normalsholo is 4. klas (PK 1789: 249).584 Manj razumljiva je ob slovarski vključenosti izpeljank odsotnost podstavnih poimenovanj, npr. samostalnikov: naveden je npr. Poma-ranzhar - Pamaranzenkrammer, ni pa samostalnikapomaranzha, ki se v PK 1789 pojavlja v glasovni različici pomaranza: kar Vipavzei, inu zhoparji pomaranz, elmon, marga-ranoveh jabuk, inu drugega lepega srovega sadja vLublani /.../predado (PK 1789: 253); b) pri pridevnikih zlasti primernikov in presežnikov (npr. narmanjshi), sestavljenk s predpono zanikanja (npr. naperluden, navoshliv), izsamostalniških in izglagolskih izpeljank z različnimi obrazili (npr. cmok + -at ^ cmokat, mehurčast, luknečast, Kositar - Das Blech ^ kositarska fhliza ali Prafnek - Der Feyertag ^ prafneshke avbe (PK 1789: 162);585 Sdrafhem, fhiti - Reitzen ^ fdrafhliv; Ofert - Die Hofart + en ^ oferten + pre- ^ preofertne avbe, fpekozha urozhina586), nekaterih zloženk (npr. zhernuplavkaft, lohkomislen587) itd.; c) pri glagolih je posebej opazna nezajetost glagolskih kalkov, ki so zlasti v prevedenih delih zelo številni (npr. dolipowyati,5SS gorijemati, goripozhiti, gorirasti,589 naprej-metati, nafajoftati, okolipernefti, vonskomatati se (iz revshene), vonvrezhi), prevzetih, le priponsko podomačenih glagolov (npr. ferwqgati), pa tudi ustaljeno tvorjenih večstopenjskih tvorjenk, kakršne so predponski dovršniki in iz njih izpeljani drugotni nedovršniki (npr. dapernashati, ifuzhiti, naklekati (shpize), nafnorati (manjka tudi izhodiščni glagol), napasti - napasem, obtizhuvati (tu je kruh zmokat ratal, ter je med fobmy obtizhuval (PK 1789: 1)),590 oppareti se (se is kropam opparejo (PK 1789: 78),perkrevsati,perskozhiti,591 so vplivale realne potrebe. Npr.: Tedej je med tem mladem Jhenftvam fdej ena flata avba, fdej en Jhidan moderz, fdej en pajzholanaft prepert, ali fhumr fginel (PK 1789: 164) - Da verfchwand nun an den jungen Leuten immer eine Goldmütze, (goldene Haube) und ein feidenes Mieder (Bruftfleck) und Halstuch nach dem andern (BN 1800: 154). 584 V slovarju je naveden le homonim Klas - Die Aeher. 585 Pridevnik peklarski, ki je sestavni del frazema perpraveti na peklarsko palzo (PK 1789: 162), je izpeljan iz izglagolskega samostalnika peklar. V slovarju pa je izpričana le oblika Peklam - Mafchen machen. 2) Betteln (PB 1781: Y2b). 586 V slovarju je naveden le prvotni nedovršnik, ki ga spremljata deležnika na -l in -n: Pezhem, pekl, pezhen, pezhi - Brennen. 2) Braten. 3) Backen (PB 1781: Z2b). 587 V slovarju se pojavlja sopomenska pridevniška zloženka Lohkomaftne. a, u. - Leichtfinnig. 588 Primerjava s prevodno predlogo je pokazala, da so glagolski kalki le redko neposredno oprti na prevodno predlogo, kar dokazuje njihovo trdno vraščenost v vsakdanji govorjeni jezik. Npr.: Ift da nicht ein Spruch dem andern zuwider? (BN 1800: 45) - Napowyali tukej ena beseda to drugo doli? (PK 1789: 39). 589 Tudi pri tem glagolu primerjava s predlogo ni odkrila ujemanja: fo thut diefes unferm Herzen fo wohl, daß die Liebe und Güte darinne wächfet, wie die Frucht in einem wohlgedüngtem Acker (BN 1800: 43) - tok nam per serzu toku dobru de lubefn, inu dobrutlivoft v'njemu gorirase, koker sad na eni dobrupognojeni nivi (PK 1789: 40). 590 V slovarju je navedena sedanjiška oblika glagola obtičati: Obtizhim tizhati - Hangen bleiben. Nedoločnik s ponavljalnim pomenom je predvidljivo tvorjen z nedoločniško pripono -uva-. 591 V slovarju je navedena oblika Skozhem - Sieh. Skakam. Nemška ustreznica je pripisana nedo-vršnemu glagolu, h kateremu usmerja kazalka: Skakam - Springen, Hüpfen. Izbiro pomensko razširja glagol z manjšalno medpono, ki označuje ponavljanje majhnih gibov: Skaklam -Hüpfeln. Tudi tovrstni glagoli so dokaz vključevanja vsakdanje, pogosto ekspresivne rabe besedja. 275 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja poferdirbati, pofhokati, poshtrihati, povirbati,592fashyti, spreoberniti, ulomiti,593 urovnati, JbeJlati594 itd.). Isto velja tudi za deležnike, ki spremljajo bodisi slovarsko navedene ali ne-navedene glagole: npr. Nafrelu Jhitu se teshko mqle, ter da ommgkneno moko (PK 1789: 68); is eno sorto dolgu gvirajozheh merflez (PK 1789: 166); Letapunza je bla usakdan usa nataknena, inu nashtulena: usa nakrishpana, nalishpana, inu narlepshi offernajhena (PK 1189: 185)595 itd. Besedotvorna veriga v praksi lahko sega do izglagolskega samostalnika (npr. prezejavnek), slovarsko vključen pa je le izhodiščni glagol Zedim - Durchfeichen. 2) Flieffen; č) pri prislovih je npr. opazna nezajetost izpridevniških tvorjenk (npr. glahku) itd. d) V slovar je v obliki iztočnic vključenih tudi nekaj besednozveznih poimenovanj, številna pa so ostala zunaj slovarja. Npr.: De mi na tu ahthengo dajemo, kaj s 'tegaprishlu bode /.../? (PK 1789: 40) 'pazimo'.596 Pohlin v slovar prav tako ni vključeval številnih besednovrstno različnih, živo rabljenih sklopov (npr. samostalniškega krifhemsvejt, pri-slovnega s'zhasama, členkovnega kratkunekar itd.). 2.2 Prepoznavna razloga slovarskega nevključevanja poimenovanj sta tudi ožja strokovnost (npr. fufhine, hkavski ftol, Pqmsku reshetilu fa lenenu sejme (PK 1789: 237), shpanshvosk, vovzhjek; v slovar npr. tudi niso vključena poimenovanja redkejših dragih kamnov in kamnin: v'mejftu /.../je is kamenjam, medkatirem se Jashpiz, Porfyr, Chal-cedon itdr narajma, poflajshtranu (PK 1789: 250)) in ekspresivnost poimenovanj (npr. fantin, jhqnka; domnevno tudi pretepazija,591 saj slovar navaja le običajnejši Pretep -Prugelfuppe). O načinu tvorbe večine omenjenih tvorjenk se je mogoče poučiti v Pohlino-vi slovnici, kar je ob razvidnem besedotvornem pomenu nedvomno zmanjševalo potrebo po njihovem vključevanju v slovar. V slovar niso vključene številne ekspresivno rabljene besede različnih besednih vrst: poleg samostalniških (npr. kot zmerjavka uporabljeni butec: Tu sem si mislel. Ti wutez! De bosh meni toku odgovoril (PK 1789: 376)) tudi več glagolskih: npr. Kader je Andrej Saplotnekfajtru fgudej napojle shl, je vezhdejl njegovaJhena is otrozmy v'gnqfdi lefhala. Ke se je ifgnqfdela, je fajtreka shuhala /.../ is svojo fajtreko je ta Jhena tolkajn zhasa fafhdkala, de so njeni ludji /.../ she milu dolgu na ta grifhlej jedy zhakati mogli (PK 1789: 148); Al Jurzhe ti vqsh she dobru, de sem tebe fhe ene barte is shole spokal; 592 Predponski glagol povirbati se tvorbeno opira na prvotni, glasoslovno že močno prilagojeni glagol erbati: Erb - Der Erb ^ Erbam - Erben (PB 1781: E4b). 593 V slovarju je naveden le izhodiščni glagol Lomem, lomiti - Brechen. 594 Predponski glagol se slovarski vključitvi izmika tudi zaradi ekspresivnosti rabe, saj gre za označitev hitro opravljenega dejanja, ki ga navadno uresničujejo živali, v navedenem zgledu pa se nanaša na ženske: Ene so zel domü k'svojem ftarsham JbeJlale (PK 1789: 162). 595 V slovar so vključeni glagoli natakniti (Nataknem - Anftecken), štuliti (Shtulem - Aufthürmen), krišpati (Krishpam - Kräufeln), lišpati (Lishpam - Sauber, nett machen), ofernažiti (Offernafhem, fheti - Ausftaffieren). Deležniki, uporabljeni v navedenem zgledu, so - tako kaže primerjava - vsi po vrsti dodani samoinciativno: Nur das Jüngferchen var alle Tage aufs fchönfte geputzt (BN 1800: 175). 596 V slovarju sta poleg glagola Ahtam se - Befleiffen navedena tudi sopomenska samostalnika Ah-tanje - Aufmerkfamkeit in Ahtenga - Ebend, pri zadnjem pa ni zveze, ki je bila očitno v vsakdanjem govoru zelo živa. 597 Npr.: kar je blu nagleh mosh, je zelpretepazya uftala (PK 1789: 162). 276 Pohlinov trijezični slovar z vidika tradicije in sočasne jezikovne rabe ke nise szhesän bil (PK 1789: 159); kader je bil meni Jaka Ofimz v 'tovirni eno fauk dal, njega nafajperhnel nisem (PK 1789: 378); Use dnarje, katire so szer fa katun, fhidane zojge, inu merski ene zhizhe zhazhe v'mejftupuftile, so fdej domupernesle (PK 1789: 165).598 2.3 V besedilih opazna prisotnost večjega števila glasoslovnih in tvorbenih različic kot v slovarju je domnevno prav tako posledica opiranja na ne docela ustaljeno vsakdanjo rabo (slovarsko navedenim samostalnikom in pridevnikom se npr. pridružujejo različice: Naperjafnoft + naperjäfni (rod. ed.)). Glasoslovno neujemalnost izkazujeta slovarska in besedilna pojavitev tudi v naslednjih primerih: Prasu - Der Hirfen (PB 1781: Ccb) in prosu (PK 1789: 253). 3 Primerjava slovarsko zajetih besed z besedjem, uporabljenim v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja,599 ki izkazuje tudi večjo besedilnozvrstno širino, je upoštevala predvsem novo, razlikovalno besedje. Razlike med leksiko, ki je bila v rabi v tiskih 16. stoletja, in tisto, ki jo izkazuje Pohlinov slovar, so v veliki meri odraz poimenovalnih potreb: v 16. stoletju je bil izbor prepoznavno usmerjen in uokvirjen z biblijsko vsebino,600 v Pohlinovem srednjeobsežnem, praktično naravnanem trijezičnem slovarju pa predvsem s hotenjem, zajeti poimenovanja za predmetnost in abstraktne pojme, s katerimi so se ljudje srečevali v vsakdanjem življenju, ki je bilo hkrati odvisno od geografskega okolja in pogojeno z zgodovinskimi okoliščinami. Med razlikovalno besedje se zato uvrščajo poimenovanja različnih predmetov, živali, rastlin, vršilcev dejanj, raznovrstnih opravil itd. (npr. Dqtel - Specht; Dihur - Iltis, Frette; Hmql - Der Hopfen; Bofhjäk - Die geringfte Münz; Brajnovz - Obfthändler; Brajnovka - Greislerinn, Oebftlerinn; Koline - Schlachtopfer, Gefchenke; Kolovrat - Spinrad itd.). 3.1 Več opravljenih razvojnih premikov je npr. zaznavnih na besedotvorni ravni, saj so v slovar vključene številne člensko pomnožene besedne družine,601 pa tudi nekaj povsem novih. Njihovi členi praviloma izkazujejo značilno obrazilno tvoijenost (v primerjavi s 16. stoletjem je npr. v celoti nova besedna družina abotne, abotnek, abotneca, abotnija, ki se razrašča iz pridevnika). Na razvojno, potrebam prilagojeno razraščanje besednih družin kaže nekaj vzorčnih primerov v tabeli: 598 Zgled je oprt na naslednje mesto v prevodni predlogi: Alles Geld, dasfie fonftfür Cattun, feiden Zeug und allerhand Firlefanz in der Stadt gelaffen hatten, brachten fie nun mit nach Hause (BN 1800: 154). 599 Primerjava je bila opravljena s pomočjo besednovrstno-slovničnega popisa besedja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, ki je nastal na osnovi gradiva, pridobljenega s popolnim izpisom vseh ohranjenih protestantskih del (Ahačič in drugi 2011). 600 Na specifičnost slovarsko zajete leksike, ki se kaže ob primerjavi z biblijskimi in drugimi besedili 16. stoletja, je bilo opozorjeno ob obeh Megiserjevih slovarjih (Merše 2006b). 601 Na veččlenskost besednih družin, navedenih v Pohlinovem slovarju, opozarja že Jakopin (1988: 37), ki omenja tudi njihovo številčno neenakost: pri nekaterih družinah je členov, med katerimi so lahko tudi umetno narejeni, deset in več, drugje veliko manj. 277 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 16. stoletje Pohlinov slovar afinja + afinski afena + afenca + afenene + afenske - Afklam + afklar + afklarica abtašica Aftasheza + Aftashzhen - Der Abtiffinn* ahker + ahkerec Ahker - Vordach + Ahkerzhek - Kleines Dachfenfter ahla Ahla - Hechel + Ahel - Siehe Ahla** + Ahlam - Hecheln ahtati Ahtam se - Befleiffen + Ahtanje - Aufmerkfamkeit + Ahtenga - Ebend. - ajam - liegen - Bik - Stier + Bikove - Des Stiers + Bikovske - Von den Stieren delo D^lu - Werk, Arbeit + Dqlze - Werkchen + Dqlzheze - Ebend. drva + drvar Derva + Dervar + Dervarneza - Holzhütte dete + detece/detetce + deteči + detečtvo/detečvo D^te + Dqteshne + Dqteshnofl - Kindheit fant Fant - Der Bub, Knabe + Fantinftvu - Das Knabenalter + Fan-tizh - Das Knäblein + Fantovske - Bübifch Farba + farbar + farbarjev/ farbarjov + farbarski + farbati Farba + Farbam + Farbanje - Das Färben + Farbar + Farba-rya - Die Färverey + Farbarza + Farbovnek - Der Wand jelen + jelenov Jelen + Jelqnz, Jelqnzhek - Das Hirfchkalb klobasa + klobasar klobasa + klobasar + klobasica klobuk + klobučič klobuk + klobčar - Hutmacher + klobčina - Der Hutfiltz *Primerjava kaže, da je raba prevzeto besedo postopno tudi glasoslovno preoblikovala. Spremembo zrcali tudi izsamostalniški pridevnik. "Samostalnik ahla, ki ga je Trubar uporabil v Hišni postili (1595), v Pohlinovem slovarju spremlja tudi različica moškega spola (ahel). Primerjalna analiza izpričanih besednodružinskih nizov je pokazala, da se med razlikovalne člene, ki jih navaja Pohlinov slovar, pogosto uvrščajo manjšalnice, tvorjene z različnimi obrazili (npr. jelenček; afenca, klobasica; delce in delčece), raznovrstna skupna imena, najpogosteje tvorjena z obrazili -na, -ina, -je (npr. Befgovina - Hollergehölz, Brefovina - Birkenholz, Bičje - Voll Binfen, Brinje - Wacholdergefträuche, Hraftje -Eichwald, Jagnedje - Papelreihe itd.), poimenovanja lastnosti, najpogosteje izpeljana z obrazili -ost, -ina, -ota in -(š)tvo (npr. Biftrina - Klarheit, Dqlovnoft - Gefchäftigkeit, Divizhnoft - Jungfraufchaft; Dlakopuftnoft - Das Haarlaffen, Dobrutlivoft - Gütigkeit, Jajzhnoft - Hünnerfruchtbarkeit; Deklishtvu - Jungfraufchaft itd.), imena vršilcev dejanj, ki jasno kažejo na aktualne poklice in dejavnosti konec 18. stoletja (npr. Kolovratar -Spinradmacher, Komatar - Kummetmacher, Strünar - Seitenmacher itd.), imena nosilcev lastnosti (npr. Dobrutnek - Wohlthäter), poimenovanja krajev oz. prostorov, kjer se kaj dela, dogaja ali nahaja (npr. Betefhnishe - Spital, Krankenh.; Blagahranishe - Behältniß 278 Pohlinov trijezični slovar z vidika tradicije in sočasne jezikovne rabe der Waaren, Magazin; Dqlovnishe - Die Werkftätte; Glqdalishe - Der Schauplatz; Hojishe - Tannenwald; Jegrishe - Spielplatz; Zhovnishe - Schiffport),602 izglagolski samostalniki (npr. Barantya - Handel, Taufch; Farbanje - Das Färben itd.), izsamostalniški pridevniki (členi številnih pridevniških dvojic, izpeljanih z obrazili -ov oz. -en in -ski, so praviloma pomensko različni, kar kažejo tudi pripisane razlage: npr. Afenene - Des Affen (svojilnost) in Afenske - Von Affen (izraža povezanost s tem, kar poimenuje samostalniška podstava); enako Aftashzhen - Der Abtiffin; Ajdove - Des Heyden in Ajdovske - Heydnifch; Apnar-jove - Des Kalkbrenners in Apnarske - Von Kalkbrennern), izglagolski pridevniki z na-klonskim pomenom (Toporišič 2000: 205-206), izpeljani z obrazilom -ljiv (npr. Dapadliv - Gefählig, Dvorliv - Höflich) itd. 3.1.1 Glede na knjižno leksiko 16. stoletja so novost so tudi nekatere zloženke, ki so najpogosteje tvorbeno posnete po tujih (zlasti nemških) vzorcih. Npr.: Dobropisnoft -Rechtfchreibung, Dolipisk - Die Abfchrift, Enuvolshena - Einwilligung, Gerdushlishne - Uibelthönend itd. 3.1.2 Kot opazna novost v primerjavi s 16. stoletjem izstopajo tudi sklopi tipa Dakam? - Bis wieveit?, Daki? - Etwa bis an einen Ort, Daklej? - Wie weit?, Dalesem - Bishieher itd., ki so posledica zapisa zvočnega vtisa živo rabljenih, besednoredno ustaljenih zvez. 3.1.3 Veliko besed, ki so se uporabljale v 16. stoletju in ki jih vključuje tudi Pohlinov slovar, izkazuje glaso(slo)vno neujemalnost. Slednja je praviloma posledica procesov,603 ki so potekali v vmesnih dveh stoletjih, zlasti pojava redukcije, ki je prizadevala nenagla-šene in kratko naglašene samoglasnike, posledično pa tudi soglasniško soseščino. Pohlin z znano in pogosto očitano naslonitvijo na živi govor Ljubljane in okolice razvojno doseženih sprememb ni skušal omiljati s približevanjem knjižnojezikovni tradiciji, vzpostavljeni v 16. stoletju.604 Glagola dodati in dodelati npr. v Pohlinovem slovarju nadomeščata različici dadati in dadelati (Dadam - Zugeben); denar nadomešča Dnar - Die Münze, pridevnik mali nadomešča Male, a, u. - Klein, vrstilni števnik dvajseti različica Dvajsete - Der zwanzigste, kaplico Kapleza - Das Tröpfchen itd. 602 Na pogostost tvorjenk z obrazilom -ishe v Pohlinovem slovarju (npr. Bakrishe, Kurbishe, Mer-tvalishe itd.) je opozoril že Jakopin (1988: 37). Slednja prihaja do izraza tudi primerjalno s 16. stoletjem, saj je v slovenskih knjigah, ki so izšle vdrugi polovici 16. stoletja, uporabljenih opazno manjše število samostalnikov na -išče (o razlikovanju med "dolenjskim" šč in "ljubljanskim" š v Trubarjevem času prim. Rigler 1968: 93); npr. dvorišče, kampišče, ognjišče, posvetilišče, pristanišče itd. V Pohlinovem slovarju je navedenih le nekaj od njih (npr. dvorišče in ognjišče). 603 O glasoslovnih značilnostih Pohlinovega jezika, ki so hkrati njegove inovacije, prim. Orel 2013: 314-319. 604 O razlikah med Trubarjevim in Pohlinovim jezikom prim. Orožen 2010: 170-172. Avtorica posebej omenja razlike, nastale glede rabe dolgopoudarjenih (npr. lejpa cejsta ^ lepa cesta; Gospud Bug ^ Gospod/Gospud Buh) ter kratkopoudarjenih in nepoudarjenih samoglasnikov (nepoudarjeni jat in etimološki i ^ polglasnik), ob tem pa poenostavitev sklopa šč ^ š ter več gorenjskih oblikoslovnih značilnosti. 279 Glagoli v slovarjih 18. stoletja in protestantska tradicija 0 Uvod. Osemnajsto stoletje na Slovenskem je bilo tudi stoletje intenzivne slovaropi-sne dejavnosti. Večina slovarjev, ki so jih izdelali slovenski duhovniki in redovniki (Matija Kastelec, Gregor Vorenc, Janez Adam Gaiger oz. pater Hipolit, Anton Miklauz, ki je razširil Megiserjev slovar, Ivan Anton Apostel z redovniškim imenom Bernard Mariborski, Marko Pohlin, Mihael Zagajšek, Ožbalt Gutsman in drugi), je sicer ostala v rokopisu, nekaj pa je bilo natisnjenih in po tej poti vplivno vključenih v slovaropisno, posredno pa tudi v knjižnojezikovno tradicijo.605 Primerjava glagolov, obravnavanih v štirih slovarskih opisih 18. stoletja (v Kastelec-Vorenčevem latinsko-slovenskem (1680-1710), v obsežnem trijezičnem Hipolitovem606 (1711-1712), v prav tako trijezičnem Pohlinovem (1781), ki pa se od Hipolitovega loči po skromnejšem obsegu in po slovenskih iztočnicah,607 ter v Gutsmanovem nemško-slovenskem slovarju (1789)), z glagolsko leksiko, ki jo izkazujejo dela slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja in oba večjezična Megiserjeva slovarja (1592 in 1603), je potekala z namenom, da bi odkrila specifičnost slovarsko zajete leksike primerjanih obdobij in pokazala na razvojno dosežene ubesedovalne premike. 0.1 Opravljena primerjava, ki je zaobsegla celotno glagolsko leksiko, izpričano pri črkah A-H, deloma pri P, zlasti v okviru analize sopomenskosti pa tudi pri drugih črkah abecede, je jasno pokazala na precej spremenjeni glagolski besedni sestav, ki ga v primerjavi s knjižnim jezikom 16. stoletja izpričujejo tiskani in rokopisni slovarji 18. stoletja. 1 Prekrivnost primerjanega besedja 1.1 Med prekrivno plast besedja spadajo poimenovanja dejanj, dogajanj in stanj, ki so splošno znana in zato tudi ne vezana na posamezno obdobje. Večinoma gre za poimenovanja dejanj in stanj, vezanih na človeka, v manjši meri na živali, pa tudi za naravne procese oz. poteke in stanja (npr. bati se, beliti, biti sem in biti bijem, bližati se, bobnati, bolehati, brejiti, brisati, bučati, buditi, cukati - cukniti, cvesti, čakati, častiti, čediti, česati, činžati, dahniti, dati - dajati (nedovršniku se pridružuje redkeje rabljeni, v Pohlinovem slovarju nenavedeni davati), darovati, daviti, delati, deliti, dihati, dirjati, dobiti - dobivati (glagol 605 O ponovnem razmahu slovaropisne dejavnosti konec 17. in na začetku 18. stoletja, ki je sledil dolgotrajnejšemu zastoju po končanem reformacijskem obdobju, prim. Orel Pogačnik 1991: 149-150. 606 Gre za trijezični slovar v dveh delih: v prvem latinskim iztočnicam sledijo nemške in slovenske ustreznice, v drugem pa nemškim iztočnicam slovenske in latinske ustreznice (Dictionarium trilingue Latino-germanico-slavonicum, in posteriori parte Germanico-slavonico-latinum). 607 V slovarju z naslovom TUMALUBESEDISHE TREH JESIKOV slovenskim iztočnicam sledijo nemške in latinske ustreznice. 281 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Prva stran rokopisnega Vorenčevega slovarja dobivati v Gutsmanovem slovarju spremlja različica dobivlati z glagolnikom dobivlanje), doprinesti in doprinašati, dremati, flisati se itd.). Trajno potrebna in kar dve stoletji nespremenljivo rabljena so bila tudi poimenovanja za prepiranje (ardrati/ardrati se), poimenovanja za raznovrstno gorečnost (ajfrati), dvom (cviblati, ki je zaradi značilne soseščine glasov že v 16. stoletju izkazoval pisano glasovno variantnost: cbiblati, cbivulati, cviflati, cvivlati itd.608) itd. Med trajno rabljene glagole se uvrščajo tudi poimenovanja različnih dejanj, ki jih človek pogosto opravlja: brcati, bresti, briti, brusiti, coprati + copranje609 itd. Širok spekter poimenovanj za ustvarjanje raznovrstnih zvokov izkazujejo že knjižne izdaje 16. stoletja, nadaljnja stoletja ga prevzemajo in razširjajo: cvičati se npr. pojavlja tudi v Kastelec-Vorenčevem, Hipolitovem in Gutsmanovem slovarju, cviliti v vseh štirih preverjenih slovarjih, dodana pa sta cvinkati in cvinkljati 'bučati, brenčati' (Kastelec--Vorenc) ter različici cvitčati 'žverglati koker lastovice inu grabci' (Hipolit),610 cvičetati (Gutsman) itd. Nekateri izmed naštetih glagolov izkazujejo širok pomenski obseg in raznolike pomene, prepoznavne iz sobesedilnih povezav.611 608 Primerjalno izstopa Hipolitovo navajanje samostalnikov z abstraktno vsebino, ki so nadomestili in pomensko razširili glagolnik cviblanje: cviblivost, cvibleočnost. Prim. Zweifelhaftigkeit. Zviblivoft, zvibleozhnofi, negvi/hnoft, fcrabänje, zviblanie. Dubitatio, ambiguitas (HD 1711-12: II,283). 609 Že v Registru, dodanem DB 1578, je bila zapisana sopomenka čarati: Zopra. Zhara (DB 1578: 181b). 610 Prim. Fritinnio, zwitschen wie schwalben vnd spazen. zvitzhati, fhvergläti, koker lästovize inu gräbzi (HD 1711-12: I,252). 611 Sobesedilno prepoznavna sta npr. različna pomena glagola činžati, ki sta v slovarjih ločeno navedena ali številčno označena (npr. v preobrnitvi Kastelec-Vorenčevega slovarja: činžati1 /.../ censeri, fhtibrati, fhazati, zhinshati; činžati2/.../digerere, zerati, zhinshati (K-V 1680-1710 (1997): 47). V navedenem in v vseh drugih zgledih je za slovar značilni znak s z nadpisano piko s zapisan le s s. 282 Glagoli v slovarjih 18. stoletja in protestantska tradicija Naslovnica preobrnitve Kastelec-Vorenčevega slovarja, 1997 1.2 Kljub usklajenemu navajanju večjega števila glagolov pa se primerjana 16. in 18. stoletje, preverjena skozi knjižnojezikovno in slovarsko posredovano besedje, večkrat razlikujeta glede izbire ali tvorbe posameznih glagolskih oblik. V Trubarjevih delih se npr. pojavlja nepreglašena različica deležnika dajoč, v Hipolitovem slovarju pa je zapisana oblika daječ. Poleg redkeje rabljenega trpnega deležnika delan se je v 16. stoletju in kasneje pogosto uporabljal tvorni deležnik delajoč, v Gutsmanovem slovarju pa je naveden tvorbeno manj običajni, sopomenski delajočen 'arbeisam'. Deliti je prav tako od 16. do 18. stoletja spremljal glagolnik deljenje, v Gutsmanovem slovarju pa se mu je pridružil še širše neuveljavljeni delitje, itd. 1.3 Tudi ob samo delno izpričani prekrivnosti je mogoče predvidevati nepretrgano tradicijo rabe. Obstajanje predponskih dovršnikov npr. logično kaže tudi na obstajanje izhodiščnih glagolov. Glagoli kot npr. dotkati, dotočiti ali dolesti, ki jih navajata Kastelec--Vorenčev in Hipolitov slovar, dokuhati, ki je zapisan v Kastelec-Vorenčevem slovarju, dovaliti, dovekati in dovoziti, ki so navedeni v Hipolitovem slovarju, ali doflikati, dogo-toviti in dokopati iz Gutsmanovega slovarja, so trden dokaz uveljavljenosti izhodiščnih glagolov, ki so jih uporabljali že slovenski protestantski pisci 16. stoletja.612 Navedba glagola crkniti (A eniga praviga Evangeljkiga Karjchenika, ne dai nijh Bog, da bi ga ozhitd terpeli, Cerkni le edan, taku more po nozhi v'uodo (KPo 1567: LXXX)) odpira dve možni interpretaciji: označuje bodisi dovršitev dejanja, poimenovanega s crkati, ali pa kaže na enkratno uresničitev dejanja kot opozicijo ponavljajočemu se dejanju, ki ga terja osebek v množini ali daje slutiti skupno ime (npr. živina crka). V obeh primerih gre za medsebojno 612 Izjema je glagol gotoviti, ki se v knjižnem jeziku 16. stoletja pojavlja le kot sestavina predpon-skega dovršnika zgotoviti, pa še ta je slovarsko opredeljen kot hrvaški izraz (prim. Besedje 2011: 619). SLOVENSKO-LATINSKI SLOVAR PO: MATl.lA KASTF.I.KC - GREGOR VOHEMC. DJCTIONAKIVM LAT1NO-C AKMOL1C VM (1*8(1-1710) JuiL StAKI Zfllfii 0 B Z K C 283 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja a nit F1, dement trni, tudi li pujtobi a, b, c; magister pedcireus-, Icatcri frtroke vuihy, a, h, c a h tanje s, inspectio, pomerkank, ogledanie, abtaute, pcrgledaiiie ahtati nedov., F1, attends rt, atilah> nu ¡c gledali, mcrkAti, ¿karbiti; ob$ervabili$,lc, na kar je ima dob m mer kali, jnu ahtan; subnuturc, pomerkovau, Jpud ftasnatnovaii, iamerkovati, na ikrivnim aMali, aH merk liti; prim, neahtati abe cedar m» abccedarius, alrccedar abranek rri, corus, tudi ;«>fli, a(j veliki vhmnki na Jmrčkuh, »li bojalr Utdi ena mera 30, ihctcrtink v jame, 3_Rcg4 ahtati se ncdov>, F1, floccifaccre, main JJitimati. aLi fnaiu fe ahtati ene rizhv, poslferre, fe ne ahtati'. prim, nea/uatt se abromok m. nučariu-niurMji, ii^fTil/j, uli aftnmki rtu orihnvim drrvcjfi, ali leijhnikuvim abronek m, F, pappus,pir ti/mj/iAi. pavolaml drevja, aH šeltizha: tudi tu Jemc cniga šelišzha, kakör cnn volna, kalem fe pujty odpihati; (annus, abmnki, ali zofli na jmrdki ali hoji, v'katcrib ju Jčmc ahtenga č, P, compicari, aHte/igo imiti; cvigitatus, a ,n m, gori šbuden, kateri dobru iiii tengo d a na Jvojc rizhy; inennsideraflsitis, ncpomijlcozhi. kateri na jvöjc rizhy altfcnfttf nc da» ialucri, pogledati» polukati, ahienga imčti, inu dobru premijlfli, rešgtcdati; invigilare, vahlati, merkati, respectus,u*, Jpošaaoic, šhtim&nic, pogled, rcsgTcdovanic. ahtenga, mu rošgl cdovank ene fixity abtoh m. Iitvolucrc, cniga polberarja platnu ali ahtoh* kadar Jtrišbc, inn bryc advent m, ad veni us, us, prihod, prihudnia, arfven/ pred Bostiiihom aj medin.. F1, tuge, ai; ierve bone. nt ti dober hlapec, lnfm, /btidu» a/_ afinic gl. iiftnjrc Odlomek iz preobrnitve Kastelec-Vorenčevega slovarja, 1680-1710 (1997) tvorbeno in pomensko povezana glagola, zato je že eden od njiju polno dokazilen za obstoj drugega. Tudi raba deležnikov, deležij in glagolnika, tvorjenih ob sicer neizpričanem glagolu, prepričljivo kaže na dolgotrajnost njegove rabe. Npr.: cvrt s posamostaljeno rabo cvrti je izpričan v obeh izdajah Dalmatinove Biblije (1578 in 1584), glagolnik cvrtje pa sta prispevala Megiserjeva slovarja.613 Glagol cvreti z glasoslovno poenostavljeno različico Pohlinovega slovarja je nasprotno izpričan šele v slovarskih delih 18. stoletja. Enako je pri številnih izmed glagolov, izpričanih v 16. stoletju, mogoče na stopnjo njihove vraslosti v rabo sklepati na osnovi števila izkazanih spremnih glagolskih oblik in na osnovi pogostosti njihovih navedb. Čakati npr. spremljajo: deležnika čakan in čakajoč, deležje čakajoč ter glagolnik čakanje.614 Glagol in vse tri oblike (čakanje, čakan in čakajoč) navajata tudi Kastelec-Vorenčev in Hipolitov slovar.615 1.3.1 Ugotovitve, do katerih je pripeljala primerjava, so hkrati tudi zanesljivo izhodišče za sklepanje, kakšna je bila motivacija slovarskega zajemanja glagolskih poimenovanj. Pokazalo se je, da nenavajanje določenega glagola ne dokazuje vedno njegove neprisotnosti v jeziku, saj je v veliki meri posledica metodologije slovarskega zajemanja in prikaza besedja. 1.3.1.1 Ustaljena vidska nasprotja in pravi vidski pari so npr. večkrat le enočlensko zastopana oz. zastopani (npr. v Pohlinovem slovarju616). Najbogatejše nize novih sopo- 613 V MD 1592 se samostalnik pojavlja pod iztočnico Eyer im fchmaltz / oder gebacken. ova frixa. zuertje. vova cotti in vnto nella friffoja, vova maritate (MD 1592: D3b). V MTh 1603 (Stabej 1977: 16) pa je razložen z zvezama ovum frixum in Eyer im Schmaltz. Natančen opis jedi, poimenovane s samostalnikom cvrtje, sta prispevala Kastelec-Vorenčev in za njim Hipolitov slovar: enu s tefta narienupohanie, ali zvertje, podloshenu s'lorberjovim perjom (K-V 1680-1710 (1997): 42), pri Hipolitu pa: enu is testa narejenu po-hajne, flanzat, ali zvertje s'lorbarjovim perjam podlojhenu (HD 1711-12: I,381). Razlage hkrati kažejo na različne deželske navade glede priprave jedi (prim. cvertje Eierkuche (GW 1789 (1999), 64)). 614 Prim. Merše - Novak - Premk 2001: 54-56. 615 V Pohlinovem in Gutsmanovem slovarju je omenjen le glagol čakati: v Pohlinovem trijezičnem slovarju s sedanjiško obliko (Zhakam. Kraynsku. Warten. Deutfch. Expectare. Latine. (PB 1781: Ss2b)), v Gutsmanovem dvojezičnem pa z nedoločniško in sedanjiško obliko (čakam ich warte, čakati Warten (GW 1789 (1999): 66)). 616 Prim. Merše 1997b: zlasti 33. 284 Glagoli v slovarjih 18. stoletja in protestantska tradicija menskih poimenovanj, ki praviloma v 16. stoletju niso bila zapisana, je prispeval Hipoli-tov slovar.617 Vanje so neredko vpleteni tudi vidsko nasprotni glagoli, ki omogočajo sestavljanje pomensko različnih parov in kot njihovi členi poimenujejo obe fazi razvijajočega se dejanja: bodisi trajajoči, k cilju razvijajoči se del, ki ga poimenuje nedovršni glagol, in zaključek, ki se enači z doseženjem mejne točke in ki ga izraža predponski glagol; lahko pa kombinacijo sestavljata nedovršni glagol, ki označuje trajajoče dejanje, in predponski dovršnik, ki dejanje vrstno (npr. fazno, kratno itd.) opredeljuje (coprati - zacoprati)6ls K slovarsko dokumentiranim prispevkom naslednjih stoletij spada tudi navajanje novih sopomenk, ki so hkrati poimenovalni predlogi, večinoma res izbrani iz neprevzetih besed, čeprav se med njimi pojavljajo tudi besede s prevzeto podstavo. Coprati v Hi-politovem slovarju npr. spremljajo naslednje sopomenke: zacuprati, zavejščiti, vročniga sturiti, boguliti619 itd. Primerjava s 16. stoletjem odkriva tudi nove pomene in pomenske odtenke, večinoma nastale s pomenskim prenosom. Nedovršni glagol cukati je v Hipolitovem slovarju opremljen z naslednjimi razlagalnimi sopomenkami: tezati, za lase vleči; skubsti, cukati, šči-pati, tezati, zmerjati.620 Drugi sopomenski niz razkriva poleg pomena 'nadlegovati koga s potegovanjem, vlečenjem ali stiskanjem' tudi pomen, ki se veže na glagol zmerjati in ki ga Slovar slovenskega knjižnega jezika opisno opredeljuje kot 'izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z nespoštljivimi, žaljivimi besedami'.621 Izpis iz Hipolitovega slovarja, 1711-12 617 O naraščanju števila (samostalniških) sopomenk v Hipolitovem slovarju v primerjavi s Kastelec--Vorenčevim prim. Orel Pogačnik 1991: zlasti 159-162. 618 Npr.: Fafcino, verzauberen, vergalsteren. fazüprati, favejszhiti, züprati, vrözhniga sturiti (HD 1711-12: 1,237); Zauberen. züprati, oztiprati, saztiprati, ojhepetäti (HD 1711-12: 1,237). 619 Npr.: Waarsagen. züprati, boguliti, vganioväti, prihödne rizhy poprej praviti, povejdati, re-sodevati, prerokovati. Hariolari, divinare, futurapraedicere, vaticinari (HD 1711-12: II,247). Prim. tudi nize, navedene v opombi 618. 620 Prim. Vellico, rupfen, Zupfen, schelten, stechen. skubsti, zukati, szhipati, tefati. fmerjati, hudü govoriti, s'befsejdo bösti (HD 1711-12: I,698). V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja je bil glagol uporabljen samo enkrat (v TC 1575) v pomenu 'sunkoma potegovati': Inu fo te meffene debele kofty, na te shtrike tih sgonou, peruefouali, te ifte fo ty Pfypo nozhi zukali inu fgonili (TC 1575: 203). HIPOLIT: Diet, It, 621 Prim. SSKJ V (1991): 911. 285 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja V knjižnem jeziku 16. stoletja je bil npr. uporabljen glagol poceniti (v obeh izdajah Dalmatinove Biblije), ki označuje prehod v poseben položaj telesa. V kasnejših stoletjih pa slovarji navajajo tudi glagol čepeti,622 ki poimenuje vztrajanje v tem (ali podobnem) telesnem položaju. 1.3.2 Na presežno informativnost Hipolitovega slovarja v primerjavi z drugimi slovarji 18. stoletja poleg števila zajetega besedja (tudi pri prekrivnih glagolih in spremnih glagolskih oblikah) in števila pripisanih sopomenk kaže tudi z zvezami zarisani pomenski obseg, ki je vse širši. Opravljene primerjave pa vodijo k spoznanju, da ni nujno obsežnejši od tistega, ki ga odkriva analiza gradiva iz 16. stoletja, zbranega s popolnim izpisom, in kot ga izpričujejo že obstoječi slovarski sestavki. Na večpomenskost glagola česati že v Megiserjevih slovarjih kažejo značilne povezave: volna zhefati, die Wollen streichen /.../ zheffati, stralen, kemmen /.../prafkati, zhefsati (MTh 1603 (Stabej 1977): 17).623 V Hipo-litovem slovarju, kjer so izpričani isti pomeni, pa so v sopomenske nize vključene še nove sopomenke (npr. krtačiti, kamplati, glavničiti). Zgledi: (1) Hechlen. zhefsáti, mikati, vólno kartázhiti. Carminare, pectere (HD 171112: II,87)); ' (2) das haar strelen. lafsé kampláti, zhefsáti, pozhéfsat. Comere: pectere Caefariem (HD 1711-12: II,83)); (3) Hammen, strelen. zhefsáti, pozhefsati, kampláti, glavnizhiti. pectere, depec-tere, pectinare (HD 1711-12: II,100). 1.3.2.1 Na produktivnost posameznih predpon in uveljavljenost z njimi izraženih, kasneje navedenih pomenov kažejo tako dolgo rabljeni in splošno uveljavljeni kot novi glagoli: npr. docimprati, pri katerem se na predpono veže pomen 'do konca'; dodati, kjer predpona uresničuje pomen 'zraven' itd. Večina glagolov, sestavljenih s predpono do-, uporabljenih v knjižnem jeziku 16. stoletja, je navedenih v preverjenih slovarjih iz 18. stoletja. Med novimi glagoli, sestavljenimi z isto predpono, sta tudi v Gutsmanovem slovarju izpričana glagola dobližati se in dobogati. Oba sta razvojno tekmovalno zaostala za sestavljenkami s produktivnejšimi predponami: ^približati se, ubogati624 itd. Tudi v DB 1584 uporabljeni glagol dogledati se 'nagledati se' je zaradi manj tipičnega pomena predpone ('polnomernost glagolskega dejanja')625 dolgoročno tekmovalno opešal. Nedovršnik čakati je bil npr. v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja sestavina naslednjih predponskih glagolov: dočakati, počakati ter včakati/učakati. V Pohlinovem slovarju je s sedanjiško obliko čakam opozorjeno le na izhodiščni glagol, Hipolitov slovar 622 Npr.: Knien. klezhati, poklekniti, na kolenih zhipejti. flectere, genibus niti (HD 1711-12: II,105); čepim -au hucke, hocke (GW 1789 (1999): 69); Zhepim, zhep&i. Hocken (PB 1781: Ss3). 623 Na pomensko razgibanost glagola med drugim kaže tudi primer frazeološke rabe: Hozhe prit zhas /.../da nebudeio sdrauiga Vka terpeli, tamuzh hote febi Vzhenike sbirati, kateri nyh budeo vnyhfarbezhih Vshejih shelnoZhefiali (JPo 1578: II,142b) 'ki jim bodo govorili to, kar želijo slišati'. 624 Na spremenjeno stanje jasno kaže že Pleteršnikov slovar, saj npr. predponskih glagolov dobližati se in dobogati ne navaja več. 625 Glede stanja v 16. stoletju prim. Merše 1995b: 301-302. 286 Glagoli v slovarjih 18. stoletja in protestantska tradicija pa kaže na spremenjen in hkrati dopolnjen izbor z različnimi predponami sestavljenih dovršnikov: dočakati,počakati, izčakati itd. Slovarski sestavki, ki jih v novejših slovarjih pričenjajo splošno znani glagoli, razkrivajo tudi nekaj novih tendenc, ugotovljivih pri predponski tvorbi. Med sopomenkami glagola častiti se npr. v Hipolitovem slovarju pojavljata s predpono o- sestavljena glagola,626 ki kažeta na povečano tvorbeno prodornost predpone: častiti, ohvaliti, hvaliti, eniga omoliti,prositi itd. 1.3.2.2 V več slovarjih 18. stoletja je npr. naveden glagol daljšati, v vseh preverjenih slovarjih pa tudi glagol debeliti. Ne enega ne drugega slovenski protestantski pisci niso uporabili. Posegali pa so po drugih, enako tvorjenih izpridevniških glagolih, kar dokazuje trajno prisotnost in uzaveščenost tvorbenega modela.627 V isto skupino bi bilo mogoče uvrstiti tudi v Hipolitovem slovarju navedeni glagol dobrovati se (Afsentor, afsemtari ali-cui. einem heuchlen. fe enimu Jhmajlati, dobruvati, ali dober delati (HD 1711-12: I,54)). 2 Ubesedena tematika in navajanje glagolov Med vzroki za slovarske navedbe glagolov, ki v 16. stoletju niso bili zapisani, je najpogosteje njihova tematika. 2.1 Med njimi so poimenovanja za številna družbeno aktualna dejanja (npr. abdon-kati, ki označuje odpust iz vojaške službe, kar je pomembna prelomnica tudi v življenju posameznika). Nekaj glagolov posredno kaže na obstoječo pravno ureditev: npr. cufrati = krivu zatožiti (Kastelec-Vorenc),628 cufran = pred sodni stol cufran 'priveden' (Hipolit).629 V slovarskem sestavku, ki ga v Kastelec-Vorenčevem slovarju uvaja cufrati, se skriva tudi homonimni glagol cufrati, na katerega opozarja tožilniški predmet (cufrati volno).630 Afklam 'zuhäfteln' in ahlam 'hecheln'631 poimenujeta dejanji, ki sta v osnovnem pomenu lahko tudi sestavni del obrtniških opravil (šiviljskega ali krojaškega poklica v prvem primeru in tkalskega v drugem). V isti sklop sodi tudi izsamostalniški glagol cvirnati (Hipolit) - samostalniško podstavo pri tem in drugih izsamostalniških glagolih neredko izpostavlja opisna razlaga: npr. Zwirnen, faden spinnen. zvernati, zveren fukati, zveren delati, prefti (HD 1711-12: II,284). Več glagolov označuje dejanja, s katerimi so se ljudje preživljali: npr. bragnaruvati 'tändeln' oz. 'vor- und verkaufen im Kleinen' (GW 1789 (1999): 49). Pri nekaterih izmed njih pa je s podstavo poimenovan predmet, s katerim so delo opravljali (npr. dlietiti 'schnitzen, stechen' oz. dlietviti ali dlietuvati 'stemmen'). 626 Prim. einen verehren, anbetten. eniga zhaftiti, omolliti, profsiti (HD 1711-12: I,17); Rühmen, loben. zhaftiti, ohvaliti, hvaliti, s'hvälo snäjhati. laudare, praedicare (HD 1711-12: II,155). 627 Prim. Merše 2009: 177-186. 628 Prim. cufrati/.../criminari, krivu satoshiti, gerdü grefhiti, volno zufrati (K-V 1680-1710 (1997), 41). 629 Npr.: Vnd Vor dem Richterstuhl Pilati des käyserlichen Landpflegers gerissen, angeklagt, Vnd Verdammet, Als ein unschuldigistes Lamm; inu pred fodni ftol Pilätufha tiga Cefsarfkiga namejftnika zufran, obtoshen inu obfojen bil kakor enu nar nedolshnifhi jdgnie (HD 1711-12: Orbis pictus, 68). Glagol cufrati (z deležnikom cufran) je izvorno oprt na nemški glagol zuführen, ki v Cigaletovem nemško-slovenskem slovarju izkazuje tudi pomen 'zu etwas leiten, peljati, pripeljati k čemu, komu' (CW 1860: II,1953). 630 Snoj (1997: 57, 64) glagol razlaga kot tvorjenko iz cufati (»Prevzeto iz nem. zupfen 'puliti', star. tudi zopfen 'puliti, cefrati'«). 631 Oba glagola v slovarju navaja Pohlin (PB 1781: Ab-A2a). 287 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Ožbald Gutsmann, Deutsch-windisches Wörterbuch, 1789 - naslovnica 2.2 Primerjava leksike je pokazala, da so slovarji 17. in 18. stoletja uzavestili tudi nekaj poimenovanj človeških gibalnih ter ustvarjalnih dejanj, ob njih pa tudi fizioloških in psihičnih dejanj in stanj, ki v knjižnih izdajah 16. stoletja niso bila omenjena (npr. božati63). Jasno viden je tudi razrast poimenovalnih možnosti za posamezna stanja: ob bolehati 'kränkeln' so se v Gutsmanovem slovarju pojavili tudi glagoli bolečuvati, bouničuvati, boleznuvati in boluvati, vsi s pomenom 'hirati' (oz. 'siechen'). 2.3 Poleg prepoznavno onomatopejskih glagolov so v slovarjih 17. in 18. navedeni tudi taki, ki označujejo zvočno uresničevanje dejanj: glagol čebljati 'prijaznivu govoriti' je zapisan v Kastelec-Vorenčevem slovarju in pri Gutsmanu, torej na začetku in proti koncu 18. stoletja. V Pohlinovem slovarju je naveden glagol čenčati 'plaudern',633 ki se mu v Gutsmanovem slovarju pridružuje narečna glasoslovna različica čienčati. Že Hipolit je v slovar vključil tvorbeni različici čenčiti in čenčljati. Zlasti druga kaže, da je glagol hkrati onomatopejski in ekspresiven, kar dokazujejo tudi pripisane sopomenke: čenčiti, klafadrati, jezlati, vmejs žlabudrati, fafljati. 2.4 Med poimenovalnimi novostmi so tudi glagoli, ki označujejo čustveno označena dejanja ali stanja: npr. ajam 'liegen', ajčekam 'gemächlich liegen', ki sta v Pleteršni-kovem slovarju že povezana z otroškim govorom, medpona -čk- pa je uveljavljen znak manjšalnosti.634 V Pohlinovem in Gutsmanovem slovarju je naveden glagol berluzniti, ki pomeni 'dati zaušnico'. Skupina je močna, saj se vanjo uvrščajo raznovrstni glagoli z eks-presivnimi pomeni: npr. bunkati v pomenu 'schlagen', burdelati + burdeliti 'schwelgen' = 632 Izhodiščni pomen je v SSKJ opredeljen z razlago 'ljubkujoče premikati roko po čem' (SSKJ I (1970): 178-179). 633 Glagol je prevzet iz italijanščine (cianciare) in je »imitativnega nastanka« (Snoj 1997: 69). 634 Prim. Toporišič 2000: 225. ©Oltfctl' iuillii|(i>ci i> t t 11 ß II tf) nit einer e d m m i ii h g tfr o«ttii(W)tcn ttmtMitfjcii&fniniwrict, tint ilnljtt ifizsilit Cfc&cMi.» i 7 * 9' 288 Glagoli v slovarjih 18. stoletja in protestantska tradicija zapravljati, razuzdano živeti (oba glagola navajata Pohlin in Gutsman), buhtiti 'anfallen' = napasti, bukati 'toben'; butati in butiti; cvrkati (Hipolit) - cvrkniti (Kastelec-Vorenc in Hipolit): cvrkati spremljajo sopomenke žokati, drokati, tepsti, cvrkniti pa razlaga 'eniga za uho vdariti'.635 V isto skupino bi lahko vključili tudi glagol cmendriti se (Hipolit, Pohlin in Gutsman) 'se jokati, kujati koker otroci'.636 Pri Gutsmanu je zapisana glasovna različica cmendreti, ki je nastala zaradi oslabelega izgovora nenaglašenega samoglasnika. 3 Izvor primerjanih glagolov 3.1 Analiza glagolske leksike glede na izvor je pokazala na postopen porast poimenovanj, prevzetih iz nemščine. 3.1.1 Med glagoli, ki jih knjižni jezik 16. stoletja ne izkazuje, v slovarjih iz 18. stoletja pa so navedeni, so tudi naslednji: abdonkati (Hipolit),637 ahlati 'hecheln' = mikati (Pohlin), alftrati (Kastelec-Vorenc in Hipolit) = uzdati, ki je glagolska izpeljanka iz samostalnika alftra, navedenega v obeh Megiserjevih slovarjih, amati (Pohlin) 'säugen' = dojiti, tvorjen iz znanega ama, afklati 'zuhäfteln' (Pohlin in Gutsman), bragnaruvati = branjariti (Gutsman), fidlati, filcati itd. Številni izmed njih so izsamostalniški, kar kaže na predobstajanje samostalnika. Npr.: arest ^ arestirati (Hipolit) in Arestujem 'In Areft fetzen' (PB 1781: A4). Navedena primera hkrati izkazujeta priponsko variiranje različic. Gutsmanov slovar kaže na rabo glagola cukrati in glagolnika cukranje. Glagol izkazuje že v 16. stoletju izpričano samostalniško podstavo cuker. Pisno, glasovno in besedotvorno prilagojene zloženke izkazujeta že Kastelec-Vorenčev in Hipolitov slovar: Cukerkandel = Zuckerkandel in Cukerrozast = rosen Zucker. V MTh 1603 je kot koroški izraz naveden al IBM. «»P; I (TP« ISfid! fl 2 Htm. • P: 3 (TT 1577, TT15KI-K2. DB I5K4) d 3 I ¡mu irkej jam t P: 1 (TA !5Wj. KU 1566, K Pa 15671 a 4 iVtu t P: 11 (TA 155». TA 1555, TA 15». K« l56ri.KPn 1567, TC 157?. D.I 1575, TT ¡5ÜI.Ü2. fiß I5S4. t?l I I5K4. DC 15Ï5) aSKtaH>'6|TA 1551), TA 1555,TA 15«. KB 1566. BU I5S4.DC; 15K5t a« rti. » i' ? nova *uk£ai BOOOVEC JERNEJ, Rt IVAN PBEOEL» Bila «ti mm letu, Bil« Je Inkutn. ISitn JS Iiukiu Hil« > Vrtišlij. tfi) Jt Turek. Bila Ji* jnxa 'Utari- ptftVd«- lu faiUml i«lM»jt«pta KivuriuLu . 04» uiflnuHijH n« "'"»Iji Hi uetaMili. 3Uuiifii*njp m»b«aHi ji hit smiti, Ki ne jo hil niutil nb palici sv* I|'B'| .InJtnlmi i M Ji» krrjtiu iliirl x MiTilnifli in **< * piHij^trt, ki je iiiiu WH«]*tr «najin Knnii.i'ii> na ¡»udji ni Min niiiiij iianHinljjnK H'lt' * unluvjiki» ytevn Oi iMMklnii ptVi, Ifofcli mi in vcrjr«, da J« tHpnliijKii>> Jiiiijllmih mii«Minf pr-i-Mfch if'Mi»ini|»-, bldifrij'- 1<» mul i k rt M v?» v Tfinm * krono v tri mik', S* Jnui» um riirnj*! *n liil.i Mvftlll. butne J* 1tl1i»i iiiitlliii jwl(, kt jn 1 Hl"|ji nu«(r»t v IvotlJivuHi a»W in ¡Mrtiibmr. Bitkenu u llOtljStO^tl je IjiIji winubum mi«*, fei Ji' buri» ubiivui mi »tona ni v»b<»1: IiIhjh ulinks, s-iNjskit, imiKiljiikiH in i* (Ti jifii'u i? nbow.'iija&kf iak> ha vindtv robt»-til|i ¡11 boltrfltiN IH-ZUIIT.IIU v inbli iniJnnluiü>M- Bolni m» l.ili w.ft tafOV«i in flM ¡ji Krjiiirr, imuni v benni-jnli, Imkjil«vri-ji, rnuaUtri. U-xtinil** in fnodi«. Enwcem v učeni ohultuli, t'rfi i divji *trn*fit Unrtin v Je* I b*r
