Stev. 32. V Ljubljani, v sredo 8. avgusta 1917. Leto iV. Črnovice tretjič osvobojene. Dne 3, t. m., ko so vdrli po mostovih hrvatski oddelki v Črnovice, je z juga sera vkorakal poveljnik vojne črte generalni polkovnik nadvojvoda Jožef na čelu naših polkov ob navdušenju prebivalstva v osvobojeno mesto. Humoreske in satire. Vladimir Azov: Urednik. V restavračnem vagonu kurirnega vlaka, ostro dirjajočega k Petrogradu, se je tolst gospod (mala steklenica Veuve Cliquot) živo razgovarjal s suhim gospodom (velika steklenica Johannisberžanca). »Verjemite mi, da imam prav. Vojne ne bo, toda drugega finančnega ministra dobimo." „To se pravi, — kako to, drugega finančnega ministra? Dva ministra na enem stolu vendar ne moreta sedeti."' »Zakaj bi ne sedela? Mar doslej tega še nikoli ni bilo? flli ne dobivajo pri nas plače naenkrat štirje ministri za mornarico? (Jverite se, da imam prav." „Qospoda, dovolita prisesti?" se je okrenil k našima besednikoma pasažer srednjih let, oblečen v obleko, kupljeno v skladišču izgotovljenih oblek. ,Modni bazar', kakršne posebno rada nosi ruska inteligenca. Tolsti gospod (mala steklenica Veuve CIiquot) je prijazno primaknil stol. »Gospoda tudi v Petrograd?" je vprašal došlec. »Vse potuje zdaj v Petrograd. Kmalu bo imel Petrograd dva milijona prebivalcev, med katerimi bo 500.000 tujcev, ki prihajajo iskat urade." „Vi potujete v Petrograd iskat urade?" je vprašal suhi gospod (velika steklenica Johannisberžanca.) »Torej potujete gotovo iz Varšave ali iz Odese?" »Ne, ne. Grejam v N-sku časopis. No, a nalagajo nam globe — to je že neusmiljeno. Toda vse to bi že še šlo, glavna stvar,. ne veš, česa bi se držal! O tem, za kar so ti naložili globo danes, bodo govorile jutri brez ovinkov vladne brzojavke..." »ft zakaj na primer, so vas zaglobili?" je vprašal tolsti gospod (mala steklenica Veuve Cliquot). „Za vse," je odgovoril urednik. »Pri nas je že tako čudna gubernija. Dobesedno za vse. Abecedni seznam sem si sestavil. I Kajti drugače — kako bi si mogel vse to zapomniti?" „Toda, zakaj prav posebno, na primer?" je silil suhi gospod, ki je kazal vedno večje zanimanje za uredniške težkoče. No, n. pr. za črko R: to je sama globa. Plačal sem jo za aneksijo, za anarhijo, za Azeva, za analfabetstvo na Ruskem, za Andrejeva Leonida, za Rzova Vladimira, celo za aligarhijo. Vsega skupaj sem samo pod črko R plačal že 3600 rubljev." »Toda mislim, da se reče oligarhija, ne pa aligarhija," je pripomnil v zadregi tolsti gospod. »Seveda, ampak tega je bil kriv korektor; stavec je pomotoma postavil aligarhija, korektor je hibo prezrl, in tako sem plačal globo za aligarhijo. V seznamu I jo moram beležiti pod črko R. Zaradi reda . . . Pod črko B imam tudi že zaznamovano 3600 rubljev: za Bosno, za barbarstvo, za bolševike, za balalajko in za Bab-el-Mandeb. Sicer pa po spominu niti ne vem; mogoče, da je Bab-el-Mandeb uvrščen tudi pod črko M." „Je li mogoče?" sta tlesknila z rokami oba poslušalca. „ln to gre tako dalje v vsej abecedi? Kaj n. pr. črka H?" „Kajpada! Črka H mi je pa prišla še prav posebno drago! Za Hercegovino sem plačal ..." „Ločeno od Bosne?" „Za Hercegovino posebej, za Bosno posebej in še za Hercegovino in Bosno skupaj. Toda tega pod črko H niti ne zaznamujem. Že itak mi je prišla na novih 6000: Hosudarstvena duma me je veljala zelo mnogo!" „No, ampak za Y niste gotovo še nikdar ničesar plačali, — to bi šel stavit!" je kriknil suhi gospod. »Dovolite," se je zasmejal urednik. Tudi že za Y imam globo; šele minoli teden sem položil 200 rubeljčkov za Y-so-povo basen. In koliko sem že plačal za sveti synod, tega človek že niti več ne se-šteje. Toda to spada seveda pod črko S. Vlak se je polagoma bližal Petrogradu. Urednik je vzdihnil, ter šel skladat svojo prtljago. E. G. Brat: Beg za milijoni. Roman Slovenca Amerikanca. 