  • 'rj>m ni potrdil in j« verjet, d« «n «lati »wöi% Kntii pn ju liiln fjtti>K■, m v? ibiutl in jv |ir]i£|i u ilini-i iij.grov.i in m> ifjuH-jriu Sumu, «rt-1, ,, Itntorpirijjoin lni- «t-i-Iu bnhuh v ndiJi, v vulji auuMi in duhu k biln ni«*' v. Inwvl. ki iui jii» itiMili vulci iti hagavei. Hu#avrt -h» »aitU tr|x'li i* PUln6 1» ii »trtinili niMtf in hiik v i* Fuiwunb in unwnt iwon-njfeiilb v Iwiiji, Uimieln, EivsJii*ln in J itnom, i* i-tr«liu t|iihn»in, hudimi >n vnajHtejm minii Vi bil »iniui v lliiuii in Anlikri.il * »dnitvum in «v^uii^eju oi t tidviipi mirni In in ki m lni tndnJl m Ivan Pregelj, Bogovec Jernej - Dom in svet, 1923 -začetek romana Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja umeti, vedeti in znati, kakršno je bilo vzpostavljeno v 16. stoletju.670 V različici očenaša, ki jo je lahko prevzel iz TA 1555, je v skladu s staro molitveno tradicijo uporabil glagola svetiti (v pomenu 'biti posvečen') in iziti se ('zgoditi se'; 8. zgled). Drugega je v drugi molitveni prošnji mogoče zaslediti že v Starogorskem rokopisu,671 nastalem konec 15. stoletja,672 pa tudi že v Trubarjevem zapisu molitve v TC 1550.673 Zgledi: (1) On dela Kulla na Nebi, inu Rimjko palizo, inu Goftosherzhizhe (DB 1584: I,268b) - Pel sem iz njega za reda jutranjega zora in prvih gostožerčičev (PrB 1964: 296); (2) Od gnade tar priasni (DB 1584: I,XVb) - Kje je Tvoja prijazen in milost? (PrB 1964: 296); (3) TV SO TE Buqve, kir fe drugimu S. Pifmu glih nedershe, ali Jo viner pridne inu dobre brati (DB 1584: II,132a) - Pismo mi ni bilo pridno (PrB 1964: 296); (4) Ieft Jim lasham fovrash (DB 1584: I,311b) - trezev vina pijanega in imenja in blaga, sovraž lakomiji (PrB 1964: 297); (5) Lubite edan drusiga kroto, f'zhiftim farcom (KPo 1567: LXXXIIIIb) - A kroto si zrasla (PrB 1964: 276); (6) Kadar enimu Moshu Lafsje is Glave opolsneo (DB 1584: I,69a) - Lasje so mi podsiveli in opolznili z glave (PrB 1964: 297); (7) teim kateri nas nenauide dobro ftoriti (JPo 1578: II,105 )674 - Agnes, nenavi-dim ti dojenca (PrB 1964: 317); (8) Ozha, Syn, Duh, Nebeski Kral, Tuie ime fuetiffe Zhes nas de bosh fam kraloual Tuia uola JidiJfe (TA 1555: (A7b)) - Oča, Sin, Duh, nebeški kralj! Tvoje ime sveti se, čez nas da boš sam kraljeval, Tvoja volja izidi se (PrB 1964: 228). 2.1.1 Manjšemu obsegu in izbrani tematiki prirejena raba besed, prevzetih iz protestantskih del, se odraža tudi v zmanjšanem številu njihovih pojavitev ter v enostavnejši besednozvezni projekciji pomena ali pomenov. Izbor zvez je hkrati podrejen Pregljevemu ustvarjalnemu namenu. Pridevnik babelski se npr. v DB 1584 pojavlja v povezavi z odnosnicami cesarstvo, dežela, hči, ječa, kralj, kraljestvo, otroci, turn, viuda, v Bogovcu Jerneju pa le v zvezi babelska hči, ki ima podobno kot štiri enake pojavitve v DB 1584 ne- 670 Vedeti je bil uporabljan v pomenih 'znati' in 'poznati', umeti v pomenu 'znati', znati pa v pomenu 'vedeti za obstajanje lastnosti, značilnosti koga' ter 'poznati' (npr. vam je danu snati Boshijga krajleftva fkrivnofti (DB 1584: III,21a) - Ali ne znaš poti več? (PrB 1964: 224)). O pomenskem razmerju med glagoli umeti, vedeti in znati v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja prim. Orzechowska 1974: 139-143 in Merše 1995b: 265-266. 671 Starogorski rokopis (Mikhailov 1977: 121): yfidiße twoye wuolle. V Rateškem rokopisu (Mi-khailov 1997: 101-102) se je prošnja še glasila drugače: bodi vola tvoja. Namesto glagola svetiti je bila v obeh spomenikih in v TC 1550 uporabljena različica posvečeno bodi. 672 Primerjalno jezikovno analizo najstarejših redakcij osnovnih krščanskih molitvenih obrazcev je opravil Koruza (1973/74: 208-211). 673 V Iflagi tiga Ozha NaJha (TC 1550: 162-168) sta prošnji z omenjenima glagoloma zapisani takole: Ifjidi fe tuya uola (TC 1550: 165) in Suetife per nas jme tuye (TC 1550: 164 (90b)). 674 V Spangenbergovi prevodni predlogi je mesto ubesedeno takole: wir /.../follen /.../Den Feind lieben /dem haffer wol thun (SA 1559: II,LXXXVinb). 300 Protestantsko besedje v Pregljevem Bogovcu Jerneju (1923/1964) gativen prizvok: lotrica, babelske hčere snažna snaga (PrB 1964: 250. Pridevnik neukre-ten je v DB 1584 pojasnjeval oz. določal dve vrsti odnosnic: bitja in poosebitve (neukretni Judi, neukretno srce), v Bogovcu Jerneju pa se nanaša samo na osebo (z nogo bijem zaradi tebe, Krištof Treiber, neukretni blodež (PrB 1964: 221)). Norski se je v DB 1584 pojavljal v povezavi z abstraktnejšimi odnosnicami (norsko govorjenje, prediga, reč, srce, upanje, videnje, želja), v Bogovcu Jerneju pa ob samostalnikih, ki označujejo osebe: norski bogo-vec, menih, starec. Ob tolikšni širini in barvitosti tipičnih zvez je mogoče dokaj zanesljivo sklepati na neposredno zgledovanje pri protestantih. S širino spektra odnosnic, na katere se je v protestantskih delih nanašal pridevnik nag, je bila posredno predvidena tudi možnost, ki jo je uresničil Pregelj: nag človek, meč, naga polt, roka - naga dušica). Pogostost rabe samostalnika tovarištvo je v protestantskih delih odsevala tudi v pestrosti tipičnih zvez: flisati se tovarištva, imeti tovarištvo s kom, vdati se v tovarištvo, dobro/hudo tovarištvo, družba inu tovarištvo. V Bogovcu Jerneju prevladuje zveza nebeško tovarištvo (s stilno učinkovito be-sednoredno različico tovarištvo nebeško), ki jo je utegnila »nasvetovati« Trubarjeva raba v TC 1555 (1. zgled). Tudi k ponovni aktualizaciji zastarevajočih oz. že zastarelih pomenskih možnosti glagolnikov (npr. pitja v pomenu 'pijača' (2. zgled)) je Preglja lahko spodbujala protestantska praksa, čeprav bi za rabo glagolnikov v takih pomenih večkrat lahko zadoščalo že poznavanje njihovih pomenskorazvojnih možnosti675 (prim. 3. zgled). Zgledi: (1) De bomo vshe naprei prebiuali vtim nebeškim touarishtui per Bugi (TC 1555: D5b) - Srečo tovarištva nebeškega zametuješ (PrB 1964: 246); (2) Vina inu mozhniga pytja jeft nejim pyla (DB 1584: I,149b) - Nikoli ni pil slajšega pitja (PrB 1964: 279); (3) pozhivati od Oranja inu Shetve (DB 1584: I,58b) -je omahnil s poti v oranje (PrB 1964: 234). Posredni prevzem preko Pleteršnikovega slovarja, ki ga predvideva Hermina Jug Kranjec (1994: 48-49), je verjeten res samo pri besednih zvezah oz. pri besedah, ki so v besedilu zastopane z isto oz. istimi tipičnimi zvezami, kot jo/jih posreduje slovar. Taka pot do besednih zvez, uporabljanih v 16. stoletju in hkrati prilegajočih se Pregljevemu stilističnemu hotenju, bi bila v večini primerov prezapletena,676 če bi ne bila sestavni del 675 Na možnost označevanja glagolskega dejanja ali njegovega rezultata je pri samostalnikih srednjega spola, tvorjenih z obrazilom -(a/e)nje, opozorila že H. Jug-Kranjec (1994: 47). 676 Nekatere zveze in frazeologeme je mogoče odkriti le z načrtnim iskanjem, to je z branjem določenega slovarskega sestavka: npr. frazem stražo streči komu, ki je naveden proti koncu pomensko zelo razčlenjenega slovarskega sestavka, pripadajočega iztočnici straža (PS II (1895): 585). Zgolj z branjem slovarja bi bilo zelo težko odkrivati tudi besedne zveze, katerih sestavine so v 16. stoletju uporabljani deležniki, saj so ti v Pleteršnikovem slovarju večkrat omenjani le v pomensko dokazilnih zgledih za glagole (npr. zblaznjen). O tem Merše 1998b: 26-27. V Bogovcu Jerneju so uporabljene tudi zveze, ki jih je Pregelj lahko odkril le v protestantskih delih. Pleteršnikov slovar npr. ni mogel biti ključ do zveze trdo čelo, ki se neposredno pojavlja le enkrat samkrat v DB 1584 (Sakaj vfa IsraelJka Hifha ima terda zhella inu obterpnena ferza (DB 1584: II,61a); drugič pa na isti strani v zvezi storiti čelo trdo), saj je ne navaja niti pod iztočnico čelo niti pod iztočnico trd. Če se slovarska navedba nanaša na edino pojavitev besede v protestantskih delih, je Pregelj citirano zvezo odkril hkrati z besedo (npr. osamelo pojavitev samostalnika goltunija v JPo 1578: Le famuzh knashei famovolnofti, poshreshnofti inu Galtunij, da ie nepridno 301 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja kombiniranega postopka: za besedo, ki jo je Pregelj prebral v tem ali onem protestantskem delu in ki se mu je za vključitev v roman zdela primerna po pomenski, tvorbeni ali glasovno-zvočni plati, bi lahko našel učinkovito, v 16. stoletju uporabljano zvezo prav s pomočjo Pleteršnikovega slovarja, s čimer bi si precej skrajšal iskanje. 2.1.2 Če so prevzete besede že v protestantskih delih izkazovale negativno vsebino, je Pregelj ni odpravljal. Pogosto jo je s kopičenjem sorodnih sredstev celo stopnjeval: pri zvezi neukreten blodež tudi z besedotvornima elementoma (s predpono ne- in s pri-ponskim obrazilom -ež). V veččlenski negativni niz je bil npr. že v protestantskih delih zajet malikovec (1. zgled), nekatere besede pa je v take nize na novo vključeval Pregelj. Številnim besedam, ki so bile v protestantskih delih rabljene čustveno nevtralno, je pridal opazno negativno razsežnost (npr. samostalniku svečenje, čeprav so navadno drugače poimenovani obred kot zunanji znak pobožnosti zavračali že protestanti (2. zgled)). Z vključitvijo v niz besednozveznih zmerjavk je Pregelj poudaril in okrepil negativno pomensko sestavino pridevnika negoden, sicer razvidno tudi iz protestantske rabe (3. zgled). Zgledi: (1) Sakaj s'vunaj fo PJi, inu Zuperniki, inu Kurbarji, inu Vbojniki, inu Malikou-ci, inu vji ty, kateri lasho lubio inu delajo (DB 1584: III,(151a)) - nikar veliko ne govorite kakor malikovci (PrB 1964: 265); (2) tu ner zhiftejhe Olje /.../ k'fvejzhenju (DB 1584: I,53a) - Rim s papežem, svečenjem in zaduštvom (PrB 1964: 260); (3) Inu nebo nijhter negodnu ni neporodnu v'tvoji desheli (DB 1584: I,50a) -Ščene razločensko, hlapče negodno (PrB 1964: 224). 2.1.3 Drobnejše oddaljitve od protestantske prakse predstavljajo pri istopomensko rabljenih besedah občasne korekcije vezave.611 Med vezavnimi spremembami so najpogostejše: sprememba sklona (1. in 2. primer), nadomestitev nepredložne sklonske vezave s predložno, ukinjanje prehodnosti (3. primer). Npr.: (1) one [= vdove] hotlivepoftano supar Criftufa (DB 1584: III,115b) - telcu, ki je hotljiv za licem bogovčeve na Brdu (PrB 1964: 224); (2) tu Meftu super tebe draftio (DB 1584: I,138b) - Velikega farja robljenike in erbiče si umnožil, da sopodščukovali in drastili name (PrB 1964: 296; (3) vfe terpimo, de my nemudimo Criftufeu Evangeli (DB 1584: III,92b) - Ali ni rada mudila? (PrB 1964: 279). Najučinkovitejše inovacije predstavljajo zamenjave vezavnega dopolnila s primičnim (npr. snubiti ženo - snubiti v bojce). Glagol odstopiti je uporabljen brez pričakovanega in ftratimo, kakor ty vfagdanni Poshreshniki, inu Pianci delaio (JPo 1578: II,127b)). Tudi pri zelo pogosto uporabljanih zvezah, karšna je npr. ves voljni svet, potrebe po iskanju s pomočjo slovarja ni moglo biti, saj jo je Pregelj lahko zasledil skorajda v katerem koli delu. 611 O tipologiji in značilnostih Pregljeve glagolske vezljivosti prim. Žele 1999: 297-309, ki ugotavlja, da je pisatelj »svojo skladenjsko stilistiko gradil prav na nenavadnih in nepričakovanih pomenskih razmerjih med izbranimi glagolskimi pomeni in izbranimi udeleženci« (Žele 1999: 307). 302 Protestantsko besedje v Pregljevem Bogovcu Jerneju (1923/1964) logičnega okoliščinskega določila (odstopiti od potu, zapovedi - je odstopila; 1. zgled). Kadar so protestantska dela za glagol v določenem pomenu izkazovala več vezavnih možnosti, se je Pregelj praviloma odločal za tisto, ki je bila v njegovem času zaradi odstopanja od norme najbolj opazna, npr. za rodilniško (2. zgled). Taki in podobni primeri so dokaz, da je Pregelj tudi glagolsko vezljivost spreminjal in prilagajal lastnemu literarnemu nazoru in da protestantskega izročila ni jemal utesnjujoče. Zgleda: (1) Ieft nezhem tebe sapuftiti, inu od tebe odJtopiti (DB 1584: I,119b); ta Mla-denizh, nej odJtopil is te Vtte (DB 1584: I,57b) - Ko si je spet opomogel, je odstopila (PrB 1964: 319); (2) KAdar bofh na tvoji nyvi tvojo shetou shel, inu na nyvi eniga JnopaposabiJh (DB 1584: 118b (prav: 112b)) - Pozabi moje nadležnosti (PrB 1964: 316). 2.1.3.1 Polt v Bogovcu Jerneju tako kot v 16. stoletju (zlasti v KPo 1567)678 izkazuje dvospolnost (polt -i in polt -a). Pregelj oblikovne različnosti ni pomensko izkoriščal. V kasneje dodanem slovarčku je s pomenskim pojasnilom kot manj znano in besedilno učinkovitejšo izpostavil obliko moškega spola:679 Krelj jo mogli trikrat v'Letu vji moshkigapalta, v 'tim Mejtu Ierusalem je jniti (KPo 1567: LIXb) kateri nikar odpalti alli krij, ni po volij tiga meja, ni po volij Mosha, tämuzh is Boga roieni jo (KPo 1567: LXXXIIIb) Pregelj bila je bridkost nepoznane polti in sle (PrB 1964: 313); Bolezen bolne sle je bila, moški polt (PrB 1964: 213) 2.1.3.2 Med posledice pomensko svobodnejše rabe besed in s tem oddaljevanja od protestantske prakse sodi tudi občasno spreminjanje oz. širjenje ali krčenje skladenjskih vlog besed. Zvezo po čislu in vagi je Pregelj uporabil tudi v vlogi desnega prilastka in ne le kot prislovno določilo, za kar so ponujala zglede protestantska dela (prim. 1. zgled). Iz protestantskih del znani, prislovno, prilastkovno ali povedkovniško rabljeni zavman je Pregelj uporabil kot sopomenko prislova zaobstonj (2. zgled). Npr.: (1) vfeper zhiJli inuper vagi dati (DB 1584: II,170b) - maščevavecpo čislu in vagi (PrB 1964: 297); Herre Gott, ti jih sodi po čislu in vagi (PrB 1964: 269); (2) Satu je sauman, kar jeft govorim (DB 1584: I,268a); Sakaj letu vam nej ena sauman beffeda (DB 1584: I,118a) - Zaobstonj je umrlo Jagnje, zavman so s snago snažili (PrB 1964: 296). 2.1.4 Obdobje propada protestantizma, ki je bilo izbrano kot dogajalni čas romana, je terjalo tudi vključitev aktualnega verskonazorsko označenega izrazja, ki se (kritično) 678 Pojavitve v KPo 1567 odstopajo od pojavitev v drugih delih predvsem po načinu zapisa samogla-sniškega l-ja, deloma pa tudi po spolu: oblikapalta kaže na rodilnik moškega spola. Pojavitve v drugih delih kažejo na samostalnik ženskega spola (prim. Besedje 2011: 363). 679 Samostalnik moškega spola polt je pojasnjen s »Poltenost« (PrB 1928: 247). 303 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja nanaša bodisi na zunanjo pojavnost cerkveno-družbenega značaja ali pa poimenuje spremenljivke na duhovnem oz. teološkem področju. V DB 1584 je bilo priložnosti za rabo tovrstnega izrazja malo. Pojavlja se le v predgovorih in v opombah. Bogat vir zanj so predstavljale postile, npr. KPo 1567 in JPo 1578, ki ju je Pregelj očitno dobro poznal. V to plast besedja se npr. poleg že omenjenega svečenja uvrščata samostalniški besedi papežnik (prim. 1. zgled) inpapežniški, pa tudipoluverstvo kot poimenovanje za graje in obsodbe vreden pojav (2. zgled). Npr.: (1) je on bil Bachus, Ajdoujki Vinjki Bug, kakdr jeper PapeJhnikih S. Vrban (DB 1584: II,63a - Papežniki molijo Marijo (PrB 1964: 231); (2) my najhe Karfzhanfke vere /.../ taku ftare prizhe imamo, jkusi kateru my v'najhi vefti velik trojht prejmemo, supar vfo krivo faljh, zhlovezhko fvetuft inu poloverftvu (DB 1584: II,+IIa) - Razval kraljestva, silovanje, silniki, poluverstvo (PrB 1964: 272). 2.1.5 Pregelj se je pri pomensko skladni rabi besede pogosto osredinjal na eno samo besedno zvezo in jo ponavljal, ne glede na to, ali je bila znana iz protestantskih del ali ne: sodec se npr. zelo pogosto pojavlja v zvezi sodec na mavri, hlapčič pa v zvezi hlapčič v plenah. V navedenih primerih je izkazana dvojna navezava na protestantsko izročilo: s splošno znanima in pogosto rabljenima sodcem in mavro ter s splošno znanim hlapčičem in s plenami, v neposredni soseščini dvakrat navedenimi v TC 1575. Gradivo kaže, da za nobeno od obeh zvez v protestantskih delih ni mogel dobiti popolnega zgleda (prim. 1. in 2. zgled). Sodca je npr. vzel iz sopomenske povezave z rihtarjem680 in ga uporabil v ponavljajoči se zvezi sodec na mavri, s katero je ustvaril veličastno predstavo strah vzbujajočega (uničevalnega) prihoda božjega razsodnika pri poslednji sodbi. Zgleda: (1) Kar ta Sodaz alli Rihtar Chriftuf fe ne bode nizh glumil ali fhalil (KPo 1567: XVII); Raunu kakdr fe Maura v'Oblakih vidi, kadar je defh fhal (DB 1584: II,60b) - Sodec večni na mavri! (PrB 1964: 263); (2) Kir Maria Boga rody, Alleluia O Maria v preprofte pleinepouye, Alleluia O Maria Preprofte pleine makou zueit (TC 1575: 217) - Ponesem te /.../kakor mati hlapčiča vplenah (PrB 1964: 321). 2.1.6 Iz protestantskih del je prevzemal tudi raznovrstne stalne besedne zveze, h katerim je mogoče prištevati tudi frazeme in večbesedne termine. Iz DB 1584 je npr. »pre-zrcaljeno« trdo čelo (1. zgled).681 Nespremenjeno je prevzet tudi termin porodni greh (2. zgled). Zvezo višji far, ki je predstavljala ustaljeni termin, je nadomestil z zvezo veliki far (3. zgled). 680 O dvočlenskih sopomenskih zvezah tipa sodac ali rihtar, ki jih je Krelj sestavljal in uporabljal z očitnim namenom postopne slovenizacije izrazja, prim. Merše 1996: 100. 681 Primerjava z Lutrovo Biblijo odkriva izvor zveze, s tem pa nakazuje tudi možnost določitve njenega pomena s pomočjo nemške ustreznice v nemškem jezikovnem okolju: Denn das gantze haus Jsrael hat karte stirne vnd verstockte hertzen (LB 1545 (1974): 1405). 304 Protestantsko besedje v Pregljevem Bogovcu Jerneju (1923/1964) Zgledi: (1) Sakaj vfa Israeljka Hi/ha ima terda zhella inu obterpnena ferza (DB 1584: II,61a) - Videc močni /.../s trdim čelom in okorno voljo (PrB 1964: 263); (2) Kaj je porodni greh? (DB 1584: I,aIVa) - žalost iz porodnega greha (PrB 1964: 300); (3) Inu Simon je v tu pervolil, inu je Vifhifar inu teh Iudou Viuda poftal (DB 1584: II,192b) - velikega farja robljenike in erbiče si umnožil (PrB 1964: 296). Zveza po čislu in vagi predstavlja trdno in zaradi pogostosti pojavljanja skoraj refren-sko povezavo:682 npr. maščevavec po čislu in vagi (PrB 1964: 297); Herre Gott, ti jih sodi po čislu in vagi (PrB 1964: 269). Opira se na protestantske zglede, vendar se od njih tudi oddaljuje. Eno od razlik je povzročila zamenjava predložne sestavine (pred veliku rokami vfe dobru sapreti, kar fe nym mora v'roke dati, vfe per zhifli inu per vagi dati (DB 1584: II,170b)), drugo skrajšava naštevalnega niza, ki je ponazarjal načine urejanja sveta683 (Ali ti fi vfe ordnalper meri, zhifli inu vagi (DB 1584: II,143a)), tretjo pa raba besedne zveze v novi skladenjski vlogi oz. sprememba prevladujoče skladenjske vloge (Inu de fo offrovali vfe Shgane offre GOSPVDV /.../po zhiflu inu fhegi (DB 1584: I,231a) - maščevavec po čislu in vagi (PrB 1964: 297)). 2.1.6.1 Če je katera izmed sestavin ustaljenih besednih zvez že v 16. stoletju omogočala in izkazovala zamenljivost, je svoboščino kot sestavni del zveze prevzel tudi Pregelj. Spremenljivost glede na število je npr. v protestantskih delih izkazoval osrednji del zveze do tiga/letih mal, zato si je zamenjavo zaimenske besede lahko dovolil tudi Pregelj (Do tistih mal je pela drugače (PrB 1964: 267)). 2.1.7 Iz protestantskih del prevzete besede je pogosto uporabljal v novih povezavah, oblikovanih po že obstoječih zgledih ali na novo. Povezoval jih je po principu stilno učinkovitih dvojnih in trojnih formul, jih jemal iz ustaljenih nizov, bodisi sopomenskih, blizupomenskih ali raznopomenskih, in jih vključeval v nove (1. in 2. zgled). Dvočlen-ske naštevalne nize je občasno nadomeščal s še učinkovitejšimi tro- ali veččlenskimi (3. zgled). Znano je,684 da je pogosto kopičil izraze z negativno vsebino in da je nizom hkrati opaznost povečeval z vpletanjem starinskih ali zastarelih besed. Pirjevico, ki je bila v DB 1584 včlenjena v niz sorodnih poimenovanj, je npr. s smotlako povezal v negativni par (3. zgled). Med prepoznavnimi vzroki za nove povezave in za kopičenje tako ali drugače sorodnih izrazov je tudi hotenje po večji zvočni učinkovitosti, ki jo zagotavlja ponavljanje določenih glasov, za kar je prav tako lahko našel dovolj zgledov v protestantskih delih:685 npr. sladki vabec in vodec (PrB 1964: 265). 682 Prim. tudi razdelek 2.1.3.1. 683 Prim. razlago v Svetem pismu (SP 1996: 1343). 684 H. Jug-Kranjec (1994: 21, 82-83 in drugje) omenja med preoblikovalnimi postopki, značilnimi za Bogovca Jerneja kot ekspresionistični roman, tudi negativizacijo, ki je pogosto upovedena prav s stilemi ponavljanja in kopičenja. 685 O Trubarjevem premišljenem izboru in rabi glasovno učinkovitih dvojnih in trojnih povezav v prevodu Hišne postile prim. Merše 2010b: 28-30. 305 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Zgledi: (1) Sakaj on je zheftu bil s'potami inu s'ketinami svesan (DB 1584: III,21b) -bojce, ki so se bližali s svetlimipotami in lanci (PrB 1964: 257); (2) Od gnade tar priasni (DB 1584: I,XVb) - Kje je tvoja prijazen in milost? (PrB 1964: 296); (3) Tyranni ali Sylniki (DB 1584: I,4b) - Razval kraljestva, silovanje, silniki, poluverstvo (PrB 1964: 272); (4) vsami kfebi /.../ Boba, Lezhe, Proffa inu Pirjevize (DB 1584: II,61b) - Vse zoprnike bo razpihal kakor smotlako inpirjevico (PrB 1964: 254). 2.1.8 Naslonitev na protestantsko prakso je mogoče ugotavljati tudi pri nekaterih so-pomenskih parih. Primerjani sopomenki se tako v Bogovcu Jerneju kot pri protestantih pojavljata ločeno ali povezano. Pregelj jih je pogosto vključeval v nove kroge sopomenk. Med razvnovrstnimi sopomenskimi povezavami iz DB 1584 npr. še ni mogoče zaslediti njegove sopomenske zveze videc in bogovec: nejlujhajte vajhe Preroke, *Vgajnauze, Saj-njauce, te kir v'dneh isbirajo inu Zupernike *Bogouze (DB 1584: II,40b) - Bolni so bili vsi: bogovci in vidci iz Knjige (PrB 1964: 213). Precej tovrstnih dvojic je Pregelj našel v Registru Dalmatinove Biblije, kjer si, razporejeni v štiri stolpce, sledijo narečne ustreznice. Če je beseda ustrezala njegovi potrebi in izbirnemu merilu, jo je uporabil brez predsodkov glede njene narečne pripadnosti. Sprejel je npr. obe sestavini registrskega niza Basni (Crajnfki) nepridni marini (Corofhki) (DB 1584: III,CcIIIb), ki se tudi sicer pojavljata v biblijskem besedilu. Dovolil si je oblikoslovno prireditev obeh: pri basni praviloma spremembo sklanjatve (basen, basne ^ basen, basni), pri marinju pa spremembo spola (Basni (Crajnfki) nepridni marini (Corofhki) (DB 1584: III,CcIIIb) - Nisem bil ljubej zblaznjenih poti, za basni in marnje zmamnega sveta sem bil gluh (PrB 1964: 297)). Iz registrskih sopomenskih nizov Iezha (Crajnfki), vosa, Temnica (Slovenfki, Besjazhki) (DB 1584: III,CcIVb) in Keha, Tranzha (Crajnfki), Temnica, vosa (Slovenfki, Besjazhki) (DB 1584: III,CcVa) je prevzel kar tri besede: trančo, temnico in vozo. Usklajenost s prevladujočo protestantsko prakso pri temnici dosega z rabo samostalnika v množini (prim. 1. zgled). Tudi besede duri, lanec, odica, toga in karati bi lahko zasledil v Registru. Vse so navedene kot narečne ustreznice kranjskih iztočnic (duri kot koroška različica na Kranjskem uveljavljenih dveri, lanec, toga (2. zgled) in karati kot vzhodnoslovenske sopomenke samostalnikov ketina in klagovanje ter glagola kregati, odica (3. zgled) pa kot ustreznica iz zadnjega stolpca za kranjsko trnek. Zgledi: (1) Otroci tiga Krajleftva bodo vunkaj pahneni v'te vunane temnice (DB 1584: III,6b) - Poja v temnice, ne da ne videti ne slišati (PrB 1964: 296); (2) Klagovanje (Crajnfki) Toga, shaloft, shalovanje, plakajnje (Slovenfki, Besjazhki) (DB 1584: III,CcVa) - V toge me je dal Bog (PrB 1964: 295); (3) Ternek (Crajnfki) Odiza (Hervazki, Dalmatinfki, Iftrianfhki, Crafhki) (DB 1584: DdIIIa) - Kakor je bila bojca Samsona uspavala in na odici ujela (PrB 1964: 261). 306 Protestantsko besedje v Pregljevem Bogovcu Jerneju (1923/1964) 2.2 Večina iz protestantskih del nabranih besed izkazuje v virih pomensko širšo rabo. Pomen, ki ga izkazujejo v Bogovcu Jerneju, je samo del pomenskega obsega, izpričanega v knjižnih izdajah 16. stoletja: meso najpogosteje uresničuje pomen 'telesno', stan 'stanovanje' (1. zgled), že v srednjem veku večpomenski život pa pomen 'telo'. Samostalnika reč (2. zgled) in dekelstvo je kljub širšim pomenskim možnostim rabil v pomenih, izkazanih z redkimi pojavitvami v KPo 1567 in/ali JPo 1578. Zveza v tri gube je domnevno rabljena z razvidnim pomenom sestavin in ne s frazeološkim pomenom 'trojen' (oz. 'dvojen' pri podobni zvezi dvej gubej) kot pri protestantih (3. zgled). Zgledi: (1) Inu Jim rejs tebi eno Hijho s'zympral h'Prebivalifzhu, en Stan, de ti vekoma tukaj prebivafh (DB 1584: I,188b) - Utonila je v bogovčevem stanu (PrB 1964: 275); (2) Soli Maria inu Josef to rézh saftopila? (KPo 1567: LXIII) 'govorjenje' - so /.../drastili name, ki sem bil truden rabotne reči (PrB 1964: 296); (3) Sakaj try gube Shnora fe nikar lahku nerefterga (DB 1584: I,329b); Elisa neprofsi, de bi Eliau Duh dvuji ali dvej gubej fe njemu dal (DB 1584: I,203a) - da so mu krono v tri gubépoložili na glavo (PrB 1964: 272). Pomensko široka in besednozvezno pestra raba samostalnika žlahta je v Bogovcu Jerneju skrčena. Omejena je na pogosto ponavljajočo se, refrensko zvezo odžlahte do žlahte, ki je bila klišeizirana že v 16. stoletju (1. zgled). Izmed skladenjskih vlog samostalnika red, ki jih je v protestantskih besedilih omogočala tudi njegova pomenska širina, je bila za Preglja zanimiva le manj običajna povedkovniška raba (2. zgled). Nekaj drobnih razlik med primerjanimi zgledi je posledica dejstva, da vpliv Lutrove Biblije, ki je bila glavni Dalmatinov prevodni zgled, do Preglja neposredno ni segal. Zgleda: (1) GOSPVD bo vojfkoval se super Amaleka od shlahte do shlahte (DB 1584: I,46b) - kir je vse grehe sveta prikrilo in odrešilo od žlahte do žlahte (PrB 1964: 268); (2) Onu ga je red, de GOSPVD tuftury (DB 1584: I,311b);686 Kateri fo konzhani prejden je red bil (DB 1584: I,272b) - Davno je red, da se mi vrneš (PrB 1964: 224); Kadar bo red in treba, da bi za tolažbo bral (PrB 1964: 272). 2.2.1 V Bogovcu Jerneju je pogosto rabljen tudi samostalnik debeljak, ki v DB 1584 izkazuje samo dve pojavitvi, enkrat uporabljen pa je tudi v TPs 1566. Ena izmed pojavitev v DB 1584 je opremljena celo z razlago, ki kaže, da se besedotvorni in besedni pomen poimenovanja ne ujemata oz. da je besedni pomen širši od besedotvornega: Vfi Debelaki na Semli bodo jédli inu molili (DB 1584: I,285a); opomba na robu: Debelaki, fo ty bogati inu velaki (DB 1584: I,285a) - Krog mize so sedeli resni, trpki; suhi in debeljaki (PrB 1964: 263). K rabi besede je Preglja nedvomno spodbudila njena besedotvorna opaznost oz. markiranost. 686 Prim. Es ist zeit / das der HERR da zu thu (LB 1545 (1974): 1074). 307 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 2.3 Na premišljeno oddaljevanje od protestantske rabe kaže pogosto zaznavna pomenska prilagoditev besed, ki jo v milejši obliki izkazuje prenos v novo, netipično okolje. Nekateri glagoli so v Bogovcu Jerneju rabljeni z netipičnim vršilcem dejanja oz. nosilcem stanja (npr. iziti, sahniti,pribivati: sonce, seme, luč izide - oni izidejo; vinska trta sahne -človek sahne;potokpribiva - njim pribivajo sile), drugi z netipičnimi predmeti (npr. zajeti vodo/vode - zajeti knjig). Pregljeva raba medmetno motiviranega glagola kljukati odstopa od protestantske prakse z majhno pomensko širitvijo, ki jo razodeva prisotnost netipičnega okoliščinskega določila: kljukati na davri, na prsi - kljukati na vrata z molitvijo. Čustveno označenost oz. slabšalnost živalskih poimenovanj osel in telec, ki sta uporabljeni tudi v DB 1584,687 je Pregelj dosegel z metaforičnim prenosom na človeka. Iz DB 1584 je prevzel polno prilastkovno zvezo objestni telec. Kot slabšalno oznako za človeka jo je uvrstil v niz zmerjavk: Satu ker fe veffelite inu hvalite, de fte mojo Erbfzhino oplejnili, inu berzate, kakdr objeftni Telci, inu risazhete, kakdr mozhni shrebci (DB 1584: II,52b) - Z nogo bijem, objestni ti telec, hlapčič zlodejev (PrB 1964: 221). Orožnik je bil v DB 1584 rabljen samo v pomenu 'kdor nosi orožje', v Bogovcu Jerneju pa v izhodiščnem in v drugotnem, razvitem pomenu: Kadar en mozhan Oroshnik fvojga Dvora varuje (DB 1584: III,38a - Knafljev najvernejši orožnik (PrB 1964: 219); Ti da so orožniki čiste besede iz duha? (PrB 1964: 269). 2.4 Številne izraze, znane iz protestantskih del, je Pregelj uporabljal v novih pomenih. Glagol vzdajati je npr. v 16. stoletju uresničeval dva pomena: v zvezi vzdajati dobro je izkazoval pomen 'pozdravljati', v zvezah vzdajati srečo in vzdajati mir pa pomen 'želeti komu kaj dobrega', ki je bil pogosta sestavina pozdravnega obreda. Pregelj je glagol nekajkrat uporabil v drugem pomenu, ki ga je opazno razširil še v nasprotno, negativno smer. Povzeti ga je mogoče z razlago 'želeti komu kaj dobrega ali kaj slabega' (prim. 1. in 2. zgled). Od protestantske prakse odstopa tudi njegova raba glagola v pomenu 'govoriti, prigovarjati komu' (3. zgled). Zgledi: (1) V imenu Gospoda /.../ vzdajeta mir in prijazen nebes (PrB 1964: 302); (2) vzdajem hudiča tvojim in tebi (PrB 1964: 304); (3) Še ji je vzdajal, naj pride po kruha (PrB 1964: 293). Snaga je v DB 1584 uporabljana v dveh močnih, razvidnih pomenih ('okras'in 'moč, slava'), v Bogovcu Jerneju pa še v tretjem ('slika'), v 16. stoletju še ne izkazanem pomenu (1. zgled). Besedo je Pregelj pogosto uporabljal v istorečnih zvezah, za katere je zglede že lahko dobil pri protestantskih piscih (2. zgled). Gluhoto, ki so jo protestantski pisci uporabljali v pomenu 'lastnost, stanje gluhega', je Pregelj v besedilo vključil v drugotnem, razvojno doseženem pomenu 'tišina' (3. zgled). 687 Osel je sicer pri protestantskih piscih pogosto uporabljena beseda, telec pa se poleg DB 1584 pojavlja tudi v JPo 1578 in TPo 1595 (npr.: Sakaj ty Volli, Krave Telzi, katere fo vTempli offrovali, fo bily na enim fhegnanim Altarju gori offrani (TPo 1595: 1,289-290). 308 Protestantsko besedje v Pregljevem Bogovcu Jerneju (1923/1964) Zgledi: (1) Ona bo tvoji Glavi ena lepa fnaga, inu te bo s'eno lepo krono zirala (DB 1584: I,318a) 'okras'; Muzh inu fnaga je v'njegovi Svetini (DB 1584: I,304a) 'slava' - knjiga s snago žene in moža v zadnji sli mu je rasla pred duha (PrB 1964: 293); (2) inu vas je fnashil s 'slatimi fnagami na vajhim gvanti (DB 1584: I,168b) - iz Ezopa so snažili z besedo in snago svojo knjigo (PrB 1964: 213); (3) Gluhota inu jlepota teh Iudou (DB 1584: II,17a) - Nihče ga ne bo snel v gluhoti (PrB 1964: 294). 3 Pregelj je večkrat iz že globoke pozabe jemal pri protestantih še uveljavljene gla-soslovne in besedotvorne različice. Tudi pri tem izboru ga je usmerjala časovna označenost in opaznost besed. Namesto glagola hliniti je npr. po protestantskem zgledu uporabil različico hiniti, vendar ne v obliki s se, ki je v DB 1584 prevladovala. Po njej je posnel le dajalniško vezavo (1. zgled). Nenehni izbiri med plakati in plakati se se je izognil z opustitvijo oblike s se (2. zgled). Zgleda: (1) nikar fe mu nehini, inu neperlisuj (DB 1584: II,157a) - Nič ni hinila ušesu (PrB 1964: 268); (2) je jhal vfvojo Kamro, inu fe je ondukaj plakal (DB 1584: I,29a) - Ti pa ne plakaj in ne vekaj in ne toči solza (PrB 1964: 241).688 3.1 Na protestantsko tradicijo ga je pogosto še izraziteje kot prekrivno izrazje vezala uporaba besedotvornih modelov in tipov,689 ki so bili izrazito ali vsaj opazno produktivni že v 16. stoletju. Dokaz za to nudi npr. hkratna prisotnost malikovca in maščevavca v Bogovcu Jerneju. Obema skupna je izpeljava z obrazilom -vec. Spodbudo za rabo malikovca je Pregelj lahko dobil v protestantskih delih, saj se je tam pogosto pojavljal, drugega, ki ga je v Dalmatinovih delih nadomeščala različica maščavec, v Trubarjevih pa meščavec, je tvoril po analogiji. S poznavanjem priponske alternacije -ova- : -a-, ki je predstavljala eno najopaznejših tekmovalnih razmerij pri nedovršnih glagolih v 16. stoletju,690 je razlo-žljiv tudi njegov izbor nedovršniške različice oskrunjati namesto v DB 1584 uveljavljene oskrunjovati. Pri protestantih uveljavljeni tvorbeni vzorec s polu-/polo- kot prvim delom zloženke izkazuje v Bogovcu Jerneju povečano produktivnost: poluverca spremlja polu-verka, ta dva pa še par polumrak inpolutema (prim. 1. zgled). V Bogovcu Jerneju uporabljeni glagol bajiti izkazuje tvorbeno naslonitev na četrto glagolsko vrsto in ne na tretjo kot pri protestantih in pri Preglju uporabljeni bajati. Naslonitev je premišljena, saj izrazu močno povečuje opaznost (2. zgled). Tudi na rabo besede bukovski, še bolj zanesljivo pa na njeno prislovno rabo, so nedvomno vplivali protestantski zgledi, na izmenjavo z raz- 688 Zgled je hkrati lep primer trojne formule, ki je bila trdna sestavina biblijske stilistike in pridigar-ske retorike. 689 H. Jug-Kranjec (1994: 45-48) je v poglavju »O stilizaciji slovenskega besedila« po besednovr-stnem zaporedju in ob upoštevanju pogostnostne razvrstitve predstavila besedotvorno-pomensko tipologijo arhaizmov. 690 Prim. Merše 2005. 309 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja ličico bukovsko pa tudi hkratna uzaveščenost sodobnejšega knjižnojezikovnega sistema (3. zgled). Zgledi: (1) kir je od tih Iudou fa Neuernika inu Polouerza bil dershan (TT 1557: q2a) -mati razločenikov, poluvercev, požeruhov in požrtnikov (PrB 1964: 249); (2) Od kod jemljejo nesrečniki, da bajijo zmišljeno (PrB 1964: 309); Hudič mi baja z namišljenim (PrB 1964: 230); (3) Praviš, da že znaš bukovski (PrB 1964: 293); njihov brdski patron pa je molil po bukovsko (PrB 1964: 268). 3.2 Tudi gostota samostalniško rabljenih pridevnikov v Bogovcu Jerneju je po vsej verjetnosti odsev pogoste rabe le-teh v protestantskih delih.691 Izbor se le delno ujema s protestantskim. Pregelj je hote posegal po tej besedotvorni možnosti, čeprav bi večkrat lahko uporabil tudi sopomenske tvorjenke, zlasti tiste, ki so nastale in se v rabi ustalile v poprotestantskem obdobju. Prevladujejo tvorjenke moškega spola (npr. cesarski, črni, došli, duhovni, grajski, krgavi, lačni, nadležni, nečisti, nejasni, žejni; Nenavidni črni iz mlamola (PrB 1964: 290), pojavljajo pa se tudi tvorjenke ženskega (nemarna) in srednjega spola (gnusno, temno, zoprno). Pregelj jih je pogosto uporabljal v stilno učinkovitih povezavah s prilastki (npr. veliki Krgavi, strašno gnusno, velika nečista), dodatni učinek pa je dosegal s ponavljanjem struktur in s sestavljanjem dvojnih formul.: npr. Obujaj, norski Nenavidni, jaši veliki Krgavi! (PrB 1964: 253). Da gre pri izboru konverznih oblik za namerno historiziranje, posredno kaže hkratna prisotnost izmenično rabljenih besedotvornih različic tipa razločenec ali razločenik,692 pa tudi dejstvo, da se je za konvertirano obliko odločal celo tedaj, kadar so že protestatska dela izkazovala več besedotvornih možnosti (v DB 1584 se npr. pojavljata bolni in bolnik, v PrB 1964 pa samo bolni). Na Pregljevo spretno izrabo konverzije pri iskanju novih izraznih možnosti npr. lepo kaže primerjava Dalmatinove rabe pridevnika vinski ter njegove samostalniške rabe v Bo-govcu Jerneju. Do pomenske razširitve iz pridevnika nastalega samostalnika vinski, ki jo izkazuje zgled se je zdajci dvignil /.../učitelj Janez Dacks in zaklical v vinske (PrB 1964: 242), je Preglja zelo verjetno pot vodila od takih ali podobnih zvez, kakršne so bile npr. izpričane v DB 1584 (vinski esih, jagode, kelder, trta) in preko neobstoječe zveze *vinski človek s pomenom 'z vinom opit človek'. 3.2.1 Primerjava s protestantskim besednim zakladom je izločila tudi tiste besedotvorne različice, ki niso mogle biti prevzete iz protestantskih del, ker jih v njih ni. Pridevnik očeten (britkost, upornost, srce) odstopa od različic očetov (žegen) in očin (srce, ledovje, 691 Ada Vidovič-Muha (1986: 357) je npr. v Trubarjevi Cerkovni ordningi naštela kar 67 primerov izpridevniške tvorbe samostalnikov z besedotvornim pomenom nosilca lastnosti z obrazilom -i. A. Legan Ravnikar (2008b: 169-188) je - sicer v okviru obravnave slovenske krščanske terminologije - opozorila na produktivnost konverzije kot tvorbenega postopka, ki ima za posledico veliko število izpridevniških samostalnikov z besedotvornim pomenom nosilca lastnosti ali stanja; v zgodovini slovenskega jezika se kaže od Brižinskih spomenikov dalje, še posebej opazna pa je pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja. 692 Besedi se v Bogovcu Jerneju rabita izmenično z razločeni. 310 Protestantsko besedje v Pregljevem Bogovcu Jerneju (1923/1964) gnada, dežela, postava, volja), ki ju izkazujejo protestantska dela. Motivacijsko različnost izkazujeta pridevnika jezdni (^ jezditi) ter ježni (^ ježa). Prvega je uporabljal Dalmatin, drugega pa Pregelj: jesdniKojni (DB 1584: I,238b) - žalostježneživali (PrB 1964: 262). 3.3 Na številnost glagolov, sestavljenih s predponami, je opozorila že Hermina Jug--Kranjec (1994: 47-48). Ker so bile vse naštete predpone (do-, iz-, o-, ob-, od-,po-,pod-, pre-, pri-, raz-, s-, u-, vz-, z-, za-) produktivne že v 16. stoletju,693 kar dokazuje velik del prekrivnih glagolov, je smiselno tudi spodbude za tovrstno tvorbo iskati že v 16. stoletju. Predponi pod- in vz- sta v protestantskih delih že izkazovali tendenco upadanja rabe (Mer-še 1984: 253), prav zato sta po dobrih treh stoletjih postali za Preglja izbirno še bolj zanimivi. Nekaterim predponam je opaznost povečevala tudi aktualizacija pomenov z obrobja njihovega pomenskega spektra. Za izražanje začetnosti je bila npr. že v 16. stoletju bolj uveljavljena predpona za- kot vz-, za izražanje prekomernosti glagolskega dejanja pa na-bolj kot o-. Npr.: Ti Ji nas s'vinom napuil, de fmo fe opotekali (DB 1584: I,294a) - Opojil seje sam iz sebe v bridekpsalm (PrB 1964: 296).694 4 Besede, ki jih je Pregelj sprejel iz protestantskih del oz. rabil po protestantskem zgledu, so bile v Bogovcu Jerneju navadno del širših besednih družin. Slednje se z besednimi družinami, znanimi iz 16. stoletja, le redko povsem ujemajo. Razlikujejo se tako po obsegu kot po členski sestavi, saj so vmes tudi tvorjenke, ki so nastale po kasneje uveljavljenih tvorbenih modelih. Poleg glagola muditi se npr. v Bogovcu Jerneju pojavljata še pridevnik mudljiv in samostalnik mudljivost, ki ju v DB 1584 ni; poleg pridevnika norski tudi abstraktni samostalnik norstvo. Močerola spremlja močerolski. Tudi besedna družina nenaviden, nenavideti, nenavidljivec, nenavidljivka, nenavidni in nenavidno tako številčno kot po pogostosti rabe posameznih členov močno prerašča primerljivo družino iz protestantskih del, ki jo sestavljata sobesedilno samo v JPo 1578 rabljena nenavideti695 in nenavidost 696 Prisotnost besedotvornih različic rozodenje in razodevenje, nastalih z neposredno ali stopenjsko izpeljavo iz dovršnika razodeti, kaže, da ju je uporabil zaradi opaznosti priponskih obrazil. V 16. stoletju je bila široko uveljavljena samo druga, prvo pa bi lahko vzel iz Pleteršnikovega slovarja. Od petčlenske besedne družine, zrasle z izpeljavo iz podstavnega samostalnika malik (malik, malikovanje, malikovati, malikovec, malikovski), izpričane v slovenskih knjižnih izdajah 16. stoletja, je Pregelj uporabil le dva člena (malikovec in malikovski). Novo družino sestavljata z abstraktnim samostalnikom malikovstvo, ki ga popis besedja, zbranega s popolnim izpisom protestantskih del, ne vključuje. Neskladnost besednih družin je lahko posledica različne izpeljavne osnove (npr. loter ^ lotrija, lotrski, lotrica v DB 1584 ter lotrica ^ lotriški, lotrištvo v Bogovcu Jerneju). 693 Prim. Merše 1984: 52-238. 694 Glagol napojiti je bil v 16. stoletju splošno rabljen, opojiti pa zapisan samo enkrat v TT 1577, vendar pomensko ne uporabljen povsem identično: fteim ie ta Curba shnee laftnimpeharom inu kelihom te Ceffarie, Krale, Vyude, vfe shlaht ludi opoyla (TT 1577: 434). 695 Glagol se pojavlja tudi v tretjem registrskem stolpcu DB 1584. 696 V MTh 1603 je naveden tudi glagol nenavidati, ki ga Stabej razlaga z vplivnostjo glagola zavidati (Stabej 1977: 101), v BH 1584 pa pridevnik nenavidljiv. 311 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 5 Možnost izbire so Preglju nudile tudi sklanjatvene in spregatvene različice, ki so se pojavljale v protestantskih delih. Zdi se, da je pri izbiri imel večjo težo vtis, ki ga je v Pregljevem času glede na arhaičnost ustvarjala posamezna oblika - v večini primerov se je ta ujemal tudi z njeno realno starostjo - kot pa nekdanja prevešenost tekmovalnega razmerja med oblikami v korist ene ali druge. Izbiral pa jih je tudi glede na njihov ritmični učinek v besedilu. V Bogovcu Jerneju je uporabil edninsko rodilniško obliko iz grada (1. zgled),691 mestniški v Kranji in na potu ter množinsko imenovalniško taje.698 Mrak je sklanjal po u-jevski sklanjatvi, kar dokazujeta edninska rodilniška oblika mraku (podobno tudi rogu) ter imenovalnik množine mrakovi, ki kot oblika dvakratno opozarja nase: zaradi razširitvenega morfema -ov- in zaradi neobičajne rabe besede v množini (2. zgled).699 Da se je za rabo podaljšane ali nepodaljšane množinske oblike samostalnikov moškega spola odločal sproti in v skladu s sobesedilom, kaže izbor oblike na valeh, ki se tudi razlikuje od pojavitev v DB 1584 (3. zgled). Pri zvezdi je namesto brezkončniškega rodilnika, uveljavljenega že v 16. stoletju, uporabil blagoglasnejšo dvozložno obliko, ki mu je tudi narečno bila bližja (4. zgled).100 Zgledi: (1) fo morali prozh is Grada pojti (DB 1584: 191b) - Služi ji za prijazen, ki že-luje, da bi ji zoprni bogovec že šel iz grada (PrB 1964: 256); (2) Obene temme ni mraku nej, de bi fe mogli fkriti (DB 1584: I,276a); Nje svesde bodite temne v'nje mraki (DB 1584: I,260a (prav: 267a)) - Od Go-ričan je vzšel v polje /.../mimo zarje in mraku proti mestu (PrB 1964: 316); Drugoplamenico so ugasili v mrakovih (PrB 1964: 333); (3) hodi po valuvih (DB 1584: I,268b) - Mrtvo lice na valeh se je spačilo v strahoten smeh (PrB 1964: 254); (4) je mnogu Svesd na Nebi (DB 1584: I,115a) - Težko je ležalo nebo nad zemljo, brez zvezda (PrB 1964: 262). S protestantsko prakso se sklada občasna Pregljeva raba kratke oblike glagola za tretjo osebo množine (vfi ty, kir v'njega verujo (DB 1584: III,48b) - močnemu varuhu vseh onih, ki verujo vanj (PrB 1964: 268), od nje pa se razlikuje prav tako občasna raba glasovno skrajšane oblike deležnika na -l tipa ukradel ^ ukral ter po sedanjiški spregatveni obliki prirejenih nedoločnikovprelijati, zalijati. Posebej opazna je ritmično pretehtana raba na-glasnih različic spregatvene oblike za tretjo osebo ednine glagola umeti (ume poleg ume), ki se ne ujemata s protestantsko prakso (kateri dobru vmejepanati (DB 1584: I,294a) -Kdo naj ume (PrB 1964: 274); Ne ume, kar golči (PrB 1964: 313)). 691 Ramovš (1952: 37) jo razlaga kot staro končnico iz a-jevske sklanjatve, izrazito omejeno na predložne zveze. 698 Gre za staro ijevsko obliko, ohranjeno v imenovalniku množine, ki jo je pogosto mogoče zaslediti pri Trubarju, Dalmatinu in Juričiču (prim. Čepar 2013: 223-230). 699 Pregelj se od protestantske prakse oddaljuje tudi s stilno učinkovito rabo samostalnikov sneg in zima v množini: Ti delafh Lejtu inu Simo (DB 1584: I,298a) - Šelje v zime in snegove (PrB 1964: 311). 100 Ramovš (1952: 60) omenja, da so bile končniško naglašene rodilniške oblike ženskih a-jevskih samostalnikov razširjene v zahodnih govorih. 312 Summaries - Zusammenfassungen Linguistic Changes in Trubar's Traslations of the New Testament A great deal of findings have to date been reported by Slovene philologists about phonetic and morphologic transformations that can be studied in Trubar's translations of the New Testament. A comparative study of the individual editions that fall into twenty-seven years of Trubar's most productive period of life (1555-1581/82) will show us the most frequent lexical changes; their classification in terms of diverse types and the study of their causes, on the other hand, can tell us a great deal about the motives for linguistic changes Trubar had introduced. A number of subsequent substitutions can be forecast very reliably on the basis of the frequency of synonymous or partially overlapping expresions and phrases that can be found in his translation of the New Testament (1557). A pronounced tendency can be observed to substitute borrowed terms, as well as those that followed foreign examples in terms of both morphology and meaning, with local equivalents (e.g., šenkati ^ darovati, nuc ^ prid, tavžent ^ tisoč, lilohen ^ ruha, ahar ^ rabelj; vleči ^ uganiti se, narazen sturiti ^ razdružiti). In cases in which Trubar's search for a more appropriate substitute ended for the benefit of the borrowed term, he probably applied the principle of presence in living language, sometimes perhaps even his own experience with different stylistic values (e.g., posesti ^ erbati, pezati ^ martrati, pomazati ^ žalbati, jo ^ ve). His substitution practices seem to be closely related to the results of changes in the meaning of words (e.g.,poglej ^pole, števenje ^ čislo). When two morphological variants were available, his choice in more recent editions obviously implied practical testing of individual terms over a long period of time, as well as the respective productivity and use of root syllables (e.g., tihost ^ tihota, vrabčec ^ vrabčič; propovedati ^ prepovedati). Many substitutions he introduced were the result of his effort to produce an accurate translation. Should such substitutions also result in a considerable reinterpretation of the meaning, this can by no means be forecast on the basis of his 1557 translation of the New Testament. There are quite a few examples that illustrate his search for an adequate substitute that was not limited merely to descriptions (e.g., Eden kir feye ^ Eden Seyuez; vtihpuftih meiftih ^ vtih puftobah). Occasionally, Trubar resorts to substitutes to create a more intrinsically harmonious text (e.g., the use of the same word in different Gospels; parallel use in both the text of the Bible and the notes). 313 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Lexical Distinctiveness of Trubar's Texts Trubar was faced with the problem of lexical deficiency in the Slovene language in both his translation work as well as compilation of original texts. Focusing on word choice, the comparison of Slovene Protestant texts has shown that Trubar used a large amount of lexicon that is not present in other authors' writing. One of the reasons for this difference is the fact that his choice of lexicon depended on textual genre. Unique lexicon is, for example, characteristic of Trubar's primers (e.g., abecedarium, abece), in which he lists syllables with the purpose of teaching the reader spelling and reading (e.g., Ab eb ib ob ub (TA 1555: A2a)). His Cerkovna ordninga [Church Order] (1564), which is an ecclesiastic-legal text, includes numerous words of Latin origin, mostly expressing abstract concepts, e.g., adplicatio, adplicirati. A large part of the lexicon not used by other authors are German loan words, e.g., ajgenšaft 'characteristic', epikuriš 'epicure', fantazirati 'fantasize'. These words considerably augmented Trubar's translation of Luther's House Postil [Hišna postila] (1595), as the explanatory and illustrative functions of the text required inclusion of many new terms for both physical and nonphysical domains. Trubar also laid the foundation for various terminologies. He can be credited with beginning the printing terminology and terminology related to book publishing and selling, e.g., drukar 'printer', bukvar 'book seller'. In introductions, which were less dependent on German originals, he included small details from contemporary life, which in turn led him to introduce unique or rare nominal terms not used by other writers, e.g., aga 'Agha'. Writing of TC 1575 offered numerous opportunities for the use of vocabulary that was familiar but previously not utilized in writing, e.g., terms for quotidian items like burkle 'oven fork', kobel 'tub', or krevlja 'hook'. Particularly noticeable among the words that were not used outside Trubar's work are adjectives derived from proper names, e.g., abelski 'adj. from Abel, afriski 'African', celjski 'adj. from Celje' The use of regularly derived members of word families that is limited to Trubar's work generally shows a good control of Slovene derivation methods and possibilities of expression, e.g., arcnovanje 'healing' along with arcnovati 'to heal', altmanov 'captain's' along with altman 'captain', blazinica 'small pillow' along with blazina 'pillow'. Trubar's Hišna postila in relation to Luther's original A comparative analysis of Trubar's translation technique in his Hišna postila (House Postil) - that is, in his last and most extensive work, which was published nine years after his death - shows not only a close connection with Luther's original, but also many deviations from it. Two types of differences were determined: those conditioned on the differences between German and Slovenian when paired as languages in translation, and the result of the translator's desire to distance himself from the original. The most apparent differences include translation expansions that were primarily used to make the translation easier to understand and so that the presentation of the content 314 Summaries - Zusammenfassungen would be appropriately representational. Among these expansions, synonym pairs and polynomial strings stand out in frequency (e.g., regiment ^ Regiment ali regiranje 'reign or rule', Mujica ^ Mujica ali pejtje 'music or signing', fechten ^ fe fefehtati inu bojo-vati 'to fight or battle' etc.). The addition of a synonym (or elements with other sorts of content) created pairs and polynomial strings that differ in terms of part of speech (nominal and verbal strings predominate), as well as regarding the origin of the synonym (the structure borrowed word + native synonym predominates, but other combinations are also possible, such as a string of native synonyms). In contrast to Luther's version, verbal pairs are often arranged in the form of aspectual oppositions or pairs. By frequency of pairing, modal verbs and verbs of speaking stand out (e.g., fie /.../ gefagt 'she said' ^ je ona /.../ govorila inu pravila 'she /.../ said and told'; er kan 'he can' ^ On /.../ sna inu more 'he is able to and can'). Trubar added or omitted individual elements based on his own judgment. Several examples show that he omitted more expressive content elements and added, for example, modifiers of circumstance, repeated subjects already mentioned, included objects, and replaced pronouns with more concrete nouns - all in order to keep the basic facts in mind and to sustain the presentation. The difference between the language of the original and that of the translation is illustrated by departures at various levels of linguistic structure (e.g., at the lexical level, which also includes word-formational structure, and also at the morphological and syntactic levels). For example, in Trubar's translation German nominal compounds are often replaced by typified attributive clauses (e.g., Engelpredig ^ Angelfka Pridiga 'angelic sermon', nothelffer ^ pomozhnik is nadlug 'helper in need'); Trubar reduced the expressional shortcoming through an established style with the inclusion of calqued verbs that are only partly connected to the verbs in the original; impersonal man 'one' is replaced with more concrete designations (e.g., ljudje 'people', mi 'we', eden 'one', etc.); adverbial modifiers of place used in parallel differ regarding the orientation of the action (e.g., in dife welt ^ na leta Svejt 'into this world'), and so on. The linguistic difference also results in many changes in word order and several syntactic changes are the result of Trubar's conscious deviations from the original text: for example, direct speech is often replaced with indirect speech and the textual sequence is often changed. The choice of description rather than coinage took place in both directions as a universal narrative option. Trubar also made the text conceptually closer to readers in Slovenia through geographical adaptation (e.g., Teutfchland 'Germany' ^ kranjska dežela 'Carniola'; he replaced die Elbe oder der Rein 'the Elbe or the Rhine' with the Slovenian rivers Lublaniza ali Sava 'Ljubljanica or Sava'), by citing verses from Slovenian songs, and by including phrasemes and phrases established in Slovenia (e.g., am ftillen Freytag 'on Good Friday' [literally, 'quiet Friday'] ^ na velikipetak 'on Good Friday' [literally, 'great Friday']). The expansions and contractions of the text in particular display Trubar's capacity to stylistically shape the text because he skillfully replaced one type of styleme (attested in Luther's original) with others. He did this effectively, for example, through arrangement in pairs, choosing synonyms formed the same way, phonological correspondence, and other means. 315 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Trubar's Translation of the Annotations in the House Postil (Hišna postila) (1595) The study of Trubar's translation methodology was based on the comparison of his Hišna postila (House Postil) (1595) - his last and most extensive work - with the source text, Martin Luther's Hauspostille. The main features were determined with a detailed comparison of selected chapters from all three volumes of Trubar's translation, while additional characteristics came to light with comparison of annotations as functionally different context. Since the main goal of annotations, in Trubar's Hišna postila as in general, is to establish and facilitate the reader's grasp of the main content, they are mainly brief, with terse wording and typified syntax. Their main structure is defined by their limitation to key actions and main agents and features. Both following the source text and distancing from it, show that Trubar was in complete control of the annotation as a specific textual type. The comparison brought out morphological, derivational, and syntactic differences, as well as differences in word choice. They are mainly the result of the differences between German and Slovene, which are juxtaposed in this translation. Standing out among morphological differences are: differently expressed general agent, e.g., man ^ ljudje, 3rd pl., se, and the replacement of conjunctive with the indicative, e.g., was die rechte lere fey - Kaj je ta pravi Vuk. The most noticeable derivational differences: the replacement of nominal compounds with synonymic descriptions, e.g., die Kirchenweyhe ^ tu Jhegnovainje teh Cerkvi. Most noticeable among syntactic differences are: replacement of single-element with two-element clauses, e.g., Tyrannen ^ Tyranni ali Sylniki Cerkou refiegujo inu gmerajo, and complementation of the elliptic structures with verbal parts of the predicate, e.g., Chriftus ein Hertzog ^ Chriftus je en Viuda, which brought them closer to the spoken language. Clearly evident is also Trubar's expansion of the annotations with various additions, but mainly in accordance with the main text. In the annotations, as well as in other Trubar's texts, the double formula stands out, i.e., adding synonymic and semantically similar elements of various parts of speech for reasons of explication or stylization, e.g., Vneinigkeyt ^ Nemyr ali sdrafhba; Got wachet vber feine kirche ^ Bug vahta ali zhuje zhes fvojo Cerkou. He achieved the goal of increasing the informative value of the text with either generalization or concretization. The two most noticeable generalizations are a replacement of the first-person subject with the third-person subject and a frequent use of the present tense with the meaning of general validity. The comparison also found a great number of added and some omitted annotations in Trubar's work, for which it was not possible to find a source among the examined editions of Luther's House Postil. The unilaterally added annotations in terms of content and structure do not differ from the ones matching the source text. Sprachentwicklungen in den Bibelübersetzungen von Dalmatin Überprüfungen der Sprachveränderungen (insbesondere der lexikalischen und syntaktischen), die im Vergleich zu den frühen Dalmatinschen Übersetzungen von Einzelteilen des alten Testaments in seiner Bibelübersetzung (Biblia) an den Tag treten, hat ergeben, dass in der Lexik verschiedene Wortarten von den Substitutionen erfasst worden sind. Am häufigsten sind sie beim Substantiv und Verb. Die Ersetzugen der in den früheren 316 Summaries - Zusammenfassungen Ausgaben von alttestamentarischen Übersetzungen verwendeten Entsprechungen verlief in Richtungen, die in der Regel durch den Verbreitungs- und Gebräuchlichkeitsgrad der Bezeichnungen festgelegt wurden (z. B. gvant ^ oblačilo, ratati ^ postati; žalovanje ^ klagovanje; boj ^ vojskovanje, prijaznost ^ prijazen). Fälle der Ersetzung von bekannten Bezeichnungen durch weniger bekannte oder versuchte Bildungen sind selten. Einige Substitutionen wurden wegen der Vereinheitlichung der Lexikwahl in der DB 1584 vorgenommen. Zahlreiche lexikalische und syntaktische Substitutionen wurden durch die Bemühung um eine höhere Anpassung an die Lutherbibel als fundamentale Übersetzungsvorlage angeregt, ein Teil jedoch durch die Suche nach einer inhaltlich besser entsprechenden Bezeichnung (špiža ^ sladčica). Zahlreiche morphologische und syntaktische Veränderungen spiegeln die Festigung und Heranreifung des Systems der slowenischen Schriftsprache hin (z. B. Possesivadjektive als Ausdruck für Besitzverhältnisse, die Wahl von Reflexivpronomina, Neuordnungen der Wortfolge usw.). Übereinstimmungen und Differenzen der Zeitwörter in Luthers und Dalmatins Bibelübersetzung Die Übersetzungsübereinstimmung der Lutherschen und Dalmatinschen Bibel, also zwischen dem wichtigsten Übersetzungsvorbild und seiner Übersetzung, die zugleich die erste slowenische Übersetzung der Gesamtbibel darstellt, ist schon wiederholt besprochen worden. In dem vorliegende Beitrag sollen anhand von Verbäquivalenten, die bedeutungsmäßig gleichwertige bzw. annähernde Verbfügungen darstellen, die Grenze der Übereinstimmung und Verschiedenheit näher bestimmt werden. Auf diesem Wege soll das Ausmaß der übersetzerischen Schaffenskraft und Individualität von Dalmatin festgestellt und soweit wie möglich aufgehellt werden, zugleich sollen diejenigen Übersetzungslösungen, die Dalmatins sind, hervorgehoben werden, und von denjenigen unterschieden werden, die auf die Verschiedenheit der Systeme der slowenischen und deutschen Sprache zurückzuführen sind. Das Grundmerkmal der Dalmatinschen Übersetzungs, das aufgrund des Verhältnisses zum Lutherschen Übersetzungsvorbild bestimmt wurde, ist ein kontinuierlicher Wechsel von Gleichem und Verschiedenem, wodurch auch ein lebhafter Prozeß der lexikalischen Festung in der zweiten Hälfte des 16. Jh. zu Ausdruck kommt. Eine Neuinterpretation wird zweifellos auch durch Übersetzungsübereinstimmungen, die selten verwendete, bedeutungsspezifische Verben und Phrasen betreffen, nötig. Angesichts der Textanforderungen und Möglichkeiten jener Zeit können sie als Qualität angesehen werden. Durch die Vermittlung Luthers traten in der slowenischen Übersetzung zahlreiche neue Verben (z. B. tunihanje (^tunihati)) und noch viel mehr neue Bedeutungen (durch Randbemerkungen festgelegt) in Erscheinung. In den Randbemerkungen fand Dalmatin oft schöpferische Neuformulierungen. Oft wurde die Bedeutung synonymisch erweitert, wobei eine Brücke zwischen dem Bekannten, praktisch Erprobten und dem Neuen gebaut wurde. Zahlreiche übersetzerische Abweichungen von Luther sind auf das Bestreben zurückzuführen, für den slowenischen Leser möglichst verständlich und vostellungsmäßig vertraut zu schreiben. Die Auswahl der bei Dalmatin verwendeten Verbäquivalente wurden in erster Linie nach Bedeutungskriterien, seltener nach Kriterien der Wortbildung, Morphologie oder 317 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Stilistik getroffen. Bemerkenswert ist eine funktionelle Nutzung von Präfixverben, was ein gefestigtes Bewußtsein in Worbildung, Bedeutungswert und grammatikalischer Wirkung von Wortbildungsformanten belegt (z. B. pomreti, zanucati). Bei Übersetzungsäquivalenten können bedeutungsmäßig gefestigte Bildunge und Beschreibungen abwechselnd vorkommen (z. B. steinigen ^ s' kamenjom posipati, verrosten ^ postati rjavo). Die Auswahl kann auch auf Verlegenheiten der Wortwahl oder auch bewußte Stilbildung zurückzuführen sein. Zahlreiche übernommene Verben wie auch Word- und Syntaxkalke, die in der Rolle von Übersetzungsäqiuvalente auftreten, müssen außerhalb des Verhältnisses Dalmatin - Luther beurteilt werden, da sie ein lange andauerndes Nebenaneinder der deutschen und slowenischen Sprache illustrieren. Comparison of the Lexicon of Krelj's and Juričič's Postils The first person to consider the linguistic relationship between Krelj's (1567) and Juricic's (1578) Postils or more precisely, between their two translations of the first, winter section of Spangenberg's edition of explanations of the Gospels and Epistles, was Kopitar (1808), while at the end of the 19th century, Oblak also discussed this in a special study (1894). Thus in the first discovered edition from 1578, whose author was not then recognizable, as in Krelj 's Postilla slovenska, discovered later, Kopitar brought to light a better writing system than that of Trubar. His comparison of the two, though remaining in Trubar's shadow, broadly determined (alongside the orthographical differences) the degree of the two authors' Germanization and their so-called »Dalmatinization«. In Juricic's Postilla Oblak established corrections of a translational, linguistic and orthographical nature. His linguistic corrections included the most obvious phonetic changes, which in individual cases also involved the morphological level. He evaluated the translational changes with regard to the degree of dependence on translation models, but did not go into the matter of concrete word exchanges. More recent treatments of the language of both Postils mostly extend our knowledge of phonetic phenomena and morphology (Rigler 1968, Orožen 1977) and of the composition of Krelj's vocabulary (Godini 1987), especially in comparison with Trubar's (Rigler 1968, Orožen 1986/87, 1987). By comparing the two texts and taking into account Spangenberg's text, a more accurate study of Krelj's and Juricic's Germanizing was made in both content and scope (Merše 1996). The studies made so far have incorporated only part of the word exchanges made in Juricic's edition. It is possible to draw conclusions about the extent to which the vocabulary does not overlap in Krelj's and Juricic's postils on the basis of a complete alphabetically arranged list of words for both works. One sixth of the words (out of 4647 headwords) in Krelj's postil are not included in Juricic's translation, while a good tenth of the words from the latter (out of approx. 3900 headwords) do not overlap with Krelj's edition. Because Krelj's postil presents a longer preface than Juricic's, the higher percentage of non-overlapping vocabulary here is understandable. Some discrepancies are also caused by individual expansions or omissions in the translated text, but for the majority of differences there is some deeper reason. It is perfectly clear that Juricic tried to bring his work closer to a wide circle of readers by selecting generally well-known, frequently used and semantically unambiguous expressions. He also toned down Krelj's critical attitude and avoided expressiveness. 318 Summaries - Zusammenfassungen In the composition of vocabulary from Krelj's postil that does not occur in Juricic's or is replaced by synonymous expressions or phrases, the following categories are recognizable: international, mostly technical expressions of Latin or Greek origin (e.g., abso-lucija, eksorcist, interim, pedagog; kanonizirati, legitimirati), words taken from German (e.g., ahar, ahtati, cehmojster, haufen, iringa), calques (e.g., naprejklasti, naprejstati, na-prejvleči), Romance loans (e.g., butega, mandrija, moneta), stylistically marked groups of words (e.g., bratec, otročič, potrebica, plaščič; crkniti, debeloumen; brav), groups of compounds with unified affixes (e.g., klecavec, zanašavec; malikovec, maloverec; Izra-elčič, Jeruzalemčič; končljiv, nagljiv, neomadežljiv; obloženi, pisani, poklicani, posvetni; neborec, neubog, neduhoven). Within the non-overlapping tenth of words from Juricic's translation the following characteristic groups appear: words taken from German (e.g., arnož, flegar, rajtinga, šraj, šrajeti), calques (e.g., gorienjanje, goripostaviti, naprejdr-žati), groups of compounds with unified affixes (e.g., hudodelnik, krivičnik, požrešnik, sramotnik; komunski, kraljevski, kranjski, petlarski; pustivši, razlomivši). The different selection of verbs was also influenced by differences in the use of tenses, modals and mood. Yet another contributing factor in the linguistic independence and recognizability of the compared texts is the different selection of words on the phonetic and morphological levels (e.g., dujno ^ dvoje; mehi ^ mehove, od rečih ^ od reči, učijo ^ uče, etc.). Kopitar's Model of Literary Language and Postilla 1578 Kopitar devoted much attention in his Grammar to the standard language of the Slovene Protestants. He dealt mostly with the phonetic-graphemic level and morphology, but also mentioned syntax and the selection of vocabulary. His evaluations have preserved their worth up to the present day - which is proof of his sound knowledge of the standard language in the sixteenth century. In drawing parallels between Trubar's works, especially TT 1557, and the two translations of the first part of Spangenberg's postil - Krelj's from 1567 and Juricic's from 1578 - which at first he mistakenly attributed to Dalmatin - Kopitar established that a dual writing practice existed. In his opinion, the more appropriate writing system was to be seen in the two translations of the postil which, compared with Trubar's text, were also distinguished by a geographically wider selection of vocabulary, less Germanization and the choice of more widely adopted forms (e.g., the neuter ending in -o). On the other hand Kopitar judged their phonetic, morphological and word approximation to the South Slavic dialects to be a weak point. A repeated examination of the language relations between Trubar and Juricic and between Krelj and Juricic, which was intended to concretize Kopitar's rather general assessment of the degree of Trubar's and also Krelj's and Juricic's Germanization, established that the same types of Germanism are formed in all three writers and that they differ only in the extent and frequency of their occurrence. A comparison of TT 1557 and JPo 1578 showed that the process of replacing borrowed words and calques (e.g., cajhni ^ znamenja, gvant ^ suknja, gori obuditi ^ zbuditi) with native expressions was under way, but was neither complete nor strictly in one direction. Apart from endeavours to create a purer language, the direction of the exchange was determined by differences in how firmly 319 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja established the use of synonymous expressions was. With Krelj and Juričič, the distancing from German syntactic patterns is also noticeable, but this also means distancing from Trubar according to whether he followed Luther (in translating Gospel passages) or Spangenberg in the exposition. It was Juričič who remained closer to Spangenberg's text, as is shown by the consistent selection of words with borrowed root (e.g., Kezery for Ketzer, moiftruie for meyftert), the more accurate translating of component elements in German compounds (e.g., vunkai hod for Aufigang) and the use of phrasal and syntactic calques. The two-element synonymous phrases from Krelj's Postilla slovenska, mostly composed from a foreign and native expression, were replaced by Juričič with one of the possibilities offered (e.g., Savesa alli Pund ^ Sauesa, shold alliplazhillu ^plazhilo). The choice is determined by how well-established the phrase is. The Character and Distinctive Features of the Lexicon in the 16th-Century Slovene Protestant Postils In addition to the Bible translations, postils are the other texts that in terms of genre stand out among the works of the 16th-century Protestant authors. Three large postils were published: Krelj's POSTILLA SLOVENSKA in 1567, followed by its full realization, Juričič's POSTILLA, and towards the end of this period, Trubar's HISHNA POSTILLA. Krelj's and Juričič's postils are translations of German Spangenberg's postil, while Trubar translated the extensive Luther's postil. Typical of postils as a specific textual genre are explication and illustration, which open door to diverse lexicon, particularly lexicon from everyday usage, denoting familiar, common items and tasks, e.g., kavka,pokrovača, grah, konoplja, štrukelj, beč, pletenica, but also a number of terms for more abstract concepts, e.g, fabula, has, proces, netugent, odrtija. Postils also contributed a significant share of ecclesiastic terms to the 16th-century lexical stock, e.g., beneficij / beneficija, evharistija, plebanija, prezbiter, prior, and a number of terms reflecting the social context of the time, e.g., monarh and monarhija; dacijar, jurist, kamerlin. One of the features of postils is illustration of religious teachings with colorful examples. The following elements contribute to the persuasiveness and effectiveness of the genre: phrasemes, e.g., ogrditi se komu v roko, addresses, interjections, e.g., čaj, fuj, and accumulation of emotionally charged words and phrases, e.g.,pankrt, šelm; crkniti, natro-biti; debeloumen, with particularly noticeable diminutives of all three genders, e.g., kotec, doktorčič; mačica; gnezdeče, numerous comparatives and superlatives, e.g., prelep. A survey of the lexicon found only on pages of postils or introduced by usage in postils, reveals a familiar typology. In finding correspondences to German original, Krelj, Juričič, and Trubar selected from well-known lexicon, borrowed words from other languages that were either already adapted to Slovene or they minimally adapted them themselves, or they derived new words using already established derivational patterns. The main pattern of connecting synonymous or semantically closely related words, with prevailing double and triple formulas, is in all three postils the combination of a (newly recorded) borrowed word and a well-known Slovene word or word of Slovene origin, e.g., ahle ali grebeni, skribenti ali pisarji, ajšel ali serilnik; jubilirati ali vukati. 320 Summaries - Zusammenfassungen Numerous other combinations are also attested, namely, a borrowed word can appear in the explicative role, the order of newly recorded word and its explanation may be reversed, the newly recorded word can be of Slavic origin, e.g., blagosloviti ali žegnati, cbifoh ali topelt; gorejti inu plamiti. One of the reasons that Slovene 16th-century Protestant writers successfully translated the extensive postils with rich vocabulary was also the fact that they had a good mastery of Slovene derivational possibilities. They expanded word families in various directions, e.g., streči + strežen; grevati + grevanje; osat + osatov; sova + soviski; doktor + doktorica; gospodar + gospodarstvo; blazina + blazinica; bruma + nebruma; rdeč + rdečost, malati + izmalati, pohujšati + pohujšovati; kisel + kiselo/kislo. A noticeable feature of Krelj's and Juričič's postils is a large number of participles in -č and -vši. The part of lexicon that appears in postils differs from the lexicon used elsewhere in phonological, derivational, or even orthographic features, which are most often idiosyncratic. Slovene Lexicon in Megiser's Dictionaries (1592, 1603) and Its Use in the 16th-Century Literary Language Although both of the multilingual Megiser dictionaries, which also included the Slovene language, were dedicated great deal of research attention, the question on the extent of included vocabulary, used in the works of 16th century Slovene Protestant writers, for objective reasons remained unsolved. New findings on the proportions between already known and new, mediated lexicographical vocabulary are the result of analyses of complete copies of works by 16th century Slovene Protestant writers, which are intended for the making of a 16th century Slovene literary language lexicon. In his multilingual dictionary Megiser included generally known and frequently used words. To his selection of used live, current vocabulary he was oriented to a great degree also by foreign lexicographical suggestions. The newly collected vocabulary for the most part demonstrates formation according to stable, productive word formation patterns (e.g., bolhav, dostojnost, hrtica, obsekanje, bobnar, oštupati etc.). A large part of the new word-stock is of provincial or dialectal source, especially Carinthia (Koroška), which simultaneously shows a close attachment to German. Noticeable is a group of vocabulary with connotative meaning, taken from the spoken language. With the new word-stock, brought with Megiser's dictionaries, the user of the multilingual was brought closer to the object and abstract world that they met in everyday life. Among the words that cannot be traced in Protestant works are especially the names for real facts, which in the biblical translations were not mentioned because they originated from other natural, cultural or historical environments. Among the newly recorded wordstock are for example: the naming of objects and tools: brus, cedilo, kuhalnica, muhovnik etc., active persons of different types: balbirar, ceglar, ferboltar, čreul flikar, klobasar etc., numerous names for flora and fauna: detelja, endivija, oves, nagelj,patonika, breza, jel, brinovka, cajzlica, drozg, ščinkovec, forel, gad; names of foods (pastries): poprtnjak, presta etc., and measurements: kvinteljc etc. 321 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja The Use of Diminutives in the Works of the 16th-Century Slovenen Protestant Writers Survey of the lexicon compiled with the complete excerpt of the 16th century Protestant works revealed a sizable group of nouns derived with diminutive suffixes. The composition of this group ultimately depended on contextual verification of a predictable diminutive or some other related meaning, i.e., 'youngling, immature' and diminutive--hypocoristic or diminutive-pejorative meanings. The diminutive meaning is clearly indicated by the attribute small, youth and immaturity by the attribute young, the hypocoristic relationship by the attributes dear, poor. The verification, which, in addition to the context, took into account the translation source texts, various editions of the same texts, and the existing foreign-language lexical equivalents, also showed that the derivatives like kmetič, nožič cannot be considered diminutives, since they do not express a small degree of the feature expressed in the base. The most derivative variegation was found hi masculine diminutives, which display the following suffixes, arranged from the most to the least derivationally productive: -ec (bratec), -ič (kraljic), -čič (doktorčič), -ek (časek), -c (stebrc), dobuble suffixes -(č)ič--ek (konjiček, hlapčiček) and -čec (kamčec), and rarely attested suffixes -ik (kamik) and -ljaj (bodljaj). In derivation of feminine diminutives, three single suffixes are attested: the most productive -ica (deželica) and less common -ca (pesenca) and -ka (babka). The bipartite suffix -ič-ica is attested in derivatives when the first-degree derivation is with the suffix -ica (devičica), while the suffix -ič-ka is attested in second-degree derivatives, presumably derived from masculine nouns in -ič wiht the suffix -ka (kraljička). Neuter diminutives are derived with the suffix -ce (drevce); the meaning 'youngling, immature' is expressed with the suffix -e (otroče). It was already Bohorič who pointed out in his grammar (1584) the most productive suffixes that appeared in derivation of diminutives of all genders. Lexical difficulties in the beginning period of the Slovene literary language and the search for the most appropriate derivational model in, among other things, diminutives (particularly masculine and feminine ones) is evident in several series of synonyms, derived with various suffixes, e.g., kamčec - kamčič - kamenec - kamenčič; psičica - psička. The analysis of concrete usage of diminutives showed that their choice also depended on the variety of the text and the context (e.g., by their inclusion into synonymic and antonymic series, and their coordination with the main concept, for which a diminutive is used). When examining how much the use of diminutives in translations depends on the source texts, the author finds a high degree of congruence, but also some cases of independent use of diminutives, which shows a conscious choice and stylistically effective use. Feminine Pairs of Masculine Designations in the 16th-Century Standard Slovenian Designation needs that became apparent when translating Biblical and other religious texts, and also in composing more independent works that were more or less bound by translational conventions, encouraged 16th-century Slovenian Protestant writers to look for and form feminine pairs of masculine designations (proper and common name desi- 322 Summaries - Zusammenfassungen gnations). References in the grammar book of Bohorič show that the so-called feminine forms in the linguistic use of the time were used as a special word-formational and semantic category. In various parts of the mentioned grammar book pairs like kojn - kojnka (Rofs - Roffin), lev - levinja, psič - psičica or psička, Lamberger/Lambergar - Lam-bergarica, Lublančič - Lublančica or Lublanšica, etc. express also the most productive formational models of feminine pairs in the 16th-century standard Slovenian. The stated examples reflect the derivation from proper and common name masculine designations, the formation from a loan word and a native noun, the derivation with formation specialised affix morphemes (e.g., -ica, -inja, -ka) and the phonetic conversion at the affix connection or without it. Even though feminine pairs do not accompany all masculine designations, they can, however, be distinguished into two basic groups: rare proper name designations like Egip-ter - Egipterica and numerous common name designations, which can be grouped into different subgroups. These include pairs of profession designations (e.g., apotekar - apo-tekarica, kruhapek - kruhapekinja, mlinar - mlinarica) or simply designations referring to executors of various activities (besednik - besednica), pair designations referring to social structure (e.g., cesar - cesarica, kralj - kraljica, kraljič - kraljičica, firšt - fir-ština), pair designations of family and other relations (brat - sestra, oča - mati, preded - prebaba, sin - hči; boter - botra, etc.), animal designations (golob - golobica), etc. A large majority of feminine pairs belongs to a group of modification compounds, a part of which has a substitute stem (e.g., sin - hči). Masculine elements in pair designations are commonly used more frequently than feminine elements, with standard language and living language usage encouraging the formation of new elements of the word family (e.g., cesar + cesarjev/cesarjov). Feminine pairs can (apart from the difference in gender) have semantic equivalents to masculine pairs, but frequently differ from them. Numerous masculine designations attested in the 16th-century publications in Slovenian did not have their equivalent feminine pairs, usually due to historic or semantic reasons (e.g., aar/ahar, galjot;papež; arianer, antitrinitar, cvinglijaner, etc.) Also a few feminine designations were without their masculine equivalents, which was due to the profession that could only be done by women (e.g., ama, dojka). Representation of Occupations in the Works of Slovene 16th-Century Protestant Writers Numerous agent nouns that are an integral part of the lexicon used in the works of Slovene 16th-century Protestant writers can be, according to their features, grouped into several subcategories. Considering how numerous and diverse they are, nouns denoting occupations are particularly interesting. Although most of these terms are included in translations of the Bible, the entire corpus also provides terms for contemporary occupations. Particularly rich sources are both multilingual dictionaries by Megiser (MD 1592 and MTh 1603). The typical stratification of the society that the Protestant writers were part of is reflected in frequent references to the main social classes (e.g., žlahtnik 'noble', purgar 'burgher', antverhar 'artisan', kmet 'peasant'), among which kmet and its synonym kmetič 323 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja also denote a profession ('farmer'). The class of artisans (antverhar) was fairly diverse. Among more commonly mentioned occupations are: zlatar/goldšmid 'goldsmith', cimer-man 'carpenter', šuštar/šustar/šuster and črevljar 'shoemaker', lončar/hafnar 'potter'; a group of terms denoting male and female makers of clothes (žnidar 'tailor' and žnidarica, šivilja, šivkinja, mojškra 'seamstress' and the Croatian borrowing kreač/krejač 'tailor'). Among makers of practical items and merchandise were also glažar 'glassmaker', irhar 'kid-leather maker', kolar 'wheelwright', kotlar 'tinker', mečar 'sword maker', pintar 'cooper', sedlar 'saddler', šlosar 'locksmith', šporar 'spur maker'. One of the most homogenous groups in terms of derivation is comprised of terms derived from nouns denoting animals: golobar 'pigeon breeder', konjar 'groom', kozar 'goatherd', oslar 'donkey driver', ovčar 'sheepherder',ptičar 'birdcatcher', ribič (also fišmajster) 'fisherman', svi-njar 'swineherd'. A list of terms for contemporary occupations includes several deverbative nouns denoting actions expressed with base verbs, e.g., cooking in kuhar 'cook' (cf. also kovač 'blacksmith', pek 'baker', pisar 'scribe', tkalec 'weaver', voznik 'driver'; some terms with a borrowed (German) base: malar (^ Ger. malen 'to paint'), šenk 'tavern keeper', šmelcar 'smelter', šribar 'scribe', skribent 'scribe', žnidar 'tailor'. Some indispensable occupations in all social classes included arcat 'physician', apotekar - apotekarica 'pharmacist', andpogrebnik 'undertaker'. Contextual use of terms for occupations most often reveals the activity characteristic of the occupation and the reality related to it. The analysis of the use of these terms also found the following characteristics: • Numerous synonymous pairs and series with multiple constituents are derived from a borrowed and native word, e.g., furman/fuerman - voznik 'driver', gartler - vrtar 'gardener', ledrar/lederer - kožar 'tanner', etc. • One-word terms occasionally alternate with synonymous descriptions, e.g., šta-mecer (^ Steinmetz) 'stone cutter' - ti, kir so kamen rezali 'those who cut stone'. • Most terms for occupations are masculine; only a few occupations are naturally associated with females, e.g., ama 'wet nurse', pestunja 'baby sitter', dojka 'wet nurse'. Some of the most common binary terms for occupations that were essential part of Slovene life in the 16th century were kmet/kmetič and kmetica 'peasant/ farmer (m./f.)', mlinar and mlinarica 'miller (m./f.)', kramar/kramer and krama-rica 'shop keeper (m./f.)', hlapec and dekla (derived from two different roots) 'farmhand (m./f.)'. However, members of a gender pair may have also differed semantically. • Terms for occupations often expanded their semantic range and were used figuratively. • Terms for occupations (particularly borrowings) are quite diverse as far as their phonology and derivation are concerned, e.g., aar/ahar/hahar/hagar 'executioner', balbirar/polbirar 'barber'; kramar/kramer 'shopkeeper'. 