3. nadaljevanje. Očividno je bilo stari dami na tem, da jo vidijo njeni znanci v družbi glavnega junaka katastrofe, ki jo je nameravala popisovati v najbujnejših barvah po vseh prijateljskih hišah, predvsem pa je želela dognati, kdo je lepa, čudovito rešena miss in kdo njen, baje čisto nepoznani rešitelj. Miss pa je njeno ponudbo takoj odklonila. »Hvala za vašo ljubeznivost,« je dejala, »toda tudi moj striček pride pome z vozom.« In brez okolišev se je obrnila k Jacku. »In mister pojde z nama, kaj ne?« stran 370 TEDENSKE SLIKE štev. 32 IV. ^^^^ Iz bojev na Krasu: Prizor iz strelskega jarka med bojem i Z ročnimi granatami in ognjem pušk odbijajo naskok Lahov. Pogled na laško mesto Como ob jezeru blizu švicarske meje, kjer Lahi vzdržujejo vedno veliko vojsko. »Vi to želite —?< »Da popiševa stričku najine doživljaje, — kajpak, in pa da se vam tudi moj striček zahvali . . .< »Ali moja toaleta! — Poglejte me vendar bolje in sami vidite, da je to nemogoče!« Jack je bil resnično blaten, posvalkan. na kolenih zelen od trave in suknja je zijala na več točkah široko razparana. Vse to pa je opazila miss šele sedaj. Gledala je doslej le njegov obraz, ga občudovala in mu bila nepopisno hvaležna. Rada bi mu bila stisnila roko in mu prisrčno izrazila svoja čustva, toda našla ni besed, ki pa so se stari dami kar vsipale iz ust. Zdaj je videla, da je resnično kakor pocestni raz-capanec ter se je čudila, da nje ta njegova zunanjost prav nič ne moti, da pa se ž njo zgovarja mož, ki je bil šele predkratkim hraber junak. »Kako? Vi ste nečimerni? — Toaleta? Kakšna pa mora biti po taki noči in po takem delu? — Ne, nič izgovora, mister, — baš taki pojdite z nama . . . sicer pa, evo, glejte, niti jaz nisem več tip-top!« In pokazala je svojo obleko, ki resnično ni bila več čista in zlikana, nego zelo umazana in zmečkana. Jack se je razveseljen sklonil naprej, segel po njeni roki ter jo poljubil: »Hvala za to besedo! — Vidim, miss, da niste samo lepa in ljubeznjiva, nego tudi zelo pametna dama!« Stari dami je bil ta prizor silno všeč in oči so ji kar plamenele. Ej, ej, ej . . . si je mislila . . . pravi resnični čudež bo, če tale parček po božji volji nazadnje vendarle ne postane še zakonska dvojica! — In zopet se ji je zazdelo, da vidi v vseh teh slučajih usode naravnost otipljivo prst božji. Svoje dozdevanje je tudi nameravala obširno utemeljevati, a že je zmanjševal vlak svojo brzino drseč med visokimi hišami in hropeč preko visokih mostov ... že so se začenjala velikanska kolodvorska poslopja,. štev 32 TEDENSKE SLiKE Stran 371 Kralj Friderik saksonski in njegova sestra, nadvojvodinja Marija Jožefa, mati našega cesarja, v parku gradu laksenburškega pri Dunaju. skladišča, kurilnice . . . mlada dama pa je stala ob oknu ob strani Jackovi ter, zama-hovaje z robcem, klicala: »Striček! Striček! — »Vidite, oni naj-\ išji — v sivi obleki — tik debeluha . . . O, striček, koliko skrbi si prestal zaradi mene!« »To je mister Hegan in oni debeli je mr. Dick Patton . . . poleg njega pa stoji Splarks, moj svak!« je ščebetala stara gospa ter hipoma vzkliknila: »O, miss, vi ste torej Polly Heganova?!