324 Summaries - Zusammenfassungen Pohlin's Trilingual Dictionary from the Point of View of Tradition and Contemporary Language Use The approximately 12,000 entries in Pohlin's dictionary TU MALU BESEDISHE TREH JESIKOV, 1781, included varies word types and, at the same time, thematically different layers of vocabulary. Numerous expressions from the contemporary tangible and intangible world are included. The framework of the contents is determined by the central European geographical environment and the way of life in it, and the intellectual horizon of the educated persons of the age. This is indicated by, for example, designations for working people, flora and fauna, everyday objects (e.g., tools, items of clothing, food, rocks and minerals, etc.), meteorological phenomena, units of measure, properties, actions, events and states, etc. Word types are represented in proportions largely corresponding to current use: nouns predominate, followed by verbs and adjectives. Other word types (interjections, particles, etc., are rarer). The modest size of the dictionary compelled the author to select words carefully. This is also indicated by a comparative analysis of the vocabulary used in Pohlin's other publications (in particular his 1789 translation of Becker's A Little Book of Needful Help). The dictionary does not include various predictably constructed derivations that can be found in Pohlin's other texts: a) in the case of substantives, notably diminutives (e.g., kupzhek, sodzhek, dileza, fvefdeza), generally feminine but occasionally also masculine pairs of designations (e.g., greshnek), gerunds (e.g., zhislanje,pogublenje, shtemanje) and other types of derivations recognisable from suffixes (e.g., detelshe, miloserznoft, spisarna, tatvinftvu), etc.; b) in the case of adjectives, notably comparatives and superlatives (e.g., narmanjshi), compounds with a prefix of negation (e.g., naperluden, navoshliv), some other compound words (e.g., zhernuplavkaft) etc.; c) in the case of verbs, the non-inclusion of verbal calques, which are very numerous, especially in translated works, is particularly noticeable (e.g., dolipowyati, gorijemati, okolipernefti), as is the absence of established multi-stage derivations such as prefixal per-fectives and the secondary imperfectives derived from them (e.g., dapernashati, ifuzhiti, napasti - napasem, perkrevsati, poferdirbati, spreoberniti, urovnati etc.); d) in the case of adverbs, for example de-adjectival derivations (e.g., glahku), etc. Pohlin also left out of the dictionary numerous commonly used sets of words from different parts of speech (e.g., the substantival krijhemsvejt, the adverbial s'zhasama, the articular kratkunekar etc.). Other identifiable reasons for the non-inclusion of designations in the dictionary include a narrow area of specialisation (e.g., fufhine, hkavski ftol, shpanshvosk, vovzhjek) and the expressiveness of the designations (e.g., fantin, pretepazya, Jhqnka). Information on the method of formation of the majority of the derivations mentioned can be found in Pohlin's grammar, which, given a clear significance in terms of word formation, undoubtedly reduced the need to include them in the dictionary. The noticeable presence in the texts of a greater number of phonological and generative variants than in the dictionary is presumably likewise the consequence of a reliance on colloquial use that is not fully fixed. A comparison of the words included in the dictionary with the vocabulary used in the standard literary Slovene of the 16th century, which also shows greater breadth in terms of parts of speech, took into account above all the new, differentiating vocabulary. Several 325 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja developmental shifts can for example be seen at the word-formation level, since the dictionary includes numerous augmented word families, and also some entirely new ones. Their elements as a rule show a characteristic suffixal derivation (compared to the 16th century there is the brand-new word family abotne, abotnek, abotneca, abotnija, while enlargement with new elements is shown by the group afena, afenene, afenske, afenca, since only afinja and afinski are known from the 16th century). Die Verben in den Wörterbüchern des 18. Jahrhunderts und die protestantische Tradition Das 18. Jahrhundert war im slowenischen ethnischen Gebiet auch ein Jahrhundert einer intensiven lexikographischer Tätigkeit. Die meisten Wörterbücher, die von slowenischen Geistlichen und Ordensleuten verfasst wurden, blieben zwar in der Handschriftform erhalten, dennoch wurden einige von ihnen auch gedruckt und übten in dieser Form einen starken Einfluss auf die Wörterbuchedition, mittelbar aber auch die schriftsprachliche Tradition aus. Mit dem Vergleich der Verben in vier Wörterbüchern des 18. Jahrhunderts (jenen von Kastelec-Vorenc (1680 - 1710), Hipolit (1711 - 1712), Pohlin (1781) und Gutsmann (1789)) mit der Verblexik in den Werken der slowenischen protestantischen Autoren des 16. Jahrhunderts und in den beiden mehrsprachigen Wörterbüchern Megisers (1592 und 1603) wird die Absicht verfolgt, Merkmale der lexikographisch erfassten Lexik in den zum Vergleich herangezogenen Werken aufzudecken und auf die Veränderungen in der Zusammensetzung und Gebrauchsfrequenz hinzuweisen. Der Vergleich ergab folgendes: • Gedruckte und in Handschriftform erhaltene Wörterbücher des 18. Jahrhunderts weisen einen stark veränderten Lexikbestand im Vergleich zur Schriftsprache des 16. Jahrhunderts auf. • Zur übereinstimmenden Wortschatzschicht gehören Handlungs-, Vorgehens- und Zustandsverben, die allgemein bekannt und folglich nicht zeitgebunden sind (z. B. biti sem und biti bijem, bati se, bolehati, brejiti, beliti, bobnati, brisati, buditi, flisati se usw.). • Die Analyse der Verblexik im Hinblick auf deren Herkunft wies eine allmähliche Zunahme von Benennungen auf, die aus der deutschen Sprache entlehnt wurden. Unter den Verben, die in der Schriftsprache des 16. Jahrhunderts nicht aufweist, in den Wörterbüchern des 18. Jahrhunderts aber vorkommen, sind auch solche wie: abdonkati, aufklati, ahlati, fidlati, filcati usw. Die Gruppe der Verben auf -irati, die bereits im 16. Jahrhundert als Internationalismen (absolvirati, adplicirati, fi-gurirati usw.) aufgefasst wurden, weist im Lexikbestand des 18. Jahrhunderts eine veränderte Zusammensetzung auf. Die Verben mit dem Fremdpräfix an- (aniti, anvzeti se/anjemati se, anzadeti usw.) waren nach wie vor fest in Gebrauch. Dasselbe gilt für Lehnübersetzungen mit adverbiellem Bestandteil (etwa doli vdariti für 'abschlagen'), obwohl die Wörterbücher des 18. Jahrhunderts nicht dieselbe Zahl solcher Wortschöpfungen aufweisen. Deren Erfassung differiert vermutlich 326 Summaries - Zusammenfassungen auch je nach dem Konzept und den Umständen, unter denen die Wörterbücher entstanden, und nicht nur nach deren Gebrauchsfrequenz. • Die Wortbildungsanalyse der verglichenen Verben wies unter anderem auf eine verstärkte Erfassung von den nach ihrer Aktionsart gegensätzlichen Verben (z. B brcati ^ brcniti - brcati) hin, ferner von onomatopoetischen Verben (z. B. blejati, bleketati), von Verben mit diminutivem Infix (z. B. ajčkati). Einträge von onomatopoetischen Verben weisen eine große Vielfalt von phonetischen Varianten auf, die sich an verschiedene auditive Eindrücke von motivierten Lauten anlehnen (bobotati ^ bobočati, praskanteti ^ brasketati, brečati ^ brenčati usw.). • Der Vergleich wies auch eine wachsende Entwicklungs-, zugleich aber geographisch bedingte Wortlaut- und Wortbildungsvarietät von verbalen Benennungen (z. B. antikati ^ amtikati, farbati ^ barbati, bežati ^ biežati, bleščiti se ^ bli-šeti se, bleši se, falšati ^ favšati; burdelam und burdelim 'schwelgen' (Pohlin), fantirati in fantiruvati 'inventieren' (Gutsmann) usw.). Comparison of Verbs Used by Slovene Protestant Writers and Svetokriški The comparison of Slovene Protestant writers' work with the collection of homilies Sacrum promptuarium (1691-1707) by Tobia Lionelli - better known under his monastic name Janez Svetokriški - was conducted with the goal of testing the durability of literary language created in the 16th century and, at the same time, to outline the features of Svetokriški's language. The outcome of the study, which looked at both the word choice and the realization of verbal categories (aspect, tense, mood), includes the following findings: • Compared to the Protestants' works, Sacrum promptuarium does not show a considerable decrease in the share of German loan words. The use of verbs such as ajfrati 'to be jealous', flisati se 'to try hard', klagovati 'to moan', lebati 'to live', seems to be solidly established. Similarly, there is no noticeable decline in the use of calques, i.e., the verbs such as aniti 'to concern',podstopiti 'to undertake', doli vzeti 'to take off, to remove, to lose weight', gori zavpiti 'to scream', tribati (ohernijo) 'to carry on (stinginess)' are a consistent part of Svetokriški's language. It also includes numerous verbs borrowed from German and Italian that were not present in Protestant works, e.g., fatati 'to gossip', muzicerat 'to play music', rajžati 'to travel', špeglati se 'to follow the example', švacati 'to chatter', špogati 'to be in a habit of using', and others. • Some of the diminished overlap in verbal expressions used in the works of Slovene Protestants and in Sacrum promptuarium is on the account of a small number of dialectal verbs and verbs borrowed from Romance languages, a few new international borrowings, i.e., borrowings of Latin origin (e.g., supliciranje 'supplication', dati absolution 'to give absolution'), and some expressions that were not widely used because of their emotive character. • With regard to the use of German loan words, Svetokriški's language to a large degree continues the status from Trubar's Hishnapostilla [House Postil] (1595). 327 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja The choice of some words and presence of some phonological, morphological, and syntactic features exhibit considerable similarity to Krelj's language, which a logical consequence of the same dialectal provenience of the two authors and the similarity of textual genres, i.e., a postil on the one hand and elucidation of the gospels and epistles, homilies on the other. • An evidence of a century-long use of individual lexical items, both native and foreign, is the expansion of their word families. Along the original verbs a number of new prefixed verbs developed, e.g., gvantati 'to clothe' + ogvantati, lustati 'to like' + razlustati, lebati 'to live' + zalebati. The opposites created by replacements indicate the waxing and waning productivity of individual prefixes, e.g., premotiti 'to deceive' ^ omotiti or crkniti 'to die'^ ucrkniti/vcrkniti. • Many verbs of both native and foreign origins that are used in Sacrum differ from the Protestant tradition in their semantic structure (e.g., vzdajati komu sreco, mir 'to wish happiness, peace to someone' ^ vzdajati koga s hudicam 'to call someone the devil; to curse someone') and altered valency projection. • The comparison also revealed differences in realization of verbal categories, particularly of aspect, tense, and mode. Aspect system realized in Sacrum promp-tuarium shows increased stability as it was no longer directly exposed to the interfering influence of the German originals. A few sporadic departures from systemically predictable use might be (like in Krelj's writing) attributed to the author's dialectal origin. • The textual genre of Sacrum promptuarium also impacted the multifunctional use of previously known temporal forms, i.e., past tense and pluperfect, present tense and variants for expressing the future. By rapidly changing his temporal forms, Svetokriski achieved a rhetorical effect. Protestant Lexicon in Pregelj's Bogovec Jernej (1923/1964) With the goal of historicization, Ivan Pregelj in his novel Bogovec Jernej (1923) used words that he sourced from Slovene 16th-century Protestant texts. The study looked at the concrete share of the lexicon borrowed from Protestant works as well as at the ways in which it was borrowed and adapted to the themes of the novel and Pregelj's creative intent. The outcome of the study includes the following findings: • Pregelj selected words without prejudices and restrictions as far as parts of speech were concerned, most commonly nouns and verbs, followed by adjectives and adverbs. He usually phonologically modernized words that he found in the works by the Protestant writers, e.g., mejstu ^ mesto, gospudnji ^ gospodnji. He also entirely avoided bohoricica. • One of Pregelj's basic selection criteria was that the word have an archaic feel to it at the time of his writing; usually it also had to be morphologically and phono-logically marked. • Lexical items that Pregelj borrowed from the Protestants' works have semanti-cally identical or altered use; in the latter case, their semantic field was either Summaries - Zusammenfassungen broadened or narrowed. Many words that were used as emotionally neutral by the Protestant writers acquired a markedly negative connotation, e.g., the noun svečenje 'lighting candles for worship'. • The semantic changes are often indicated by changes in government, e.g., snubiti ženo 'to court a woman' vs. snubiti v bojce 'to recruit soldiers'). • The period of demise of Protestantism that was chosen for the temporal setting of the novel required the author to include some contemporary terms that were marked from the standpoint of religious orientation, e.g., papežnik 'Catholic', papežniški 'Catholic (adj.)',poluverstvo 'half-faith'. Rich sources of material for Pregelj were Protestant Postils, particularly Krelj's (1567) and Juričič's (1578), which he evidently knew very well. • Pregelj also borrowed synonymous pairs, e.g., from the language register of Dalmatin's Bible, various set phrases, particularly phrasemes, e.g., trdo čelo 'hardhead', and multiword terms, e.g., porodni greh 'original sin', veliki far 'high priest'. • He often used the borrowed words in new collocations, which he formulated either according to the existing patterns or by creating new ones. He also selected phonological and morphological variants used by the Protestants but later forgotten, e.g., tatje 'thieves' (N pl.), iz grada 'from town/city' (G sg.), verujo 'they have faith' (3 pl.); derivational variants, e.g., hiniti 'to bluff'. In addition, he used derivational patterns that were productive in the 16th century. The frequency of nominally used adjectives reflects their common use by the Protestant writers, e.g., cesarski 'a royal', črni 'a black one', nenavidni 'an envious one'; the prefixes pod- and vz- were interesting to him because their use was already in decline in the 16th century. 329 Viri in literatura Viri Besedje 2011 = Kozma AHAČIČ, Andreja LEGAN RAVNIKAR, Majda MERŠE, Jožica NA-RAT, France NOVAK, 2011: Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. BH 1584 = Adam BOHORIČ, 1584: Arcticae horulae fuccifivae. Wittenberg. Biblia sacra 1994 = Biblia sacra, iuxta Vulgatam versionem. Vierte, verbesserte Auflage 1994. Stuttgart: Deutsche Bibelgesellschaft. BN 1800 = Rudolf Zacharias BECKER, Placidus MUTH, 1800: Noth- undHülfsbüchlein oder lehrreiche Freuden- und Trauergefchichte der Einwohner zu Mildheim. CW 1860 = Matej CIGALE, 1860: Deutfch-flovenifches Wörterbuch. Laibach: Herausgegeben auf Kolten des hochwürdiglten Herrn Fürltbifchofes von Laibach, Anton Alois Wolf. Gedruckt bei Jofef Blasnik. DB 1578 = Jurij DALMATIN, 1578: BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVIDEIL. Ljubljana. DB 1584 = Jurij DALMATIN, 1584: BIBLIA, TV IE VSE SVETV PISMV, STARIGA inu No-viga Teftamenta. Gedruckt in der Churfürftlichen Sächlichen Stadt Wittemberg / durch Hans Kraffts Erben. Faksimile: Ljubljana, Mladinska knjiga v Ljubljani v sodelovanju z založbo Dr. Trofenik v Münchnu. 1968. DC 1579 = Jurij DALMATIN, 1579: TA CELI CATEHISMVS. Ljubljana. DJ 1575 = Jurij DALMATIN, 1575: IESVSSIRAH. Ljubljana. DPr 1580 = Jurij DALMATIN, 1580: SALOMONOVEPRIPVVISTI. Ljubljana. GW 1789 = Oswald GUTSMANN, 1789: Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichem abstammenden Wörter von Oswald Gutsmann. Klagenfurt. GW 1789 (1999) = Oswald GUTSMANN, 1789: Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichem abstammenden Wörter von Oswald Gutsmann. Klagenfurt: 1789. Auf Slowenisch-Deutsch umgekehrt und bearbeitet von Ludwig Karničar. Graz: Institut für Slawistik der Universität Graz, 1999. HD 1711-12 = HIPOLIT (Janez Adam Gaiger), 1711-1712: Dictionarium trilingue Latino--germanico-slavonicum, in posteriori parte Germanico-slavonico-latinum. Rokopis. 331 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja JPo 1578 = Jurij JURIČIČ, 1578: POSTILLA, To ie KERSZHANSKE EVANGELSKEpredige. Ljubljana. KB 1566 = Sebastijan KRELJ, 1566: OTROZHIA BIBLIA. Regensburg. KPo 1567 = Sebastijan KRELJ, 1567: POSTILLA SLOVENSKA. Regensburg. K-V 1680-1710 (1997) = Jože STABEJ, 1997: Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium latino-carniolicum (1680-1710). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 1997. LB 1545 = Martin LUTHER, 1545: Biblia, Das ist die gantze Heilige Schrifft Deudsch auffs new zugericht. Wittenberg. Faksimile: Stuttgart, Deutsche Bibelgesellschaft. 1967, 1983. LB 1545 (1974) = Martin LUTHER, 1545: Biblia: Das iß: Die gantze Heilige Schrifft Deudsch auffs new zugericht. Wittenberg. München: Deutscher Taschenbuch Verlag. 1974. LH 1544 = Martin LUTHER, 1544: Hauspofiill I-III. Wittenberg. Bayerische StaatsBibliothek, Digitale Bibliothek, Münchener DigitalisierungsZentrum. LH 1566 = Martin LUTHER, 1566: Haußpoftill Doc. Martin Luthers/ Vber die Sontags/ vnd der fürnembften Fest Euangela/ durch das gantze Jar. Mit Fleyfz von newem corrigiert/ vnnd mit XIII. Predigen/ von der Passio/ oder Hiftori des Leydens Chrifti gemehret [v. Veit Dietrich]. Nürnberg: Gedruckt /.../ durch Vlrich Newber/ vnd Dietrich Gerlatz. MD 1592 = Hieronymus MEGISER, 1592: DICTIONARIVMQVATVOR LINGVARVM. Graz. MD 1592 (1967) = Annelies LÄGREID, 1967: Hieronymus Megiser, Slovenisch-deutsch-la-teinisches Wörterbuch. Neugestaltung und Faksimile der ersten Ausgabe aus dem Jahne 1592. Bearbeitet von Annelies Lägreid. Wiesbaden: Otto Harrassowitz. MTh 1603 = Hieronymus MEGISER, 1603: Thefaurus Polyglottus vel, Dictionarium Multilingue. Frankfurt. MTh 1603 (1977) = Hieronymus MEGISER, 1603: Thefaurus Polyglottus vel, Dictionarium Multilingue. Iz njega je slovensko besedje z latinskimi in nemškimi pomeni za Slovensko-la-tinsko-nemški slovar izpisal in uredil Jože Stabej. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 1977. *P 1563 = ENE DVHOVNE PEISNI, 1563. Tübingen. PB 1781 = O. Marko POHLIN, 1781: TU MALUBESEDISHE TREHJESIKOV. Laibach: 1781. Faksimile der ersten Ausgabe / Faksimile prve izdaje: München, Dr. dr. Rudolf Trofenik, 1972. PK 1789 = O. Marko POHLIN, 1789: KMETAM SA POTREBO INU POMOZH ALI UKA POLNE VESELE, INUSHALOSTNEPERGODBE TE VASYMILDHAJM. Dunaj. PrB 1928 = Ivan PREGELJ, 1928: Bogovec Jernej. Izbrani spisi, Drugi zvezek. Ljubljana. PrB 1964 = Ivan PREGELJ, 1964: Bogovec Jernej. Izbrana dela, Tretja knjiga. Celje. PS 1894-1895 = Maks PLETERŠNIK, 1894-1895: Slovensko-nemški slovar I (A-O, 1894), II (P-Ž, 1895). Ljubljana: Knezoškofijstvo. 332 Viri in literatura SA 1559 = Johannes SPANGENBERG, 1559: Außlegungen der Epijteln vnd Euangelien auff alle Sontage vnd fürnembsten Fest durchs gantze Jar. Nürnberg: Gedruckt durch Iohann vom Berg vnnd Vlrich Newber. SP I-V, 1691-1707 = Janez SVETOKRIŠKI, 1691-1707: SACRVM PROMPTVARIVM, I (1691), II (1691), III (1694), IV (1700), V (1707). Venetiis (I-II), Labaci (III-V). SP I (1691) = Janez SVETOKRIŠKI, 1691: SACRVM PROMPTVARIVM, Pars Prima. Venetiis. SP II (1691) = Janez SVETOKRIŠKI, 1691: SACRVM PROMPTVARIVM, Pars Secunda. Venetiis. SP V (1707) = Janez SVETOKRIŠKI, 1707: SACRVM PROMPTVARIVM, Pars Quinta. Labaci. SP 1996 = Sveto pismo stare in nove zaveze, Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. 1996. SP 2001 = Slovenski pravopis. Jože Toporišič et al. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU (izd.), Založba ZRC SAZU. 2001. SSKJ I-V, 1970-1991 = Slovar slovenskega knjižnega jezika I (A-H, 1970), II (I-Na, 1975), III (Ne-Pren, 1979), IV (Preo-Š, 1985), V (T-Ž, 1991). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti (izd.), Državna založba Slovenije (zal.). TA 1550 = Primož TRUBAR, 1550: Abecedarium vnd der klein Catechifmus. Tübingen. TA 1555 = Primož TRUBAR, 1555: ABECEDARIVM. Tübingen. TA 1566 = Primož TRUBAR, 1566. ABECEDARIVM, OLITABLIZA. Tübingen. TAr 1562 = Primož TRUBAR, 1562: ARTICVLI OLI DEILI, TE PRAVE STARE VERE KER-SZHANSKE. TC 1550 = Primož TRUBAR, 1550: Catechifmus In der Windifchenn Sprach. Tübingen. TC 1555 = Primož TRUBAR, 1555: CATECHISMVS. Tübingen. TC 1574 = Primož TRUBAR, 1574: TA CELI CATEHISMVS. Tübingen. TC 1575 = Primož TRUBAR, 1575: CATEHISMVSSDVEIMAISLAGAMA. Tübingen. TE 1555 = Primož TRUBAR, 1555: TA EVANGELISVETIGA MATEVSHA. Tübingen. TfC 1595 = Felicijan TRUBAR, 1595: TA CELI CATEHISMVS, ENIPSALMI; INV/.../Peifni. Tübingen. TkM 1579 = Janž TULŠČAK, 1579: Kerfzhanske LEIPEMOLITVE. Ljubljana. TL 1567 = Primož TRUBAR, 1567: SVETIGA PAVLA LYSTVVI. Tübingen. TM 1555 = Primož TRUBAR, 1555: ENA MOLITOVTIHKERSzhenikou. Tübingen. TO 1564 = Primož TRUBAR, 1564: CERKOVNA ORDNINGA. Tübingen. TPo 1595 = Primož TRUBAR, 1595: HISHNA POSTILLA. Tübingen. http://www.dlib. si/?urn=URN:NBN:SI:D0C-02UIU4RU TPs 1566 = Primož TRUBAR, 1566: Ta Celi Pfalter Dauidou. Tübingen. TR 1558 = Primož TRUBAR, 1558: ENREGISHTER. Tübingen. 333 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja TT 1557 = Primož TRUBAR, 1557: TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA. Tübingen. TT 1560 = Primož TRUBAR, 1560: TA DRVGIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA. Tübingen. TT 1577 = Primož TRUBAR, 1577: NOVIGA TESTAMENTA PVSLEDNIDEIL. Tübingen. TT 1581-82 = Primož TRUBAR, 1581-82: TA CELI NOVI TESTAMENT. Tübingen. TtPre 1588 = Matija TROŠT, 1588: ENA LEPA INVPRIDNA PREDIGA. Tübingen. Vulgata = Bibliorum Sacrorum iuxta Vulgatam Clementinam. Nova editio, Typis polyglottis vaticanis. MCMXLVI. ZK 1595 = Janž ZNOJILŠEK, 1595: KATECHISMVSDOCTORIA MARtina Luthra. Tübingen. 334 Viri in literatura Literatura Johann Christoph ADELUNG, 1793-1801: Grammatisch-kritisches Wörterbuch der Hochdeutschen Mundart. (Digitale Bibliothek Band 40.) Elektronische Volltext- und Faksimile-Edition nach der Ausgabe letzter Hand, Leipzig 1793-1801. Berlin. 2001. Kozma AHAČIČ, 2007: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestanti-zem. (Zbirka Linguistica et philologica 18.) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. — 2011: Nekaj vidikov umeščanja slovenščine v evropski jezikovni prostor 16. stoletja: od uporabnosti slovenskega jezika do latinskih tujk. Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji. V počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 109-122. Kozma AHAČIČ, Andreja LEGAN RAVNIKAR, Majda MERŠE, Jožica NARAT, France NOVAK, 2011: Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. (Zbirka Slovarji.) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Ivan ANDOLJŠEK, 1978: Naš začetni bralni pouk in učbeniki zanj. 2. predelana izdaja. Maribor: Dopisna delavska univerza Univerzum. Adolf BACH, 1970: Geschichte der deutschen Sprache. Neunte durchgesehene Auflage. Heidelberg: Quelle & Meyer. Heinrich Bach, 1984: Die Rolle Luthers für die deutsche Sprachgeschichte. Sprachgeschichte. Ein Handbuch zur Geschichte der deutschen Sprache und ihrer Erforschung. Zweiter Halbband. Berlin-New York: Walter de Gruyter. 1440-1447. Anton BAJEC, 1950: Besedotvorje slovenskega jezika. I Izpeljava samostalnikov. (Dela -Opera 1). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede. Rudolf Zacharias BECKER, Placidus MUTH, 1800: Noth- und Hülfsbüchlein oder lehrreiche Freuden- und Trauergefchichte der Einwohner zu Mildheim. Für katholifche Lefer eingerichtet von Placidus Muth. Erfter Theil. Neue verbeiferte Auflage. Gotha: in der Beckerifchen Buchhandlung, und Amberg und Sulzbach. Branko BERČIČ, 1968: Das slowenische Wort in den Drucken des 16. Jahrhunderts. Abhandlungen über die slowenische Reformation. (Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen. I. Band.) München: Dr. Dr. Rudolf Trofenik. 152-268. Besedišče 2006 = Majda MERŠE, Kozma AHAČIČ, Andreja LEGAN RAVNIKAR, Jožica NARAT, France NOVAK, Francka PREMK, 2006: Wortschatz der slowenischen Bibelübersetzungen des 16. Jahrhunderts. Matthäus-Evangelium (1555); Paulus, Römerbrief (1560); Paulus-Briefe (1561, 1567); Psalter (1566); Neues Testament (1581-82) übersetzt von Primož Trubar. Jesus Sirach (1575); Pentateuch (1578); Proverbia (1580) übersetzt von Jurij Dalmatin. Kommentare. (Biblia Slavica. Serie IV: Südslavische Bibeln, Band 3,2. Kommentare.) Paderborn - München - Wien - Zürich: Ferdinand Schöningh. 99-325. Besedje 2011 = Kozma AHAČIČ, Andreja LEGAN RAVNIKAR, Majda MERŠE, Jožica NARAT, France NOVAK, 2011: Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. France BEZLAJ, 1976-2005: gl. ESSJ. Adam BOHORIZH, 1584 (1987): ARCTICAE HORULAE SUCCISIVAE. ZIMSKE URICE PROSTE. Prevedel in spremno študijo napisal Jože Toporišič. Maribor: Založba Obzorja. 1987. Fran BRADAČ, 1972 : Latinsko-slovenski slovar. Ljubljana. 335 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Anton Breznik, 1917: Literarna tradicija v »Evangelijih in listih«. Dom in svet 30. 170-174, 225-230, 279-284, 333-347. — 1926: Slovenski slovarji. Razprave III. Ljubljana: Izdaja Društvo za humanistične vede v Ljubljani. 110-174. — 1938: Iz zgodovine novejših slovarjev. Časopis za zgodovino in narodopisje 33. 17-32, 87-98, 147-165. Matej CIGALE, 1860: Deutfch-flovenifches Wörterbuch. I: A-L, II: M-Ž. Laibach. Herausgegeben auf Kotten des hochwürdigiten Herrn Füritbifchofes von Laibach, Anton Alois Wolf. Gedruckt bei Jofef Blasnik. Metod ČEPAR, 2013: Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, Zgodovinsko jezikoslovje. Duden 1998a = Grammatik der deutschen Gegenwartssprache. 6., neu bearbeite Auflage. (Der Duden, Bd. 4.) Mannheim, Leipzig, Wien, Zürich: Dudenverlag. 1998. — 1998b = Redewendungen und sprichwörtliche Redensarten. (Der Duden, Bd. 11.) Mannheim, Leipzig, Wien, Zürich: Dudenverlag. 1998. Theodor ELZE, 1893: Die slovenischen protestantischen Postillen des XVI. Jahrh. Jahrbuch der Gesellschaft für die Geschichte des Protestantismus in Österreich. Wien. 23-35. Johannes ERBEN, 1974: Luther und die neuhochdeutsche Schriftsprache. Deutsche Wortgeschichte I. Dritte, neubearbeitete Auflage, Band 1. Berlin - New York: Walter de Gruyter. 509-581. ESSJ 1976-2005 = France BEZLAJ, 1976-2005: Etimološki slovar slovenskega jezika. Prva knjiga: A-J (1976), Druga knjiga: K-O (1982). Tretja knjiga: P-S (1995). Dopolnila in uredila Marko Snoj in Metka Furlan. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik (izd.), Mladinska knjiga (zal.). Četrta knjiga: Š-Ž (2005). Avtorji gesel: France Bezlaj, Marko Snoj in Metka Furlan. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.), Založba ZRC (zal.). Frühneuhochdeutsches Wörterbuch, 1994: Band 2: apfelkönig - barmhertzig. Bearbeitet von Oskar Reichmann. Berlin - New York. Neva GODINI, 1987: Il punto su Sebastiano Krelj. Linguistica XXVII. 33-45. Anton GRABNER-HEIDER, Jože KRAŠOVEC, s sodelavci, 1984: Biblični leksikon. Celje: Mohorjeva družba. Ivan GRAFENAUER, 1914: O Trubarjevem prevodu evangelijev. Dom in svet 27/9-10. 297303. Jacob GRIMM und Wilhelm GRIMM, 1877: Deutsches Wörterbuch. Vierten Bandes Zweite Abtheilung. H. I. J. Leipzig: Verlag von S. Hirzel. — 1893: Deutsches Wörterbuch. Achter band, R-Schiefe. Leipzig: Verlag von S. Hirzel. Der Digitale Grimm, Deutsches Wörterbuch von Jacob und Wilhelm Grimm, 2004. Version 05-04. Frankfurt am Main: Zweitausendeins. Oswald GUTSMANN, 1789: Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter und einiger vorzüglichen abstammenden Wörter. Klagenfurt. Gerhard HELBIG, Joachim BUSCHA, 1996: Deutsche Grammatik. Ein Handbuch für den Ausländerunterricht. 17. Auflage. Leipzig, Berlin, München, Wien, Zürich, New York: Langenscheidt, Verlag Enzyklopädie. HIPOLIT (Janez Adam Gaiger), 1711-12: Dictionarium trilingue Latino-germanico-slavoni-cum, in posteriori parte Germanico-slavonico-latinum. Rokopis. 336 Viri in literatura Franc JAKOPIN, 1986: Jezikovna in pisna adaptacija imen v besedilih 16. stoletja. Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije. Ljubljana: SAZU. 69-74. — 1988: Pohlin in Gutsman kot leksikografa. Leksikografija i leksikologija. Zbornik radova. Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. 35-43. Alenka JELOVŠEK, 2011: Neosebna raba oblike ono v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Slavistična revija 59/4. 415-435. Marko JESENŠEK, 1998: Deležniško-deležijski skladi na -č in -ši v slovenskih prevodih evangelijev. Vatroslav Oblak. (Obdobja 17.) Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 273-286. — 2005: Spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor. (Zora 33.) Maribor: Slavistično društvo Maribor. Hermina JUG-KRANJEC, 1994: Pregljev roman Bogovec Jernej. Ljubljana: Slovenska matica. Ludwig KARNIČAR, 1999: Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichem abstammenden Wörter von Oswald Gutsmann, Klagenfurt 1789. Auf Slowenisch-Deutsch umgekehrt und bearbeitet von Ludwig Karničar. Graz: Institut für Slawistik der Universität Graz. France KIDRIČ, 1925: Dalmatin Jurij. Slovenski biografski leksikon I/1 (1925). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 116-124. — - 1933-1952: Pohlin Marko. Slovenski biografski leksikon II (1933-1952). Ljubljana: Slo- venska akademija znanosti in umetnosti. 417-425. Jernej KOPITAR, 1808/1809: Grammatik der Slavifchen Sprache in Krain, Kärnten und Ste-yermark, 1808 (letnica na naslovnici), 1809 (letnica na koncu dela). Laibach. Jože KORUZA, 1973/74: Starogorski rokopis in oživitev vprašanja pismenske tradicije v srednjem veku. Jezik in slovstvo XIX. 204-211. Jože KRAŠOVEC, 2013: Prevajanje med teorijo in prakso. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC SAZU. Erika KRŽIŠNIK-KOLŠEK, 1986: Poskus razvrstitve stalnih besednih zvez v Trubarjevi Cer-kovni ordningi. 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. (Obdobja 6.) Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 435-445. Ingeburg KÜHNHOLD - Hans WELLMANN, 1973: Deutsche Wortbildung, Typen und Tendenzen in der Gegenwartssprache. Erster Hauptteil: Das Verb. Düsseldorf: Pädagogischer Verlag Schwann. Annelies LÄGREID, 1967: Hieronymus Megiser, Slovenisch-deutsch-lateinisches Wörterbuch. Neugestaltung und Faksimile der ersten Ausgabe aus dem Jahre 1592. Bearbeitet von Annelies Lägreid. Wiesbaden: Otto Harrassowitz. Andreja LEGAN RAVNIKAR, 2003: Oblikovanje obredne terminologije v okviru normiranja slovenskega knjižnega jezika. Slovenski knjižni jezik - aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje: ob 450-letnici izida prve slovenske knjige. (Obdobja 20.) Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 563-580. — 2005: O terminoloških besednih zvezah v krščanski terminologiji preteklih dob. Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika. (Zora 32.) Maribor: Slavistično društvo Maribor. 334-352. — 2007: O konverziji kot postopku knjižne (terminološke) tvorbe pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja. Riječ 13/2. 108-127. — 2008a: Pridevniške tvorjenke na -ski, -ški, -čki, -cki v Trubarjevih in Dalmatinovih prevodih biblijskih besedil. Slavia Centralis I/2. Maribor: Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. 53-66. 337 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja — 2008b: Slovenska krščanska terminologija, OdBrižinskih spomenikov do srede 19. stoletja. (Lingua Slovenica 4.) Ljubljana: Založba ZRC SAZU, ZRC SAZU. — 2008-2009: Besedotvorna podoba slovenske knjižne leksike 16. stoletja s poudarkom na pridevniških tvorjenkah. Slavistična revija 56/4 (2008), 57/1 (2009). Trubarjeva številka. 69-91. — 2012: Značilnosti sprejemanja besed iz nemščine v knjižno slovenščino 16. stoletja. Jezikoslovni zapiski 18/2. 131-148. Fran LEVEC, 1878. Die Sprache in Trubers »Matthäus«. Jahresbericht der Staats-Ober-Realschule in Leibach für das Schuljahr 1878. 3-43. Janez LOGAR, 1933-1952: Megiser Hieronim. Slovenski biografski leksikon. Knjiga 2. Ljubljana. 84-87. Martin LUTHER, 1530: Sendbrief vom Dolmetschen. D. Martin Luthers Werke. Weimarer Ausgabe, Hermann Böhlaus Nachfolger, 1964. 30 II, 639. — 1544: Hauspoftill D. M. Luth. Wittenberg: Bayerische StaatsBibliothek, Digitale Bibliothek, Münchener DigitalisierungsZentrum. — 1545 (1974): Biblia, Das ist die gantze Heilige Schrifft Deudsch auffs new zugericht. Wittenberg, 1545. München: Deutscher Taschenbuch Verlag. 1974. — 1548: Haußpostil D. Martin Luthers/ vber die Sontags/ vnd der fürnembsten Fest Euan-gelia durch das gantze Jar. Mit fleysz von newem corrigirt vn mit XIII. Predigen/ von der Passio [v. Veit Dietrich] /.../ gemeret. Nürmberg: Gedruckt /.../ durch Johan vom Berg Vnd Vlrich Newber. — 1552: Haußpostill vber die Sontags vnd der fürnemesten Feste Euangelien/ Durch das gantze jar. D. Mar:. Luth. Mit vleis auffs new vbersehen/ gebessert vnd gemheret [v. Veit Dietrich]. Wittemberg: Gedruckt durch Hans Lufft. — 1566: Haußpoftill Doc. Martin Luthers/ Vber die Sontags/vnd der fürnembften Fest Euan-gelia/ durch das gantze Jar. Mit Fleyfz von newem corrigiert/ vnnd mit XIII. Predigen/ von der Passio/ oder Hiftori des Leydens Chrifti gemehret [v. Veit Dietrich]. Nürnberg: Gedruckt /.../ durch Vlrich Newber/ vnd Dietrich Gerlatz. Majda MERŠE, 1984: Besedotvorna in semantična struktura glagola v jeziku Jurija Dalmatina. Magistrska naloga. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta. — 1986a: Konkurenčna razmerja glagolov v Dalmatinovi Bibliji. 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. (Obdobja 6.) Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 375-388. — 1986b: Predponska glagolska tvorba in njen vpliv na skladenjsko okolje v jeziku Dalmatinove Biblije. Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 87-96. — 1989a: Besedotvorni pomeni izsamostalniških glagolov v Dalmatinovi Bibliji. Slavistična revija 36/4. 375-397. — 1989b: Raba izsamostalniških glagolov in nadomestnih besednih zvez v Dalmatinovi Bibliji. Logarjev zbornik. Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. 149-162. — 1990: Jezikovne spremembe v Trubarjevih prevodih Nove zaveze. Razprave II. razreda - Dissertationes classis II, XIII. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede. 163-179. — 1993: Glagolski vid v Dalmatinovi Bibliji ob naslonitvi na Lutrov prevodni zgled. Rječnik 338 Viri in literatura i društvo. (Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Znanstveni skupovi Razreda za filo-loške znanosti, Knjiga 2.) Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti. 227-235. — 1995a: Kongruenz und Divergenz der Übersetzung von Verben in der Dalmatinschen und Lutherschen Bibelübertragung. Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen: Primus Trüber und seine Zeit. (Sagners slavistische Sammlung 24.) München: Verlag Otto Sagner. 492-510. — 1995b: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Aspect and aktionsart in the 16th century slovene. (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede - Dela 44.) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. — 1996: Kopitarjev knjižnojezikovni vzor in Postilla 1578. Jernej Kopitar in njegova doba. (Obdobja 15.) Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 93-104. — 1997a: Predpreteklik v Dalmatinovi Bibliji. Jezikoslovni zapiski 3. 9-24. — 1997b: Slovarski prikazi glagolskega vida (od Bohoriča do Pleteršnika). Maks Pleteršnik. (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 5.) Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 27-41. — 1997c: Škrabčev prikaz protestantskega pravopisa. Škrabčeva misel II. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica. 29-42. — 1998a: Primerjava besedja Kreljeve in Juričičeve Postile. Vatroslav Oblak. (Obdobja 17.) Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 217-231. — 1998b: Vidsko soodnosni glagoli v Pleteršnikovem slovarju. Pleteršnikov slovensko-nem-ški slovar. Novo mesto. 17-31. — 2000: Vid in čas v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih. 36. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 21-34. — 2001: Glagolski vid v povezavi z načinom in naklonom v Trubarjevih in Dalmatinovih bliblijskih prevodih. Jezikoslovni zapiski 7/1-2. 113-128. — 2003: Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika (prevzemanje, raba in primerjava s stanjem v slovanskih jezikih). Slavistična revija 51, Posebna številka, Zbornik referatov za trinajsti mednarodni slavistični kongres. 81-103. — 2005: Glagolski priponi -ova- in -ava- v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika. (Zora 32.) Maribor: Slavistično društvo. 353-379. — 2006a: Megiserjeva slovarja in oblikujoča se knjižnojezikovna norma v 16. stoletju. Stati inu obstati 3-4. Revija za vprašanja protestantizma. 123-137. — 2006b: Slovensko besedje v Megiserjevih slovarjih (1592, 1603) in knjižnojezikovna raba v 16. stoletju. (Zora 41.) Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah. Maribor: Filozofska fakulteta. 485-493. — 2007a: Prepoznavnost in značilnosti besedja slovenskih protestantskih postil. Slavistična revija 55/1-2. 65-84. — 2007b: Prikaz poklicnih dejavnosti v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Besedje slovenskega jezika. (Zora 50.) Maribor: Slavistično društvo. 99-126. — 2008a: Slovenska leksikografija in leksikologija v zgodovinski perspektivi. Teorija i isto-rija slavjanskoj leksikografii. Moskva: Institut russkogo jazyka im. V. V. Vinogradova RAN. 150-180. 339 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja — 2008b: Ženski pari moških poimenovanj v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Slavia Centralis I/2. Maribor: Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. 30-53. — 2009: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu. (Zbirka Linguistica et philologica 23.) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. — 2010a: Raba samostalniških manjšalnic v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Slavistična revija 58/1. 45-63. — 2010b: Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge. Jezikoslovni zapiski 16/2. 7-34. — 2011: Glagoli v slovarjih 18. stoletja in protestantska tradicija. Neznano in pozabljeno iz 18. stoletja na Slovenskem. Elektronska izdaja. Elektronska knjiga. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja. 339-356. Način dostopa (URL): http://sd18.zrc-sazu.si/Publikacije/tabit/59/Default.aspx. Majda MERŠE, s sodelovanjem Franceta NOVAKA in Francke PREMK, 1983: Alfabetarij Trubarjevega Tiga evangelija svetigaMatevsha. Ljubljana: Komisija za historične slovarje slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU. Tipkopis. Majda MERŠE, France NOVAK, Francka PREMK, 2001: Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Poskusni snopič. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Nikolai MIKHAILOV, 1997: I monumenti linguistici sloveni dell' »epoca dei manoscritti«. Pisa: ECIG, Studi slavi dipartimento di linguistica universita degli studi di Pisa No 6. — 1998: Frühslowenische Sprachdenkmäler. Die handschriftliche Periode der slowenischen Sprache (XIV. Jh. bis 1550). (Studies in slavic and general linguistics 26.) Amsterdam -Atlanta: Rodopi. Jakob MÜLLER, 1999: Zgodba o ljudstvu. Jezikoslovni zapiski 5. 33-61. Nanika MUSTER ČENČUR, 1998: Nemška slovnica po naše. Sedma izdaja. Ljubljana: Cankarjeva založba. Jožica NARAT, 1996: Izrazi za 'učenec' pri slovenskih protestantskih piscih. III. Trubarjev zbornik. Reformacija na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica v Ljubljani in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar. 263-272. — 2007: Življenje besed v Bibliji: od nog do glave. Merkujev zbornik. Jezikoslovni zapiski 13/1-2. 285-296. Jožica NARAT-ŠREKL, 1989: Sinonimi v jeziku Jurija Dalmatina (izvor, pomenske in stilistične funkcije). Magistrska naloga. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta. — 1991: Samostalniške besednozvezne sopomenke v Dalmatinovi Bibliji. Jezikoslovni zapiski 1. 63-72. France NOVAK, 1970: O razvoju slovenske leksikografije. VI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 162-175. — 1975: Vloga skladnje pri določanju in dokazovanju pomenskih lastnosti besedja.XI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 37-48. — 1984: Pomenske značilnosti besednega zaklada slovenskih protestantskih piscev. XX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. 285-304. — 1986: Razvojne tendence v besedišču slovenskih protestantskih piscev. 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. (Obdobja 6.) Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 389-402. 340 Viri in literatura — 1987: Imena v starejših slovenskih slovarjih. Zbornik Šeste jugoslovenske onomastičke konferencije. Beograd. 607-619. — 1988: Leksikografija in leksikologija v slovenski reformaciji. Posebna izdanja. Knjiga LXXXV. Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. 125-134. — 2001: Kako so protestantski pisci 16. stoletja poimenovali nove pojme. 450-letnica slovenske knjige in slovenski protestantizem. Ljubljana: Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 103-120. — 2004: Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. (Zbirka Linguistica et philologica 10.) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. — 2006: Predponi v- in u- v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Stati inu obstati 3-4. Revija za vprašanja protestantizma. 138-159. — 2008/2009: Slovarska členjenost besedja glede na besednovrstnost in pomenskost: števnik v 16. stoletju. Slavistična revija 56/4 (2008), 57/1 (2009). Trubarjeva številka. 139-163. France NOVAK, Franc JAKOPIN, Majda MERŠE, 1996: Karakteristika besedišča slovenskih protestantov. III. Trubarjev zbornik. Reformacija na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica v Ljubljani in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar. 293-307. Vatroslav OBLAK, 1894: Protestantske postile v slovenskem prevodu. Letopis Matice Slovenske za leto 1894. 202-219. Irena OREL, 2005: Izmenjava in ustaljevanje besedja v slovenskem dvojezičnem slovaropisju 16. stoletja. Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika. (Zora 32.) Maribor: Slavistično društvo Maribor. 391-416. — 2008a: Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808) Jerneja Kopitarja in Primož Trubar. Slavistična revija 56/2. Kongresna številka. Zbornik referatov za štirinajsti mednarodni slavistični kongres, Ohrid, 10.-17. september 2008. 115-132. — 2008b: Pohlinovo slovarsko delo v Pleteršnikovem slovarju. OdMegiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja. (Zora 56.) Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 110-121. — 2013: Pohlinov jezik od Abecedike (1765) do Bukev za brati inu moliti slavenskem žovnir-jam (1799). Novi pogledi na filološko delo o. Marka Pohlina in njegov čas. Ob 80-letnici prof. dr. Martine Orožen in 85-letnici akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 307-337. Irena OREL POGAČNIK, 1991: Sopomenskost samostalnikov v starejših slovenskih slovarjih. Slavistična revija 39/2. 145-163. — 1995: Razvoj slovenskega besedišča od Megiserja do Pleteršnika. XXXI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 245-258. Martina OROŽEN, 1970/71: Pohlinovo jezikoslovno delo. Jezik in slovstvo XVI/8. 250-254. — 1972: K določnemu členu v slovenščini. Slavistična revija 20/1. 105-114. — 1973: Leksikalni doprinos Koroške k slovenskemu knjižnemu jeziku v 18. in 19. stoletju. IX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 45-58. — 1975a: Morfološka analogija v starejšem slovenskem pismenstvu. Bereiche der Slavistik. Wien. 229-245. — 1975b: Razvoj predložnih zvez v slovenskem jeziku. XI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 13-26. 341 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja — 1977: Aktivne participske konstrukcije (primer srpsko-hrvatske interferencije u slovenač-kom književnom jeziku). Naučni sastanak slavista u Vukove dane 1. Beograd.123-143. — 1982: Kako pojmovati Kopitarjevo opredelitev za ljudsko osnovo slovenskega knjižnega jezika. Slavistična revija 29/2. 187-200. — 1983: Dialektalna in leksikalna interferenca v zgodovinskem razvoju slovenskega knjižnega jezika. XIX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 153-175. — 1983/84: Dalmatinov Register - prvi sinonimni slovarček slovenskega knjižnega jezika. Jezik in slovstvo 29/6. 196-201. — 1984a: Gramatična in leksikalna preobrazba Dalmatinovega knjižnega jezika ob Japlje-vem prevodu Biblije (1584-1784-1802). Protestantismus bei den Slowenen. Protestan-tizem pri Slovencih. (Wiener slawistischer Almanach, Sonderband 13.) Wien: Institut für Slawistik der Universität Wien. 153-179. — 1984b: Razvojne smernice v besedišču Dalmatinovega in Japljevega prevoda Biblije (1584-1784-1802). XX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 249-274. — 1984/85: Smernice knjižnega jezikovnega razvoja od Jurija Dalmatina do Jurija Japlja (1584-1784). Jezik in slovstvo 30. 217-223. — 1986a: Pomenska in stilistična izraba »Registra« v sobesedilu Dalmatinove Biblije. 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. (Obdobja 6.) Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 403-425. — 1986b: Stilni problemi Trubarjevega jezika. XXII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 27-47. — 1986c: Vprašanja sintaktične interference v Dalmatinovem prevodu Biblije 1584. Slovenci v evropski reformaciji. (Razprave Filozofske fakultete.) Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 105-123. — 1986/87: Primož Trubar in razvoj slovenskega knjižnega besedišča v jeziku protestantskih piscev. Jezik in slovstvo XXXII/2-3. 36-47. — 1987: Kreljev jezikovni koncept. XXIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 19-40. — 1989: Govorno in knjižno besedišče v Megiserjevem slovarju 1744. Riglerjev zbornik. Slavistična revija 37/1-3. 121-133. — 1991: Kopitarjeva slovenska slovnica. Kopitarjevi študijski dnevi 1. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Ljubljana Šiška. 7-17. — 1996: Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika (od Brižinskih spomenikov do Kopitarja). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. — 2003a: Razvoj slovenske jezikoslovne misli. (Zora 26.) Maribor: Slavistično društvo Maribor. — 2003b: Tvornodeležniške zveze v slovenskem knjižnem jeziku. Razvoj slovenske jezikoslovne misli. (Zora 26.) Maribor: Slavistično društvo. 102-121. — 2008/2009: Trubarjeva ubeseditev evangelijskih povzetkov v novozaveznih besedilih. Slavistična revija 56/4 (2008), 57/1 (2009). Trubarjeva številka. 319-354. 342 Viri in literatura — 2010: Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika. (Mednarodna knjižna zbirka Zora 74.) Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. Hanna ORZECHOWSKA, 1974: Vezava glagolov *vedeti, *znati, *umeti v Dalmatinovi Bibliji in današnji slovenščini. Slavistična revija 22/2. 213-231. Božena OSTROMECKA FR^CZAK, 2007: Historia leksykografii siowenskiej. Lodž: Wy-dawnictwo uniwersytetu Lodzkiego. Jože POGAČNIK, 1968: Zgodovina slovenskega slovstva I. Maribor. — 1976: Jurij Dalmatin v luči stilističnih raziskav. Teze in sinteze. Maribor: Založba Obzorja. 69-87. Breda POGORELEC, 1972: Trubarjev stavek. VIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 305-321. — 1986: Dalmatinovo besedilo med skladnjo in retorično figuro in Bohoričeva gramatična norma. 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. (Obdobja 6.) Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 473-497. — 1997: Slovenska skladnja in poimenovanja ženskih oseb. XXXIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. Dodatek, 1-9. Marko POHLIN, 1768 (2003): KRAYNSKA GRAMMATIKA. Das ift: Die crainerifche Grammatik. Laybach: gedruckt bey Ioh. Friedr. Eger. Znanstvenokritična izdaja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2003. — - 1781 (1972): TUMALUBESEDISHE TREH JESIKOV. Laybach: gedruckt und zu haben bey Iohann Friedrich Eger. Faksimile der ersten Ausgabe / Faksimile prve izdaje. München: Dr. dr. Rudolf Trofenik. 1972. — - 1789: KMETAMSA POTREBOINUPOMOZHALI UKA POLNE VESELE, INUSHALO- STNEPERGODBE TE VASYMILDHAJM. Dunaj. Ivan PREGELJ, 1928: Izbrani spisi. Drugi zvezek: Bogovec Jernej, Balade v prozi. V Ljubljani: Jugoslovanska knjigarna. — 1964: Izbrana dela. Tretja knjiga. Celje: Mohorjeva družba. Francka PREMK, 1992: Korenine slovenskihpsalmov. Ljubljana: Trubarjevo društvo. Erich PRUNČ, 1995: Der Wortschatz in Trubers Kirchenordnung. Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen: Primus Truber und seine Zeit. (Sagners slavistische Sammlung 24.) München: Verlag Otto Sagner. 333-351. Jochen RAECKE, 1995: »er sich des schwären Wercks /nämlich die Haußpostill D. Martini Lutheri/ in die Windische Sprach zu vbersetzen vnderfangen« - »Windisches« in der »windischen Sprach« der Truberschen »Hishna Postilla«. Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen: Primus Truber und seine Zeit. (Sagners slavistische Sammlung 24.) München: Verlag Otto Sagner. 382-413. Jože RAJHMAN, 1977: Prva slovenska knjiga v luči teoloških, literarno-zgodovinskih, jezikovnih in zgodovinskih raziskav. Ljubljana: Partizanska knjiga. — 1982: Trubar (Truber) Primož. Slovenski biografski leksikon. Trinajsti zvezek: Trubar -Vodaine. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 206-225. Fran RAMOVŠ, 1913: Slovarski doneski iz Trubarjevih del. Časopis za zgodovino in narodopisje X. 146. — 1916: Sprachliche Miszellen aus dem Slovenischen. Archiv für slavische Philologie XXXVI. 454-455. 343 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja — 1918: Delo revizije za Dalmatinovo Biblijo. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. 113-147. — 1918 (1971): Delo revizije za Dalmatinovo biblijo. Zbrano delo. Prva knjiga. (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede - Dela 23/I, Inštitut za slovenski jezik - Dela 11/I.) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 140-174. — 1924: Historična gramatika slovenskega jezika, II. Konzonantizem. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. — 1952: Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana: Univerzitetna študijska komisija. Jakob RIGLER, 1968: Začetki slovenskega knjižnega jezika. (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede - Dela 22; Inštitut za slovenski jezik -Dela 10.) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. RJEČNIKHRVATSKOGAILISRPSKOGA JEZIKA, 1961. Svezak 73. Zagreb. Hans ROTHE, 2006: Das Matthäus-Evangelium. Slovenische Übersetzungen 1555-1582. Matthäus-Evangelium (1555); Paulus, Römerbrief (1560); Paulus-Briefe (1561, 1567); Psalter (1566); Neues Testament (1581-82) übersetzt von Primož Trubar. Jesus Sirach (1575); Pentateuch (1578); Proverbia (1580) übersetzt von Jurij Dalmatin. Kommentare. (Biblia Slavica. Serie IV: Südslavische Bibeln, Band 3,2: Kommentare.) Paderborn -München - Wien - Zürich: Ferdinand Schöningh. 61-96. France ROZMAN, 1986: Kako je Trubar prevajal Sveto pismo Nove zaveze? Bogoslovni vestnih 46/3. 227-240. Mirko RUPEL, 1966: Slovenski protestantski pisci. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Peter SCHERBER, 1989: Tradition und Innovation in der slovenischen Barockpredigt - gezeigt am Werk Janez Svetokriškis. Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. (Obdobja 9.) Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 153-162. Vlado SCHMIDT, 1952: Pedagoško delo protestantov na Slovenskem v XVI. stoletju. Ljubljana. Elisabeth SEITZ, 1995: Govorniško stilno sredstvo ali pomoč pri prevajanju? Dvojično vezni-ško priredje v izbranih besedilih Primoža Trubarja, Martina Lutra in njunih sodobnikih. Slavistična revija 43/4. 469-489. — 1998: Primus Truber - Schöpfer der slovenischen Schriftsprache? (Slavistische Beiträge, 363.) München: Verlag Otto Sagner. Primož SIMONITI, 1978: Trubarjev izvod Prvega dela novega testamenta (1557-1558) ter druga slovenska in hrvaška protestantika v Vatikanski biblioteki. Zbornih Narodne in univerzitetne knjižnice II. Ljubljana. 35-77. Petar SKOK, 1973: Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. III, poni2-Ž (1973). Zagreb. Ivan SLOKAR, 1977: Zgodovina rokodelstva v Ljubljani od leta 1732 do leta 1860. Ljubljanska obrt od začetka 18. stoletja do srede 19. stoletja. Ljubljana: Publikacije Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Razprave, zvezek 4. 8-102. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1970-1991: gl. SSKJ. Slovenische Übersetzungen 1555-1582. Matthäus-Evangelium (1555); Paulus, Römerbrief (1560); Paulus-Briefe (1561, 1567); Psalter (1566); Neues Testament (1581-82) übersetzt von Primož Trubar. Jesus Sirach (1575); Pentateuch (1578); Proverbia (1580) übersetzt von Jurij Dalmatin. Herausgegeben von Jože Krašovec, Majda Merše, Hans Rothe. (Biblia Slavica. Serie IV: Südslavische Bibeln, Band 3.) Paderborn - München - Wien - Zürich: Ferdinand Schöningh. 344 Viri in literatura Marko SNOJ, 1997: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. — 2003: Slovenski etimološki slovar. Druga, pregledana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Modrijan. — 2006: Slovar jezika Janeza Svetokriškega. (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede - Dela 49/7-8.) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Fundacija dr. Bruno Breschi, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Stefan SONDEREGGER, 1984: Geschichte deutschsprachiger Bibelübersetzungen in Grundzügen. Sprachgeschichte. Ein Handbuch zur Geschichte der deutschen Sprache und ihrer Erforschung. Erster Halbband. Berlin - New York: Walter de Gruyter. 129-185. Jože STABEJ, 1972: M. Pohlin, Tu malu besedishe treh jesikov. Das ist das kleine Wörterbuch in dreyen Sprachen. M. Pohlin, Tu malu besedishe treh jesikov. Das ist: Das kleine Wörterbuch in dreyen Sprachen, 1781. Faksimile der ersten Ausgabe. Faksimile prve izdaje. München: Dr. dr. Rudolf Trofenik. 11-19. — 1973/74: Vpliv in vrednost Pohlinovega Besedisha. Jezik in slovstvo XIX/6-7. 249-255. — 1977: Hieronymus Megiser, Slovensko-latinsko-nemški slovar. Hieronimus Megiser. Thesaurus polyglottus. Iz njega je slovensko besedje z latinskimi in nemškimi pomeni za Slovensko-latinsko-nemški slovar izpisal in uredil Jože Stabej. (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede - Dela 32.) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. — 1997: Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, DICTIONARIVM LATINO-CARNIOLICVM (1680-1710). (Zbirka Slovarji.) Ljubljana: Znanstvenorazisko-vani center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Založba ZRC SAZU. Majda STANOVNIK, 1986: Luthrovi in Trubarjevi pogledi na prevod. Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 118-128. — 2005: Slovenski literarni prevod 1550-2000. (Studia litteraria.) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2008: Besedotvorna kategorija samostalniških manjšalnic v Pleteršnikovem slovarju in SSKJ. Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja. (Zora 56.) Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 56-68. — 2010: Besedotvorna kategorija manjšalnic v slovenščini in makedonščini. Makedonsko--slovenečki jazični, kniževni i kulturni vrski. Skopje: Filološki fakultet »Blaže Koneski«, Univerzitet »Sv. Kiril i Metodij«. 199-210. — 2013: Samostalniška tvorbena (a)tipika Pohlinovega Besedisha za imena oseb. Novi pogledi na filološko delo o. Marka Pohlina in njegov čas. Ob 80-letnici prof. dr. Martine Orožen in 85-letnici akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 264-274. Hildegard STRIEDTER-TEMPS, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Wiesbaden: Im Kommision bei Otto Harrasowitz. Sveto pismo, 1996: Slovenski standardni prevod. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije. Janez SVETOKRIŠKI, 1691-1707: SACRVMPROMPTVARIVM. I-V. Venetis, Labaci. Faksimile: (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede - Dela 49/I, 49/II, 49/III, 49/IV, 49/V.) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede. 1998. France TOMŠIČ, 1931. Sacrum promptuarium in knjižna slovenščina. Časopis za jezik, književnost in zgodovino VIII. Ljubljana, 1-15. 345 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Jože TOPORIŠIČ, 1972: Prevzete prvine slovenskega knjižnega jezika (glasovi, pisava, oblike, tvorba, besede). Slavistična revija 20/3. 285-318. — 1980: Kopitar kot slovničar. XVI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Pedagoško-znanstve-na enota za slovanske jezike in književnosti. 7-16. — 1982a: Kopitar kot branilec samobitnosti slovenskega jezika. Slavistična revija 30/1. 69-88. — 1982b: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: Državna založba Slovenije. — 1983: Pohlinova slovnica. XIX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 95-128. — 1987a: Lexical germanisms in Truber's Catechismus. Slovene Studies 9/1-2. 233-241. — 1987b: Zgodovinska perspektiva nemčevanja pri Trubarju. XXIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 5-18. — 1987c: Zimske urice, prva slovenska slovnica. Bohorizh, Adam: Arcticae horulae succisi-vae, Zimske urice proste. Maribor: Založba Obzorja. 281-328. — 1988: Besedni germanizmi v Trubarjevem Catechismusu. Slavistična revija 36/1. 109-119. — 1989: Bohoričica 17. in prve polovice 18. stoletja. Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. (Obdobja 9.) Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 233-252. — 1992a: Enciklopedija slovenskega jezika. (Leksikoni Cankarjeve založbe: Sopotnik.) Ljubljana: Cankarjeva založba. — 1992b: Kritične pripombe k Trubarjevemu delu s strani slovenskih besedoljubov in kritikov. Slavistična revija 40/3. 241-254. — 1994: Jernej Kopitar (Ob 150-letnici njegove smrti). XXX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 91-98. — 1995: Die Figur des Gegensatzes in Trubers publizistischen Texten. Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen. Primus Truber und seine Zeit. München: Verlag Otto Sagner. 352-362. — 2000: Slovenska slovnica. Četrta, prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Založba Obzorja Maribor. — 2006: Besedjeslovne razprave. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. VD 16 = Verzeichnis der im deutschen Sprachbereich erscheinene Drucke des XVI. Jahrhunderts, 1988. VD 16. Band 12: Lut - Mann. Stuttgart: Anton Hiersemann. Ada VIDOVIČ-MUHA, 1978: Merila pomenske delitve nezaimenske pridevniške besede. Slavistična revija 26/3. 253-276. — 1984: Struktura glagolskih tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ordningi. Slavistična revija 32/3. 245-256. — 1986: Neglagolske tvorjenke v Trubarjevi Cerkovni ordningi. 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. (Obdobja 6.) Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 349-374. — 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Partizanska knjiga. — 1997a: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. XXXIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 69-79. 346 Viri in literatura — 1997b: Tipologija slovenskih ustreznic nemškim zloženkam v Gutsmanovem slovarju. Jezikoslovne in literarnovedne raziskave. Zbornik referatov 6. srečanja slavistov, Celovec - Ljubljana, 1989. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 39-54. Verzeichnis der im deutschen Sprachbereich erschienenen Drucke des XVI. Jahrhunderts 19, 1992. Stuttgart: Anton Hiersemann. Vida VRTOVČEVA, 1940: O Megiserjevem slovarju. Slovenski jezik III. Ljubljana. 68-77. Fran WIESTHALER, 2005: Latinsko-slovenski slovar. 5. Perg-Sic. Ljubljana: Založba Kres. Dieter WOLF, 1984: Lexikologie des Frühneuhochdeutschen. Sprachgeschichte. Ein Handbuch zur Geschichte der deutschen Sprache und ihrer Erforschung. Zweiter Halbband. Berlin - New York: Walter de Gruyter. 1323-1341. Wörterverzeichnis 2006 = Majda MERŠE, Kozma AHAČIČ, Andreja LEGAN RAVNIKAR, Jožica NARAT, France NOVAK, Francka PREMK, 2006: Wortschatz der slowenischen Bibelübersetzungen des 16. Jahrhunderts. Matthäus-Evangelium (1555); Paulus, Römerbrief (1560); Paulus-Briefe (1561, 1567); Psalter (1566); Neues Testament (1581-82) übersetzt von Primož Trubar. Jesus Sirach (1575); Pentateuch (1578); Proverbia (1580) übersetzt von Jurij Dalmatin. Kommentare. (Biblia Slavica. Serie IV: Südslavische Bibeln, Band 3,2. Kommentare.) Paderborn - München - Wien - Zürich: Ferdinand Schöningh. 99-325. Andreja ŽELE, 1999: Pregljeva vezljivost glagolov kot pomemben pomensko-skladenjski sti-lem. Ivan Pregelj. (Interpretacije 9.) Ljubljana: Nova Revija. 297-309. — 2004: Povedkovnik v slovenščini. Jezikoslovni zapiski 10/1. 33-42. Listkovno gradivo Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, zbrano s popolnimi izpisi del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. 347 Objave razprav »Jezikovne spremembe v Trubarjevih prevodih Nove zaveze«. Objavljeno v: Razprave II. razreda - Dissertationes classis II, XIII. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za filološke in literarne vede, 1990, 163-179. »Leksikalna prepoznavnost Trubarjevih del«. Poglavje je del razprave »Primož Trubar - začetnik slovenskega knjižnega jezika«. Objavljeno v: Trubarjev zbornik. Predavanja s simpozija v Narodnem domu v Trstu, 17. maja 2008, ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja (15081586). Trst - Gorica - Videm: Slavistično društvo, 2009, 29-60. »Trubarjeva Hišna postila (1595) v odnosu do Lutrove prevodne predloge«. Objavljeno v: Jezikoslovni zapiski 16/2, 2010, 7-34. »Trubarjevo prevajanje opomb v Hišni postili«. Objavljeno v: Globinska moč besede. Redni prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici. (Mednarodna knjižna zbirka Zora 80.) Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011, 106-125. »Jezikovne spremembe v Dalmatinovih biblijskih prevodih«. Objavljeno v nemščini pod naslovom »Slovenische Bibelübersetzungen des 16. Jahrhunderts - Sprachentwicklungen in den Übersetzungen von Dalmatin«. Objavljeno v: »Biblia Slavica«. Referate bei der öffentlichen Präsentation in der Nordrhein-Westfälischen Akademie der Wissenschaften und der Künste am 28. November 2008. (Abhandlungen der Nordrhein-Westfälischen Akademie der Wissenschaften und der Künste, Bd. 123.) Paderborn [etc.]: F. Schöningh, 2010, 58-91. »Prevodna skladnost in različnost glagolov v Dalmatinovem in Lutrovem biblijskem prevodu«. Objavljeno v nemščini pod naslovom »Kongruenz und Divergenz der Übersetzung von Verben in der Dalmatinischen und Lutherschen Bibelübertragung«. Objavljeno v: Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen. Primus Truber und seine Zeit. Intentionen, Verlauf und Folgen der Reformation in Württemberg und Innerösterreich. (Sagners slavistische Sammlung 24.) München: O. Sagner, 1995, 492-510. »Primerjava besedja Kreljeve in Juričičeve Postile«. Objavljeno v: Vatroslav Oblak. (Obdobja 17.) Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 1998, 217-231. »Kopitarjev knjižnojezikovni vzor in Postilla 1578«. Objavljeno v: Kopitarjev zbornik. Mednarodni simpozij v Ljubljani, 29. junij do 1. julij 1994, simpozij ob stopetdesetletnici njegove smrti. (Obdobja 15.) Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 1996, 93-104. »Prepoznavnost in značilnosti besedja slovenskih protestantskih postil 16. stoletja«. Objavljeno v: Slavistična revija 55/1-2, 2007, 65-84. 349 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja »Slovensko besedje v Megiserjevih slovarjih (1592, 1603) in knjižnojezikovna raba v 16. stoletju«. Objavljeno v: Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah. (Zora 41.) Maribor: Slavistično društvo, 2006, 485-493. »Raba samostalniških manjšalnic v delih slovenskih protestantskih piscev«. Objavljeno v: Slavistična revija 58/1, 2010, 45-63. »Ženski pari moških poimenovanj v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja«. Objavljeno v: Slavia Centralis 1/2. Maribor: Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. 30-52. »Prikaz poklicnih dejavnosti v delih slovenskih protestantskih piscev«. Objavljeno v: Besedje slovenskega jezika. (Zora 50.) Maribor: Slavistično društvo, 2007, 99-126. »Primerjava glagolov pri slovenskih protestantskih piscih in Svetokriškem«. Objavljeno v: Zbornik o Janezu Svetokriškem. Prispevki s simpozija v Vipavskem Križu, 22.-24. aprila 1999. (Dela, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 49/6.) Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2000, 209-227. »Pohlinov trijezični slovar z vidika tradicije in sočasne jezikovne rabe«. Objavljeno v: Novi pogledi na filološko delo o. Marka Pohlina in njegov čas. Ob 80-letnici prof. dr. Martine Orožen in 85-letnici akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013, 185-207. »Glagoli v slovarjih 18. stoletja in protestantska tradicija«. Objavljeno v: Neznano in pozabljeno iz 18. stoletja na Slovenskem. Elektronska izdaja. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja, 2011, 339-356, http://sd18. zrc-sazu.si/LinkClick.aspx?fileticket=ZiJcOtwAweI%3d&tabid=58. »Protestantsko besedje v Pregljevem Bogovcu Jerneju«. Objavljeno v: Ivan Pregelj. (Zbirka Interpretacije 9.) Ljubljana: Nova revija, 1999, 275-296. 350 Imensko kazalo A Adelung, Johann Christoph 229, 335 Ahačič, Kozma 8, 26, 34, 44, 51, 109, 111, 151, 170, 187, 207, 277, 331, 335, 347 Andoljšek, Ivan 34, 335 Apostel, Ivan Anton (Bernard Mariborski) 281 Atelšek, Simon 8 Bach, Adolf 29, 117, 335 Bach, Heinrich 67, 117, 335 Bajec, Anton 172, 191, 203, 208, 220, 335 Becker, Rudolf Zacharias 325, 331, 335 Belostenec, Ivan (Ioannis Bellosztenecz) 265, 266 Berčič, Branko 11, 335 Bernardin Splječanin 26 Bezlaj, France 67, 90, 133, 195, 231, 335-336 Bohorič, Adam 89, 91, 142, 147, 179, 187, 190, 199, 203, 207-208, 212-213, 215, 226, 230, 243, 245, 295, 322-323, 331, 335, 339, 343, 346 Bradač, Fran 15, 335 Breznik, Anton 12, 26, 99, 101, 111, 150, 179, 182, 265-266, 290, 336 Brucioli, Antonio 26 Buscha, Joachim 52, 59, 73, 336 Cigale, Matej 162, 287, 331, 336 Čepar, Metod 20, 312, 336 Dalmatin, Jurij 5, 7, 12-13, 15-16, 19, 22, 24, 26, 38, 40-41, 43-44, 48, 54, 77, 89, 90-109, 111-121, 123-128, 147-151, 161, 170, 179-180, 190-192, 195, 198, 202, 211, 214-216, 220, 222-224, 226, 228-229, 232, 234, 243, 245-246, 259, 261-263, 284, 286, 290-291, 295, 297, 306-307, 309-312, 316-319, 331, 335, 337-340, 342-344, 347, 349 Dietrich, Veit 71, 332, 338 Duden 63, 73, 216, 336 Elze, Theodor 161, 336 Erazem Rotterdamski (Erasmus Roterdamus) 26 Erben, Johannes 29, 331, 336 Frisius, Johanes 295 Furlan, Metka 336 Godini, Neva 129, 178, 318, 336 Grabner-Heider, Anton 336 Grafenauer, Ivan 26, 336 Grimm, Jacob, Wilhelm 135, 163, 229, 336 Gutsman (Gutsmann), Ožbalt 54, 281-284, 286, 288-295, 326-327, 331, 336-337, 347 Helbig, Gerhard 52, 59, 73, 336 Hipolit (Janez Adam Geiger) 281-295, 326, 331, 336 Hren, Tomaž 170 Jakopin, Franc 29, 36, 237, 266, 277, 279, 291, 337, 341 Jambrešic, Andrija 265 Japelj, Jurij 170 Jelovšek, Alenka 73, 337 Jesenšek, Marko 8, 170, 337 351 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja Jug-Kranjec, Hermina 297, 299, 301, 305, 309, 311, 337 Juričič, Jurij 5, 7, 37, 41, 44, 80, 129-132, 134-145, 147-162, 165-167, 170, 177-178, 180, 188, 194, 214-215, 219-224, 229, 243, 245-246, 251, 254, 259, 291, 297-298, 312, 318-321, 329, 332, 339, 349 Karničar, Ludvik 295, 331, 337 Kastelec, Matija 253, 281-285, 287-291, 293-295, 326, 332, 345 Kidrič, France 89, 268, 337 Kopitar, Jernej 5, 129, 147-150, 160, 318319, 337, 339, 341-342, 346, 349 Koruza, Jože 300, 337 Krašovec, Jože 90, 336-337, 344 Krelj, Sebastijan 5, 7, 12, 15, 24, 29, 37, 4041, 44, 80, 100, 129-145, 147-149, 153167, 170, 174-175, 178, 180, 194, 214-215, 219-224, 226, 235, 243, 251, 254-256, 259-260, 262-263, 297-298, 303-304, 318-321, 329, 332, 336, 339, 342, 349 Kržišnik-Kolšek, Erika 19, 337 Kühnhold, Ingeburg 113, 337 Küzmrc, Štefan 170 Lägreid, Annelies 165, 182-184, 242, 332, 337 Legan Ravnikar, Andreja 14-15, 20, 23, 36, 38, 40, 100, 116, 169, 201, 203, 239, 273, 310, 331, 335, 337, 347 Levec, Fran 12, 338 Logar, Janez 180, 338 Logar, Tine 338 Luter (Luther), Martin 5, 12, 14, 17, 20-21, 25-31, 35, 38, 43-46, 48, 50-51, 53, 56-57, 60-62, 65-69, 71-72, 74-77, 79-84, 86-87, 90-94, 96, 98-102, 105-107, 109-128, 151, 153, 161-163, 167-168, 170, 172, 180, 192, 195, 202-209, 212, 214, 220, 222-223, 228, 234, 242, 250-251, 304, 307, 314-318, 320, 332, 334, 336, 338, 340, 344-345, 349 M Megiser, Hieronymus 5, 7, 15, 19, 36, 54, 91, 165-166, 171, 175, 179-184, 188-189, 192- 195, 198-200, 208-210, 213, 220, 225-226, 228-232, 235-238, 242-243, 245-246, 254, 277, 281, 284, 286, 289, 295, 321, 323, 326, 332, 337-339, 341-342, 345, 347, 350 Melanchthon, Philippus 207 Merše, Majda 3, 12, 19, 21, 23-24, 31, 35-36, 40-41, 43-46, 48-49, 51, 54, 56-57, 64, 71, 73-75, 77, 81, 92, 95-99, 111, 113-114, 116-118, 120, 124, 127, 129-130, 135, 139, 151, 161, 169-170, 172, 178, 188, 194-195, 201-202, 209, 211, 213, 219, 221, 225-226, 231, 234, 237, 242-243, 246, 251, 259-260, 266, 273, 277, 284, 286-287, 292, 300-301, 304-305, 309, 311, 318, 331, 335, 338, 340-341, 344, 347 Mikhailov, Nikolai 255, 300, 340 Miklauz, Anton 281 Müller, Jakob 17, 340 Muster Čenčur, Nanika 52, 340 Muth, Placidus 331, 335 Narat, Jožica 14, 121, 188, 331, 335, 340, 347 Narat-Šrekl, Jožica 94, 192, 340 Novak, France 12, 14, 24, 31, 36-37, 40-41, 45, 56, 101, 104, 121, 124, 167, 172, 175, 190, 194-195, 201-202, 204, 220, 225, 231, 234, 237, 242, 244, 252, 266, 284, 331, 335, 340-341, 347 Oblak, Vatroslav 129, 144, 149, 154, 161, 178, 318, 337, 339, 341, 349 Orel Pogačnik, Irena 266, 281, 285, 341 Orel, Irena 129, 242, 266, 279, 341 Orožen, Martina 12, 14, 20, 22-24, 28, 40, 54, 58, 72, 82, 87, 99, 102, 111, 116, 124, 127129, 137, 141, 148-151, 153-154, 170-171, 178, 181, 195, 222-223, 242-243, 254, 266, 279, 318, 341, 345, 349-350 Orzechowska, Hanna 300, 343 Ostromecka Fr^czak, Božena 266, 343 Pirnat Greenberg, Marta 8 Pleteršnik, Maks 20, 37, 200, 207, 215, 236, 253, 266, 286, 288, 301-302, 311, 332, 339, 341, 345 352 Imensko kazalo Pliberšek, Milan 8 Pogačnik, Aleš 8 Pogačnik, Jože 111, 261, 343 Pogorelec, Breda 28, 44, 51, 187, 343 Pohlin, Marko 6, 8, 265-274, 276-279, 281, 284, 286-295, 325-327, 332, 337, 341, 343, 345-346, 350-351 Pregelj, Ivan 6, 8, 297-306, 308-312, 328329, 332, 343, 347, 350 Premk, Francka 12, 45, 121, 172, 194-195, 201-202, 231, 234, 237, 284, 335, 340, 343, 347 Raecke, Jochen 43, 45, 61, 71, 162-163, 343 Rajhman, Jože 11, 14, 22, 36, 150, 201, 343 Ramovš, Fran 7-8, 12, 16, 20, 89-90, 92, 94, 101-102, 109, 129, 141, 212, 245, 312, 336, 338, 343, 345, 347 Rigler, Jakob 11, 41, 45, 129, 149, 154, 178, 279, 318, 342, 344 Rothe, Hans 12, 26, 95, 344 Rozman, France 26, 29, 344 Rupel, Mirko 33, 344 Savinec, Andrej 243 Scherber, Peter 251, 344 Schmidt, Vlado 243, 344 Schnurrer, Christian Friederich 148 Seitz, Elisabeth 44, 80, 344 Simoniti, Primož 13, 344 Skok, Petar 131, 344 Slokar, Ivan 269, 344 Snoj, Marko 8, 90, 98, 209-210, 231, 234, 236, 246, 249-250, 252-253, 287-288, 291, 336, 345 Sonderegger, Stefan 29, 117, 345 Spangenberg, Johannes 80, 129-130, 134135, 139-140, 144, 147, 151, 154-159, 161, 219, 222, 251, 297-298, 300, 318-320, 333 Stabej, Jože 182-183, 209, 212-213, 229, 231, 253, 265, 284, 286, 311, 332, 345 Stanovnik, Majda 44, 112, 345 Stapleton, Tomaž 170 Stramljič Breznik, Irena 207, 209, 215, 268, 345 Striedter-Temps, Hildegard 162, 183, 210, 245, 345 Sušnik, Franjo 265 Svetokriški, Janez (Tobia Lionelli) 6, 8, 249263, 291, 327-328, 333, 344-345, 350 Tomšič, France 249, 254, 345 Toporišič, Jože 28, 57, 59-60, 73, 87, 111, 148, 150, 152, 160, 165, 169, 174, 176-177, 187, 207-208, 212, 225, 249, 266-267, 279, 288, 333, 335, 341, 345-346, 350 Trošt (Trost), Matija 15, 37, 243 Trubar, Primož 5, 7, 11-41, 43-69, 71-87, 89, 92, 96-97, 99-101, 104, 112, 117-118, 121, 124, 129, 137, 144, 147-154, 160-164, 166-170, 172, 176-177, 180, 188-189, 191, 193-195, 197-198, 200, 202, 208, 212-215, 218, 220, 222-224, 226, 228, 232, 236-237, 239, 242-246, 250-251, 254, 259, 261-263, 278-279, 283, 291, 294, 297, 300-301, 305, 309-310, 312-316, 318-320, 327, 333347, 349 Vidovič Muha, Ada 23, 40, 54, 117, 169, 171, 188, 191, 208, 225, 310, 346 Vorenc, Gregor 253, 281-284, 287-291, 293295, 326, 332, 345 Vrtovčeva, Vida 179, 347 W Wellmann, Hans 113, 337 Wiesthaler, Fran 15, 347 Wolf, Dieter 117, 347 Zagajšek, Mihael 281 Znojilšek, Janž 214, 243, 334 Zwingli, Ulrich 26 Žele, Andreja 60, 302, 347 353 Kazalo virov *P 1563 47, 210, 332 Besedišče 2006 104, 207, 335 Besedje 2011 15, 18, 31, 80, 104, 145, 249250, 283, 291, 294, 297-298, 303, 331, 335 BH 1584 182, 189, 199, 207, 212-214, 230, 249, 311, 331 BN 1800 270, 274-277, 331 CW 1860 162, 236, 287, 331 DB 1578 90-109, 166, 182, 226, 254, 282, 290, 331 DB 1584 14-16, 19-20, 23, 28, 37-38, 41, 89110, 112-122, 124-128, 135, 165-166, 172, 175, 180, 182, 188-203, 209-211, 213-218, 220, 222, 226-246, 249-251, 253-259, 261262, 286, 290, 298-312, 317, 331 DC 1579 31, 331 DJ 1575 92, 100-101, 107, 190, 245, 331 DPr 1580 107, 331 ESSJ1976-2005 335-336 ESSJ I (1976) 152, 290 ESSJ II (1982) 15, 20 Fruhneuhochdeutsches Worterbuch 231, 336 GW 1789 331 GW 1789 (1999) 284, 286-287, 290-291, 295, 331 HD 1711-12 282, 284-287, 289-290, 292294, 331 JPo 1578 31, 129-145, 149-161, 165-166, 168-175, 177-178, 180, 193, 202-203, 205, 211-214, 216, 219, 221, 223, 229-230, 232-233, 235, 237-239, 243-246, 250, 286, 299-302, 304, 307-308, 311, 319, 332 KB 1566 163, 256, 298, 332 KPo 1567 15, 18, 100, 129-145, 154-162, 164-178, 180, 188-190, 194, 200, 205, 214, 219-221, 223, 226, 232, 235, 238, 245, 249-251, 254-257, 259-260, 262-263, 283, 294, 300, 303-304, 307, 332 K-V 1680-1710 (1997) 282, 332 LB 1545 91-109 LB 1545 (1974) 17, 20-21, 25-31, 38, 46, 91, 94, 112-122, 124-128, 150-154, 180, 189-192, 194-197, 199-200, 202, 209-211, 214-218, 220, 222, 226, 231-232, 234-235, 240-244, 262, 304, 307, 332 LH 1544 85, 332 LH 1566 35-36, 44-69, 73-85, 87-88, 162169, 171-177, 191-192, 208-209, 212, 216-223, 234, 242, 244, 250, 332 MD 1592 19, 91, 163, 165-166, 168, 180184, 188-189, 192, 195-196, 198-200, 213-214, 220, 226-232, 236-238, 242-243, 245, 249, 254, 284, 323, 332 MTh 1603 31, 40, 91, 165, 180-184, 191, 193-194, 199, 209-210, 212-214, 220, 227-231, 233, 238-239, 242, 245, 249-250, 254-255, 284, 286, 289, 293, 311, 323, 332 MTh 1603 (1977) 182-184, 191, 193-194, 199, 210, 212-213, 228, 238-239, 250, 255, 332 PB 1781 265, 269, 275-277, 284, 286-287, 289-294, 332 PK 1789 270, 274-277, 332 PrB 1928 298, 303, 332 PrB 1964 297-312, 332 PS 1894 20, 37, 93, 98, 200, 210, 213, 215, 236, 290 PS 1894-1895 332 PS 1895 28, 199, 209, 253, 301 Rateški / Celovški rokopis 254-255, 300 Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 131, 344 SA 1559 135, 137, 140, 143-145, 154-160, 164-166, 174-177, 194, 219-221, 229, 232-233, 235, 299-300, 333 SP 1996 189, 196-197, 199, 202, 220, 230, 235, 241, 305, 333 355 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja SP 2001 57, 333 SP I (1691) 250-262, 333 SP II (1691) 251, 253-258, 260, 333 SP I-V, 1691-1707 333 SP V (1707) 251, 253-254, 333 SSKJ 19-20, 62, 132, 169, 189, 200, 215, 285, 288, 333, 344, 345 SSKJ I (1970) 19, 288 SSKJ II (1975) 19, 20 SSKJ III (1979) 19 SSKJ I-V, 1970-1991 333 SSKJ V (1991) 132, 285 Starogorski rokopis 254, 300 TA 1550 33, 175, 333 TA 1555 34, 300, 314, 333 TA 1566 33, 189, 203, 240, 333 TAr 1562 39-40, 193, 197, 202, 204, 249, 333 TC 1550 14, 22, 35-36, 41, 196-197, 201, 249, 298, 300, 333 TC 1555 33, 36, 237, 301, 333 TC 1574 231, 333 TC 1575 36-37, 171, 180, 189-191, 194-197, 202, 205, 215, 227-228, 230, 232, 234-237, 242, 244, 246, 249, 285, 297, 304, 314, 333 TE 1555 11-12, 16-18, 20-21, 23-26, 28, 31, 39, 99, 100, 201, 218, 333 TfC 1595 210, 221, 333 TkM 1579 197, 217, 237-238, 333 TL 1561 34 TL 1567 20, 35, 38, 40, 195, 237, 333 TM 1555 180, 333 TO 1564 34-35, 40, 194, 225, 238, 243, 245, 249, 251, 253, 333 TPo 1595 35-36, 39-41, 44-69, 73-88, 161178, 180-181, 183-184, 188-189, 191-193, 198, 200-201, 204-205, 208-209, 212-223, 226-227, 229-230, 232-234, 236, 238, 240, 242-245, 249-250, 253-255, 257, 308, 333 TPs 1566 34, 40, 209, 229, 235-236, 245, 299, 307, 333 TR 1558 38, 180, 189, 193-194, 201-202, 214, 218, 228, 333 TT 1557 12-33, 37-38, 92, 130, 147, 150154, 171, 202, 226, 228, 234, 239, 249, 257, 259, 261-262, 297, 299, 310, 319, 334 TT 1560 180, 201, 334 TT 1577 37-38, 193, 311, 334 TT 1581-82 11-16, 18-32, 37-38, 193, 210, 228, 232, 243, 245, 299, 334 TtPre 1588 37, 180, 334 Vulgata 12, 15, 26, 334 ZK 1595 194, 334 356 Kazalo besed in morfemov701 A -(a/e)nje 301 a 124, 246 -a 209, 211, 303 -a- 309 aar 15, 202, 226, 245, 323, 324 Aaron 106 ab 34, 314 ab- (nemško) 113 abačica 193 abad 272 abat 183, 193, 239 abdonkati 287, 289, 326 abece 33-34, 314 abecedarium 33, 314 Abel 314 Abelov 38 abelski 37-38, 314 Abia 31 Abias 31 aborad 270 aboten 277 abotni 326 abotnica 277, 326 abotnija 277, 326 abotnik 277, 326 absolucija 130, 251, 319 absolutio 251 absolution 251, 327 absolviran 38, 291 absolvirati 38, 117, 168, 251, 291, 326 abtašica 193, 239, 278 adplicatio 35, 314 adplicirati 35, 291, 314, 326 adra 273 adramitiski 37 adraž 271 adrianitiski 38 adriatiski 37-38 Adrija 38 701 V kazalo so zajete obravnavane občno- in lastnoimenske enote (besede, besedne zveze in mor-femi). Obravnavane besede so predstavljene v pisno, pravopisno in glasovno posodobljeni ter hkrati združevalni obliki. Bližje zapisani glasovni podobi ostaja le besedje, zajeto iz Pohlinovih del. Na večino pričakovanih glasoslovnih posodobitev ni posebej opozorjeno (npr. čislu ^ čislo, čienčati ^ čenčati, detelše ^ deteljišče, ločic ^ ločec, lovc ^ lovec, pejtje ^ petje itd.). Na del zajetih glasoslovnih različic je opozorjeno z zaporedno navedbo (npr. hahar /hagar) ali z navedbo v oklepaju (npr. čolnišče (čovniše)). Slednja je uporabljena takrat, kadar je s posodobitvijo v večji meri zabrisana v besedilih izpričana (edina) pojavna oblika, ki hkrati izkazuje več glasoslovnih odmikov od današnjega stanja. Pri glasoslovnih različicah, na katere bi sodobni bralec z nepopolnim poznavanjem jezikovne zgodovine ob posodobljenih iztočnicah težje sklepal, je na spremembo opozorjeno s kazalkami (npr. de gl. da, jest gl. jaz, suj gl. svoj, vuk itd. gl. uk itd.). Večina izmed njih je tipološkega značaja. Sestvine glagolskih kalkov in leksikaliziranih zvez so v prid razvrščevalne poenotenosti zapisane skupaj, ne glede na način zapisovanja v protestantskih besedilih in v poglavjih monografije. Enakoizraznice so ločene s pripisom različnih pojasnil, najpogosteje pa z naslednjimi razločevalnimi slovničnimi okrajšavami: glag. = glagol, medm. = medmet, posam. = posamostaljeno, prid. = pridevnik, prisl. = prislov, sam. = samostalnik, zaim. = zaimek. Glagolske enakoizraznice so razmejene s pripisom spregatvene oblike (npr. biti sem). Na obrazila tujega izvora je opozorjeno s pripisom okrajšave jezika (npr. ge- (nemško)). 357 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja afenca / afinca 273, 278, 326 afenen / afinen 278-279, 326 afenja / afinja 170, 200, 278, 326 afenski / afinski 170, 278-279, 326 afklar 269, 278 afklarica 269, 278 afklati / aufklati 269, 278, 287, 289, 326 afriški 37-38, 314 aftah 272 aftaščen 278-279 aftašica 278 aga 37, 237, 314 -ah 141 ahar 15, 202, 226, 233-234, 245, 313, 319 323-324 ahat 269 ahel 278 ahker 272, 278 ahkerček 272, 278 ahkerec 208, 220, 278 ahla 35, 44, 163, 278, 320 ahlati 287, 289, 326 ahtanje 276, 278 ahtati 278, 294, 319 ahtati se 276, 278, 294 ahtenga 276, 278 -aj 172 aj 267 ajati 273, 278, 288 ajčekati 288, 293 ajčkati 327 ajd 18, 152, 198, 203 ajda 270 ajdinja / ajdenja 152, 198, 201, 203 ajdov 279 ajdovnik 272 ajdovski 18, 152, 279 ajfrati 116, 249, 282, 293, 327 ajfrovati 293 ajgenšaft 35, 163, 176, 314 ajnemer 238, 245 ajnžidelski 40, 171 ajratblago 183 ajšel / ajžel 44, 163, 182, 320 ako 106 ako - tako 106 al 267 ala 267 alabaster 269 aldov 290 aldovati 290 aleksandri(j)ski 38 Aleksandrija 38 aleksandrinerski 38 Alfejov 30 alftra 289 alftrati 289 ali 35, 44-48, 53, 62-63, 66, 68, 80-82, 93, 125-126, 130-131, 134-136, 156-158, 162169, 200, 216-217, 235, 238, 242, 267, 275, 304, 306-307, 315-316, 320-321 almožna 132 aloa 271 alsbant / alspant 183 altman 18, 39, 225, 238, 314 altmanov 39, 314 alušperg 270 am- 291 ama 203-204, 239, 242, 268-269, 289, 323-324 amarak 270 amariška 271 amati 289 ametist 269 ampak 179 an- (nemško) 116, 291, 326 anati se 249, 254 anatomirati 291 andel 40 andlati 249-250, 273 andohtiv 39 andohtivi 39 Andreas 30 anež 40 angel 62, 179, 203, 262 angelc 209, 273 angelček 273 angelec 208, 218, 221-222 angelov 171 angelski 54, 171, 315 angliski 38 angster / angšter 182-183 anhora 235 aniti / amiti 62, 175, 250, 291, 326-327 anjemati 176 358 Kazalo besed in morfemov anjemati se 116, 291, 326 anjžidelski 171 ankršt 273 antičejoč 169 antikati / amtikati 56, 175, 291, 295, 327 antikati se 169 antikrišt 202 antitrinitar 202, 323 antverh 40, 176 antverhar 39, 226-227, 245, 323-324 antverharstvo 39 antvert 131-132, 145, 155 antvertati 116, 290 anvzeti 176 anvzeti se / amvzeti se 116, 175, 291, 326 anzadeti / amzadeti 291, 326 anžidel / anžigel 40, 170, 202 apat / apt 183, 193, 239 apeliranje 291 apelirati 168, 291 apnar 268 apnarjov 274, 279 apnarski 274, 279 apokalipsa 178 apostol 160, 202 apotekar 188, 229, 233, 245, 268, 323-324 apotekarica 188, 229, 239, 323-324 apoteker 188, 245 aprobirati 291 -ar 181, 245-246 arar 15 arati 290 arcat 229, 324 arcnija 188, 233 arcnovanje 39, 314 arcnovati 38, 314 ardranje 80 ardrati 282 ardrati se 282 ardrija 46 arest 289 arestirati 289 arestovati 289 arfe 272 arhangel / arhanjel 202-203 arijan 202 arijaner 202, 323 armada 273 arnož 273, 319 aromaticum 167 artičoka 184 aržek 273 Asa 31 -ast 40, 171 astoklep 270 -at 275 atej 40, 194 atel 40, 194 -av 299 -ava- 40 avba 275 avptman 134, 171, 225, 238 avptmanji 134, 171 avptmanov 134, 171 avša 272 avšast 272 avšlokar 166-167, 238, 244 avtmant 273 aziski 37-38 B b- 245 b črka 124, 189 b glas 183, 240, 245 ba(j)sen 80, 181, 306 baalitiski 171 baalovski 171 baba 194-195, 239 babelski 300-301 babiti 293 babka 210, 212, 322 babovati 293 babura 271 babuška 271 bacva / bačva 183 bahač 269 bahati se 273 bahavec 269 bahtmašter 183 bajati 309-310 bajavka 269 bajiti 309-310 bajncerli 231, 245 bajncirli 231, 245 359 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja bajta 272 bedro 271 baker 269 beg 121 bakla 272 begerovati 41, 176 bakrač 272 beketati 292 bakren 274 bel 17, 109, 142, 273 bakrišče 279 beli 109 baksador 268 beliti 281, 326 balbirar 184, 231, 245, 321, 324 beluš 270 balena 271 beneficij 166, 320 balestra 290 beneficija 166, 320 balestrati 290 berač 231-232, 268 balzamirati 291 beračati 290 banderce 212 beračica 268 bandibiti 290 beračiti 290 bandibovati 290 beravsel 268 barantač 265, 269 bergamačka 271 barantati 290 berička 189, 240 barantavec 265, 269 berluzniti 273, 288 barantija 279 beseda 37, 79, 90, 142, 150, 167, 177, 179, barantovati 290 181, 259 barbar 268 besedenje 181 Barbara 189, 240 besedica 217 barbati 273, 295, 327 besediti 294 barčišče (barčiše) 274 besednica 188, 201, 323 baretica 211 besednik 188, 201-202, 323 barigla 258, 272 besedovanje 181 bariglica 211, 220, 272 besedovati 294 barka 38, 235, 273 betežnišče 278 barkador 131, 174 BethEl 90 barkalor 235 bezgovina 273, 278 barkarol / barkorol 145, 174, 235 bezjački 41 baroka 272 bežati 179, 295, 327 barovnica 271 bi 47-49, 52, 55, 60, 62, 78, 112, 250, 252, Bartolomeus 30-31 262 baržagar 233 biček 271 baržager 233 bičje 278 baržun (barzun) 272 bičovati 294 bašador 268 bidertaufer 144 bašnik 272 bik 271, 278 bati se 179, 281, 326 bikov 278 bavec 272 bikovski 278 bavkati 273, 292 bil del. 98-99, 261-262 bažilika 270 bil sam. 212 be- (nemško) 113 bilca 212 bebec 268 bilica 218 beč 165, 320 birič / berič 189, 225, 233-234, 237-238, bedriti se 290 240 360 Kazalo besed in morfemov birtah 272 birtemberski 41 bister 273 bistrina 278 bistrost 273 biti bijem 251, 281, 326 biti sem 16, 27, 29, 49, 51, 53, 56, 58, 60-61, 64-67, 73-76, 78-79, 82-83, 90, 97, 99, 108, 122, 124, 126-127, 138-141, 149, 151, 153, 156, 174, 235, 243, 254, 259, 262, 267, 281, 300, 307, 316, 326, 351 bivol 271 bivolica 200 bivolina 272 blagahranišče 278 blagajnik 268 blago sam. 81, 212, 233, 258 blagosloviti 132, 156, 164, 178, 321 blagoslovljen 132 blasce 212 blaten 293 blato 233 blazina 39, 165, 216, 220, 272, 314, 321 blazinica 39, 165, 172, 211, 216, 220, 272, 314, 321 blebetati 292 blečič 39, 172, 208, 217 bled 273 blejati 292, 327 blek 16, 39, 171 blekati 134, 171, 175 blekati se 134 bleketati 273, 292, 327 bleki 271 bleščiti se 295, 327 blisk 269 bliskati se 269 blitva 270 blizo 41, 178 blizu 267 bližati se 281, 294-295 bliže 46 bližiti 294-295 bližnji 37, 196 bližovati 294 bloger 267 blogerreči 294 blogervati 294 bobek 207, 209 boben 272 bobnanje 181-182 bobnar 181-182, 236, 321 bobnati 181-182, 281, 326 bobočati 293, 327 bobotati 293, 327 bodljaj 208, 210, 322 bog prid. 218 bog sam. 64, 79, 84, 101, 132, 179, 193, 203, 216, 267, 279 bogaime 132 boganeroden 254 bogašentavec 173 bogašentovavski 173 bogat 55, 179 boginja 27, 193, 203 bogovčeva posam. 302 bogovec 90-91, 233, 301, 306, 312 boj 92, 110, 317 boje 267 bojec 133-134, 145, 302, 329 boječ 39 boječi 39 bojnica 190, 203 bojnik 133-134, 145, 190, 203 bojovati 45, 315 bojovati se 45 bokal 151-152, 272 bolan 192 bolbirar 231 bolečovati 288 bolehast 171 bolehati 273, 281, 288, 326 bolehnost 274 bolezen 54, 141, 144-145, 292 boleznovati 288 bolha 180, 200 bolhav 180, 321 bolhovati (bovhovati) 294 bolni 192, 273, 310 bolnica 201, 268 bolničovati (bouničuvati) 288 bolnik 192, 201, 268, 310 bolovati 288 bor 271 361 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja borca(j)hen 41 borovec 271 boršt 90 bositi* 294 bospor 272 boter 188, 195, 197, 203, 268, 323 botra 188, 195, 197, 203, 323 božati 288 božec 208 božjak 277 božji 19, 52, 60, 65, 79, 105, 132, 170, 179, 218, 259, 271 bradavica 180 braditi se 294 branati 273 brandeburgiski 166 branitelj 170 braniti 170 branjarovati / bragnarovati 287, 289 branjovec 277 branjovka 277 brasketati 293, 327 brat 22, 30, 179, 188-189, 195, 208, 240, 323 bratec 208, 216, 219, 221, 319, 322 brati 37 bratiti se 294 bratovlji 40 bratovski 40 brav 133, 145, 178, 200, 319 brbotati 293 brbrati 293 brbutiti 251 brcati 63, 282, 292, 327 brcniti 292, 327 brecelj 162, 165 brejiti 281, 326 brenčati / brečati 293, 327 brenčiti 293 brenkati 273 brenta 231 bresti 282 brevir 37 brez / prez 79, 82, 90, 123, 166, 267 breza 184, 271, 321 brezen 180 brezovina 273, 278 bridek 299 brinje 184, 273, 278 brinovec 272 brinovka 184, 321 brisalo 272 brisanje 39 brisati 39, 281, 326 briti 39, 269, 282 britkost 78, 273, 310 britkovati 294 britva 269, 272 britvar / britbar 231, 268-269 brivec 268 brivenje 39 brna 183 brodnik 235 brodnina 273 brodniški 273 brom 269 bron 243, 269 broncula 269 brončenina 273 broskva 184 brsa 273 brst 271 bruma 321 brumen 90, 219 brus 183-184, 321 brusar 268 brusiti 282 brutababna 271 bruvno 230 brž 174 brže 174 bržiti 294 bubati 273 bučati 281 budalost 273 buditi 281, 326 buhrati 116 buhtiti 289 buka 271 buklar 268 buklovarnik 268 bukovski 309-310 bukovsko 310 bukovščina 39 bukvar 36, 231, 237, 314 362 bukvarica 180 bukvarija 39 bukve 37, 39, 141, 177, 211, 257 bukvice 37, 211, 216-217 bullenkramer 176, 235 bulski 171 bunkati 273, 288 burdelati 288, 295, 327 burdeliti 288, 295, 327 burfel 171 burflov 171 burkle 37, 314 busola 273 butati 251, 289 butec 276 butega 131, 145, 178, 319 butiti 251, 289 butor 141 butora 141, 220 butorica 211 butoro 216 C -c 208-210, 213, 215, 322 c črka 124, 148 c glas 148 -ca 192, 210, 212, 215, 322 cafeljc 209 cagati 260 cagav 171 cagov 171 cagoviten 171 cajhen 45, 132, 151, 163, 319 cajnica 274 cajzlica 184, 321 cartljati 249 cbiblati 282 cbifah / cbifoh 164, 321 cbivulati 282 -ce 172, 207-208, 212, 215, 322 cedeljc / ceteljc 209-210 cedern 40 cedilo 183, 321 cediti 276 ceglar 184, 321 cehmojster 132, 319 cel 100 Kazalo besed in morfemov Celje 314 celjski 37, 314 celost 40 Celovčan 268 Celovčanka 268 ceniti 38 cenjen 38 cepec 183 cepek 209 cerati 258 cerati se 258 cerkev / cerkov 74, 82-83, 216, 316, 351 cerkoven 132 cesar 149, 188-189, 204, 323 cesarica 188-189, 205, 323 cesarjev / cesarjov 204, 323 cesarski 310, 329 cesarstvo 300 cesta 259 cestninar 241 cestovati 290 chorok 166 cifra 37 cigar 184, 230 cimbale 293 cimerman 225-226, 232-233, 241, 324 cimiter 178 cimper 233 cingisar 274 cinober 183 ciperle 184 cirati 117, 255 citra 272 citronada 272 -cki 38 cmakalnica 293 cmakati 293 cmendreti 289 cmendriti 289 cmendriti se 289 cmevkati 293 cmok 275 cmokat 275 cmokati 293 coklast 40 coklati 293 colnar 238, 241-242, 244 363 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja copranje 282 cvibleočnost 282 coprati 282, 285, 293 cvibljivost 282 coprnica 190 cvičati / cvitčati 282 coprnija 250 cviček 272 coprnik 90-91, 190, 298 cvičetati 282 coprovati 293 cviflati / cvivlati 282 Cor. 77 cviliti 282 Corin. 77 cvinglijaner 202, 323 Corinth. 77 cvinkati 282, 293 crkati 283 cvinkljati 282 crkniti 174, 257, 283, 319-320, 328 cviren 287 cufati 287 cvirnati 287 cufran 287 cvreti 284 cufrati 287 cvrkati 289 cugledati 290 cvrkniti 289 cujiti 290 cvrt 284 cukanje 40, 169 cvrti 284 cukati 40, 169, 281, 285 cvrtje 284 cukati se 40, 169 cuker 165, 180, 289 Č cukerkandel 289 -(č)ič-ek 208, 322 cukerrozast 289 -č 170, 321 cukniti 281 č 298 cukranje 289 čačica 172, 211, 221 cukrati 289 čaj medm. 173, 320 cukrov 165 čajžati 295 cula 210 čakajoč 284 culca 211-212 čakan 284 culce 212 čakanje 284 culco 92 čakati 281, 284, 286 culica 211-212 čakljati 295 cunja 174, 216 čalnar gl. čolnar cunjica 216, 219, 221 čaplja 200, 271 cunovka 271 čarati 282 cupihati 290 čas 57, 132-133, 135, 216, 250 cupriti 290 časek 208-209, 322 curati 295 čast 54, 63, 100, 259 cureti 295 častiskazanje 294 curiti 295 častiti 47, 281, 287 curljati 295 častizabljen 294 cuteči 290 častizabljenje 294 cuzrastiti 290 častosramuječen 294 cvenkati 293 čaščen 151 cvesti 281 čebela 200 cvet 180 čebljati 288 cviblanje 282 čebul 270 cviblati 258, 282 -čec 208, 215, 322 364 Kazalo besed in morfemov čediti 281 čednik 232, 245 čegljanje 295 čegljati 295 -ček 215 čelo 301, 304-305, 329 čenčati 273, 288, 351 čenčiti 288 čenčljati 288 čepeti 286 čerčati 293 čergetati 293 čerketati 293 česati 281, 286 često 179 češnja 174 češuljica 274 četrtek 63 četrti 140 četrtinajsti 104 četrtiti 294 četrtnajsti 104 čevljar / črevljar 269 čez 31, 105, 121, 139, 142, 243, 258-259, 267, 291 čezdajati 291 čezdati 291-292 čezdišputirati 291 čezjemati 291 čezkrščovati 291 čezostajati 291 čezostati 117, 291 čezvreči 292 -čič 142, 172, 196, 208-209, 213, 215, 322 čiča čača 277 čičkati 293 činkati 293 činžati 281, 282 čislanje 274, 325 čislo 19, 303, 305, 313, 351 čistost 40 čistota 40 -čk- 288 -čki 38, 41 človeče 212 človek 57, 62, 86, 139, 192, 292, 301, 308, 310 človeski 139 čmela 200 čmrlj 200 čoln 149, 235 čolnar 131, 235 čolnec 40, 208, 214 čolnič 40, 208, 214, 235 čolnišče (čovniše) 279, 351 čr 245 črednik 184, 232, 245 črešnja 180 črevelj 184, 228, 321 črevljar 227, 324 črez 41 čreznesti 292 črezreči 292 črezrekati 292 črezzrastiti 292 črezživeti 292 črn 17, 273 črni 310, 329 črnoplavkast 275, 325 črpina 233 črvič 208 črvojeden 180 črvojedinast 40, 171 čuden 179 čudes 132, 141 čudno 48 čudo 144 čuk 200 čuti 81, 316 čutiti 119 da / de 61, 84, 106, 144, 179, 267, 351 da gi. do dacijar 166-167, 238, 244, 320 dahniti 281 dajati 175, 276, 281 daječ 283 dajoč 283 dakam? 