« A odgovora ni dobila več. Mlada dama je kakor lastavica izletela - iz voza ter se vrgla na prsi gospodu, ki je — eleganten, vitek in od sreče žarečih oči — previševal okoli stoječe za celo glavo. Jack je pomagal med tem stari dami izlesti iz vlaka na tla. Starka je hitela k družbi, ki jo je glasno pozdravljala, a ona je že odprla zatvornico, in besede so se vsipale kakor slap po hudourniku ... Tedaj pa se je Jack zdrznil: opazil je, da je izgubil — brovvning. In šele zdaj ga je pogrešil! »Strela, prišel sem, da se ustrelim, če ni drugače-« si je mislil. Zdaj pa se bom mogel kvečiemu obesiti, — seveda, če ne bo drugaču.« A približal se mu je visoki elegantni gospod, vodeč Polly pod svojo pazduho. »Mister, kako naj se vam zahvalim ?.. . moj Bog, kaj bi bilo zdajle z menoj brez \ aše pomoči! ?< In stiskal mu je roko, ki pa jo je Jack urno umaknil: »Oprostite . . . malo opekel sem se pri tej aferi! Glejte!« — In pokazal je svoji dlani, ki so ju pokrivali veliki debeli mehurji. »Damn!« je zaklel Hegan. »Takoj pride k vam naš hišni zdravnik! Pojdimo zdaj . . . voz čaka že dovolj dolgo . . . Ali, saj res: ;dovolite —moje ime je Oliver Hegan!« »Jack Bell,« je odgovoril razcapanec ter ^korakal za njima k avtomobilu ... »Tahi-Taho!« je zapela sirena, in avtomobil, črn nestvor, ki je imel ceno najmanje treh do štirih tisoč liber, fotografiran od vseh strani po specijalnih fotografih chicagoških dnevnikov, . je zavozil zmagovito po sredi spalirja čakajočih množic . . . IV. Med nebom in zemljo. »Ampak visoko, kolikor možno visoko! Cisto pod oblake in še višje!« je klicala Polly veselo razburjena in si zapenjala gumbe usnjene moške suknje preko svoje toalete. Bil je razkošno krasen jesenski dan, hladen, brez vetra in skoro popolnoma jasen. Na eni strani širne ravnine so stale v ilolgi vrsti remize s ploščatimi strehami, pod katerimi so se svetili vzvodi letal, prečke koles in napetih žic, tenkih kakor pajčje nožice. Na treh straneh je obrobljalo letališče gosto drevje, izza katerega so se videli v 'da:ljavi nebotičniki, stolpi in kupole orjaškega chicagoškega mesta. Ozek, iztegnjen aeroplan s tremi, neznatno drug nad drugim se dvigajočimi se- deži ter z velikim motorjem za dirkalno kratkotrajno letanje, je stal že pripravljen za start. Pred njim so oblačili v letalske drese ter si natikali letalske čepice Polly Heganova, milijonarjeva nečakinja, — Jack Bell — in Ralf Connor, letalec. Šestindvajsetletni Raif je bil nizek, ši-rokopleč, nekoliko štorast mladenič, rmenolas, a temno ožgane polti. Šport mu je bil vsebina vsega njegovega življenja; v kolesarjenju, veslanju, plavanju, borjenju, igranju KOlfa in lawn tennisa je bil mojster, v letalstvu pa prvak vseh letalcev v državi Illinois. Pil je le sodovko brez whiskija, igral cele dneve in noči v klubu na karte ter neprestano kadil iz svoje kratke pipice, da je dišal daleč naokoli kakor cela trafika. »Upam, da boste zadovoljni,« je odgovoril zdaj Polly ter pomagal najprej nji, nato pa Jacku se vkrcati na letalo. Nato je sedel na krmarski sedež. Še je bil stroj negibno miren, a v njegovih krilih je vztrepetavalo 7,e neukrotno hrepenje po svobodnem vzletu. Ralf se je sklonil, držeč noge na krmilu, 7. levo pestjo se jeoklenil držaja vzvoda, z desnico pa je pritisnil na gumb, — propeler se je zganil, se opotekel in se takoj začel vrteti s toliko vrtoglavo naglico, da je bil videti kakor ploha, vijakasta zvezda brez materije in barve, — iz zavrtal se je v nič, vlečoG za seboj celo letalo, pustil ga drčati nekaj metrov po