279 daki? 279 daklej? 279 daleč 249, 267 dalesem 279 365 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja daljšati 287 dan sam. 25-26, 63, 66, 120 Dan. 77 daniti se 295 danski 38 darovati 14, 31, 281, 313 darovit 295 darovititi 295 dati 63, 75, 99, 103, 127, 134, 137-138, 175, 251, 262, 281, 299, 327 davati 281 davica 271 daviti 281 davri 308 de gi. da debel 143 debeliti 287 debeljak 268, 307 debeloumen 174, 319-320 deber 51 Debora 240-241 dečla 20, 31, 133, 196-197, 203-204 ded 194-196 dedec 194 dedič 213 dedovati 290 defendirati 291 definirati 35, 168, 291 definitio 35 dejaliti 294 dejaloječ 294 dejaniti 294 dejanje 27 dejanovati 294 dejati 21, 84, 96, 114-115, 262, 294 dekelstvo 307 dekla 29, 189, 208, 240, 324 dekle 208 deklica 29, 196-197, 208, 211, 215-216, 218-219, 221 deklič 207-208, 213-215 dekličica 207, 211, 214-215 deklištvo 278 deklovati 294 delajoč 283 delajočen 283 delan 283 delati 64, 74, 98, 100-101, 179, 249, 259, 281, 287 delavec / delovec 190 delce 278 delčece 278 delec 208 delfin 271 deliti 281, 283 delitje 283 deljenje 283 delo 160, 179, 231-232, 243, 249, 278, 341, 344, 350 delovica 190 delovnišče 279 delovnost 273, 278 denar 28, 131, 165, 279 denarčiti 294 denarec (dnarc) 272 denarič 272 denaričiti 294 denariti 294 deniti se gl. daniti se derlabati / derlavbati 290 derlavbanje 290 deset 20, 27 desnica 60, 271 destilirati 291 dešpirati 168, 291 dešpirati se 291 dete 62, 212, 278 detece 86, 207, 212, 216-217, 278 deteči 278 detečtvo / detečvo 278 detel 277 detelja 184, 321 deteljišče (detelše) 274, 325, 351 detešni 278 detešnost 278 detič 208 dever 195 devet 266 deveti 266 devica / divica 20, 31, 87, 133, 203-204, 211 devičen 204 devičica 172-173, 204, 211, 322 devičnost 278 dež 141, 269, 293 366 Kazalo besed in morfemov deža 183 dežela 31, 66, 94, 121, 153, 180-181, 300, 311 deželan 201 deželica 210-211, 322 deželski 18, 238 deževje 269 deževnik (diževnek) 271 dežiti / dežeti 126, 293 dežovati 293 diferencija 178 dihati 281 dihur 271, 277 dilica 274, 325 dim 293 dimati 293 dimiti 293 dimiti se 293 dimljati 294 dimljovati 294 dimnikar 268 dinarica 191, 240 dindoh / dintoh 166 dinja 270 dirjati 281 diskurirati 291 dispensiranje 117 dispensirati 117 disputirati / dišputirati 168, 291 disputirati se / disputerati se 291 dišati 29 divjak 202 divjanje 250 divjaščina 39 divji 180, 199 dja... gl. deja... djelšati (djevšati) 290 dlaka 17-18 dlakopustnost 278 dleskati 293 dljetiti 287 dljetovati 287 dljetviti 287 dneviti se 295 dno 144 do- 286, 311 do 66, 267, 305, 307 doajfrati se 290 dobarati 295 dober 22, 149, 152, 154, 160, 179, 270, 301 dobiti 115, 125, 136, 257, 281, 299 dobivanje 82 dobivati 281 dobivlanje 282 dobivlati 282 doblica 271 dobližati se 286 dobogati 286 dobri 308 dobro 151, 179, 267 dobropisnost 279 dobroratanje 173 dobrotljivost 278 dobrotnik 278 dobrovati se 287 docimprati 286 dočakati 286-287 dodati / dadati 170, 279, 286 dodelati / dadelati 279 dofilati 290 doflikati 283, 290 dogledati se 286 dogotoviti 283 dogruntati 290 dojiti 203 dojka 203, 239, 242, 323-324 dojti 29, 135, 145 dokonati 294 dokonati se 294 dokonavati se 294 dokončati 294 dokonjati se 294 dokonovati se 294 dokopati 283 doktar 191, 204 doktor 172, 191, 204, 216, 321 doktorca 191, 204 doktorčič 172, 192, 204, 208, 216, 320, 322 doktorica 172, 204, 321 doktoričič 209 dokuhati 283 dol prisl. 292 dol sam. 92 doldejati 292 367 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja dole 41 dopolnoma 41 Dolenjec 268 doprinašati / daprinašati 255, 275, 282, 325 dolenjski 37 doprineseč 255 dolesti 283 doprinesen 256 dolg prid. 15, 17 doprinesenje 256 dolgo 58 doprinesti 116, 255, 282 dolgost 40 dopuščavati 40 dolgota 40 dostaviti 19 doli 179, 267, 292 dostojnost 181, 321 dolidejati 292 došli 310 doliglodati 176 dota 255 doliiti 292 dotakniti 23, 257 dolijemati 117, 152, 292 dotakniti se 23, 257 dolileči 292 dotan 255 doliležati 292 dotati 255 dolina 92, 269 dotkati 283 doliobrajtati 176 dotočiti 283 doliomiti se 176 dovaliti 283 doliomivanje 176 dovekati 283 doliomivati 176 dovjak 268 doliomiven 176 dovoli 41 doliomivenje 176 dovolje 41 dolipahniti 292 dovoziti 283 dolipahnjenje 292 drag 62, 210, 214 dolipasti 153 dragost 181 dolipisk 279 drastiti 302 dolipobijati 275, 325 drat 274 dolipoklekniti 153 drek 175 dolipostavljati 292 dremati 282 dolipostavljati se 292 drengan 58, 169 dolipostreliti 176 drengati 169 dolipripraviti 292 drepanik 273 dolispisati 40 dreta 273 dolivdariti 291, 326 drevce 172-173, 212, 274, 322 dolivzeti 250, 292, 327 drevje 92 dolizmalati 176 drevo 92, 271 doljemati 292 drgavi 184 dolunčica 271 drigači 65 dolžan 122 drin 271 dolžiti 133 drobnjak 270 dolžnost 258 drobtina 220-221 domartrati se 170 drobtinica 211, 220-221 donatist 202 drokati 289 dopadljiv (dapadliv) 279 drosar 238 dopasti 116 drotast 274 dopernesti gl. doprinesti drozg 184, 199-200, 321 dopolnjen 24 drug sam. 198 368 Kazalo besed in morfemov drug zaim. 66-67, 259 drugače 65 drugam / dergam 267 drugi 35, 140 drugje / drgi 267 drukanje 37 drukar 36, 227, 237, 314 drukati 37 družba 301 druže 198 družica 198 družinica 211 drva 278 drvar 241, 278 drvarnica 272, 278 drz 173 drzen 173 drznost 173 držan 73 držati 27, 131, 250 duh 26, 46 duhoven 239 duhovina 298-299 duhovni 225, 310 duhovnik 268 dujen gl. dvojen duri 306 duša 14, 139, 221, 250 dušica 211, 221, 301 dva 57, 104-105, 223, 307 dvajset 266-267 dvajseti 279 dvanajst 27, 151 dvoj 104, 140, 173, 307 dvoje 319 dvojen (dujen) 140 dvojina 173 dvojno 319 dvoranin 238 dvorišče 279 dvorjan 238 dvorljiv 279 dvorski 238 E -(e)ce 212 -e 193, 199, 212, 239, 246, 322 e 246 eb 34, 314 ebiskop / episkop 202, 205, 225, 237 -ec 172, 203, 207-209, 213, 215, 322 -ece 212, 215 eden 25, 59-60, 73, 120, 131-132, 149, 266, 313, 315 edni 140 Efez. 77 Egipt 100 Egipter 188, 323 Egipterica 188, 323 egipterski 100 egiptovski 100, 238 -ejoč 170 -ek 172, 198, 203, 208-209, 215, 322 eksaminirati / ekseminirati 168, 291 eksaminirati se 291 eksorcist 167, 319 ekspektant 167 -el 209 Elizabeta 30-31 Emavs 50 en 18-19, 25-28, 44, 48, 52, 58, 62, 65, 79, 81-82, 102, 120, 132, 142, 153, 162, 164, 166, 168, 171, 174, 177, 209, 213, 215-218, 222-223, 242, 266, 275, 303, 316 -en 22, 171, 275, 279, 299 enako 90 endivija 184, 321 enkrat 132 enovoljščina 279 -eoč 170 Ephe. 159 epikurar 167 epikuriš 35-36, 177, 314 epikurski 35, 177 -er 100, 245-246 erb 213, 276 erbati 17, 116, 276, 290, 313 erbič 213, 299 erbščina 299 erhar 269 Erodežev / Erodežov 30 erpergica 211 erpergice 218 erpergovati 116 369 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja errata 37 farmester 239 esih 310 farmešter 239 evangeli 302 farmo(j)ster 239 evangelij 50, 79 farmošster 239 evangeliski 177 farski 80 evangeliš 165, 177 farški 170 evangelizirati 291 farštvo 80 evangeljski 149, 177 fasan 255 evharistija 166, 320 fatati 250, 327 Ezaja 139 faul 180 Ezajav 139 faulnost 180 Ezajov 77 favšati gl. falšati -ež 302 fazan 199 fehtati se 45, 249, 315 fej 267 Fabijan 175 fendrih 238 fabula 80, 167, 320 fentati 254 fabulerati 291 fer- (nemško) 116 fafljati 288 ferahtan 76, 219 fajhtati 180 ferahtati 116 fajhtnost / fejhtnost 180, 184 ferahtati se 59 fajn 177 ferajhati 116 faliti 125, 249-250 feratati 116 falš 46, 82, 90, 177 feratovati 116 falšati 295, 327 ferbegati 275 fant 278 ferbežar 134, 156, 237 fantazirati 35, 168, 291, 314 ferbežer 134, 156 fantič 278 ferboltar 184, 238, 321 fantin 276, 325 fercerati 116 fantinstvo 278 ferdamati 116 fantirati 295, 327 ferdamovati 170 fantirovati 295, 327 ferdamovati se 170 fantovski 278 ferderbati 137, 254 far 80, 142, 193, 219, 225, 244, 304-305, 329 ferem 177 farba 278 ferkocar 268-269 farbanje 278 ferkocarca 268-269 farbar 233, 278 fest 177 farbarica 278 fidlati 289, 326 farbarija 278 figamož 268 farbarjev / farbarjov 278 figurirati 326 farbarski 278 filcati 289, 326 farbati 278, 295, 327 Filip 30 farbovnik 278 Filippus 30 farčič 142, 172, 215, 219 filozof 239 farica 193 fingrat 272-273 farič 208, 215 finkovec 184 farlih 177 firar 28 370 Kazalo besed in morfemov firbicig 177 first 176, 205, 237, 244-245 firšt 176, 188-189, 203, 240, 245, 323 firština 188-189, 240, 323 fišmajster 232-233, 246, 324 fišter 242 flaša 180 flegar 18, 134, 204, 237-238, 244, 319 flikar 184, 228, 321 flikati 116, 134, 175 flikati se 134 flis 65, 151 flisati se 249, 260, 282, 301, 326-327 Florijan 175 foglavž 183 folk 17, 31, 105, 139, 151, 259 forel 184, 321 forštmošter 246 fortuna 235 Fortunat 175 fraj 17, 46, 173 frajdig 58 frajunga 131, 173 frava 175, 189 friemaša 37 frigan 98 frigati 98 frim 90-91 frugati 131, 145 fugrle 271 fuj 173, 320 fundati 254 fundati se 254 furman 184, 242, 324 furmati 233 furst / fürst 176, 245 fužine 276, 325 G -g 208-209 g 212 gad 184, 321 gaj 90 gajžlati 151 galeja 180 Galileja 30-31 galilejski 31 galjot 202, 323 garja 271 gartler 68, 242-243, 324 gartraža 270 gasa 15 gazela 199 gdi 20 gdu gl. kdo ge- (nemško) 116 gerob 202 giesfas 183 gladek 173 gladko (glahku) 276, 325 glas 90, 134, 151-152 glasiti 253 glasiti se 253 glasni 273 glasno 152 glastovica gl. lastovica glava 64, 121, 208, 259, 271 glavica 211, 220 glavič 208, 220 glavničiti 286 glažar 181, 184, 230, 245, 324 glažen 40 gledališče 279 gledati 62, 73, 144, 149, 178 glih 90 glihati se 90-91, 249 glihomasen 57 glin 233 globokejši 101 globoko 49 gluhota 308-309 glumiti 178 gmajn 81, 177 gmajnšaft 81 gmerati 82, 90-91, 116, 316 gnada 52, 91, 131, 151, 159, 306, 311 gnadljiv 45, 90-91 gnati 52 gnezdece 172-173, 212, 320 gnil 28, 178 gnilost 181 gnjil gl. gnil gnjusan gl. gnusen gnusen 178 371 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja gnusni 310 gospa 175, 189 gobav 139 gospod / Gospod 45, 83, 100, 189, 237, 279 gobavec (gobavac) 139 gospodar 172, 189, 268, 321 godec 236 gospodariti 171 goditi se 160, 263 gospodarjev / gospodarjov 172 gojzd 269 gospodarstvo 39, 172, 321 goldšmid 227, 236, 242, 245, 324 gospodec 172, 189, 208, 214 goljuf 67 gospodič 208 goljufija 67-68 gospodičič 189, 208-209, 214 golob 188, 198, 204, 232, 323 gospodična 189 golobar 204, 232, 324 gospodin 180 golobarjov 232 gospodinja 39, 189 golobec 204, 208, 219 gospodinjiti 39 golobica 188, 198-199, 323 gospodinjski 39 golobič 204, 208 gospodinjstvo 39 golobinji 204 gospodnji / Gospodnji 100, 159, 298-299, 328 golobji 204 gospodski 180 golobski 232 gospodščina 172 goltunija 298, 301 gospoduječ 101 golun 94 gospoščina 172, 237 gora 26, 216, 269 gost 268 Gorenjec 268 gostožerčič 300 Gorenjka 268 gostožerčiči 299 goreti 143, 164, 321 gošča 168 gori jiti gl. goriiti gotoviti 283 gorica 211 govoriti 21, 37, 48, 78, 114, 138, 315 goričica 211, 216 govorjenje 132, 155, 301 gorienjanje 319 grabec 271 goriiti 56, 292 Grac 66 goriiziti 153 grad 312, 329 gorijemati 275, 292, 325 gradič 208 gorilomiti 292 grah 165, 180, 320 goriobuditi 28, 51, 153, 319 grahec 208 goripočiti 275 grajski 310 goripogledati 22 gratati 116, 180 goripojesti 176 gravžati se 249 goripostaviti 319 grd 51 goriprebosti 176 grdošlišanje 279 gorirasti 275, 292 greben 35, 163, 320 gorivskakovati 40 gredica 211 gorivstati 28, 51 greh 58, 90, 95, 108, 149, 218, 250, 304-305, gorivzeti 56, 116, 292 329 gorizavpiti 250, 327 grešen 191 gorizdrastiti 40 grešiti 95-96, 125 gorje 132 grešni 192 gorkost 173 grešnica 188, 191 gosli 272 grešnik 75, 95, 188, 191-192, 274, 325 372 Kazalo besed in morfemov grevanje 169, 321 grevati 90, 169, 321 griželj 172 griželjc 172, 209 grižljaj 172, 210 grlica 200 grm 171 grmovje 149 grob prid. 53, 58, 177 grob sam. 123 groš 165, 272 grovpa 168 grozdje 270 grozovit 52 grsko 41 grški 41 gruča 92, 210 gruden 272 gruntati 116 grustiti se 178 guba 307 gvant 17-18, 23, 31, 54, 67, 90, 92-93, 110, 124, 139, 142, 151-152, 170, 197, 309, 317, 319 gvantati 255, 328 gverajoč 276 gvirc 213 gvišno 131 -h 208-209 ha 267 hafnar 229, 245, 324 hahar / hagar 226, 245, 324, 351 haj 69 hajdi 267 handel 40, 51 handlati 131-132, 145 handverh 40 has 320 haufen 44-45, 319 hauptman / havptman 238 hčerčica 194 hčerka 194 hči / šči 27, 188, 194, 196, 203-204, 268, 300-301, 323 hejsasa 267 hijena 200 hiniti 309, 329 hiniti se 309 historija 56 hiša 131, 133, 171 hišen 171 hišenje 171 hišica 211 hišiti 171 hišnik 166 hištvo 133, 145 hkati itd. gl. tkati itd. hkavc gl. tkalec hlače 180, 272 hlad 203 hlapčič 92-93, 196-197, 204, 208, 217-218, 304 hlapčiček 92-93, 208-209, 322 hlapec 184, 189, 238, 240, 324 hlebec 208 hlev 272 hlevar 230 hliniti 309 hlodje 172 hm 267 hmelj 270, 277 hobotnica 271 hočiti 181 hoditi 233, 273 hodničen 171 hodnik 171 hofart 298 hofarten 298 hofartnost 298 hofirati 168 hojišče 279 hojka 271 hojša 180 hola 267 holmec 208, 216 hot 240 hoteti 49, 61, 108, 120, 137, 143, 149, 262 hotljiv 299, 302 hotljivost 299 hotnica 240 hram 15 hramati 120 373 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja hrast 271 hrastje 278 hrib 26, 211 hribec 208 hrovaski 37-38 hrt 181, 198 hrtica 181, 198, 321 hruška 271 hrvacki 37 hrvački 37, 41 hrvatski 37 hud 19, 28, 49, 51, 79, 164, 202, 301 hudečica 203 hudič 58, 64, 75, 166-167, 203, 216, 258, 273, 328 hudičov 75, 174-175 hudo 68, 82 hudoba 216 hudoben 192 hudobni 192, 232 hudobnica 192 hudobnik 192 hudodelnik 133, 319 hvala 64, 84 hvaliti 65 hvaliti se 48 -(i)ca 192 -i 39, 141, 310 Iacobus 30 ib 34, 314 -ic 207, 215 -ica 29, 172, 187, 196, 198, 203, 207-208, 210-212, 215, 240, 322-323 -ice 211 -ič 29, 172, 203, 207-209, 211-213, 215, 226, 322 -iče 215 -ič-ica 211, 322 -ičik 207, 212 -ič-ka 211, 322 igra 171 igračica 211, 219 igralec 236 igrati 236 -ih 141 -ik 191, 203, 207-208, 210, 215, 322 il 92, 233 ilo 92 ime 132, 152, 300 imelo 23 imenje 23 imenovan 127 imenovati 132 imenovati se 132, 133 imeti 22, 47-48, 55-56, 59-60, 65, 73, 75, 78, 84, 96, 103, 108, 115, 120, 128, 138-139, 254, 259, 262, 301 imeti se 55 in 303, 305-306 in summa 130-131 -ina 35, 40, 92, 278 -inja 187, 190, 192, 196, 198, 203, 240, 323 ino (inu) 17, 19, 22, 24, 27, 35, 45-49, 51-53, 58, 60, 62-68, 75-76, 78, 80-84, 91, 93, 96, 104-105, 109, 113, 135, 137-141, 143-144, 152, 162, 164-168, 171-173, 190, 192, 195-197, 200, 205, 209, 219, 223, 240-241, 243, 251-252, 267-268, 301, 303, 305-306, 315-316, 321 interim 319 Io. 77 Ioan. 77 Ioann. 77 Ioannes 30, 77 Ioh. 77 Iohan. 77 irati 168 -irati 168, 291, 326 irati se 168 irhar 230, 269, 324 irig 177 iringa 131, 145, 319 iskati 81 -iski 171 iskrica 211, 218 -išče 170, 279 Iškariot 30, 79 -it- 171 iti 99, 120, 137, 143, 152-153 ivog 16 iz 17-18, 29, 51, 54, 60, 105, 125, 131-132, 139, 165, 267, 275, 303, 312, 315, 329 374 Kazalo besed in morfemov iz- 41, 178, 311 J izčakati 287 -j 104 izdajica 202 j 246 izdariti 252-253 ja 64, 139, 149 izdavec 202 jablana 270 izdavna 41 jaboko / jabuko 270, 271 izdavne 41 jabolčnik (jabučnek) 272 izdavno 41 jadren 180 izdreti 29 jadriti 180, 290 izdreti se 29 jadro 180 izganjati 153 jager 232 izgnezditi se 276 jagermojster 227, 232 izgruntati 256 jagermojšter 227, 232 izhod 158 jagnje 104, 203, 208, 271 izidek / izitek 209 jagnjič 203, 208 -izirati 291 jagoda 310 iziti 300, 308 jah 267 iziti se 300 jaj 267 izkušati 84 jajčnost 278 izkušnjava 46 jajnik 272 izlaga 37 Jakob 30 izložiti 82 Jakop 29 izmalati 170, 256, 321 Jakoplev 156 izmartrati 178 Jakopov 156 izmisliti 41 jaldov 290 izmišljati 35 jambora 273 izpahniti 96 jamer 65, 176, 254 izpovednik 41, 202 jamica 211 izpremazati 170 jamrati 176, 254 Izrael 31, 139 janež 40 Izraelčič 142, 319 janičar 238 Izraelov 30 Janž 30-31 izraelski 30-31, 105, 139, 142 jarec 199 izraelskov 30 jasli 211 izrezan 220 jaslice 211, 218 iztegniti 121 jašpic 276 iztolmačiti 41 jaz 90, 108, 118-119, 142, 154, 250, 267, 273, iztrovrati 90-91 302, 351 izučiti 275, 325 jazbec 199 izveličar 133, 201, 203 -je 92, 181, 278 izveličati 78 jecati 180 izvirati 120 jecljati 288 izvirek 80, 209 ječa 15-16, 119, 133, 145, 300, 306 izvuna 104 ječmen 270 izvunaj 82, 104 jedinstvo 178 izžalovati 90-91 jedrce 212, 223 jegerc 202 375 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja jegrača 183 jegrišče 279 jeklo 269 jel 184, 321 jelen 199, 204, 278 jelenček 278 jelenec 278 jelenov 278 jelša (jevša) 271 jen 267 jenjati / enjati 90 jeno (jenu) 267 jenoj 267 jerebica 200 jerhar 269 jermenar 268-269 Jerni 30 Jeruzalemčič 319 jesenski 274 jesih 182 jest gl. jaz jesti 99, 273 jetičen 274 jetika 271 jetje 133, 145 jetrnica 184, 272 jevcegar 271 jevka 271 jezda 133 jezdariti 252 jezdec 239 jezditi 252-253, 311 jezdni 311 jezičec 208, 214, 217 jeziček 209, 212, 214 jezičen 274 jezičič 208, 214 jezičljiv 274 jeziti se 273 Jezus 50, 86, 139 Jezusov 17 jež 200 ježa 133,311 ježni 311 -ji 299 jo 18, 313 Joannesov 157 Joannesovi 157 joger 14, 50, 151, 157, 202 jogrinja 202 Johanes 30, 77 joj 267 jojprejoj 267 jokanje 136 jokati 123, 136 jokati se 63, 136 jomene 180 Jonas 31 Jonasov 31 jopa (jupa) 162 Jordan 31 jordanski 31 Jozef 30 Jožef 30 jubilirati 168-169, 320 Jud 39, 86, 141, 188, 198, 201, 301 Judas 30 Judinja 188 judovski 22 judovsko 39 judovstvo 39, 172 jugo 183 juha 165, 180 julep 166 junec 198 junica 198 junker 208 jurist 166, 239, 320 jutrinja 255 jutrov 153 južinica 211, 218 K -k 208-209, 215 k 26-27, 45, 58, 60, 80, 92, 96, 105-106, 134-135, 139-140, 153-154, 158-159, 173, 231, 243, 267, 302 -ka 172, 187, 198, 203, 207, 210-212, 215, 240, 322-323 kabel 37 kada 178 kadulja 270 kafe 274 kaj 14, 19, 84, 138, 249, 255-259, 267, 316 376 Kazalo besed in morfemov kajzen 267 kašta 272 kak 140, 267 kaštrun 199 kako 83-84 kateri 106, 120, 122, 140, 267 kakor / koker 144, 162, 267 kavka 165-166, 320 kakov 140,153 kdo 14, 17, 29, 51, 91, 112, 118, 121, 123, kalcedon 276 136, 173, 249, 251, 253, 255-259, 267, 301, kalcolar 227-228 320, 328 kalec 230 keber 271 kam 258 kecer 155, 320 kam? 60 kedo 267 kamčec 208, 214-215, 322 keha 16, 243, 306 kamčič 214, 322 kek 267 kamela 200, 271 kelder 310 kamelski 17-18 kelnar 236, 245 kamen 26, 210, 243, 324 kelner 236, 245 Kamenčič 142 ker 105, 131 kamenčič 214, 322 kerubin / kerubim 141 kamenec 208, 214, 322 ketina (ketena) 14, 31, 306 kamenje 118, 231, 233, 318 ketinica 211, 220 kamerlin 167, 320 ki 235 kamik 208, 210, 214-215, 322 kij 183 kamnik 210 kijec 183, 208 kampišče 279 kimel 274 kamplati 286 kir 20, 24-25, 64, 75, 78, 105-106, 120, 140, kamra 15, 222, 272 222, 236, 242-243, 313, 324 kamrar 238 kisel 173, 321 kamrica 173, 211, 217, 222 kislo / kiselo 173, 321 kancelir 167 kit 199 kanclar 245 kje? 60 kancler 238, 244, 245 kladuvo 178 kanja 271 klafadrati 288 kanonik 239 klafanje 181 kanonizirati 130-131, 145, 168, 319 klafar 191 kap 184 klafarica 191 kapati 123 klaftra 168 kapelica 211, 216, 223 klagov 17 kapitan 134, 237-239 klagovanje 90, 110, 306, 317 kapitanov 134 klagovati 131, 249, 327 kaplan 225, 239 klara 156, 166 kapljica 211, 216, 279 klaret 166 kar 56, 267 klas 275 karati 306 klecavec 155, 319 kardinal 205, 237, 239 kleinot / klenot 176 karfijola 270 kleti 22 karta 255 klinec 208 kasno 59-60 kljubi 173 kašnat 272 kljubovati 173 377 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja kljubu 173 kolcati (kovcati) 273 ključancar 269 kolec 208 ključar 172, 188, 204, 236, 242 koleselj 272 ključarica 172, 188, 242 koliko 131 kljukati 308 kolina 277 kljusa 271 kolovrat 272, 277 kljusina 199 kolovratar 269, 278 klobasa 272, 278 komatar 269 klobasar 184, 230, 269, 278, 321 komedija 250 klobasica 278 komolec 19, 20, 272 klobčar 269, 278 komunski 131, 319 klobčina 278 končan 99 klobuček 215 končati 261 klobučič 172-173, 208, 215, 278 končljiv 319 klobuk 278 konec 63, 149 klop 178 konec jemati 134, 137 klopotanje 169 konec vzeti 19, 63, 99, 134 klopotati 169 konj 187, 199, 323 kmet 188, 213, 226, 239, 268, 323-324 konjar 184, 232, 324 kmetica 188, 239, 324 konjiček 208-209, 322 kmetič 188, 213, 225-226, 322-324 konjka 187, 199, 323 kmetovati 273 konobar 236 knap 237 konoplja 165, 320 knedeljc 209 konsciencija 130 kneginja 189, 204 kontent 177 knez 189, 204, 237 kontentati se 291 knežija 180 kontrakt 157 knjiga 156, 308 kopač 68, 231, 242 knoflica 211 koperc 209 -ko 210 kopriva 270 kobel 37, 314 kopun 180 kobila 199 koralda 180 kobilica 211 korar 205, 237 kobniti 178 koratelj 37 kočica 211, 217 korba 151-152 kočija 274 korbica 211, 217-218 kočijaž 274 kordavec 131, 145 koderkoli 267 korenec 208 koj 267 koreninica 270 kokalnica 199 korenje 188, 233, 270 koker gl. kakor korigirati 37 kokoš 199 korobela 271 kolač 184 Korošec 268 kolačen 184 Korošela 268 kolačovžegnavec 173, 184 Korošica 268 kolar 230, 324 korporal 238 kolaraba 270 kos 108, 181 378 Kazalo besed in morfemov koscič 208-209, 214 kosec 208-209, 214 kosica 181 kosilce 212, 218 kositer 275 kositrski 275 koštati 249 koštrun 271 košuta 199, 204 kotec 172-173, 208, 222, 320 kotlar 230, 324 kovač 225, 230, 233, 324 kovačnica 168 koza 143, 198, 200 kozar 232, 324 koze 'bolezen' 211 kozel 105, 181, 198, 209 kozica 211 kozice 'bolezen' 211 kozlec 181, 198, 208, 214 kozlič 198, 208-209, 214 koža 63, 228 kožar 228, 242, 324 kožica 211, 219 kožušen 92-93 kožušovina 92-93 kraft 218 kraj 31, 94, 99 krajač 269 krak 166 kralik 210 kralj 188-189, 205, 212, 237, 242, 300, 323 kraljestvo 19, 300, 306 kraljevski 17, 319 kraljevstvo 19 kraljica 188-189, 205, 323 kraljič 188-189, 207-208, 210, 212, 322-323 kraljiček 189, 209, 212 kraljičica 188-189, 212, 323 kraljička 189, 211-212, 322 kraljik 210 kramar 188, 204, 232-234, 239, 245, 324 kramarica 188, 204, 234, 240, 324 kramer 188, 204, 240, 245, 324 kramica 172-173, 211, 222 Kranj 312 Kranjec 268 Kranjica 268 kranjski 66, 315, 319 kratek 80, 250 kratki 79, 131 kratko 52, 130-131, 216-217 kratkonikar 276, 325 krava 200, 205, 271 kravica 211 kravji 54 kravojnica 271 krcati 251 krč 184 krdelce 218-219 krdelo 45 kreač / krejač 189, 228, 240, 324 krebuljica 270 kreg 80 kreganje 46 kregati 306 krevlja 37, 314 krevljast 171 krgavi 310 kri 109 Kristus 50, 83, 86, 302 Kristusov / Kristusev 46, 142, 302 krišpati 276 kriv 82, 90 krivi 95 krivičnik 133, 145, 319 krivo 68, 82, 287 križ 134 križec 208 križemsvet 276, 325 krmar 235 kropec 274 kropelica 211 krota 166 krotak 90 kroto 299-300 krst 77 krščanstvo 144 krščenica 193 krščenik 58, 84, 149, 177, 193-194 krt 200 krtačiti 286 krugla 151-152, 233 kruh 25, 95, 233 379 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja kruhapek 188, 203, 241, 323 kruhapekar 241 kruhapekinja 188, 203, 239-241, 323 kruljovi 201 krušen 272 krvav 46 krvavica 180 krznar 228 kuca 182 kuhalnica 183, 272, 321 kuhar 188, 204, 230, 242, 324 kuharica 188, 225, 239, 242 kuhovneca gl. kuhalnica kumara 270 kumran 49 kumrati se 63 kuna 200 kunigel 200 kunilič / kunulič 200, 208 kunin 200 kunšt 52, 164, 181 kunšten 91 kunštnejši 90, 101 kupček 274, 325 kupec 24, 222, 225, 234 kupiti 28 kupovati 24 kur 199 kura 180, 199 kurba 191, 205, 240-241 kurbar 191, 205, 240, 245 kurbarija 17 kurbarstvo 39 kurber 191, 240, 245 kurbica 211, 216 kurbir 191, 240 kurbišče 279 kuščer 200 kuta 166 kvarta 255 kvartati 255 kvinteljc 184, 210, 321 kvočka 199 kvokarha 199 lačni 310 ladja 181, 273 ladjelom 273 ladjica 181, 211 lahek 216 lahet 19, 20 lahko 262 lahkomasten (lohkomasten) 275 lahkoživka 191 lajhfertigkast 183 lajnar 236 lajrar 236, 245 laket 19, 20 lakomnost 250 Lambergar 187, 323 Lambergarčič 142 Lambergarica 187, 323 Lamberger 187, 323 lanchavptman / landshavptman 238 lanec 306 lanterna 165 lapuh 165 lapuhov 165 las 63, 285 lasec 208, 215 lastnost 35 lastovica / glastovica 200, 271 lastovka 271 latovca 272 lav 198 lavica 198 lavtanje 90, 236 lavtar 236, 245 lavtati 236 lavtenšlagar 236 lavtenšlager 236 lavter 236, 245 laža 68 lebati 249, 257, 327-328 Lebbeus 30 leben 14-15, 17, 80, 82, 121, 132, 249-250 lederer 228, 242, 245, 324 ledig 17, 46 ledovje 310 ledrar 228, 242, 245, 324 lega 92 380 Kazalo besed in morfemov legitimirati 168, 291, 319 ljubi 55, 194 lekar 229 ljubiti 273 lembas 272 Ljubljana 66 lemež 273 Ljubljančan 268 leopard 200 Ljubljančica 187, 323 lep 44, 90, 144, 173, 273, 279 Ljubljančič 142, 187, 323 lepo 90, 118 Ljubljanica 66, 315 lepost 181 Ljubljanščica 187, 323 les 233, 274 ljudje 31, 57, 59-60, 64, 73, 78, 140, 142, lesen 274 151, 223, 315-316 lesenina 274 ljuljka 67, 135 leskačev 17 lobud 200 leščerba 28, 272 ločec 207-208, 213, 351 leta 46, 60, 139-140, 153, 305, 315 ločnik 184 letajoč 149 log 208 leto 144-145, 216, 312 lohkomiselen 275 leun / legun 267 loj 182 lev 187, 198, 271, 323 lojen 182 levič 208 lojenica 182 levinja 187, 198, 323 lok 208 lezdi 41 lokaj 238 ležati 63 lomiti 276 li 275 lonati 255 libra 272 lončar 225, 229, 233, 268, 324 lice 302 lončarski 233 lih 90 lončič 207-208 lihkakor / lihkoker 267 lonec 233, 272 likeb 234, 236 lonek 207, 209 lilahen / lilohen 15, 313 lonovati 255 lim 180 lopa 272 limati 180 lopata 272 limen 180-181 lopatica 211 lipa 271 loščiti 233 lira 236 lotar 204 lisica / lesica 200, 205 loter 191, 204, 240, 311 list 54 lotrast 171 listec 215 lotrica 191, 204, 240, 299, 301, 311 listek 209, 215 lotrija 250, 311 listovgnoj 272 lotriški 311 lišpati 276 lotrištvo 311 -ljaj 208, 210, 215, 322 lotrski 311 -lji 40, 299 lovec 232-233, 351 -ljiv 279 loven 198 ljub 173, 216, 219 loviti 252 ljubati 182 ložec 207-208, 213 ljubezen 149, 218 Lubljančanka 268 ljubeznivno 182 luč 28, 308 381 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja lučica 211 lučka 215 luknjica 211 luknjičast 275 luna 292 lunj 94 lušt 151, 255 luštati 255, 328 lušten 90 luštno 90 luštrek 270 M mačarija 271 maček 271 mačica 172-173, 211, 216, 219, 271, 320 mačka 200, 211, 235, 271 mačkin 181 mačoha 195 madež 90 Magdala 31, 99 magdalavski 31, 99 magister 239 majaron / majeron 270 majer 184 majhen 167, 173, 208-209, 213, 216-218, 222-223, 237 majolika 272 mak 180, 270 makaron 272 makov 180 makulirati 168 mal 131, 305 malar 227, 231, 236, 324 malati 321 mali 180, 272, 279 malik 311 malikovanje 311 malikovati 311 malikovec 302, 309, 311, 319 malikovski 90, 311 malikovstvo 311 malinec 270 malnar 232, 242, 268 malo 267 maloverec 139, 319 maloverni 139 mama 268 mameluk 237-238 mamika 268 mandrija 131, 145, 156, 178, 319 manigolda 226 marati 21, 63 marati za 21, 133 marčati 253 marelica 270 marenj 306 margaranov 270 margrana 270 Marija 20, 203 Marijev / Marijov 30 Marijin 30 marikej 41 mariti 254 marnar 235 marnja 306 martoloz 239 martra 45, 258, 273 martran 47, 58 martrati 18, 81, 313 martrnica 191 martrnik 191 marunjavanje 181 maseljc 209-210, 220 masig 183 maslenik 272 maslovnik (masovnek) 272 maša 250 maščavec / meščavec 309 maščevati se / maščovati se 258 maščevavec 309 mašnik 239 Matevž 30 mati 62, 188, 194, 196, 268, 310, 323 mavkati 273 mavra 304 mavrica / maverca 269 meč 301 mečar 184, 230, 324 mečeti 181 mečica 211 med 181 medar 268 medica 184 382 Kazalo besed in morfemov medved 200 meh 141, 319 mehek 151, 233 mehurčast 275 mej 106, 175 mejšter 227 mekak 17, 151-152 melisa 270 menih 39, 80, 192, 225, 239, 301 menihiški 39 menihov 39 menihski 39 menihstvo 39 menihški 39 menihštvo 39 meniški 39, 80 menjavec 24 mera 235, 305 merčun 238 merdrar 191 merdrarica 191 merica 211, 215-216 meričica 211, 215-216 merkati 151-152 mesar 226, 230, 233-234, 244 mesarski 233 meso 134, 307 mestece 212, 216, 220 mesto 24-25, 47, 94, 298, 313, 328 metati 29 metulj 180 mezinec 180, 271 mezlanka 272 mežnar 225, 242-243, 245 mežner 245 -mi 141 mi 51, 59, 61-62, 73, 122, 138, 142, 259, 300, 315 milijar 267 milja 272 milosrcnost / milosrčnost 274, 325 milost 131, 151, 306 milostiv 45, 90-91 minca 212 mir 64, 258, 308, 328 mira 157 misel 270 mišji 175 miza 272 mizar 268-269 mlad 29, 78, 173, 208, 216, 218, 222 mladenčič 23, 93 mladenec 218 mladenič 23, 93, 209 mladica 231 mladič 209 mlajši posam. 14, 151, 157 mlamol 299 mlatič 231 mleti 273 mlinar 180, 188, 203, 240, 242, 323-324 mlinarica 188, 203, 240, 323-324 mlinci 95 mnog 132, 140, 149 mnogateri 140 mnogikrat 132 mnogiter 131 mnogoteri 140 množiti 90-91 mo(j)škra 182, 184, 188-189, 228, 240, 324 moč 47, 68 močen 143 močerol / močorol 298, 311 močerolski 311 moči 20, 48, 63, 73, 133, 144, 255, 262, 315 močnik 272 močno 82, 249-250 moder 91 moderirati 168 modrc 184, 275 modre(j)ši 90, 101 modri 86, 243 mogoč 209 moj 31, 194, 216, 218-219, 259, 267, 303 mojster 227, 243 mojstrovati 155, 320 Mojzesov 22 moka 233 mokrota 184 molitev 308 moliti 21, 73, 75, 158 molitvica 211 monarh 320 monarhija 166, 320 383 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja moneta 131, 145, 178, 319 morati 20, 133 mordar 191 mordarica 191 morde 267 mordej 267 mordrar 191 morebiti 267 morje 38, 216, 235, 269 mornar 235 morski 235 moškra 182 motavilec 270 mož 153, 196, 213, 223 možec 213 možic 207, 213 možica 196-197 možiča 196-197 možinja 196 mračen 299 mrak 312 mravlja (mrevla) 271 mraz 253 mrenica 211 mreža 255 mrežica 211 mrkniti 257 mrovlja 271 mrovljinec 271 mrtev 143 mrtvališče 279 mrtvi 28, 134 mrvica 211 mrzek 96, 101 mucika 271 muditi 302, 311 mudljiv 311 mudljivost 311 muha 162, 211 muhovnik 183, 321 mulo 182 murski 180 mušica 211 muškatel 184 muštran 182 muštranje 182 muštrati 182 muzicirati / muzicerati 250, 327 muzika 44, 236, 315 -(n)je 181 -n 254 n 298 -na 278 na 29, 57, 60, 64, 74-75, 78-79, 93, 103, 106, 108, 138, 142, 144-145, 151, 157-158, 168, 179, 235-236, 243, 258-259, 267, 275, 302, 304, 308, 312, 315 na- 311 nad 258, 267 nadležni 310 nadležnost 303 nadloga 46, 54, 315 nafasati 255 nafnorati 275 nag 23, 301 nagelj 184, 321 nagljiv 319 nagniti 121 nagovoriti 181 nah 175 nahdajati 183 nahdanje 183 nahdati 175, 183 nahod 184 nahtigal 184 naj 99, 127 najpoprej 139 najpotebnejši / najpotrebniši 142 najprvo 139 najti 81, 137, 259 najti se 260 nakladati 136 naklekati 275 nakrišpan 276 nališpan 276 nalivar 181 nalivavec 181, 242 naložiti 136 namestnik 213, 237 napasti napasem 275, 325 384 Kazalo besed in morfemov napihati 181 napojiti 311 napolniti 123, 258 napolniti se 258 napolnjen 24, 251 napoprej 41, 139 naposled 140, 158 napotakniti 181 napraviti se 258 napravljati 258 naprej 267 naprejdržati 158, 319 naprejgnati 292 naprejklasti 319 naprejmetati 275 naprejprebrati 292 naprejprinesti 96 naprejpriti 292 naprejstati 319 naprejvleči 319 narazenrazločiti 117 narazenstoriti 16, 313 narboljši 52 narediti 118 narezen... gl. narazen... naribati 181 narmanjši 275, 325 naročen prid. 101 narpopred 41 naslonek 209 naš 51, 57, 174, 267 našpotati se 255 naštrihati 176 naštulen 276 natakati 242 natakniti 276 nataknjen 276 natepsti se 174 natresk 270 natrobiti 174, 320 natural 177 nauk 159 nauzhiti se 73 navada 22, 250 naved 134 nazaj 57, 277 nazajostati 275 Nazaren 139 Nazarenski 139 ne- 302 ne / na 25, 27, 49, 55, 59, 62-63, 73, 75, 78, 83, 87, 96, 99, 107-108, 117, 119, 121-122, 135, 144, 152, 252, 254-255, 257, 259-260, 275, 277, 302-303, 309 nebesa 100 nebeski 19, 100, 301 nebeški 19, 301 nebo 253 nebore 180 neborec 319 nebruma 172, 321 nečast 96 nečice 211 nečist 96, 107 nečisti 310 nečistost 250 nečke 211 neduhoven 319 negoden 302 negvišen 49 nehati 58, 90, 259 nehvala 133 nehvalnost 133 neizgruntan 256 nejasni 310 nekateri 50, 140 neki 140, 298 neljubeznivost 181 nemarna 310 nemarno 63 Nemčija 66 nemir 80, 316 nemški 66 nenavidati 311 nenaviden 311 nenavideti 299-300, 311 nenavidljiv 311 nenavidljivec 311 nenavidni 310, 329 nenavidost 311 nenosljiv 81 neomadežljiv 319 385 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja neoženjen 180 nepametnost 181 neprestrašen 82 neprešacan 256 nepriden 14, 306 neprijazen sam. 277 neprijaznost 277 nepriljuden 275, 325 neresec 184 nesnažnost 181 nesreča 46, 258 nesrečen 212 nestati 90 neškodljiv 180 nešplja 184 netrpežljiv 173 netrpežljivo 173 netrpežljivost 173 netugent 172, 320 neubog 319 neukreten 301-302 nevedejoč 96 neveren 192 neverni 191-192 nevernica 191-192 nevernik 191-192 neveruječ 25 nevesta 195-196, 204-205 nevesten 54 nevoščljiv (navošliv) 275, 325 nevoščljivost (navošlivost) 274 nezgruntan 256 ni 105, 165, 220 -ni 299 nidati se 59 -nik 191 nikar 59 ništer 59 nit 233 nizek 81, 237 nižji 18, 237 -nje 35 njegov 100, 103, 106, 140, 154, 267 njen 267 -nji 299 noco 41, 139 noč 139 Noeov 30 Noev 30 noga 28-29, 121, 271 nonov 155, 166 norčaski 219 norec 143, 191-192, 204 norica 191-192 normalšola 275 norski 301, 311 norstvo 311 nosač 230 nosilce 212 notripasti 292 novi posam. 92-93 novina 92-93 nož 213 nožica 211 nožič 213, 322 nožiček 209 nuc 14, 53, 313 nucati 14 nucen 14 nuna 192, 239 nunski 155 nurnbergiski 166 O -o 212, 319 o- 257, 287, 311 o glas 246 o predl. 267 ob- 311 ob 34, 131, 267, 314 ob-/o- 113 obdati 113-114 obdržati 144 oben 59, 122, 259 obhajati 143 obhoditi 126 obiskati 120 objesten 308 objokan 257 oblačilo 17-18, 31, 90, 92-93, 110, 317 obladavec 202 obladavka 202 386 Kazalo besed in morfemov oblagati 67 odgovorenje 131-132 oblagavati 40 odgovoriti 96, 114, 116, 155 oblast 47, 52, 68 odhodnja 299 obleči 105 odica 306 obličje 171, 259 oditi 258 obloženi 319 odklanjati 256 obnemoči 117 odklanjati se 257 obogatiti 258 odkloniti 256 obožati 258-259 odnašati 255 obpariti se 275 odperioč 170 obraz 46 odpovedati 117 obregniti se 114 odpustek 118, 130 obreza 87, 155 odraslek / odraselk 209 obriti 113 odrešenik 201 obročec 208 odrtija 173, 320 obropati 113 odstopiti 135, 302-303 obsejati 256 odvaliti 56, 65 obsekanje 181, 321 odvek 134 obsluževati 170 odvetnica 201 obslužiti 170 odvetnik 201 obsoditi 122, 136 odvižan 170 obtičati 256, 275 odvižati 170 obtičovati 275 odvržek 209 obtrpniti 113 ofer 108, 136, 273 obuditi se 29 ofert 60, 275, 298 obviseti 256 oferten 78, 275, 298 ocet 182 ofertovati se 122 ocirati 255 officium 156 ocmakati 293 ofirati 168 ocoprati 285 ofrati 136 -oč/-eč 170 ofrnažen 276 oča 188, 194, 196, 323 ofrnažiti 276 očanec 194 ofrovati 136 oče 194, 268 ogenj 144, 259 očeten 310 oglar (voglar) 230 očetov 310 ogled kruh 25 očim 195 ogledati 113 očin 310 ognjilo 183 od 18, 20, 28, 38, 51, 54, 66, 68, 76, 82, 105- ognjišče 212, 279 106, 120, 131-132, 134, 149, 152, 243, 303, ognjiščece 212 307, 319 ogoljufavati 40, 67 od- 256, 311 ogovoriti 180 oddati 137 ogrditi se 173, 320 odeja 162 ogreniti 170 odeti 47 ogvantati 255, 328 odgovor 131 ohcaten 17 387 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja ohranjenik 133 ohrnija 250, 327 ohrovt 270 ohvaliti 181, 287 okence 212, 217 okličar 184 okno 100, 212 okoliobleči 117 okoliprinesti 275, 292, 325 okroglost 181 okropiti 97-98 okvacati 181 okvakati 170 ol 272 oli 200-201, 218, 232, 243 olika 26 olikov 26 oliski 26 olje 100 omadežiti 96 omamiti 64 omečiti se 113 omedlevost 181 omedlovati 152 omeknjen 276 omesen 95 omešan 95 omoči 135 omoliti 287 omotiti 256, 328 on 23, 27-29, 50, 62, 76, 99-100, 102-105, 108, 119, 125, 140, 142, 148, 151, 153-154, 158, 166, 201, 257, 259, 262-263, 298, 308, 315 ondukaje 41 oni 64, 267 ono 73 opasilo 133, 145 opat 193, 225, 239 opojiti 311 opojiti se 311 opolzniti 299-300 opravilo 65 opraviti 126 opresen 25 oprešnik 25 oprešnikov 26 oproda / oprovda 238 orač 231 oranje 301 ordinirati 168 orglanje 236 orna 183 orožnik 238, 308 osa 162 osat 135, 171, 321 osatov 171, 321 osejati 256 osekati 181 osel 198, 232, 308 oselc / oslec 209 osem 266 oskruniti 96 oskrunjati 309 oskrunjovati 309 osladiti 170 oslar 167, 232, 324 oslica 184, 198 oslič 208 osmi 109 osnutek 93 -ost 35, 40, 181, 278 ostati 15, 117, 123 osten 63 ostuden 299 ostuditi 170 ošfatel 184 oštarica 188, 204 oštarija 236 ošter / oštir 182, 188, 204, 234, 236 ošterica 182, 188, 204, 236 ošterija 182, 236 ošteriti 182 oštupati 181, 321 -ota 278 oteklost 181 otemniti 170 oteti 137-138, 262 oteti se 263 otičati 256 otka 93, 183 otopiti 256 388 Kazalo besed in morfemov otročac gl. otročec panketirati 168-169 otroče 212, 322 pankrt 174, 182, 320 otročec 208, 214, 218, 221-222 papagaj / papagoj 200 otročič 208, 212, 214-215, 219, 319 paperk 231 otročji 183 papeški 174 otročnica 203 papež 202, 205, 237, 323 otročost 173 papežnik 304, 329 otrok 105, 125, 142, 208, 233, 300 papežniški 304, 329 -ov 100, 140, 171, 279 papiga 200 -ov- 312 papistiš 165, 177 -ova- 275, 293-294, 309 parabola 130-131 ovca 144, 199-200, 271 paradiški 139 ovcji 131, 156 paradiž 139 ovčar 232, 324 paradižek 209 ovčica 211 pard 200 ovčji 17, 131, 156, 232-233 parna 183, 272 -ove 141 part 159 oven 199 pasijon 130 oves 184, 321 pasterek 195, 268 -ovina 92 pasterka 268 oviseti 256 pasterkinja 195 -ovit 299 pasti padem 107 -ovje 92 pasti pasem 232 ozdraveti 118 pasti se 115 ozdraviti 118, 135 pastir 39, 144, 149, 225, 232-233 ozdraviti se 118 pastirc 209 ozdravljati 118 pastirec 208 ozek (vozek) 217 pastirstvo 39 ožgati 143 pastuh 199 patonika 184, 321 patrem 44 p 183, 245 Paulus 81 pač 139, 144 paumašter 246 padan 254 paumešter 227, 241, 244, 246 padar 184, 229 pav 180, 200 padarski 184 pavkar 236 padati 254 pečen 210, 275 pajčolanast 275 peči 275 pajtel 273 pečica 211 pak 56 pedagog 130, 145, 159, 319 palec (pavc) 271 pegerovati 16, 41, 176 palica 275 pek 226, 230, 234, 268, 324 palmin 271 peka 233 pamet 143 peklar 275 panavec 167 peklarski 275 panketirar 168 peklati 275 389 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja peklenski 144, 166, 258 pezdeti 182 peljati 109, 121, 250 pfuj 53 peljavec 16 piča 18 penzel 183 pijanec 202 per gl. pri pila 183 perati 233 Pilat 141 perce 207, 212, 216 Pilatus 141 peretšil 270 pild 46, 92, 105, 236 perič 208 pintar 230-231, 245, 324 pero 208, 212 pirjevica 305-306 persona 107 pisan 139, 153 pes 29, 198, 200 pisani 319 pesa 184 pisar 163, 231, 242-243, 320, 324 pesek 171, 214, 216 piskar 184 pesem 52, 171 pismaučenik 158 pesen 50 pismo 54, 139 pesenca 210, 212, 322 piščal 165 peskov 171 piščalka 165 pest 135 pišče 212 pestelenc 184, 213 pišec 236 pestinja 167, 226, 233 piškot 272 pestinjica 211 piti 99 pestunja 239, 324 pitje 301 pešec 238 pivol 184, 200 peštilencija 184 pizda 182 petdeset 267 plac 151 petek 63, 315 plač 136 petelin 94, 199 plačilo 131, 156, 320 petelinec 208 plačnik 201 Peter 30 plahta 183 peti pojem 191 plahuta 183 petje 44, 90, 236, 315, 351 plakati 136, 309 petlajoč 170 plakati se 63, 136, 309 petlan 169 plamiti 164, 321 petlanje 169 plašč 142, 208 petlar 169, 231, 242, 245 plaščič / plašič 142, 208, 319 petlarski 319 plašiti se 168 petlati 169, 290 plat 37 petler 225, 231 platnen 93, 105 petljar 245 platno 272 petljati 132 plav 273 Petrus 141 plavisa 270 pevec 190, 225, 236 plavka 271 pevka 190 plebanija 166, 320 pevkinja 190 plen 153 pezati 18, 313 plena 304 390 Kazalo besed in morfemov plentovati 253 poginiti 19, 97, 134, 137 plešec 268 poglavica 132, 150 plešiv 97 pogledati 22, 24, 60, 97, 313 pletenica 151-152, 165, 320 pogledek 172, 209 pleva 251 pognadan 170 plinijan 167 pognadati 56, 170, 254 pljučnik 270 pogrebnik 229, 324 plodrati 168 pogrinjati 135-136, 145 ploh 233 pogubljenje 274, 325 plug 180, 273 pohan 98 po- 19, 21, 58, 113, 127, 136, 311 pohati 98 po 47, 54, 92, 105, 116, 162, 233, 258, 303, pohlevščina 83 305, 310 pohujšati 73, 321 pobežati 113 pohujšovati 170, 321 pobič (pubič) 208 pojati 98 pobrati se 143 pokazati 113 počakati 113, 286-287 poklekniti 153 počeniti 286 pokleknuti 149 počivalski 220 poklekovati 153 počutiti 256 poklicani 319 pod 144 poklicati 115 pod- 311, 329 pokoj 134 podati se 256 pokopati se 260 podeljenje 81 pokrepiti se 170 podgrinjati 170 pokrit 101 poditi 98 pokriti 47 podložnik 268 pokrivalo 166 podnetovati 165 pokropiti 97-98 podoba 46, 92 pokrovača 165-166, 320 podoben 138 pokusiti 127 podojiti 113 pokvariti 181 podpahniti 170 polagati 29 podpisek 209 polastiti 136 podstaviti 135 polbirar 231, 245, 324 podstopiti 116, 250, 327 poldan 272 podstopiti se 116 pole 22, 313 podučiti 114 polegbeseda 274 podvreči 119 polegreč 274 poferderbati 276, 325 polh 37 poflisati se 260 polič 220, 272 pogačica 211, 216 polizati 113 pogačov 25 polnica 195 pogan / pagan 18 polonati 255 poganjati 233 položiti 29 pogasniti 135-136, 145 polšter 48, 165 pogibati 134 polt m 303 391 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja polt ž 301, 303 polu- / polo- 309 polumrak 309 polutema 309 poluverec / poloverec 309-310 poluverka 309 poluverstvo / poloverstvo 304, 306, 329 polž 180, 271 pomagati 75 pomaranca 275 pomaranča 275 pomarančar 275 pomazati 18, 313 pomendrati 170 pomije 168 pomoč 158, 171, 216 pomočnica 201 pomočnik 54, 315 pomoliti 21 pomoriti 114 pomorščak 235 pomreti 112 ponižati 49, 260 ponoviti 256 pooblastiti 136 popagaj 200 popek 209 poper 175, 180 popesrati 183 popisanje 151 poplat 28-29 popolnom 90 popostaviti 181 poprtnjak 184, 321 popustiti 135 poreči 58, 113 porfir 276 porič 213 poroden 101, 304-305, 329 poroditi 136, 261 porojstvo 136 port 235 portek 172, 209, 220 posaditi 119 posahnuti 178 posejati 135 posekati 90 posel 238 posesti 17, 313 posipati 118, 318 poslati 261 poslednji 140, 158 posoda 233 postati 58, 90, 92, 97, 109-110, 118-119, 317-318 postava 27, 92, 142, 311 postavica 142, 211 postaviti 16, 127, 134, 155 postaviti se 259 postelj 54 postelja 92, 164 posteljica 211, 217 posteljni 54 postojna 271 postrva 271 posvečen 91, 300 posvetilišče 279 posvetiti 91, 113, 130-131 posvetni 319 pošast 75 poštovati 47 poštrihati 276 pot m 159, 303, 312 pot ž 44, 293 pota 306 potegniti 116 potelesen 63 potepuh 239 potica 272 potle 140 potoček 215 potočič 208, 215 potočiti se 48, 254 potok 308 potreben 86 potrebica 319 potrpežljiv 60 potrpljenje 262 povedati 37, 114, 116 poverbati 276 povišati 107 povrniti 97 392 Kazalo besed in morfemov povrniti se 97, 136, 262 precejavnik 276 povž gl. polž precep 232 pozabiti 303 prečuditi se 113, 256 pozdraviti 135 pred 56, 79, 104, 152, 287 pozlačen 180 predati 97 pozlatiten 180 predavavec 234 pozlatiti 180 predavec 234 poznati 127, 256 preded 188, 194, 323 požokati 276 predgovor 37 požrešnik 319 prediga 301 prah 208, 223, 233 predigar 130, 193, 239, 244 prakticirati 168 predigarica 193-194 praktika 164 predikant 130, 239, 298 pralec 230 predižnica 158 pranganje 67, 169 pregledanje 37 prangati 169 pregledati se 96 prangavski 169 pregnati 261 prangljiv 169 pregreha 95 praprat 271 pregrešen 24 prasica / presica 184, 198 pregrešenje 24 praskanteti 293, 327 pregrešiti 24, 95 praskati 286 pregrešiti se 24, 96 prašec 208 pregrešni 95 prašič / prešič 198 pregrešnik 95 pratika 165 prehoditi 24 prav 79, 84 prejeti 115, 299 pravda 45 preklet 49, 51 pravi 76, 79, 83, 223, 316 prekletba 133-134, 145 pravičen 120 prekleti glag. 126 pravični 192 prekletstvo 133-134 praviti 21, 48, 138, 162, 315 preklinjati 126 pravljen 58 preklinjavec 91 pravnik 202 prekolnovati (prekalnuvati) 22 pravnučič / prevnučič 208 prelen 174 praznik 25, 275 prelep 174, 320 prazniški 275 prelijati 312 praznovit 299 premagati 122 prdec 209 premanjkati 252, 256-257 prdeti 182 premeniti se 109 prdič 209 premirati 170 pre- 23-24, 97, 275, 311 premoči 135 prebaba 188, 194, 323 premotiti 256, 328 prebenda 166 premreti 170 prebiti 117 prenagel 174 prebivališče 28 preneprijazniv 174 prebosti 259 preobrniti 158 393 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja preoferten 275 približovati 257 prepir 274 približovati se 257 prepiravec 274 pričovanje 94 prepiravka 274 prid 14, 53, 313 prepiringa 274 priden 14, 82, 299-300 prepirnost 274 pridiga 54, 315 prepoved 24 pridigar 177, 225 prepovedan 24 pridigarski 158 prepovedati 23-24, 136, 313 pridovati 14 prepovedovati 136-137 prigledovati 170 preprt 275 prigliha 130-131 prerok 24, 91, 190-191, 233 priglihati 156 prerokinja 189-191, 241 prigoditi 128 prerokovanje 139 prigrebati 170 prerokovati 24, 125 prigrebljovati 165 preroški 24 prihod 142 presijati 170 prihodišče 170 presovraž 174 prihoditi 170 presta 184, 321 prihodnji 25 prestrašiti se 262 prijatelj 190, 195 presuštnik 190 prijateljica 190, 195 prešeštvo 250 prijazen sam. 92-93, 299-300, 306, 317 prešič 184 prijazniv 219 prešustnica 259 prijaznost 92-93, 110, 317 prešustnik 190 prijezdeoč 170 prešustvo 17 prikazati se 262 prešušnica 205 prikloniti 256 prešušnik 190, 205 prikloniti se 257 prešuštnik 190 prikrevsati 275, 325 prešuštvo 17 prikupavec 191 pretep 276 prikupavica 191 pretepacija 276, 325 prilasten 170 pretiti 253 prilastiti 170 prevideti 253 primoran 138 prevnuk 194-195 primorati 136, 138 prevnuka 194 prinareden 299 prevreči 107 prinesti 96, 131, 136 prez gl. brez prinos 136, 156 prezbiter 166, 320 prinositi 136, 170 prezrel 174 priol 193, 239 prhniti 277 priolovka 193, 239 pri 15, 87, 149, 300, 303, 305 prior 166, 193, 239, 320 pri- 311 priorivica 193, 239 pribivati 308 pripeljati 127 približati se 286 pripodobiti 156 približavati se 257 pripogibati 120 394 Kazalo besed in morfemov pripravica 172, 211 pripraviti 275 prisega 120 priskočiti 275 pristajati 170 pristanišče 170, 235, 279 pristaviti 135 prišparati 170 prišparati 170 priti 25, 73, 135, 137, 143, 175 priudariti / privdariti 170 priudarjati 170 privat 177 pro- 23, 97 proces 167, 320 proč 137, 143 pročodreti 114 prodajati 24, 222, 232 prodajavec 222 prodati 28, 97 prodavec 24 progast 171 progrešen 24 prohoditi 24 propovedati 23-24, 313 prorok 233 prorokovanje 180 prorokovati 24 prositi 21, 59, 127, 132, 158 proso 277 prost 17, 46, 144 prostor 47 proti 216 protipartija 176 provenda 166 prožiti 252-253 prsi 308 prstanek 271 prsten 233 prvi 139-140 prvič 139-140 prvorojenčič 299 psica 198 psič 29, 142, 187, 198, 207-208, 212, 220221, 323 psiček 142, 198, 209 psičica 187, 198, 207, 211-212, 220-221, 322-323 psička 187, 198, 207, 212, 322-323 pšenica 28, 270 ptica 199 ptič 199 ptičar 232, 324 ptičica 173, 211, 217 puhdrukar 36, 237 puhfirar 36, 237 puhpintar 36, 237, 245 pukel 210 pukeljc 209-210 pukšica 211 pular 176, 191, 240, 245 pularija 176 pund 156, 320 punkelj 210 punkeljc 209-210, 215 punkeljček 215 punt 259 purgar 172, 192, 226, 323 purgarica 172, 192 purgarstvo 180 purgermajšter 237 purpur 139, 141, 145 purpura 141 pust prid. 25, 313 pustčava 25 pustina 25 pustiti 17, 112, 121, 154 pustiti se 121 pustivši 319 pustoba 25, 313 puščava 25 pušelj 210 pušeljc 209-210 puštabirati 168 putigram 165 rabelj 15, 226, 233-234, 237, 246, 313 rabeljnik 246 rabi 158 rablin 15, 226, 242, 246 raboten 149 395 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja rad 49, 60, 262 radovati 141 radovati se 141 rajmnodedič 274 rajmnomesto 274 rajniš 272 rajtati 257 rajtinga 319 rajža 44 rajžati 250, 252, 327 rak 271 Rakek 207 rakek 209 rama 267 raniti se 136 ranjati se 136 ranjen 47 rapotec 183 rat 237 ratati 90, 92, 110, 249, 317 ratavž 131, 145 rather 131-132, 145 ravenbrat 198 ravenčlovek 198 ravenhlapec 198 ravenmož 198 ravenžena 198 ravnati 117, 132 ravno 90 raz- 136, 311 razbojnik 133 razdrt 218 razdružiti 313 razfrišati 256 razglasovati 253 razgrinjati 135, 136 raziti se 299 razkriž 157 razločenec 310 razločeni 310 razločenik 310 razlomiti 24 razlomivši 319 razluštati 255, 328 razluštati se 255 razmečevati / razmečovati 298 raznašati 251 raznesti 251 razodeti 107, 311 razodevenje 311 razpet 254-255 razpeti 255 razpot 157 razpustiti 47 razrezati 97 razsekan 108 razsvečevati 299 raztegovati 82, 316 raztresovati 136 raztresti 136 razumeti 152 razval 306 razvreči 252-253 razvrniti 252-253 razvržen 252 razžaljen 58 razžaljeni 78 razžgati (režgati) 47 rdeč 273, 321 rdečost 173, 321 reč 25, 82, 121-122, 141, 149-150, 155, 259, 301, 307, 319 reči 21, 48, 61, 96, 114, 118, 124, 132, 138, 258 rečica 211 red 104, 116, 307 redel 15 rediti 122, 141 redkov (rehkuv) 270 redkva (rehkva) 270 redle 82 reformirati 117, 168 regiment 44, 315 regiranje 44, 315 regirati 117, 168 regrad 270 reka 31, 211 rekoč 21, 48, 130-131 repa 180, 270 repetirati 168-169 res 49, 139 resnica 139, 177 396 Kazalo besed in morfemov resnično 139 rešetilo 276 rešeto 272 reva 46, 65, 149 reven 219 revidirati 168 revščina (revšena) 275 rezar 230-231 rezati 16, 91, 243, 324 Rezav 30 Rezijov 30 riba 174 ribar 232 ribica 211 ribič 189, 232, 240, 324 ribička 189, 232, 240 rigelj 170 rihta 45 rihtar 151, 156, 189, 225, 237, 240; 304 rihtarica 189, 240 rihter 245 rinčica 211, 220 rinka 101 rištkambra 183 rjav 119 rjaveti se 119, 318 rjuha 165, 183, 272 ročen 101 rod 46, 64 roditi 31, 136, 254 roditi za 21, 133 rodovit 101 rofijanka 191, 240 rojstvo 136 roka 29, 54, 56, 121, 123, 135, 149; 320 rokepismo 54 rom 274 rop 153 ropar 239 ropotec 209 rotirarski 46 rozodenje 311 rožica 211, 220 rožič 208, 216 rožmarin 184 rtič 208 rufijan 191, 240 ruha 15, 313 rumorati 44-45 ruta 216 rutica 216-217, 219, 221 rž 270 s- 311 s črka 147 s glas 147-148 S. 77, 82 sad 131 sada 144 sadek 209 sahniti 97, 299, 308 sajast 168, 171 sakrament 298 salata 184 Samaritar 30 Samariter 30 samec 198-199 samica 198-199 samopravičnik 133-134 samosvetec 133-134 sanja 120 sanjati se 120 sanjavec 91, 133, 233 sant 155 saramenta 15 satan 26-27, 203 Sava 66, 315 sceptar 157 sčasama 276, 325 se 23, 25, 45, 48, 55, 61, 73-74, 84, 96, 103, 108, 119-120, 124, 128, 142, 158, 162, 257-258, 262, 273, 291-292, 294, 309, 316 sedeč 56 sedlar 230, 324 sedmi 109 sejati 25, 313 seksi 177 selstvo 134, 171 397 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja sem 149 seme 135, 140, 180, 308 semkajdržati 176 sen 29, 80 sentencija 167 serilnik 44, 163, 320 sesek 209 sestra 188, 195, 323 sestrica 211, 221 sešiti 276 sevec 25, 231, 313 sevede 267 sežgati 97-98 sfrišati 256 sh 147 shod 153 sigur 131 sila 308 siliti 112, 136 silnik 82, 299, 306, 316 silno 47 silovanje 306 Simon 30 sin 27, 30, 141, 188, 194, 196, 203, 268, 323 sinek 194, 209-210 sinko 194, 210 sirota 197-198 skakati 275 skakljati 275 skala 131 skalast 171 skedenj 183 -ski 31, 38, 40, 171, 279, 299 skladati se 90-91 skleda 272 skledica 211 sklednica 165-166 sklednik 165, 168 skočiti 275 skorjica 211 skrbeti 122, 169 skrbeti se 169 skrbiti 169 skrbno 151 skribent 163, 231, 242-243, 320, 324 skrinja 132 skrinjar 268-269 skrinjica 211, 217-218, 223 skrun 96, 101 skubsti 285 skuzica 211 slabost 134, 144-145, 173 slabota 173 sladčica 90, 92, 110, 317 sladek 270 sladkost 256 slama 171 slamen 48, 171 slamica 211 slamnat 218 slamnen 171 slamnik 168, 272 slana 269 slanost 173 slanota 173 slep 174 slepec 23, 201 slepi 23 slišati 37, 159 sloboden 46, 237 slobodnost 131 slon 271 slovo 78 sluga 238 služabnica 191, 238 služabnik 190, 225, 238, 245, 268 služba 135, 156, 170, 259 služiti 191 smejati 149 smešno 48 smeti 48, 262 smola 181 smotlaka 305-306 smrdeti 29 smrt 28, 51, 58, 87, 134, 165 snaga 301, 308-309 snaha 196 snažen 301 snažiti 117, 309 sneg 269, 312 snesti 55, 90, 115 snežiti 269 398 Kazalo besed in morfemov snop 92-93, 303 spreobrniti 276, 325 snopek 209, 215 sprvič 139 snopovje 92-93 sraga 211 snubiti 302, 329 srajca 272 sočje / sotčje 15 sraka 94 sodar 268 sramoten 51, 65, 121 sodba 45, 163 sramotnik 319 sodček 274, 325 sražica / srazica 211, 222 sodec / sodac 156, 242, 304 srbeti 143 soditi 136, 151 srce 49, 51, 60, 82, 121, 143, 160, 218, 223, sodni 287 301, 310 sodnik 268 srčen 143 solata 184, 270 srd 250 solnce 135 srditi se 45, 64 solnčen 153 srebrar 227, 236, 246 solnica 183 srebrnar 227, 246 solnik 183 srebro 243, 269 sonce 308 sreča 149, 258, 308, 328 sosed 195, 197, 268 sreda 51, 272 soseda 195, 197 srna 199-200 sova 171, 200, 209, 321 srpan 272 sovič 200, 209 sršen 149 soviski 171, 321 st 246 sovrastvo 46 stan 140, 307 sovraž 299-300 star 22, 174 sovražiti 119, 191 starec 301 sovražnica 191 starinar 268 sovražnik 143, 191 stati 62, 67, 153 Spangenberg 297 stativa 233 spanje 80 statuva 273 spati 273 staviti se 128 spekoč 275 -ste 254 spet 109 stebrc 208-209, 322 spisarna 274, 325 stisnjen 49 splahniti 97 sto 267 spoditi 180 stol 158, 181, 272, 276, 325 spokati 276 stolcič 181, 208 spomlad 144-145 stolčič 208 spoved 255 stolec 207-208, 213 spovedati se 255 stolmačiti 41 spovednik 41, 202 stopar 230, 233, 241 spoznanje 75 stopiti 61 spoznati 61, 151-152, 254 storiti 17, 64, 74, 96, 98, 118, 120-121, 143, spravljavec 131, 201 259, 285, 301 sprehajati 164 storiti si 262 sprejeti 267 stožje 133, 145 399 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja strah 152 stranski 180 strašati 178 strašen 52, 172, 209, 310 strašiti 178 straža 259, 301 stražnik 167 streči 169, 259, 301, 321 strešica 211 strežen 169, 321 strgalo 272 stric 195 stričev 196 strina 195-196 strinič 195-196 struna 236 strunar 269 strup 65 strupovit 299 studenčec 208, 215 studenček 215 studenec 80 stvar 141 -stvo 35, 40 subtil 58 suhi 201 suj gl. svoj sukati 287 suknja 105, 135, 151, 160, 319 suknjen 93 suknjica 211, 218 suma 80 summa summarum 130 superintendent 202 supliciranje 251, 327 sušec 180 svak 195, 269 svakinja 269 svar 107, 258 sveča 182 svečenje 302, 304, 329 svečica 211, 215 svečka 215 sveder 183 svekrv 195 svest 79 svet prid. 25, 149, 155 svet sam. 23, 25, 60, 64, 94, 131-132, 139, 302, 315 svetec 23 sveti 23, 92 svetina 92 svetiti 300 svetiti se 300 svetnik 23, 75, 131 svetovanje 23 svetovati se 139 svinja 184 svinjar 232, 324 svoj 17-18, 92, 95, 103, 105, 140, 151, 153, 160, 218, 267, 351 svojovoljnost 250 -(š)tvo 278 š glas 147-148, 279 šac 132 šacanje 152 šacati 151 šacinga 151-152 šacmašter 238 šafar 238 šafer 238 šafnar 238 šafner 238 šajba 233 šalica 274 šamlot 184 šamper 272 šarkelj 272 šavba 184 šč 279 ščenec 209 ščerčica 211 šči gl. hči ščinkovec 184, 321 ščipati 285 ščitek 209 šega 22, 49, 92, 305 šelm 53, 174, 274, 320 šenk 231, 242, 324 šenkati 14, 31, 313 400 Kazalo besed in morfemov šentavec 91 špehov 272 šepetati 118 špehovka 272 šerer 231 Špela 30-31 šeškati 251 špendati 90 -ši 170 špendija 18 šiba 181, 253 špes 63 šibica 211 špica 275 šibje 181 špinača 270 šilo 90 špitalmajster 227, 229 šiniti 47 špiža 18, 90, 92, 110, 317 širmati / šermati 250 špogati 250, 327 šivilja 182, 184, 188-189, 228, 240, 324 šporar 230, 324 šivkinja 182, 184, 188-189, 228, 240, 324 špot 120 škapulir 166 špotati se 255 -ški 38, 299 šraj 319 šklat 131, 145, 178 šrajati / šrajeti 257, 319 škoda 54 šratelj 180 škodljivec 268 šribar 231, 242-243, 245, 324 škof 202, 239 šrinf 91 škofica 28 št 246 škofič 208 štacuna 234 škoflji 40 štacunar 167, 234-235 školj 131 štala 54, 131, 156, 233 škorec 184, 200 štalica 211 škorjanec 184, 200 štamecer 243, 324 škorpijon / škorpijan 200 štemanje 325 škrnicelj 183 štentati 81 škropilo 182 števenje 19, 313 škropiti 182 štima 90, 121, 151-152, 154 šlosar 230, 324 štimanje 274 šlužabnik gl. služabnik štimati 59, 249 šmajhlati se 250 štimica 211, 217 šmelcar 231, 324 štiri 266 šnicar 236 štirinajsti 104, 341 šnitleh 270 štirired 180 šoja 94 štok 132 šolmojster 227 štorklja 200, 271 šonati 90-91 štrajfati 249 šotenski 38 štrajfinga 258 šotor 28 štrik 232 špampet 165, 180 štrikar 230 španciranje 181 štrlinkati 253 špancirati 164, 168 štrukelj 165, 174, 320 španga 180 študirati 168 španšvosek 276, 325 študirati se 168 špeglati se 250, 327 štuk 54, 159 401 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja štukek 209 štuliti 276 šubelj 272 šuka 184 šular 229 šularec 188 šularica 188 šulma(j)ster 246 šulmašter 246 šulme(j)ster 246 šulmestar 246 šulmešter 227 šulmo(j)ster 130, 159, 188, 229, 243, 246 šulmo(j)strica 188, 246 šulmošter 246 šupa 183 šustar 227, 324 šuster 227, 324 šuštar 225, 227-228, 324 švabski 181 švacati 250, 327 švagrina 269 švoger 269 -t 22 ta 19-20, 24-28, 31, 44, 46, 50-51, 54, 56, 60, 63-64, 66, 68, 74-75, 78-81, 84, 87, 93-94, 99-100, 102, 104-105, 120, 124, 126, 131132, 140, 144, 151-156, 158-160, 162-163, 165-167, 173, 208, 216, 218-219, 222-223, 243, 250, 259, 303, 305, 313, 316, 324 tablica 211 tadajci 144 Taddeus 30 tadel 90 taisti 102-103, 140, 267 tajiti 73, 136 tak 140 tako 48, 58 takov 140 tandelmark 274 tast 195 tašča 195 tat 312, 329 tatič 207-208 tatvinstvo 274, 325 tavžent 14, 31, 267, 313 teči 63 tedaj / tedej 267 tele 233, 271 telec 208-209, 215, 308 telece / telce 207, 212, 215 teleci 308 telo 109, 132 temen 118 temni 310 temnica 299, 306 teolog 239 tepsti 151, 251, 289 ter 140, 267, 306 terjati 61 tesarjev 241 testament 132 testator 168 testeničar 268 testirati 168 teta 195, 196 tetič 181, 184, 195 tetična 181, 184, 195 tezati 285 težak 81 težko 62, 249-250 ti 53, 127, 149, 154, 212, 263, 267, 302-303, 308 tica 252 tičati 63 tičec 208 tičoč 170 tihost 23, 313 tihota 23, 313 timon 131, 235 tiran 82, 306, 316 tisoč 14, 31, 313 tisti 305 tišlar 225, 241 tištoh 183 tjakajiti / kjakajiti 16 tkalec 230, 233, 269, 324 tkalski (hkavski) 276, 325 tkati (hkati) 273 tkavec gl. tkalec 402 Kazalo besed in morfemov tlačen 47 trpeti 49, 60 toga 306 trpljenje 46, 78, 130, 134 tokisto 267 trpotec 184, 209 toko 267 trst 133 tolmačar 229, 231 trta 54, 231, 308, 310 tolmačer 229 trtin 54 tolmačiti 298 trucati 45, 168 tolmečer 229 trucig 58 Tomaž 30 trzič 208-209 topelt 164, 321 tudi 144, 243 torbica 211 tunihanje 117, 317 torek 272 tunihati 317 tosej 180 turen 300 totngraber 184, 229 tvoj 64, 108, 160, 267, 300 tovariš 202 tvrdost 132-133 tovarištvo 259, 301 tožba 257 U tožiti 133, 137 u- 252, 257, 311, 341 tožnik 78 ub 34, 314 tranča 306 ubijavec 133-134 trava 270 ubog 213, 216, 218-219, 221-223 traven 180 ubogati 286 travica 211 ubosti / vbosti 252 travnik 269 ubožec 208 trd 301, 304-305, 329 ucrkniti / vcrkniti 257, 328 trdnost 132-133 učakati / včakati 286 treščiti 144 učenik 46, 158 tretji 140 učiti 138, 141, 158, 319 trezev 298, 300 učiti se 138 trg 151, 209 udobiti / vdobiti 257 trgač 231-232 uganiti se 16, 313 tri 266, 307 ugasniti 114, 135-136 tribati 250, 327 ugledati 24 trideset 267 ugrižljaj 210 triji 266 uho 23, 47, 121 trinog 226 ujesti / vjesti 252 trnek 306 uk 82, 159, 177, 316, 351 trnjev 27 ukati 320 trobentanje 236 ukrasti 312 trobentar 236 ulica 15 troj 140 ulomiti 276 trojen 140 uloviti 253 trošica 173, 211 um 120 troštati se 60, 249 um- (nemško) 113 troštljiv 68, 86 umazanje 181 trovrati 117 umeti 78, 300, 312 403 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja umreti 62 umrkniti / vmrkniti 257 une gl. oni unterfat 184 unucen 14 upanje 301 upeljati 256 upičiti / vpičiti 252 upornost 310 ura 135 urovnati 276, 325 urtal 163 urtejl / urtel 163 urzah 157 uržah 75, 157 usenjar 228 usenjat (vsenat) 48 usenjer (vsiner) 228 usnjar 228 usnje 228 usopiti (vsopiti) 47 usta 47, 135-136, 258 ustne 90 ustopiti 135 ustopiti se 135 ustrašiti (vstrašiti) 64 ušafati / všafati 257 uta 94, 255 utica 211, 217 utolažiti 256 utopiti 256 užgati 135 v- 136, 245, 252, 257, 341 v 16, 25, 31, 44, 46-47, 50, 63-64, 66, 75, 79, 99-100, 105, 108-109, 119-121, 135, 139142, 149, 151, 153, 156-158, 173, 217-218, 220, 222, 245, 257, 259, 299, 301-302, 304, 307, 312-313, 320, 329 vabec 305 vabiti 73 vaga 303, 305 vagati 249-250 vahtar 225, 245 vahtati 81, 316 vahter 245 vajkušnica 165 val 312 valpet 237 vandrati 252 vardejan / vardijan 167, 235 varih 191 varišica 191 varuh 191 varušica 191 vasica 211, 222 vaš 151, 267 vcaganje 173 vdati se 259, 301 vdova 197 vdovec 197 ve 18, 132, 313 -vec 309 večen 15, 17, 82, 143 večer 272 večno 137 veden 137 vedeti 62, 133, 254, 300 vedro 183 vejica / vejeca 54, 211 vekoma 37, 64, 104, 137, 307 velik 23, 78, 83, 162, 209, 216, 237, 304-305, 310, 329 veliki 63, 272, 315 veljak 107 vencerli 231, 245 vera 44, 75, 83, 136, 218 verbežar gl. ferbežar veren 65 veriga 14, 31 verih 157 verni 84 verovati 25, 312, 329 veručica 211 verž 37 ves 64, 66, 100, 106, 144, 243, 302 vesel 27, 51, 55, 64, 82, 143 veseli 68 veseliti se 61, 258-259 veselje 66, 68 veslo 235 404 Kazalo besed in morfemov vest 130 voglen 26 veter 26, 54, 269 vojaren 16 vezar 36, 231, 237 vojska 171 vganjavec 91, 233 vojskovanje 92, 110, 317 vi 103, 108, 151 vojščak 238 vicati se 255 vol 199-200, 272 vicdom 237 vol gl. ol vice 255 volčica 198, 204 videc 306 volčjak (vovčjek) 276, 325 videnje 301 volja 51, 149, 300, 311 videti 29, 61, 97, 115, 133, 254, 259 voljen 302 vidra 271 voljno 262 vile 211 volk 198, 204 vilice 211 volna 286-287 vinar 272 vonder 267 vinkušt 141 vonpriti 292 vinkušti 141 vonskomatati se 275 vino 99, 158, 272 vonvreči 275 vinski posam. 310 voza 299, 306 vinski prid. 54, 231, 308, 310 voznik 231, 242, 324 virauh 157 vpasti 121 visok 216, 305 vpij 299 visoko 49 vpiti 137 visokota 23 vprašati 126, 154 visota 23 vrabčec 23, 208, 313 višji posam. 150 vrabčič 23, 29, 208-209, 313 višji prid. 18, 237, 242, 304 vrabec 23, 29, 209 viuda 189, 226, 240, 300, 316 vrabič 208-209 vizitirati 168 vrač 229 vjokan 257 vran 166, 198, 200 vkupshajanje 94 vrana 166, 198 vkupskladanje 81 vranič 208 vkusiti 259 vrata 308 vlačuga 241 vratar 204 vleči 16, 152-153, 285, 313 vratarica 204 vmej 50 vražji 83 vmes 288 vrba 271 vnuče 212, 215 vrč 183 vnučič 208, 215 vreči 29 voda 120, 123, 135, 216, 258, 308 vreme 79, 132-133 vodec 16, 305 vrh 209, 211 vofr gl. ofer vrhu 139 vogalnik 26 vrniti 97 vogalski 26 vrniti se 97, 136 vogelnik 26 vročen 285 vogelski 26 vročina 275 405 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja vrsta 37 zadnji 140 vršen 139, 145 zadobiti 136, 256 vršič 208-209, 218 zadrtopati 253 vrt 139, 154 zadušen 16 vrtar 68, 242-243, 324 zagledati 29, 119 vrtec 208 zahvaliti 59 vrtlar 243-244 zajčec 200, 208, 216 vrtnar 242 zajčič 200, 208 vrvar 230 zajdnater / zajdnoter 228 vsahniti 97 zajec 200, 208 vsakršen 243 zajemati 123 vsejati 135 zajeti 308 vstati 134 zajlar 230 -vši 321 zakaj 57 vuk itd. gl. uk itd. zaknofati 176 vunizpahniti 96 zakon 75, 132 vunkajgoniti 153 zakonik 223 vunkajhod 158 zakrament 298 vy 102 zakrit 22 vz- 311, 329 zakriti 136 vzdajati 258, 308, 328 zakrivati 137 vzdigniti 121, 152, 154 zakriven 22, 101 vzeti 63, 78, 120, 259 zakrožiti 119 vzeti si 126, 143 zakvartati 255 vžitek 162 zalebati 257, 328 zali 64 W zalijati 312 w 183 zalša 270 wirtemberski 40 zamerkan 258 zamerkati 62, 138, 257-258, 260 zamoči 255 z- 97, 113, 311 zanašavec 133, 145, 319 z glas 147-148 zanesti 90-91 zpredl. 27, 29, 37, 65, 75, 84, 104, 106, 118, zanikrn 64, 181 140, 149, 151, 204, 216, 232, 253, 257-259, zanucati 112, 180 301, 305-306, 308-309, 318, 328 zaobstonj 303 z/iz predl. 298 zapeljati 137 z/s predl. 106 zapeljavec 299 za- 113, 257, 311 zapeljovati 137 za 47, 55, 59, 105, 120, 122, 131, 153, 158, zapisati 151 285, 302 zaplata 16 zabloditi 149 zaplesti 68 zabresti 68 zaplota gl. zaplata zacoprati 285 zapopadek 80 začetek 80 zaposlen 235 začeti 27 zapoved 303 406 Kazalo besed in morfemov zapovedati 98-99 zelen 273 zapraviti 262 zelena 270 zapreti 138, 257-258 zelje 270 zapričati 138 zemlja 94 zapustiti 56, 135, 299 zgolj 165 zapustiti se 117 zgotoviti 283 zarajtati 257 zgovoriti se 262 zastopiti 152 zgrevati 257 zašafati 257 zgrevati se 257 zašpotovati 96 zgruntati 256 zašrajati 257 zgubiček 209 zatajiti 136 zibati 47 zategavoljo 267 zid 233 zato 267 zidar 233, 241, 268 zatorej 267 zima 312 zatožiti 137, 287 ziti se 300 zatren 22 zizek 209 zatreti 254 zlasti 106 zatrt 22 zlat 220, 275 zaupati 78 zlatar 226-227, 241-242, 268-269, 324 zaveščiti 285 zlatenica 271 zaveza 94, 132, 156, 320 zlatnar 268-269 zavidati 311 zlatnikar 268-269 zavman 303 zlato 243 zavpiti 137, 152 zlatunar 268-269 zavreči 56 zlit 101 zažgati 97-98, 135 zliven 101 zažokati 276 zlo prisl. 47 zbezljati 276 zlobiti se 16 zbirati 120 zlodej 87, 255 zblaznjen 301 zlodi 203 zbloditi 180 zlodjati 255 zbuditi 153, 319 zlodovanje 255 zdajati 258 zlomiti 24 zdajati se 258 zmalati 256 zdavna 41 zmanjkati 90, 252, 256-257 zdavnaj 41 zmasen 183 zdeti se 62, 263 zmerjati 285 zdigniti 154 zmešan 95 zdrav 64, 118, 159 zmirjen 108 zdražba 80, 316 zmisliti 41 zdražiti 275 zmota 131 zdražljiv 275 zmotiti 64 Zebedejov 30 znamenje 35, 45, 91, 151, 163-164, 319 zegledati gl. zagledati znanje 138 zel 141 znati 48, 133, 300, 315 407 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja zo 100 zob 47 zobec 207-208, 213 zoper 51, 63, 121, 302 zoperstati 65 zopet 57 zoprni 310 zoprnik 26-27 zor 133 zorija / zorja 133 zrajmati 254-255 zrajmati se 255 zrasti 153 zred 104 zrezati 97 zrnce 171, 212, 216, 222 zu- (nemško) 290 zvabiti 112 zvati 132 zvati se 132-133 zvedeti 55 zverinica 211 zvest sam. 92-93 zveščina 92-93 zvezda 312 zvezdar 233 zvezdica 211, 274, 325 zvirek 80 zviti se 48 zvonar 242 zvončec 208 zvonec 208 zvuna 104 zvunaj 104 Ž ž glas 147-148 žaba 166, 271 žahteti 143 žajfa 233 žakelj 48, 171 žakeljc 209, 274 žaklec gl. žakeljc žal 90 žalban 100 žalbati 18, 313 žalbav 100 žaliter 183 žalost 64, 68 žalosten 17, 46, 49, 64, 122 žalovanje 90, 110, 317 žalovati 64, 117, 131 žamet 171, 272 žametov 171 žanjec 231 žbenkfelder 144-145 žegen 298, 310 žegnan 91, 132, 151 žegnanje 133 žegnati 78, 91, 125-126, 130-132, 156, 164, 321 žegnovanje 74, 80 žegnovati 126 žehtarec 208 žejni 310 želeti 16, 143 železo 243 želja 151, 301 žena 196, 208-209, 223, 302, 329 ženec 225, 231, 239 ženica 207, 211, 216, 219, 222 ženič 207-209, 213 ženin 195, 204-205 ženiti 23 ženiti se 23 ženka 276, 325 ženstvo 274 žetev 93 žetva 141 žetvo 141 žganec 272 žgati 91 žhlahtnik 226 žida 272 židan 151-152, 275 žiher 259, 262 žito 28 živenje 250 živeti 63 živina 122, 133, 283 živinica 211 življenje 80, 132, 250, 259 život 14, 15, 132, 151, 249, 259, 307 408 Kazalo besed in morfemov žlabudrati 288 žlaht 243 žlahta 46, 307 žlahten 166, 188, 210, 233 žlahtnik 57, 237, 323 žlak 132, 271 žleht 81 žlica 211, 275 žličica 211 žnable 90 žnidar 188-189, 203, 228, 231, 240, 245, 324 žnidarica 188-189, 203, 228, 240, 324 žnorica 211 žokati 289 žold 131, 156, 320 žoldner 238 žolner 225, 238, 242 žolnerski 18 žugati 45, 168, 253 žumer 275 župa 162 župan 237 409 Stvarno kazalo abecedarij 34, 189, 240, 295 abecednik 33-34 abstrahiranje 87 abstrakcija 84 abstraktnost 221 aktiv 127 alternacija priponska 309 analogija 138, 309 analogija morfološka 341 angleščina 177 arhaičnost 312 arhaizem tvorbeni 170 asimilacija prekozložna 245 beseda čustveno označena 174 beseda delno prevzeta 175 beseda domača 79, 90, 163 beseda domačega izvora 164 beseda ekspresivno rabljena 276 beseda hrvatska 33 beseda kalkirana 150, 159 beseda latinskega izvora 34, 251 beseda nemška 169, 171, 272 beseda nenavadna 33 beseda neprevzeta 285 beseda prevzeta 35, 59, 79, 90, 92, 117, 130, 150-151, 156, 158-159, 163-164, 167, 175-176, 200, 215, 242, 249, 254, 266, 274, 278, 291, 298, 302, 305 beseda pridevniška 24, 100, 180, 346 beseda pridevniška kakovostna 159 beseda pridevniška svojilna 159 beseda romanskega izvora 145 beseda samostalniška 298, 304 beseda slovenska 33, 265 beseda stara slovanska 132 beseda starinska 305 beseda zaimenska 305 beseda zastarela 305 besedilo 44 besedilo biblijsko 14-15, 20, 30, 115, 124125, 197, 277, 306, 337 besedilo cerkevnopravno 34 besedilo latinsko 44 besedilo nabožno 295 besedilo novozavezno 11, 24-26 besedilo protestantsko 181, 236, 251-253, 307, 351 besedišče 22, 156, 342 besedje 3, 5-8, 12, 14, 18-19, 21, 31, 33, 35, 37, 69, 80, 104, 115, 129, 145, 147-148, 150, 152, 155, 161-163, 165-167, 171, 173-176, 178-184, 207, 209, 213, 221, 225, 249-250, 265-266, 268, 274-275, 277, 281, 283-284, 286, 290-291, 294-295, 297-298, 303-304, 311, 331-332, 335, 339-341, 345, 349-351 besedje ekspresivno 220 besedje ekspresivno rabljeno 267 besedje glagolsko 41, 138, 182, 249, 254, 263 besedje kjižnojezikovno 179 besedje knjižno neuporabljeno 37 besedje Kreljevo 129, 154 besedje Lutrovo 195 besedje neprekrivno 130 besedje prevzeto 35, 131, 176, 182, 254 besedje protestantsko 297 besedje razlikovalno 277 besedje romansko 178 besedje slovensko 91, 176, 179 besedje stilno označeno 251 besedje Trubarjevo 33, 154 besedje tuje 162 411 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja besedotvorje 225 besedotvoije glagolsko 136 bitje 301 bohoričica 298 brezčasnost 261 cilj glagolskega dejanja 60 cirilica 147 citat latinski 51 čas 21, 95, 98-99, 127, 137 čas dogajalni 76, 303 časovnost 111, 249, 260 čehizem 266 češčina 290 člen 22, 28, 53, 91, 102, 150, 153-154, 184, 194, 198, 215, 260 člen določni 102, 158 člen izhodiščni 39 člen moški 191-196, 198, 204 člen nedoločni 102, 158 člen stavčni 48, 68, 82, 108 člen vidsko nasprotni 293 člen ženski 191-192, 195, 198, 201, 204 člen ženski parni 199 členek 49, 57, 106, 267, 298 členek -j 104 členitev besedilnih enot 139 črka latinska 147 črka mala 12 črka velika 12 črkopis Trubarjev 147 črkovanje 34 čustvenost 174, 182 dajalnik 138, 262 dalmatiziranje 129, 149 dejanje 28-29, 49, 52, 61, 64, 74-75, 81, 87, 97-98, 113, 115, 136, 191, 205, 210, 225, 232, 250, 255-256, 269, 273, 276, 285, 287-288 dejanje dovršeno 126, 136 dejanje enkratno 136 dejanje glagolsko 126-127, 286, 301 dejanje hoteno 138 dejanje možno 138 dejanje nameravano 138 dejanje ponavljajoče 136, 283 dejanje razvijajoče se 285 dejanje smerno določeno 98 dejanje smerno nedoločeno 98 dejanje sočasno 56 dejanje trajajoče 47, 97, 126, 285 dejanje uresničeno 138 dejanje zaželeno 138 dejavnost 36, 165, 183, 188, 201-203, 225226, 228-233, 236-238, 241-242, 278, 346 dejavnost poklicna 5, 204, 225, 231, 236-237, 239, 241, 269, 339, 350 dekonkretizacija 86 deležje 169-170, 284, 292 deležje -č 170 deležje na -eoč/-ejoč 170 deležnik 21-22, 24, 38, 56, 98, 101, 138, 160, 168-170, 176, 180, 252, 254-256, 262, 276, 283-284, 287, 291-294, 301 deležnik -č 170 deležnik -eoč/-ejoč 170 deležnik -l 275, 312 deležnik -n 254, 275 deležnik rekanjski 48 deležnik sedanjega časa 170 deležnik trpni 22, 100-101, 283 deležnik zanikani 256 denotat 200 detajl ubeseditveni dodani 79 diahronija 266 dialektizem glasovni 298 diateza 127 diferenciacija izrazna 28 diferenciacija pomenska 14, 19, 22, 91 diminutiva 207 dodatek aktualistični 124 dodatek polemični 144 dodatek vsebinski 109 dogajanje 15, 48, 58, 99, 164 določilo 24 določilo časa prislovno 59, 79 določilo kraja prislovno 60 določilo mere prislovno 249 določilo načina prislovno 48, 52, 59-60, 252 412 Stvarno kazalo določilo okoliščinsko 49, 79, 87, 103, 303, 308 določilo povedkovo 61-62, 138, 177, 216 določilo prilastkovo 26 določilo prislovno 51, 59, 87, 221, 303 določilo sredstva prislovno 16 dopolnilo primično 302 dopolnilo sobesedilno 115, 121 dopolnilo vezavno 302 dovršitev dejanja 47, 97, 113, 136, 283 dovršnik 136-137, 170, 287, 311 dovršnik izhodiščni 136 dovršnik predponski 135, 260, 275, 283, 285 dovršnik predponsko okrepljeni 136 dovršnost 126 družina besedna 14, 18, 38-40, 91, 95, 116, 136, 152, 169, 171, 176, 182, 184, 204, 255, 269, 277, 311 dvočrkje sh 147 dvojica glagolska 47 dvojica glagolska sopomenska 45 dvojica pridevniška 279 dvojina 107, 254 dvojna formula predložna 81 dvojnica 25 dvojnica besedotvorna 12, 30, 155 dvojnica glasovna 152 dvojnica sopomenska 15, 22-23 dvospolnost 303 dvovidskost 18 e 298 e navadni 148 ednina 22, 57, 109, 212, 312 ekspresivnost 40, 49, 82, 93, 115, 174, 220, 251, 268, 276 ekvivalent 45-46, 48-49, 51, 65, 67-68, 98, 110, 112, 125, 194, 202, 208, 225 ekvivalent nemški 202, 221, 269 ekvivalent prevodni 65 ekvivalent sopomenski 114 element besedotvorni 302 element čustveni 83 element ekspresivni 54 element modalni 49 element navezovalni 124 element retorični 218 element vsebinski ekspresivnejši 49 enakoizraznica 351 enakoizraznica glagolska 351 enota skladenjska 61 evangelij 151 f srednjevisokonemški 183 faza dogajalna 97 feminativ 187, 207 figura nasprotja 165 figura stilna 115 formant 22 formula dvojna 17, 35, 44-49, 52-53, 67-68, 75-76, 79-82, 93, 163-164, 173, 216, 221, 234-235, 241-242, 252, 305, 310 formula dvojna glagolska 56 formula dvojna pridevniška 81-82 formula dvojna prislovna 81 formula dvojna samostalniška 80 formula polna 28 formula pozdravna 64, 258, 267 formula prekletvena 258 formula trojna 44, 52, 163-164, 221, 241242, 252, 305, 309 francoščina 231 fraza 162 fraza nemška 162 frazem 62-63, 78, 99, 120-121, 123, 125, 127, 132, 134, 143, 173, 259, 267, 275, 301, 304 frazem domači 63 frazem nemški 63, 78 frazeologem 301 frazeologizacija 121 futur 58, 128 G germanizem 176 germaniziranje 150 glagol 5-8, 13-14, 16-24, 28-29, 31, 35, 3740, 45, 48-49, 55-56, 58, 62, 64-65, 67-68, 73, 75-76, 81, 90-91, 95-98, 111-119, 121-128, 130, 132, 135-136, 138, 141, 143, 168-171, 173-176, 180-183, 191, 203, 232, 234, 249-260, 262, 266, 269, 273-276, 279, 281-295, 298-303, 306, 308-309, 311-312, 338-340, 343, 347, 349-351 413 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja glagol atematski 254 glagol blizupomenski 168 glagol domači 38, 92, 116, 290 glagol dovršni 58, 74, 95-96, 98 glagol dvočlenski 116 glagol ekspresivni 47 glagol homonimni 287 glagol istokorenski 294 glagol izhodiščni 135, 275-276, 283, 286, 293-294 glagol izhodiščni nesestavljeni 255 glagol izpridevniški 77, 170, 287 glagol izsamostalniški 77, 116, 287, 294 glagol kalkirani 56, 95-96 glagol ločljivo sestavljeni 55, 62 glagol medmetno motivirani 308 glagol modalni 61, 127-128 glagol na -irati/-izirati 291 glagol naklonski 48, 61, 78, 138 glagol nedovršni 96, 98-99, 138, 275, 285, 293, 309 glagol nemški 82, 96, 98, 152, 287 glagol nepredponski 97 glagol neprehodni 118 glagol neprevzeti 95 glagol nesestavljeni 112-113 glagol novi 123, 286 glagol onomatopejski 273, 288, 292-293 glagol podomačeni 35 glagol podstavni 24, 97, 230-231 glagol polnopomenski 62 glagol pomožni 62, 106, 138, 160, 262 glagol povratni 61, 170 glagol predponski 21, 23, 56, 97, 112-114, 121, 145, 170, 181, 255-257, 276, 285-286, 290 glagol prehodni 170 glagol premikanja 114, 121, 127 glagol prevzeti 14, 38, 78, 98, 116, 168, 250, 290 glagol prevzeti na -irati 291 glagol priponsko podomačeni 275 glagol protipomenski 258 glagol rekanja 21, 48, 61, 96, 139 glagol rekanjski 48, 58 glagol sestavljeni 21, 96, 112 glagol sopomenski 21, 92, 131, 143, 252 glagol stanja 29 glagol tematski 254 glagol tuji 121 glagol tvorjeni 255 glagol vidsko nasprotni 136, 285, 292 glagol z manjšalno medpono 275 glagol zanikani 107, 159, 259 glagol zaznavanja 170 glagoli, ki označujejo raznovrstno oglašanje 273 glagolizem 178 glagolnik 23, 37-39, 117, 136, 152, 168-169, 171, 173, 176, 183, 256, 274, 282-284, 289-292, 294, 301 glagolnik na -(n)je 181 glas 34 glas [c] 148 glas [c] 148 glas [s] 147 glas [š] 147 glas [z] 147 glas [ž] 147 glas motivirajoči 293 glas slovanski 147 glosa rokopisna 13, 32 govor indirektni 73 govor Ljubljane in okolice 279 govor mestni 148 govor odvisni 60 govor otroški 288 govor premi 21, 48, 60-61, 114 govor živi 221, 279 govoreči 22, 64, 194, 207, 212 govorica ponemčena 148 gradnja odstavkov 51 gradnja stavkov 51 harmonija glasovna 67 hiazem 241 hiperkorektura 20, 27 historiziranje 310 homonim 275 hoteti/imeti + nedoločnik 262 hrvaščina 90, 188, 228, 240 hrvatizem 132, 150, 165, 178, 266 hrvatizem besedni 132, 155, 178 hrvatizem glasoslovni 132 414 Stvarno kazalo hrvatizem glasovni 149 izpeljanka 171, 181, 275, 298 hrvatizem oblikoslovni 132 izpeljanka glagolska 289, 293 hrvatizem oblikovni 149 izpeljanka izglagolska 230, 275 izpeljanka izsamostalniška 275 izpeljanka modifikacijska 174 i etimološki 279 izpeljanka samostalniška 293 i kratki 211 izpeljanka sopomenska 91 i nenaglašeni 192, 198 izpeljava 38, 100, 171, 187, 198, 203, 208, 210- ime 29 211, 234, 240, 246, 292, 299, 309, 311, 335 ime enobesedno 31 izpeljava izglagolska 269 ime krajevno enobesedno 31 izpeljava izsamostalniška 269 ime lastno 202 izpeljava obrazilna 198 ime moško 203 izpis popolni 12, 14, 116, 129, 161, 179, 207, ime nosilca lastnosti 278 213, 225, 249, 277, 286, 297-298, 311, 347 ime občno 31 izposojenka 15, 18, 151, 183 ime prebivalca 268 izposojenka besedna 150 ime rastlinsko 184 izposojenka zgodnja 171 ime skupno 92, 172, 214, 278, 283 izpust prevajanega besedila 130 ime skupno -je 181 izraz domači 151, 156, 242 ime stanovniško 268 izraz ekspresivnejši 51 ime svetopisemsko 90 izraz enobesedni 64-65, 116 ime vršilca dejanja 278 izraz hrvaški 19, 283 ime žensko 203 izraz istokorenski 139 ime živalsko 184, 204, 232 izraz konkretnejši 28 imena mesecev 272 izraz koroški 289-290 imena rastlin 270 izraz latinski 152 imena skupna 273 izraz mednarodni 130 imenovalnik 141, 210, 312 izraz nadomestni 15, 17, 19, 23, 26, 28, 91, 144 individualnost prevodna 121, 125 izraz nadomeščani 144 informativnost 50, 58, 85 izraz naklonski 49, 138, 262 informativnost slovnična 266 izraz narečni 133, 145 intonacija stilno zaznamovana 61 izraz naštevalni 139 italijanščina 182, 228, 234, 288, 290 izraz onomatopejski 168 izbira besedja 54, 77, 268 izraz podstavni 142 izbira besedna 33, 114 izraz pomensko splošnejši 28 izbira izrazna 94 izraz prevzeti 13, 15, 17, 45, 57, 97, 132, izbira leksikalna 110 155-156, 242 izbira leksike 7 izraz romanski 131 izbor besedni 12, 16, 44, 67, 82, 111, 130, izraz sinonimni 13 144, 249 izraz slabšalni 143, 174 izbor leksikalni 126 izraz slovenski 266 izgovor oslabeli 289 izraz sopomenski 14-15, 17, 19-20, 32, 143, izgovor polglasniški 298 152, 162, 226 izgovor začetnega glasu 240 izraz sopomenski besednozvezni 130 izhodišče glagolskega dejanja 60 izraz sopomenski enobesedni 130 izhodišče motivacijsko 293 izraz stari slovanski 156 izhodišče tvorbeno 173, 208 izraz strokovni 12, 130 415 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja izraz teološki 14, 150 izraz teološki strokovni 22 izraz tuji 117, 163 izraz večpomenski 152 izraz z negativno vsebino 305 izraz zamenjani 26 izraz zamenjevani 15-17, 19, 23, 28, 152 izrazi za dolžinske mere 20 izrazje 125, 157, 304 izrazje glagolsko 250 izrazje neprevzeto 92 izrazje o knjigi 36 izrazje o knjigi in tiskarstvu 36, 237 izrazje pomorsko 131 izrazje prekrivno 309 izrazje splošno razširjeno 36 izrazje širše uveljavljeno 145 izrazje verskonazorsko označeno 303 izrazje zastarelo 94 izražanje dvojine 107 izražanje nanašalnosti 99 izražanje nujnosti 133 izražanje ponavljalnosti 294 izražanje prekomernosti glagolskega dejanja 311 izražanje pridevniško 99 izražanje prihodnosti 137 izražanje svojine 81, 99 izražanje svojine pridevniško 110 izražanje velelnosti 99 izražanje začetnosti 311 izražanje želje 127 iztočnica 12, 115, 129-130, 183-184, 198, 213, 265-266, 268, 276, 284, 301 iztočnica glagolska 291 iztočnica kranjska 306 iztočnica latinska 281 iztočnica nemška 183, 229-230, 281 iztočnica posodobljena 252, 351 iztočnica slovenska 265, 281 iztočnica tujejezična 229, 232 izvirnik 74, 145, 298 izvirnik grški 29 izvirnik nemški 144 izvornost besed 130 jat 148 jat nepoudarjeni 279 jedro 24 jedro pomensko 121 jezik Bohoričev 147 jezik ciljni 58 jezik Dalmatina 263 jezik Dalmatinov 97, 99, 147, 150, 215 jezik govorjeni 64, 76, 102, 108, 254, 275 jezik izhodiščni 58 jezik Juričičev 147, 149, 178 jezik knjižni 3, 7-8, 15, 80, 89, 99, 102, 108, 116, 141, 147-148, 160, 163-164, 167, 171, 182, 201, 249, 252, 281, 283, 286, 289, 291, 297, 336-337, 339-340, 342, 350 jezik knjižni Dalmatinov 102, 195 jezik knjižni slovenski 7-8, 11-12, 14, 20, 23, 31, 44, 49, 57, 59, 64, 69, 73, 89, 95, 97, 101, 104, 107, 110, 116, 123, 126, 148, 175, 177, 187, 207, 214, 266, 270, 277, 285-286, 291, 331, 333, 335, 337, 339, 342-344, 346, 349 jezik Kreljev 147, 156, 170, 178, 254, 256, 262 jezik latinski 54 jezik literarni 266 jezik nemški 54, 58, 111, 116, 125-126, 183 jezik pogovorni 69 jezik Pohlinov 266, 279 jezik romanski 250 jezik slovanski 58, 290, 337, 339-343, 345346, 349-350 jezik slovenski 7, 12, 28, 30, 33-34, 38, 5455, 67, 89, 95, 108, 111-112, 116, 119, 123, 126-127, 129, 148, 154, 162, 168-169, 176, 179, 182, 187, 218, 243-245, 310, 335-347, 349-350 jezik slovenskih protestantskih piscev 169, 207, 213, 263, 340 jezik Svetokriškega 249, 260 jezik Trubarja 263 jezik Trubarjev 7, 11-12, 44, 59, 96-97, 99, 129, 147, 150, 176, 193, 239 jezik tuji 231, 244 jezik živi 295 416 Stvarno kazalo kajkavščina 290 kalk 25, 56, 116-117, 152, 175, 250, 292 kalk besednozvezni 158, 250 kalk delni 183 kalk enobesedni 250 kalk frazeološki 152 kalk glagolski 40, 95, 116-117, 152, 176, 266, 275, 291-292, 351 kalk leksikalni 117 kalk samostalniški 54 kalk skladenjski 117 kalkiranje 41, 183 kalkiranost 92 kalkiranost besedna 250 kalkiranost skladenjska 250 kalkiranost vezavna 250 kategorija besedotvorna 133 kategorija besedotvorno-pomenska 187 kategorija časovnosti 138 kategorija glagolska 7, 95, 249, 260, 263 kategorija načina 138 kategorija naklonskosti 138 kirielejson 66 kolendar 40 količina majhna 172 končnica 141, 312 končnica -i 141 končnica -ih 141 končnica množinska 141 končnica ničta 141 končnica -ove 141 končnica sklonska 68, 141 konjunktiv 73-74 konjunktiv nemški 73 konkretizacija 81, 84, 87 konkretizacija prilastkovna 84 konkurenčnost 13 konotacija čustvena 53 konverzija 23, 310, 337 korektura jezika glasoslovna 89 korektura jezika oblikoslovna 89 korektura jezika pisna 89 koren 176 koren prevzeti 152 kranjščina mestna 150 kratkotrajnost dejanja 209 l mehčani 147 l samoglasniški 303 lastnost 33, 72, 93, 173, 188, 191-192, 194, 250, 273, 278, 300, 340, 346 lastnost besedotvorna 268 lastnost glasovna 145 lastnost majhnosti 222 lastnost oblikoslovna 145 lastnost popredmetena 92 lastnost skladenjska 145 latinica 147 latinščina 35, 132, 182 leksem specialni 123 leksika 7-8, 33, 35, 40, 162, 177, 213, 225, 266, 268, 274, 277, 281, 288, 295, 338 leksika glagolska 116, 266, 281, 289 leksika knjižna 279 leksika slovarsko zajeta 277, 295 ljubkost 217 M madžarščina 290 majhnost 203, 217, 221, 226 manjšalnica 5, 39-40, 52, 54, 81, 93, 142, 145, 172-174, 181, 194, 198, 204, 207-224, 273-274, 278, 340, 345, 350 manjšalnica drugostopenjska 215 manjšalnica dvopriponska 209 manjšalnica latinska 207 manjšalnica ljubkovalna 217 manjšalnica moškega spola 200, 207-208, 213, 215 manjšalnica navidezna 213 manjšalnica nemška 214 manjšalnica prvostopenjska 209, 211, 215 manjšalnica samostalniška 8, 81, 207, 211, 217-218, 224 manjšalnica srednjega spola 207, 212, 215 manjšalnica ženskega spola 207, 210, 213, 215 manjšalnost 207, 210-212, 288 markiranost 307 maskulinativ 209 medij 127 mediopasiv 127 medmet 13, 57, 69, 180, 267, 351 417 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja medmet besednozvezni 267 medmet razpoloženjski 173 medmet velelni 22 medpona -čk- 288 medpona manjšalna 293 merilo izbirno 298 mestnik 141 mesto dogajanja 60 mesto naglasa 213 metafora 244 metaforizacija 175 metodologija prevajalska 71 metodologija slovarska 266 metonimičnost pomena 298 množina 57, 73, 86, 107, 109, 141, 175, 200201, 212, 214, 220, 254, 283, 306, 312 modalnost 61 model besedotvorni 92, 120, 309 model retorični 297 model skladenjski 162 model tvorbeni 40, 182, 187, 190, 203, 214, 240, 287, 311 morfem 176, 245, 351 morfem besedotvorni 40 morfem obrazilni 187 morfem -ov- 312 morfem se 61, 257-258 motivacija manjšalnostna 209 motiviranost 238 možnost vezavna 303 n mehčani 147 način 92, 95, 98, 128 način glagolski 74, 99 način izpeljavni 40 način izražanja 120, 126 način prevajanja 44, 54 način pridevniški 99 način slovenjenja 243 način tvorbeni 181, 193 način ubesedovanja samostalniški 78 nadomestilo besednozvezno 54-55, 251 nadomestilo prevodno 159 nadomestilo sopomensko 54, 112, 132, 155, 252 nadomestilo sopomensko domače 91 nadomestitev izrazna 144 nadomestitev leksikalna 31 nadomestitev sopomenska 135 nadomeščanje izrazno 130, 152 nadomeščanje leksikalno 18 nadpomenka 135 naglas 104, 213 nagovor 84, 173 nagovor neposredni 64, 218 naklon 95, 98, 138 naklon povedni 78, 87, 99 naklon velelni 127 naklon vprašalni 87 naklonskost 111, 249, 260, 262 narečje hrvaško 290 narečje južnoslovansko 149 narečje koroško 295 narečnost 182, 295 naslonka 262 naslonka glagolska 108 naslonka zaimenska 108 naslovnik 22, 64 nasprotje vidsko 118, 170, 176, 181, 255, 284 nazor puristični 292 nedoločnik 56, 58, 61-62, 84, 127-128, 137138, 254, 258, 262, 275, 312 nedovršnik 74, 135-136, 138, 170, 183, 257, 281, 286, 293 nedovršnik drugotni 251, 275 nedovršnik prvotni 275 nedovršnost 23, 126, 293 negacija 12 negativizacija 305 negativnost 250 nemanjšalnica 52 nemčevanje 129, 149-150, 154, 160, 346 nemčevanje člensko 148 nemčizem 145, 150 nemčizem besedni 131, 150, 154, 176 nemčizem leksikalni 35 nemčizem skladenjski 150 nemščina 7, 16, 26, 35-36, 43, 52, 57, 59, 61, 64, 72-73, 75, 91, 95, 102, 108, 120, 130, 132, 151, 156, 162-164, 166, 168, 175-177, 182-183, 193, 200, 202, 209, 224, 227-229, 231, 233, 236, 242-244, 249-250, 254, 270, 289, 292, 295, 298, 338, 349 nemščina srednjevisoka 162 418 Stvarno kazalo nepregibnost 177 nepregibnost v spolu, sklonu in številu 177 neskladje leksikalno 295 neujemalnost besedilnozvrstna 295 neujemalnost glaso(slo)vna 279 neujemalnost glasoslovna 277 neujemalnost naklonska 99 neujemalnost opomb 109 neusklajenost vidska 21, 74 nevtra na -o 148 nevtra na -u 148 nezvočnik 212 nikalnica 59, 75 niz besednodružinski 278 niz blizupomenski 184, 305 niz dogajalni 261 niz dvočlenski 214 niz naslonski 61 niz naštevalni 17, 44, 49, 75, 162, 205, 213, 216, 237, 241, 305 niz negativni 302 niz pridevniški 82 niz raznopomenski 305 niz registrski 227, 306 niz samostalniški 45 niz sinonimov 126 niz slovarski 243 niz sopomenski 91, 184, 214, 217, 229, 233, 236, 285-286, 293, 305 niz sopomenski registrski 306 niz tričlenski 47, 68, 189 niz tročlenski 53, 67 niz tvorbeni 204 niz ustreznični 183, 210, 228 niz veččlenski 52, 214, 242 norma 11, 40, 155, 303 norma jezikovna 29, 145 normativnost 130, 142 normativnost prevoda 142 nosilec lastnosti 23, 268 nosilec poteka 292 nosilec stanja 50, 133, 145, 191 nosilec stanja netipični 308 nosilka lastnosti 201 novost poimenovalna 288 o 298 o dolgi padajoči 298 obdobje predknjižno 36 oblika čakavska 149 oblika časovna 87, 126-127, 137, 260-261 oblika dolga 142 oblika določna 68, 101 oblika dvojinska 107, 267 oblika glagola kratka 312 oblika glagolska 75, 160, 176, 283-284, 286 oblika glagolska osebna 28, 138, 262 oblika glagolska zložena 262 oblika ijevska 312 oblika izhodiščna 90, 298 oblika konvertirana 310 oblika konverzna 23, 39, 310 oblika kratka 142 oblika množinska 57, 92, 107, 197, 267, 312 oblika moška 101, 212, 241 oblika moškega spola 303 oblika naglašena 153 oblika naslonska 153 oblika nedoločna 68, 101 oblika nedoločniška 284 oblika novodalmatinska 149 oblika osebna 76, 138 oblika pojavna 170, 291 oblika posamostaljena 92 oblika pridevnika določna 142 oblika pridevnika nedoločna 142 oblika pridevnika posamostaljena 192 oblika pridevniška določna 68 oblika primernika moška 101 oblika primerniška 101 oblika retorična (de)finitio 51 oblika rodilniška 99, 153, 312 oblika rodilniška končniško naglašena 312 oblika s se 309 oblika sedanjiška 20, 58, 275, 284, 286 oblika sklonska 20, 77, 103 oblika spolno razvidna 142 oblika spregatvena 312, 351 oblika spregatvena sedanjiška 312 oblika ženska 234, 240-241 oblikoslovje 129, 147, 340 oblikoslovje glagolsko 141 419 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja oblikoslovje števniško 140 obrazilo priponsko -ež 302 oblikovanost retorična 44 obrazilo priponsko manjšalnostno 142 obrazec molitveni 300 obrazilo samostalniško nemško -er 245 obrazec vsakdanji 64 obrazilo tujega izvora 351 obrazilo 22-24, 29, 35, 40, 169, 171-172, obrazilo tvorbeno 208 181, 192, 198, 203, 207-209, 211-215, 221, obrazilo -vec 309 224, 245, 275, 278-279, 299 obrobje pomensko 16, 19, 121, 123, 125 obrazilo -(a/e)nje 301 obstojnost leksike 8 obrazilo -(e)ce 212 obvestilnost 124 obrazilo -a 211 odlomek besedilni 217 obrazilo -ar 245 odlomek biblijski 196 obrazilo besedotvorno 171-172, 189 odnos prevodni 112 obrazilo besedotvorno -je 92 odnosnica 38, 53-54, 77, 99, 139, 159, 177, obrazilo -c 209 222, 300-301 obrazilo -ce 172, 212 odraz jata 211 obrazilo -čič 142, 196 odraz jata dvoglasniški 298 obrazilo -čki 41 odraz polglasnika ejevski 295 obrazilo domače 203 odtenek ironični 219 obrazilo dvodelno -ič-ica 210 odtenek pomenski 123, 216, 285 obrazilo dvopriponsko 208 odvisnik 83-84, 87, 109, 262 obrazilo -e 212 odvisnik predmetni 61, 74, 82 obrazilo -ec 208 odvisnik prilastkov 51, 74 obrazilo -ek 172, 209 ogovorjeni 22, 212 obrazilo enopriponsko 210 okoliščina 82 obrazilo -er 245 okoliščina značilna 84 obrazilo -i 39, 310 okolje besedilno 71 obrazilo -ica 172, 196, 198, 211-212, 240 okolje jezikovno nemško 304 obrazilo -ica/-ka 172 okolje sobesedilno 174, 221, 237 obrazilo -ice 211 okrajšava imena 77 obrazilo -ič 208, 226 opaznost besedotvorna 298, 307 obrazilo -ič-ka 211 opaznost glasovna 298 obrazilo -ik 191, 203, 208, 210 opis 24-25, 64, 77-78, 96-97, 117-120, 131, obrazilo -ina 92 143, 164, 183, 236, 243, 284 obrazilo -inja 190, 198, 240 opis glagolski 24 obrazilo -išče 170 opis konkretnejši 78 obrazilo -išče (-iše) 279 opis sopomenski 24, 74, 77, 118, 139, 243 obrazilo -ka 203, 211-212, 240 opis večbesedni 118 obrazilo -ko 210 opomba 5, 14-15, 18, 20, 24, 27, 30, 67, 71- obrazilo -Ijaj 210 87, 90, 106, 109, 114, 118, 123-126, 148, obrazilo -Ijiv 279 151, 178, 196-197, 212, 217-218, 228, 231, obrazilo manjšalno 203, 208, 211 239, 243, 246, 285, 298, 304, 349 obrazilo manjšalnostno 198 opomba dodana 84-85, 87 obrazilo -o 212 opomba dodatna 84 obrazilo -ovina 92 opomba medbesedilna 109 obrazilo -ovje 92 opomba na robu 97, 123, 125, 307 obrazilo prevzeto -er 245 opomba nanašalna 85 obrazilo priponsko 207-208, 225, 311 opomba neprekrivna 72 420 Stvarno kazalo opomba neprevedena 88 opomba obvestilno razširjena 82 opomba pojasnjevalna 125 opomba povzemalna 87, 200 opomba prekrivna 84 opomba prevedena 81, 85 opomba prvoosebno izražena 84 opomba razlagalna 123-124 opomba robna 59, 66, 74, 85, 90-91, 93-94, 97, 100, 109, 124-125, 170, 200, 202, 242 opomba slovenska 87 opomba tretjeosebna 84 opravkar 225 opravljanje dejavnosti 189, 230, 240 opredelitev dejanja gotovostna 78 orodnik 141 oseba 301 oseba delujoča 184, 188, 225, 233 oseba druga 22, 59 oseba moška 268 oseba moškega spola 188, 190, 197-198, 200-202 oseba prva 73 oseba tretja 59, 73, 312 oseba ženska 190 oseba ženskega spola 188, 190, 197-198, 200-201 osebek 49, 52, 59, 61-62, 87, 99, 113, 160, 221, 283 osebek določni 73 osebek prvoosebni 84 osebek smiselni 138, 257 osebek splošni 59, 73 osebek tretjeosebni 84 osnova 176 osnova izpeljavna 311 osnova nadomestna 57, 196, 203 osnova sedanjiška 182 označenost časovna 309 označenost čustvena 308 označenost stilna 69, 182, 235 označevanje mehčanja 148 oznaka slabšalna 308 palatalizacija 212 par blizupomenski 52 par dopolnjevalni 44 par glagolski 97 par glagolski blizupomenski 97 par glagolski sopomenski 97 par moški 166, 188, 198, 200-201, 203-204, 239, 274 par negativni 305 par poimenovalni 192, 194-195, 239 par prislovni 82 par protipomenski 44 par sopomenski 44-45, 47, 52-53, 63, 80, 91, 164, 217, 236, 242, 306 par sopomenski glagolski 45 par sopomenski samostalniški 45 par vidski 284, 292 par ženski 5, 8, 172, 181, 187-188, 190, 192193, 195, 198, 201-204, 268-269, 274, 340, 350 paradigma 214, 290 paradigma številska 57, 212 pasiv 127 pesem božična 66 pesem cerkvena 66 pesem katoliška 66 pesem velikonočna 66 pesmarica 47 pismo 44 pluskvamperfekt 127 podoba glasovna 351 podoba pisna 176 podoba zvočna 176 podomačevanje 66 podomačitev geografska 66 podomačitev vsebinska 66 podpomenka 135 podredje 82, 87 podredje pogojno 59 podstava 22, 24, 100, 116, 152, 171, 176, 182, 207-209, 211-213, 240, 246, 287, 294 podstava besedotvorna 19, 188, 191 podstava drugostopenjska 100 podstava glagolska 168, 170, 209 podstava glasovno nepremenjena 211 podstava prevzeta 95, 155, 191, 285, 290 podstava pridevniška 192, 246 podstava samostalniška 232, 246, 274, 279, 287, 289 421 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja podstava skladenjska 24, 119, 207, 216, 222 podstava tuja 15 podstava zložena 173 podvojitev samostalniška 80 pogojnik 49, 78, 86 pogovornost 182, 266 poimenovanja bolezni in bolezenskih stanj 165 poimenovanja časovnih enot 272 poimenovanja členov različnih medčloveških razmerij 268 poimenovanja človeških gibalnih ter ustvarjalnih dejanj 288 poimenovanja dejanj 282 poimenovanja dejanj in stanj 281 poimenovanja dejanj, dogajanj in stanj 268, 281 poimenovanja delov dneva 272 poimenovanja delov telesa 121, 271 poimenovanja delujočih oseb 268 poimenovanja delujočih oseb -ar 181 poimenovanja denarnih enot 165, 272 poimenovanja dni v tednu 272 poimenovanja dolžinskih enot 272 poimenovanja duhovnega sveta 225 poimenovanja elementov, rudnin in kamnin 269 poimenovanja glasbil 272 poimenovanja jedi in peciv 272 poimenovanja kamenin in rudnin 268 poimenovanja konkretne predmetnosti 218 poimenovanja kosov oblačil in pokrival 272 poimenovanja krajev oz. prostorov 278 poimenovanja lastnosti 268, 273 poimenovanja materialnega in nematerialnega sveta 268 poimenovanja merskih enot 268 poimenovanja mladičev 203 poimenovanja naravnih značilnosti 268 poimenovanja obrti 269 poimenovanja oseb, ki igrajo na inštrumente 236 poimenovanja pijač 272 poimenovanja poklicev 225, 241 poimenovanja poklicnih dejavnosti 8, 234, 244 poimenovanja poklicnih in priložnostnih dejavnosti 225 poimenovanja položajev v svetni ali cerkveni organizaciji 237 poimenovanja posod 272 poimenovanja predmetnosti 165 poimenovanja pripadnikov različnih skupin 202 poimenovanja rastlin 165, 277 poimenovanja rastlinstva in živalstva 268 poimenovanja različnih oblik narave 269 poimenovanja različnih predmetov 277 poimenovanja različnih vrst posod 183 poimenovanja raznovrstnih opravil 277 poimenovanja redkejših dragih kamnov in kamnin 276 poimenovanja sadnega drevja 270 poimenovanja sadov 270 poimenovanja sestavin različnih združb 271 poimenovanja sorodstvenih in drugih razmerij 194 poimenovanja svetne oblastne strukture 189 poimenovanja tvarnega sveta 225 poimenovanja uporabnih predmetov 165 poimenovanja utežnih enot 272 poimenovanja vremenskih pojavov 268 poimenovanja vršilcev dejanj 277 poimenovanja vršilcev dejanj oz. nosilcev dogajanj in stanj 273 poimenovanja vršilcev različnih dejavnosti 268 poimenovanja vršilcev različnih funkcij 268 poimenovanja vsakdanje predmetnosti 268 poimenovanja za družbeno aktualna dejanja 287 poimenovanja za mesece 180 poimenovanja za predmetnost 37 poimenovanja za predmetnost in abstraktne pojme 277 poimenovanja za različne vrste jabolk in hrušk 270 poimenovanja za ustvarjanje zvokov 282 poimenovanja za višjo in nižjo duhovščino 239 poimenovanja za vršilce rokodelskih dejavnosti 227 poimenovanja zelenjavnih pridelkov 270 poimenovanja živali 165, 277 poimenovanja, ki označujejo poklicno ali priložnostno opravljano dejavnost 273 poimenovanja, značilna za otroški govor 273 poimenovanje 8, 17, 31, 36-38, 44, 46-47, 52, 68, 79, 86, 91-95, 100, 110, 161-162, 422 Stvarno kazalo 165-167, 172, 184, 188-196, 198-204, 210, 212, 216-217, 220-221, 224-229, 231-245, 267-274, 276, 278, 282, 289, 304-305, 307, 340, 343, 350 poimenovanje besednozvezno 45, 75, 192, 195, 231, 237, 242, 276 poimenovanje besedotvorno tipizirano 236 poimenovanje blizupomensko 241 poimenovanje domače 35, 45, 47, 91, 228, 230 poimenovanje dvočlensko 82 poimenovanje edninsko 86 poimenovanje enobesedno 25, 77, 96, 201, 236, 243 poimenovanje enobesedno samostalniško 38 poimenovanje enočlensko 81-82 poimenovanje glagolsko 52, 284, 295 poimenovanje izglagolsko 190, 201 poimenovanje izhodiščno 216 poimenovanje izsamostalniško 233 poimenovanje kalkirano 117 poimenovanje konkretnejše 59 poimenovanje konkretno 67, 86 poimenovanje korensko različno 194 poimenovanje kraja 38 poimenovanje lastnoimensko 37, 188 poimenovanje lastnoimensko moško 187 poimenovanje lastnosti 82 poimenovanje latinsko 238 poimenovanje manjše denarne enote 210 poimenovanje manjše prostorninske enote 210 poimenovanje moškega spola 188, 191, 199, 204 poimenovanje moško 5, 8, 181, 187-190, 192, 197, 199-205, 240 poimenovanje nadomestno 91, 95 poimenovanje narečno 217 poimenovanje nemanjšalno 223 poimenovanje nemško 214, 230, 238 poimenovanje nevtralno 244 poimenovanje novo 35, 167, 181 poimenovanje občnoimensko 175, 188 poimenovanje občnoimensko moško 187 poimenovanje obojespolno 187 poimenovanje opisno 12, 38, 52, 66, 96, 242 poimenovanje parno 93, 181, 188-189, 191, 194-195, 198, 203, 239 poimenovanje parno žensko 198 poimenovanje podstavno 275 poimenovanje poklicno 188, 225-226, 230231, 239-240, 242-243, 245, 269 poimenovanje predmetno 92, 273 poimenovanje prevzeto 45-46, 230, 237, 242, 269 poimenovanje pridevniško 52 poimenovanje rastlinsko 270 poimenovanje samostalniško 37, 52 poimenovanje samostalniško enobesedno 88 poimenovanje sestavljeno 31 poimenovanje skupno 57 poimenovanje slovensko 272 poimenovanje slovnično 33, 274 poimenovanje sopomensko 31, 91, 189, 199, 225, 230, 241-242, 285 poimenovanje sorodstveno 196, 203, 268 poimenovanje splošno 86 poimenovanje univerzalno 205 poimenovanje ustaljeno 63 poimenovanje večbesedno 201 poimenovanje večpomensko 94 poimenovanje za denarno enoto 28 poimenovanje ženskega spola 188, 191, 200, 240 poimenovanje žensko 188-189, 191-193, 198-201, 203-205, 240 poimenovanje žensko parno 202-203 poimenovanje živalsko 198-199, 308 poimenovano 200, 212, 221 pojasnilo na robu 124 pojasnilo pripisano 167 pojasnilo robno 94 pojasnilo sopomensko 163 pojasnjevanje sopomensko 274 pojav 165 pojav glasoslovni 129 pojav glasovni 149 pojav morfološki 149 pojav sintaktični 149 pojavitev besedilna 277 pojavitev slovarska 277 pojem 165 pojem abstraktni 112 pojem splošni 67 poklic 166, 184, 188, 202, 225-227, 229-230, 233-234, 236-239, 241-242, 244, 278, 287 423 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja poklic svetnega značaja 189 poklic uradniški 238 poklic vojaški 202 poklic ženski 188 pokrajinskost 182 polemičnost 166 polglasnik 149, 215, 279 polglasnik neobstojni 208-209 polglasnik novi 212 poljščina 212 položaj nagovorni 212 pomanjševalnica 207 pomen 'majhna mera' 21 pomen besedni 307 pomen besedotvorni 23, 172, 225, 276, 307 pomen besedotvorni nosilca lastnosti 310 pomen besedotvorni nosilca lastnosti ali stanja 310 pomen brezčasnosti 261 pomen drugotni 175, 195, 244, 251, 308 pomen ekspresivnejši 290 pomen ekspresivni 273, 288 pomen frazeološki 307 pomen glagolski 125, 302 pomen izhodiščni 308 pomen konkretni 290 pomen kontaktni 113 pomen majhnosti 93, 196 pomen manjšalni 81, 192, 207-211, 213, 220, 222, 226 pomen manjšalnostni 207-208, 213 pomen mladosti 93, 196 pomen naklonski 261, 279 pomen nasprotni 28 pomen nemanjšalni 172, 208 pomen neosnovni 20, 112, 166, 204, 244, 257 pomen neterminološki 203 pomen novi 123-124, 285, 308 pomen osnovnejši 170 pomen osnovni 20, 78, 165, 189, 195-196, 202, 249, 251, 287 pomen ponavljalni 275 pomen preneseni 121, 165, 171, 174, 204, 218, 231-233 pomen prostorski 136 pomen specializirani 39 pomen splošne veljavnosti 59, 86 pomen splošnejši 232 pomen splošnoveljavni 74, 86 pomen terminološki 203, 337 pomen vidski 260 pomen vidski nedovršni 293 pomen vzajemni 291 pomen začetnostni 98 pomenskost 116 pomožnik 28 ponavljalnost 293-294 ponavljanje struktur 310 ponazaijalnost 161 ponazoritev vsebinska 66 poosebitev 301 popravek besedotvorni 29 popravek glasoslovni 29 popravek jezikovnega značaja 129 popravek oblikoslovni 29 popravek pisni 29 popravek pravopisnega značaja 129 popravek prevodnega značaja 129 popravek stvarni 109 popravek vidski 137 posamostaljeno 351 posebnost pisna 266 posebnost pravopisna 266 posebnost skladenjska 262 posledica 59, 115, 117, 148 posploševanje 72, 84 posplošitev 86 postila 5, 7, 35, 37, 43-46, 50, 56-57, 60, 62-63, 68-69, 71-72, 74, 77, 80-81, 84-85, 129-130, 138-139, 141, 144-145, 147149, 151, 154, 156-159, 161-175, 177-178, 180, 188, 208, 212, 214, 220-223, 242-243, 250-251, 254, 259, 278, 295, 297-298, 304-305, 314, 316, 339-341, 349 postila protestantska 167, 170, 173, 176 postopek besedotvorni 40 postopek historizacijski 298 postopek posploševalni 86 postopek preoblikovalni 305 postopek prevajalski 73 postopek prevodni 72, 74, 77, 125, 134 postopek prilagoditveni 183 postopek stilizacijski 297 postopek stilni 252 424 Stvarno kazalo postopek tvorbeni 310 postopek zamenjevalni 97 potek 281 potreba poimenovalna 277 potrjevanje 139 poudarek individualni 85 poved 48, 59, 61, 65, 67, 75, 92, 102, 104106, 118, 158, 173, 262 poved dvodelna 68 poved zložena 16, 51, 86 povedek 48, 61-62, 75-76, 82, 87, 108 povedek zanikani 107 povedkovnik 18, 60, 132 povezava besednozvezna 292 povezava dvojna 305 povezava glasovna 34 povezava identifikacijska ekspresivna 166 povezava refrenska 305 povezava sobesedilna 161, 282 povezava sopomenska 46, 80, 292, 304, 306 povezava stilno učinkovita 310 povezava trojna 305 povzemanje posploševalno 85 poziv 59 praksa knjižnojezikovna 203 praksa prevajalska 243 praksa protestantska 258, 261-262, 302-303, 306, 308, 312 pravilo besednoredno 262 pravopis nedosledni 251 predgovor 34, 44, 304 predlog 12, 58, 75, 77, 101, 105-106, 112, 127, 252, 266-267, 298 predlog enozložni 148 predlog poimenovalni 285 predloga nemška 177 predloga prevodna 5, 12, 17, 21, 25-27, 29, 31, 35, 38, 43-46, 48-49, 54, 61, 65, 67-68, 7172, 75, 77, 90, 92, 94-96, 99, 101, 105-110, 113-114, 129-130, 134-135, 143-144, 154155, 159, 161-163, 168-169, 172-173, 175, 177, 199-200, 205, 207, 209, 212, 214-215, 221-223, 226, 229, 232-235, 241-242, 250, 260, 270, 275, 277, 299-300, 340, 349 predloga prevodna Lutrova 192, 234 predloga prevodna nemška 274 predloga Spangenbergova 219 predloga tujejezična 167, 244 predmet 14, 49, 52, 73, 75, 82, 84, 87, 103, 165, 220, 249-250, 258 predmet netipični 308 predmet poimenovani 200 predmet predložni 79 predmet tožilniški 250, 287 predmetnost 94, 112, 166, 233 predmetnost biblijska 94 predmetnost funkcijsko različna 272 predmetnost tipična 164, 233, 241 predmetnost vsakdanja 161 predpona 23-24, 56, 97, 105, 112-113, 116, 119, 126, 135-136, 153, 170, 181, 252, 256, 286-287, 311, 341 predpona an- (nemško) 113, 291 predpona do- 286 predpona er- (nemško) 113 predpona fer- (nemško) 116 predpona iz- 178 predpona ne- 302 predpona o- 257, 287 predpona ob-/o- 113 predpona od- 256 predpona po- 19, 21, 58, 113, 127, 136 predpona pre- 23 predponapro- 23 predpona sopomenska 97 predpona u- 252, 257 predpona u-/v- 257 predpona v- 252 predpona z- 97, 113 predpona za- 113, 257 predpona zanikanja 275 predpona zu- (nemško) 290 predpreteklik 98, 127, 260-261 prefiks 152 prefiks nemški 176 pregibanje imen 31 pregibanje po spolu in številu 177 pregovor 173 prehodnost 258, 302 prejemnik 14 prekrivnost pomenska 21 prekrivnost pomenska delna 12, 18, 21, 227 premena glasoslovna 187 premena glasovna 208-209, 211 425 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja premena palatalizacijska 209 premena po palatalizaciji 204 premenjenost glasovna 212 premik razvojni 277 prenos metaforični 308 prenos pomenski 285 prenos pomenski metaforični 204 prepoznavnost leksikalna 7 presežnik 142, 174, 275 preteklik 98, 137, 260-261 preteklik povedni tvorni 86 preteklost 76, 127 pretvorba 24 pretvorba skladenjska 83 pretvorba trpniška 73 preureditev besedila skladenjska 109 preureditev besedilna 49 preureditev besednoredna 84, 90, 108, 110, 234 preureditev skladenjska 5, 16, 58, 60-61, 89-90, 107, 234 preureditev vezljivostna 234 preurejanje besednoredno 68, 83 prevajanje člensko 183 prevajanje kalkirano 56 prevajanje parno 274 prevajanje sestavinsko 54 prevajanje svetega pisma 89 prevajanje ustreznično 81 prevajanje verskih besedil 187 prevajanju svetopisemskih besedil 187 prevod biblijski 5, 38, 51, 72, 89-90, 95-97, 100-101, 104, 108-109, 111, 116, 120, 123, 125, 127-128, 161, 177, 184, 188, 190, 193, 195-199, 207, 214, 226, 239, 295, 339, 349 prevod biblijski starozavezni 7 prevod biblijski Trubarjev 245 prevod evangelijski 150, 218 prevod nove zaveze 226 prevod novozavezni 7, 11-14, 18, 21, 24-25, 29, 31, 38, 44, 46, 92, 96-97, 228 prevod novozavezni Trubarjev 194 prevod sestavinski 56 prevod sestavinsko natančni 76 prevod slovenski 50, 59, 68, 161, 177, 298, 341 prevod starozavezni 110 prevod svetopisemski 225 prevod svobodnejši 57, 67 prevod zvesti 112 prevzemanje 34, 67, 297 prevzeto 152 prevzetost 16 približanost pomenska 12 pridevek ukrasni 254 pridevnik 12-13, 17, 19, 22-23, 25-26, 35, 37-40, 51, 53, 57, 63, 65, 76-78, 81-82, 91-92, 99-101, 145, 151, 165-166, 169171, 173-174, 177, 180-182, 192, 204, 232, 266, 273-275, 277, 279, 295, 298-302, 310-311, 351 pridevnik -ast 171 pridevnik izglagolski 279 pridevnik izimenski 166 pridevnik izsamostalniški 39, 274, 278 pridevnik na -ski 31 pridevnik nesklonljivi 299 pridevnik posamostaljeni 23 pridevnik prevzeti 91, 177 pridevnik samostalniško rabljeni 310 pridevnik svojilni 99 pridevnik vrstni 191 prihodnjik 261 prihodnjik opisni 137 prihodnost 97, 99, 127, 137, 233, 260-262 prikaz tretjeosebni 73 prikaz zanikane vsebine 107 prilagoditev besedotvorna 245 prilagoditev fonetična 34 prilagoditev glasoslovna 176 prilagoditev glasovna 244, 298 prilagoditev jezikovna 298 prilagoditev oblikoslovna 34, 298 prilagoditev pomenska 308 prilagoditev vsebinska 66 prilagojenost glasoslovna 246 prilagojenost glasovna 41, 116, 245, 275 prilagojenost izgovorna 246 prilagojenost oblikoslovna 31, 116 prilagojenost pisna 246 prilastek 17, 47, 49, 54, 65, 68, 79, 86-87, 97, 107, 143, 172-175, 177, 194, 201, 216, 218-219, 222, 237, 310 prilastek desni 100, 303 prilastek desni neujemalni 299 426 Stvarno kazalo prilastek desni samostalniški 31 prilastek levi 26 prilastek levi pridevniški 31 prilastek levi ujemalni 159, 299 prilastek neujemalni 139 prilastek samostalniški 77 prilastek ujemalni 139, 159 primera 34, 48, 124, 167-168, 173, 204, 216, 241 primera ponazoritvena 175 primerjava evangelijskih odlomkov 130 primerjava kontrastivna 111 primernik 101, 174, 275 primernik pridevniški 142 primernik prislovni 142 pripadnost narečna 182, 254, 260, 306 pripadnost rodovna 142 pripis na robu 217 pripona 126, 176, 182 pripona -ava- 40 pripona manjšalnostna 142 pripona nedoločniška -uva- 275 pripona -nik 191 pripona -ova- 293-294 priredje vezalno 51 prirednost dvojična 44 prislov 13, 39, 41, 51-53, 79, 82-83, 104, 127, 132, 137, 140, 145, 164, 173, 176, 180, 267, 276, 298-299, 303, 351 prislov izpridevniški 267 prislov prevzeti 175 prispodoba 244 pritrjevanje 139 problematika prevodna 7 proces naravni 281 proces potekajoči 115 produktivnost 286, 309-310 prostor dogajanja 60 proteza 40, 245, 290 prototekst romana 297 r 240 r samoglasniški 149, 298 raba dovršna 260 raba ekspresivna 275 raba frazemska 121 raba frazeološka 286 raba knjižna 274 raba knjižnojezikovna 5, 179, 291, 295, 339, 350 raba manjšalna 210 raba množinska 57 raba neosebna oblike ono 73 raba nepolnopomenska 62 raba neprehodna 258 raba osebna 291 raba pokrajinska 229 raba polnopomenska 62 raba pomensko skladna 299 raba pomensko spremenjena 299 raba povedkovna 173 raba povedkovniška 307 raba protestantska 298, 302, 308 raba samostalniška 192, 310 raba sobesedilna 22, 165, 175, 178, 188, 195, 197, 203, 227, 232-233 raba sopomenska 228 raba terminološka 210 raba tožilniško prehodna 258 raba tretjeosebna 257 raba živa 274 raven besedotvorna 277 raven glasoslovna 249 raven oblikoslovna 249 raven pisna 249 raven poročanjska 73 ravnina besedna 141, 263 ravnina besedoslovna 72 ravnina besedotvorna 72, 141 ravnina glaso(slo)vno-pisna 147 ravnina glasoslovna 141 ravnina jezikovna 8, 11, 54, 141 ravnina jezikovne zgradbe 12, 72 ravnina oblikoslovna 72, 141, 263 ravnina skladenjska 12, 72, 263 razlaga opisna 182, 287 razlaga pomenska 189 razlagalnost 161 različica 15, 18, 20, 22, 37-41, 71, 77, 80, 84, 93, 97, 101, 104, 118, 162-165, 167168, 172-177, 188, 192-194, 196, 198, 202, 207, 209, 211-215, 219, 226, 228, 230, 234, 236, 238-239, 242-243, 245- 427 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja 246, 250-251, 256-257, 260, 269, 277279, 282, 289-290, 293-295, 299-300, 309-310 različica arhaična 104 različica besednoredna 301 različica besedotvorna 38, 171-173, 181, 194, 214, 225-226, 265, 274, 295, 309-311 različica drugokorenska 57 različica glasoslovna 15, 40, 172, 181, 189, 194, 203, 210, 225, 231, 244, 254, 266, 277, 288, 291, 293, 295, 298, 309, 351 različica glasoslovno poenostavljena 284 različica glasovna 38, 275, 289, 292 različica izprislovna 292 različica koroška 306 različica Kreljeva 157 različica naglasna 293, 312 različica nedovršna 293-294 različica nedovršniška 309 različica nemška 50, 231 različica nepreglašena 283 različica nikalna 65 različica oblikoslovna 181, 298 različica obrazilna 209, 215 različica obrušena 256 različica opisna 78 različica pisna 175, 252 različica pogovorna 69 različica povratna 294 različica predponska 256 različica predponska iz- 41 različica prehodna 51 različica prevodna 130, 254 različica prevzeta 242 različica pridevniška 39, 172 različica priponska 178, 257 različica priponskoobrazilna 133 različica prislovna 41 različica razstavljena 104 različica reducirana 212 različica s se 291-292, 294 različica samostalniška 39, 78 različica sklanjatvena 312 različica spolska 195 različica spregatvena 312 različica trdilna 65 različica Trubarjeva 38 različica tvorbena 22, 194, 213-214, 246, 277, 288, 293-294 različica vezavna 258 različica vezavna predložnosklonska 258 različica zanikana 172 različica ženska 204, 239 različnost besednovrstna 139 različnost besedotvorna 54 različnost pomenska 12, 144 razlika besednoredna 75 razlika besedotvorna 74, 97 razlika glagolsko-vezavna 64 razlika glasoslovna 97 razlika leksikalna 12 razlika oblikoslovna 73 razlika pisno-pravopisna 129 razlika pomenska 22, 136, 256 razlika prevodna 69, 71, 73, 111, 128 razlika skladenjska 75 razlika spolska 189, 240 razlika vezavna 12, 75, 256 razlika vidska 98 razmerje besedotvorno 192 razmerje do dejanja 138 razmerje motivacijsko 112 razmerje parno 194 razmerje pogostnostno 13-15, 17-18, 21-23, 28, 31-32, 90-93, 101, 104, 172, 175, 197198, 243, 245 razmerje pomensko 12-13, 23, 115, 152, 189, 299-300, 302 razmerje prevodno 27, 111 razmerje sopomensko 192, 215 razmerje sorodniško 194 razmerje sorodstveno 194 razmerje stilno 115 razmerje številčno 14, 23, 25, 45, 172, 191192, 213-214, 245 razmerje tekmovalno 23, 91, 116, 210, 214, 309, 312 razmerje vidsko 260 raznolikost poimenovalna 271 razprava besedoslovna 8 razraščanje besednih družin 277 razširitev 44, 51, 79, 292, 310 razširitev dopolnjevalna 58 razširitev informativna 84 428 Stvarno kazalo razširitev podomačevalna 58 razširitev pojasnjevalna 51 razširitev ponazaijalna 58 razširitev prevoda 50 razširitev vsebinska 87, 159 razvrstitev pogostnostna 73, 91, 215 red besedni 108, 160 redukcija 279 rek uveljavljeni 64 retorika 51 retorika literarna 44 retorika pridigarska 309 rima notranja 67 rodilnik 81, 140-141, 175, 214, 230, 259, 303 rodilnik brezkončniški 312 rodilnik nikalnosti 259 rodilnik svojine 99 rodnost 212 roman ekspresionistični 305 romanizem 131 5 282 samoglasnik dolgopoudarjeni 279 samoglasnik kratko naglašeni 279 samoglasnik kratkopoudarjeni 279 samoglasnik nenaglašeni 204, 279, 289 samoglasnik nepoudaijeni 279 samostalnik 8, 13, 15, 17, 20, 23-26, 33, 35-36, 39-40, 45, 49, 53, 67, 79-81, 83, 90-93, 99, 103, 107, 116, 120-121, 132, 141, 150, 163, 165-166, 168, 170-175, 180-182, 184, 190, 192-201, 203, 207-211, 213, 216, 220-221, 227, 230-232, 234-235, 237, 241-242, 245, 250-251, 254-255, 259, 266, 269, 274-278, 282, 284, 289-290, 293, 298-299, 301-302, 306-307, 310-312, 335-336, 341, 351 samostalnik abstraktni 311 samostalnik a-jevski ženski 312 samostalnik domači 35, 187 samostalnik /'-jevski 20 samostalnik istokorenski 196 samostalnik izglagolski 225, 230, 232, 275276, 279 samostalnik izhodiščni 39, 54, 172, 217, 220, 223 samostalnik izpeljani 168 samostalnik izpridevniški 173, 274, 310 samostalnik izsamostalniški 232 samostalnik konverzni 23 samostalnik množinski 37, 59, 211 samostalnik moškega spola 195, 198, 209, 211, 269, 303 samostalnik na -išče 279 samostalnik nemški 84, 95, 162, 168 samostalnik podomačeni 163 samostalnik podstavni 209-210, 216, 228, 230, 235, 311 samostalnik prevzeti 35, 46, 91, 165, 187, 193, 202, 204, 227, 231 samostalnik slovanskega izvora 91 samostalnik sopomenski 234 samostalnik srednjega spola 209, 212 samostalnik srednjevisokonemški 234 samostalnik tvorbeno izhodiščni 216 samostalnik večpomenski 94 samostalnik ženskega spola 192, 197-198, 207, 303 sedanjik 74, 86-87, 99, 127, 138, 260-262 sedanjik brezčasni 260 sedanjik povedni 87 sedanjik splošno veljavni 82 sedanjik zgodovinski 137, 260-261 sedanjost aktualna 138, 261 sedanjost brezčasna 87 sedanjost prava 262 sedanjost splošna 262 semantika 116, 126 sestav besedijski 154 sestav besedni 176 sestav besedni glagolski 281 sestav besedni slovarski 268 sestava 228, 234, 236, 242, 271 sestavek slovarski 194-195, 201-202, 212213, 286-287, 301 sestavina besedotvorna 227, 246 sestavina glasovna 246 sestavina ločljiva 152 sestavina pomenska 26, 28, 65, 79, 81, 116, 151, 294, 302 sestavina pomenska delnosti 217 sestavina pomenska ljubkosti 173 sestavina pomenska majhnosti 142, 173 429 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja sestavina pomenska malovrednosti 142 sestavina pomenska manjšalnosti 172 sestavina pomenska mladega 29 sestavina pomenska mladosti 142, 173 sestavina pomenska mladosti in nedoraslosti 203 sestavina pomenska všečnosti 173 sestavina pomenska zaporednosti 113 sestavina predložna 305 sestavina predponska 117 sestavina prislovna 56, 60, 96, 117, 291-292 sestavina tvorbena 254 sestavljenka 178, 275, 286, 292 sestavljenka nemška 158 shematiziranost oblikovna 85 simboličnost 121 sinhronija 266 sinonim 124-125 sinonim kontaktni 195 sinonim popolni 113 sinonim prevzeti 92 sinonim približni 113 sistem besedotvorni 57 sistem časovni 98, 127, 137 sistem jezikovni 54 sistem jezikovni Trubarjev 32 sistem knjižnojezikovni 8, 35, 310 sistem oblikoslovni 33, 57 sistem pisni 129, 148 sistem poimenovalni 94 sistem predložni 104 sistem števniški 104 sistem vezniški 105 sistem vidski 176, 260 situacija dialoška 96 situacija dogajalna 260 skladnja 147, 343 skladnost prevodna 5, 111, 117, 130, 349 sklanjanje 33, 215 sklanjatev a-jevska 175, 312 sklanjatev imen 141 sklanjatev M-jevska 312 sklon 107 sklon množinski 141 sklonljivost 14, 141 sklop 198, 276, 279, 294 sklop členkovni 276 sklop prislovni 276 sklop samostalniški 276 sklop soglasniški 212 sklop šč 279 skupina obrazilno poenotena 273 skupina pomenska 45, 121, 203, 225 skupina pomenska o živalih 204 skupina soglasniška čr 245 skupina tematska 293 skupina terminološka 273 slabšalnost 308 slovar 6, 7, 12, 36, 179-184, 188-189, 193, 195, 199-200, 213-214, 225-226, 228, 233, 236, 238, 246, 249-250, 252-253, 255, 265278, 281-283, 285-295, 301-302, 332-333, 335-336, 339-342, 344-345, 347, 350 slovar 17. stoletja 288 slovar 18. stoletja 6, 8, 266, 281, 286-288, 290-291, 293 slovar Adelungov 229 slovar Belostenčev 266 slovar Cigaletov 162, 287 slovar dvojezični 242 slovar Grimmov 163 slovar Gutsmanov 54, 281-284, 286, 288290, 292-295 slovar Hipolitov 282-287, 289-292, 295 slovar hrvaško-kajkavski 265 slovar Kastelec-Vorenčev 253, 282-285, 287-291, 294-295 slovar latinsko-nemški 184 slovar Megiserjev 5, 7, 15, 19, 36, 54, 91, 165-166, 171, 175, 179-184, 192, 194-195, 198-199, 208-210, 220, 225-226, 228232, 235-238, 242-243, 245-246, 254, 277, 281, 284, 286, 289, 295, 339, 350 slovar narečni 251 slovar obrnjeni 183 slovar Pleteršnikov 20, 37, 200, 207, 215, 286, 288, 301-302, 311, 341, 345 slovar Pohlinov 265-266, 269, 272-273, 277-279, 281, 284, 286, 288, 290, 292-294 slovar slovenski 265 slovar štirijezični 184 slovar trijezični 281 slovar tuji 295 slovar večjezični 175, 179 430 Stvarno kazalo slovaropisje 266 slovenizacija izrazja 304 slovenščina 7, 34, 43, 55, 59, 61, 64, 66, 72, 75, 89, 95, 177, 295, 335, 337-339, 341, 343, 345, 347, 349 slovenščina 16. stoletja 297 slovnica 89, 129, 142, 147-148, 150, 160, 187, 203, 207, 212, 266, 267 slovnica Bohoričeva 91, 179, 187, 190, 199, 208, 213, 215, 245, 295 slovnica Kopitarjeva 129 slovnica Pohlinova 266, 276 slovnica Toporišičeva 225 sobesedilo 23, 29, 48, 78-79, 82, 93, 124, 142, 161, 165, 188, 194, 207, 213, 216, 219, 233, 235, 251, 312, 342 sobesedilo biblijsko 124, 229 sobesedilo nenevtralno 174 sobesedilo slovensko 176 sobesedilo širše 251 soglasnik 209, 245 soglasnik izglasni 209, 211 sopomen slabšalni 182 sopomenka 14, 36, 41, 44-48, 53, 56, 79, 92, 116, 130, 134-135, 164, 175-177, 182-183, 194-195, 199, 213, 217, 225, 233, 235, 242-243, 249, 282, 285-289, 303, 306 sopomenka besednozvezna 167 sopomenka domača 46, 59, 90, 92, 117, 133, 163-164, 242, 290 sopomenka enobesedna 104, 125, 164, 167, 195 sopomenka narečna 189 sopomenka popolna 68 sopomenka prevzeta 14, 226, 229, 270 sopomenka približna 200 sopomenka samostalniška 81, 285 sopomenka slovenska 95 sopomenka sočasna 253 sopomenka tekmovalna 91 sopomenka tuja 133 sopomenka vzhodnoslovenska 306 sopomenskost 12, 17, 19-20, 23, 26, 94, 9798, 101, 130, 164, 199, 202, 213, 225-227, 269, 281, 294, 341 sopomenskost polna 235 soseščina soglasniška 279 spol 101-102, 107, 141, 190-191, 208, 266, 303 spol moški 20, 141, 172, 181, 192, 203, 205, 212, 214, 225, 228, 239, 245, 278, 303, 312, 336 spol srednji 33, 141, 172, 198, 301 spol ženski 20, 35, 92, 141, 172, 181, 196, 204, 211, 214, 225, 228, 239, 269, 299 sporočanje govorno 114 sprememba besednoredna 12 sprememba glasoslovna 11, 129, 176 sprememba jezikovna 5, 11, 89, 109, 338, 349 sprememba leksikalna 13, 24, 90, 109 sprememba oblikoslovna 110 sprememba pisna 11 sprememba pomenska 22, 65, 98 sprememba prevodna 129 sprememba razvojna 7 sprememba skladenjska 109-110 sprememba sklanjatve 306 sprememba sklona 302 sprememba spola 306 sprememba ubesedovalna 92 sprememba vezavna 302 spremenljivost glasoslovna 204, 245 spremenljivost jezikovna 249 spreminjanje izrazno 14 spreminjanje jezikovno 11-12, 32 spreminjanje pomensko 29 spreminjanje razvojno 8 srbohrvaščina 290 sredstvo besedotvorno 112, 116-117, 121, 169, 181 sredstvo izrazno 128 sredstvo jezikovno 60, 86, 138 sredstvo leksikalno 119, 126 sredstvo morfološko 126 sredstvo posploševalno 73 sredstvo retorično 163 sredstvo skladenjsko 62 sredstvo stilno 44 stanje 13, 16, 22-23, 29, 64, 97, 115, 136, 191, 273, 281, 288 stanje čustveno 173 stava 61 stava besednoredna 262 stava naslonk glagolskih 108 stava naslonk zaimenskih 108 stava stilno nezaznamovana 108 431 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja stava veznika 106 stavek 14, 27, 52, 61, 73, 79, 82, 87, 118, 262, 343 stavek dvodelni 76, 82, 86 stavek enodelni 76, 82 stavek glavni 61 stavek nezloženi 67 stavek odvisni 87 stavek pogojni 262 stavek prosti 82-83, 87 stavek velelni 27 stavek vprašalni 62, 74, 160 stavek zloženi 67 stik morfemski 187 stilem 67, 91, 130, 347 stilem kopičenja 305 stilem ponavljanja 305 stilistika biblijska 115, 309 stilistika skladenjska 302 stilizacija 309 stilizacija jezikovna zgodovinska 8 stopnjevanje privzdignjeno (elativno) 174 strokovnost 276 struktura besedotvorna 338 struktura dvodelna 114 struktura kalkirano prevedena 57 struktura pasivna 99 struktura pomenska 135 struktura prevzeta 63 struktura semantična 338 struktura skladenjska 87, 102 stuktura stilno učinkovita 83 stvarnost biblijska 226, 244 substitucija 119, 121 sumarij 72 supletivnost 21 svet predmetni 271 svet živalski poimenovalno zajeti 271 svet živalski tuji 271 svojilnost 279 svojina splošna 171 širitev besedilna 144 širitev pomenska 150, 244 širjenje pomensko 14, 299 število 107, 141, 305 števnik 12-14, 31, 140, 173, 180, 217, 266, 341 števnik glavni 104, 266, 267 števnik ločilni 104, 140 števnik množilni 140 števnik vrstilni 104, 266, 279 tehnika prevajalska 43 tekmovalnost 91, 172, 215 tematika besedotvorna 7 tematika glasoslovna 7 tematika oblikoslovna 7 tematika pravopisna 7 tematika ubesedena 287 termin 19, 166, 234, 304 termin besednozvezni 181 termin krščanski 37 termin teološki 36 termin tuji 14 termin večbesedni 304 terminologija 36, 94, 164, 220, 234 terminologija cerkvena 166, 239 terminologija kmečka 183 terminologija krščanska 14-15, 36, 273, 310 terminologija obredna 14, 36, 239, 337 terminologija področna 231, 234 terminologija pomorska 235 terminologija rudarska 237 terminologija tiskarska 36 terminologija trgovska 234 terminologija vojaška 238 terminologija, povezana z natisom in prodajo knjig 237 terminologizacija 237 tip besedilni 72 tip besedotvorni 30, 169, 309 tip razlikovanja 126 tip tvorbeni 116, 181, 213 tipologija arhaizmov 309 tipologija tvorbena 213 točka mejna 285 tožilnik 257, 259 tožilnik brezpredložni 75 tožilnik predložni 75 tradicija protestantska 309 trditev 83 432 Stvarno kazalo trpnik 58, 74, 138 tujka 117 tujka latinska 34, 335 tujka mednarodna 251 tvorba besed 40 tvorba besedna 196 tvorba glagolska preponska 338 tvorba imen 190 tvorba izsamostalniška 230, 234 tvorba manjšalnic 207-208, 215 tvorba poimenovanj 198 tvorba poskusna 224 tvorba predponska 287 tvorba samostalnikov izpridevniška 310 tvorba z nadomestnim korenom 240 tvorjenka 16, 22, 24-25, 40, 46, 55, 65, 77, 92, 97, 100-101, 108, 117-119, 139, 142, 145, 172-173, 180, 192, 198, 207-216, 220, 222, 225, 246, 269, 274, 276, 279, 287, 291, 311, 337-338, 346 tvorjenka drugostopenjska 198, 208, 211, 214 tvorjenka glagolska 56, 169 tvorjenka imenska 207 tvorjenka istokorenska 133 tvorjenka izglagolska 209-210, 225, 231 tvorjenka izpridevniška 92, 173, 191, 209 tvorjenka izsamostalniška 192, 225, 228, 230, 274 tvorjenka manjšalna 211 tvorjenka modifkacijska 203, 207, 212 tvorjenka moškega spola 310 tvorjenka neglagolska 208 tvorjenka nemanjšalna 54, 211 tvorjenka nemška 168 tvorjenka nova 41, 182 tvorjenka poskusna 110, 189 tvorjenka predponska 293 tvorjenka pridevniška 38, 40, 169, 171, 173, 276 tvorjenka priložnostna 15 tvorjenka prvostopenjska 208 tvorjenka samostalniška 24, 39, 169-170, 172, 207, 273-274 tvorjenka samostalniška modifikacijska 208 tvorjenka sopomenska 310 tvorjenka srednjega spola 310 tvorjenka Trubarjeva 40 tvorjenka večstopenjska 22, 275 tvorjenka ženska obrazilna 192 tvorjenka ženskega spola 310 tvorjenost 68, 180, 239, 260, 299 tvorjenost obrazilna 277 tvornik 58, 74, 138 u 298 učenje branja 34 učinek ritmični 118, 312 učinkovanje stilno 68 učinkovitost retorična 261 učinkovitost stilna 163 učinkovitost zvočna 305 udeleženec 302 udeleženec dogajanja 50 ujemanje 107 ujemanje glasovno 68 ureditev hiazemska 68 uresničenost dejanja 138 uresničitev dejanja enkratna 283 uresničitev dejanja postopna 136 usklajenost številska 73 usklajevanje vidsko 137 usmerjenost dejanja 60 usmerjenost dejanja površinska 136 ustreznica 37, 55-57, 68, 78, 81, 95-96, 9899, 111-114, 116, 126, 135, 150, 162, 175, 179, 183, 196, 209, 212, 214, 220, 222-223, 226, 229, 238, 255, 290, 306, 347 ustreznica domača 13, 35, 97, 155, 156 ustreznica enobesedna 96 ustreznica glagolska 78, 118, 127 ustreznica glagolska enobesedna 115 ustreznica govorna 242 ustreznica hrvaška 232 ustreznica latinska 253, 281 ustreznica manjšalna 210 ustreznica narečna 203, 306 ustreznica nemanjšalna 210 ustreznica nemška 37, 157, 173, 183, 200, 228, 233, 236, 266, 269, 275, 281, 304 ustreznica pokrajinska 229 ustreznica prevodna 54, 59, 162, 240 ustreznica prevodna tuja 191 ustreznica približna 51 433 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja ustreznica registrska 217 ustreznica samostalniška 45 ustreznica slovarska 189, 214, 217, 228 ustreznica slovarska tujejezična 207 ustreznica slovenska 35, 54, 64, 94, 130, 183, 225, 230, 232, 281 ustreznica sopomenska 19 ustreznica tujega izvora 164 ustreznica tujejezična 182, 269 uvod vsebinsko povzemalni 72 varianta 24, 194, 209, 240, 245-246 varianta besedotvorna 100, 244-245 varianta glasoslovna 6, 244, 266, 295 varianta glasovno-pisna 176 varianta jezikovna 12 varianta jezikovna nevtralna 246 varianta okrajšana 77 variantnost 40, 246, 298 variantnost besedotvorna 204, 246, 269, 295 variantnost glasoslovna 40, 168, 198, 204, 211, 244-245, 269, 291, 295 variantnost glasovna 282 variantnost izgovorna 270 variantnost poimenovalna 194 variiranje priponsko 289 večpomenskost 44, 46, 286, 341 velelnik 22, 127 velelnost 99 velikost črk 157 vezava 23, 53, 58, 75, 105, 112, 115, 168, 258, 302 vezava dajalniška 309 vezava dajalniška nepredložna 105 vezava predložna 60 vezava rodilniška 159, 259, 294 vezava sklonska nepredložna 302 vezava sklonska predložna 302 vezava tožilniška 67, 159, 259 vezava tožilniška predložna 168 vezljivost glagolska 120, 302-303 veznik 13, 45, 61, 74, 76, 80, 105-106, 140, 163, 176, 266-267 vid 95 vid glagolski 266, 339 vidskost 111, 249, 260 vloga prilastkova 153 vloga skladenjska 177, 303, 305, 307 vloga stilna 121 vloga vidska 19 vprašalnica 160, 267 vrsta besedilna 33, 161, 164, 173, 254, 257, 260 vrsta besedna 12, 90, 92, 101, 111, 130, 139, 140, 180, 262, 266, 276 vrsta besedna gramatična 104 vrsta glagolska 101, 309 vrsta večpomenskostna 175, 244 vrstica slovarska 266 vršilec dejanja 28, 133, 145, 174, 191, 201, 225, 230-231, 244, 257, 268 vršilec dejanja moški 202 vršilec dejanja netipični 308 vršilec dejanja splošni 52, 59, 73 vršilec dejavnosti 190 vršilec dejavnosti poklicne 204, 233 vršilec poklica 189, 229, 231 vršilec poklica moški 228 vršilec poklica ženski 228 vršilka dejanja 201, 269 vršilka poklica 188 vsebina abstraktna 35, 95, 181, 216, 282 vsebina abstraktnejša 96, 123, 161 vsebina biblijska 123, 277 vsebina negativna 302 vsebina sporočana 49 vtis besede arhaični 298 vtis ritmični 221 vtis stilni 83 vzklik pritrjevalni 64 vzorec besedotvorni 25, 30, 54, 95, 119, 162, 181, 190 vzorec govorniški 261 vzorec naštevalni 30 vzorec pridižni 251 vzorec skladenjski 28, 74, 83, 109, 150, 153 vzorec sklanjatveni 31, 33 vzorec spregatveni 141 vzorec stavčni 82 vzorec tvorbeni 255, 309 vzrok 59, 115 434 Stvarno kazalo začetnica velika 298 zaimek 12-13, 28, 49, 100, 103, 140, 142, 148, 266, 298, 351 zaimek kazalni 74, 267 zaimek nedoločni 57, 59, 73 zaimek nedoločni man (nemško) 52, 57, 59, 73 zaimek osebni 59, 61, 73-75, 99, 102-103, 108, 140, 153, 158, 262, 267 zaimek povratni 61, 110, 262 zaimek povratni se 262 zaimek povratnoosebni 74, 103, 267 zaimek povratnosvojilni 75, 103, 140, 153 zaimek prislovni 83 zaimek svojilni 75, 99, 140, 153, 267 zaimek vprašalni 267 zakon pomenski 244 zamenjava besedna 5, 12, 26, 29, 32, 62, 8990, 97-98, 129-130, 145 zamenjava besednoredna 139, 159 zamenjava besednozvezna 94 zamenjava glagolska 95-96 zamenjava glagolska sopomenska 133 zamenjava glasoslovna 90, 183 zamenjava izrazna 145 zamenjava leksikalna 110 zamenjava nesamostalniška 101 zamenjava oblikoslovna 90 zamenjava samostalniška 95 zamenjava skladenjska 110 zamenjava sopomenska 94, 104, 136 zamenjava sopomenska besednozvezna 130 zamenjava sopomenska enobesedna 130 zamenjava ustaljena 140 zamenljivost 18-19, 96, 164, 259, 305 zanikanje 59, 67, 83 zanikanje dvojno 259 zapis imenski 29 zaporedje besednovrstno 309 zaporedje dogajalno 29 zaporedje naslonk 108 zaporedje naštevalno 62, 75 zaporedje številčno 140 zapovrstnost naštevalna 139 zastarelost besede 298 zaznamovanost čustvena 251 zev 245 zgled prevodni 26, 30, 72, 90, 111-112, 115117, 119-120, 151, 155, 158-159, 262, 307, 338 zgodba svetopisemska 261 zgoščenost vsebinska 72 zgradba besedotvorna 112, 116, 176 zgradba brezosebkovna 138 zgradba naklonska 138 zgradba trpna 52 zlog 34, 208, 221 zloženka 36, 54, 158, 176, 183, 223, 237-238, 243, 246, 254, 274-275, 279, 289, 294, 309, 346 zloženka glagolska 55-56, 120 zloženka nemška 54, 183, 228, 243, 246 zloženka prevzeta 246 zloženka pridevniška 55, 275 zloženka samostalniška 25, 54-55, 74, 108, 120 zmerjavka 53, 276, 308 zmerjavka besednozvezna 302 značilnost besedotvorna 178 značilnost glasoslovna 178, 254, 279 značilnost glasovna 149, 213 značilnost oblikoslovna 254, 279 značilnost pisna 178 značilnost skladenjska 254 znak c 148 znak ch 148 znak s 147 znamenje črkovno 175 znamenje naglasno 147-148 zoževanje pomensko 299 zožitev pomena 131 zvalnik stari 212 zvenečnost 204, 245 zveza besedna 46, 108, 111, 150, 159, 164, 174, 274, 297, 301, 304-305, 337-338, 351 zveza besedna glagolska 111, 120, 123-124 zveza besedna sopomenska 232 zveza besedna stalna 62, 120-121, 259, 304, 337 zveza besedna tipična 299 zveza besedna ustaljena 63, 305 zveza frazeološka 259 zveza istorečna 308 zveza kalkirana 27 435 Majda Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja zveza leksikalizirana 351 zveza naklonska očo + nedoločnik 137 zveza nemška 174 zveza pleonastična 255 zveza predložna 54, 60, 65, 92, 100, 139-140, 153, 158, 312, 341 zveza predložna kalkirana 105 zveza prilastkovna 46-47, 49, 63-64, 82, 93, 182, 192, 308 zveza priredna 137 zveza prislovna 131 zveza refrenska 307 zveza sopomenska 19, 134, 143, 156, 216, 306 zveza sopomenska dvočlenska 130, 304 zveza stalna 120, 175 zveza tipična 12, 16-19, 21-23, 301 zveza ustaljena 63 zveza uvajalna tu je 51 zveza vezniška dvodelna 106 zvočnik 209, 212-213 zvrst besedilna 161, 221 živost 152 436 LINGUISTICA ET PHILOLOGICA 28 Kozma Ahačič: Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem. Katoliška doba 27 Andreja Žele: Pomensko-skladenjske lastnosti slovenskega glagola 26 Mojca Žagar Karer: Terminologija med slovarjem in besedilom. Analiza elektrotehniške terminologije 25 Jože Toporišič: Intervjuji in polemike 24 Jerica Snoj: Metafora v leksikalnem sistemu 23 Majda Merše: Slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu 22 Matej Šekli: Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici 21 Tjaša Jakop: Dvojina v slovenskih narečjih 20 Jože Toporišič: Stilnost in zvrstnost 19 Janez Žiga Valentin Popovič [Johann Siegmund Valentin Popowitsch]: Glossarium Vindicum. Osnutek slovenskega slovarja iz druge polovice 18. stoletja 18 Kozma Ahačič: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem. Protestantizem 17 Helena Jazbec: Nemške izposojenke pri Trubarju na primeru besedila Ena dolga predguvor 16 Danila Zuljan Kumar: Narečnidiskurz. Diskurzivna analiza briških pogovorov 15 Pavle Merku: Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu 14 Nataša Jakop: Pragmatična frazeologija 13 Jože Toporišič: Besedjeslovne razprave 12 Helena Dobrovoljc: Slovenska teorija jezikovne naravnosti. S slovenskim (obliko)skladenjskim gradivom 11 Aleksandra Bizjak: Pridiga kot žanr 10 France Novak: Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja 9 Jerica Snoj: Tipologija slovarske večpomenskosti slovenskih samostalnikov 8 Andreja Žele: Glagolska vezljivost: iz teorije v slovar 7 Jože Toporišič: Oblikoslovne razprave 6 France Bezlaj: Zbrani jezikoslovni spisi 1 & 2 5 Primož Jakopin: Entropija v slovenskih leposlovnih besedilih 4 Andreja Žele: Vezljivost v slovenskem jeziku. S poudarkom na glagolu 3 Jerneja Gros: Samodejno tvorjenje govora iz besedil. Postopek za izdelavo sintetizatorja slovenskega govora 2 Alenka Šivic-Dular: Besedna družina iz korena *god- v slovanskih jezikih. Pomenoslovna razčlemba vkulturološkem kontekstu 1 Varja Cvetko-Orešnik: K metodologiji preučevanja baltoslovansko-indoiranskih jezikovnih odnosov I. Prvi del Monografija Slovenski knjižni jezik 16. stoletja - Razprave o jezikovnem sistemu, besedju in prevodni problematiki je zasnovana kot nadaljevanje enako naslovljenega dela iz leta 2009, ki je glede na drugačno vsebino podnaslovljeno kot Razprave o oblikoslovju, besedotvorju, glasoslovju in pravopisu. Monografija dopolnjuje in zaokroža sistemski oris slovenskega knjižnega jezika v njegovem začetnem razvojnem obdobju zlasti s prikazom besedne izbire, značilne za različne pisce in različne tipe besedil (predvsem za biblijske prevode in postile), ter s prikazom primerjalno zajete prevodne problematike. Vsebinsko je razdeljena na tri dele. V najobsežnejšem prvem delu je predstavljen jezik Trubarja, Dalmatina, Krelja in Juričiča ter slovensko besedje v Megiserjevih slovarjih. Večje število analiziranih Trubarjevih in Dalmatinovih del je omogočilo zasledovanje razvojnih sprememb v njunem jeziku. Prikaz izbire besedja je dopolnjen z omembami glasoslovnih, oblikoslovnih, skladenjskih, pomenskih in stilnih značilnosti jezika. V drugem delu so predstavljene tri obsežnejše besedotovorno in pomensko osamosvojene skupine poimenovanj: ženski pari moških poimenovanj, samostalniške manjšalnice ter poimenovanja poklicnih dejavnosti. V zadnjem delu monografije je slovenski knjižni jezik 16. stoletja predstavljen predvsem z vidika obstojnosti leksike. Na razvojno spreminjanje kažejo primerjave z besedjem iz mlajših obdobij, zajetim s primerljivimi verskimi besedili (pridige Janeza Svetokriškega iz let 1691-1707), s slovarji iz 18. stoletja ter s Pregljevim zgodovinskim romanom Bogovec Jernej (1923). 24 € Linguistica et philologica 29 http://zalozba.zrc-sazu.si