ravnini ... se dvignil in se vzpenjal više in više kakor velik težak ptič. Jacku se je zdelo, da letalo stoji, a da pada le zemlja in se pogreza niže in niže. Remize spodaj in skupine dreves so se vrtile, a postajale vsak hip manjše, polja in travniki so bežali pod njim, Chicago se je videlo kakor skupina hišic in stolpičev iz gline, igračka, ki se ž njo zabava otroška stavbarska domišljija, Michigansko jezero pa se je svetilo kot ogromno zrcalo . . . A letalo se je dvigalo še više ... že je bil pred njim le vzduh, čisti vzduh brez zemlje in človeških sledov. Ničesar ni bilo čutiti kakor negotovo tiho tresljanje ter rezko pihljanje sape . . . ničesar slišati, kakor naglemu streljanju slično bobnenje motorja in ničesar videti kakor spredaj zvezda propelerja, ki je oral ozračje z divjo besnostjo. Ralf je zavriskal s pravim indijanskim vzkrikom in izrazil ž njim svoje veselje, da se zdaj čuti v pravem življu ter se koplje v stran 372 TEDENSKE SLIKE štev. 32 Pogreb našega vojaka na vaškem pokopališču tik ob fronti. Zaplenjeni laški žarometi (reflektorji). njem s čustvom največjega blaženstva in razkošja. Tako so leteli po brezmejni atmosferi — med nebom in zemljo, više in više k solncu, v brezkončno svobodo ... Jack je sedel brez besed za Polly. V oglušujočem grmenju motorja in silnem navalu vzduha mu tudi ni bilo možno govoriti. Imel je dovolj opraviti sam s seboj v blazno urnem letu ki ga je užival prvič. Toda omotice ni čutil. Le zobe je stiskal in napeto čakal — čakal . . . ¦ Toda kaj čaka, mu je bilo nejasno, nezavedno. In še enkrat je zajeknil Ralf, nato pa nekaj premenil na vzvodu stroja, in letalo je začelo padati in pluti dalje v šir . . . Za hipe jc izginilo letalo v oblačni plasti — Polly, Bell in Ralf so se izpremenili v ne-materijalne prikazni — a zopet je padalo v svetel nič ter se nevzdržno potapljalo niže in niže . . . Zopet so se videle proge, razne barve . . . svet spodaj je postal vrteče se kolo ... že se je pojavila igrača otroškega stavbenika . . . majhne hiše in stolpi, ki pa so čudovito hitro rasle in se širile ... zasvetilo se je orjaško zrcalo ... Vzduh je postajal toplejši in gostejši... grom stroja se je povečal in je odmeval od nekod . . . mesto Chicago je začelo izginjati za obzorjem . . . polja in travniki so zopet drseli nekam dalje . . . srce motorja je začelo bušiti . . . propeler se je vrtil umerjeneje, še počasneje . . . končno se je vrtil le še leno in letalo je v širokem krogu, vedno neznatno padajoče, zletelo na zemljo skoraj na istem prostoru, odkoder se je dvignilo. Po!ly je skočila prva na tla, butila par-krat z nogami po zemlji, kakor bi se hotela prepričati, je li še mirna in zanesljiva, pa vzdihnila iz globine pljuč razkošno izražajoč »Ah!« »Ni li bilo krasno, mister Jack'« je potem vprašala. In ne da bi čakala odgovora, je dostavila: »O, Ralf je letalec umetnik!« »Čudovito!« je pritrdil Jack. »In kar je pri vsem najčudovitejše: človeku se zdi med letanjem vse popolnoma naravno . . . Vrag ti vedi, če nismo tudi ljudje nekdaj letali, a smo tekom tisočletij peruti prav tako izgubili, kakor smo baje šele nedavno prav po neumnem zapravili svoj opičji rep!« Rall se je na glas zasmejal in Poliy je vriskaje zaploskala: »Mr. Jack, vi ste original! To mi je na vas še prav posebno všeč.« Jack se je globoko poklonil in dejal tudi smehljaje: »Lepa hvala, miss!« Medtem je že pritekel mehanik ter odpeljal letalo pod streho. (Dalje prih.) Republika Liberija sovražnica. nasa (Konec.) Nekaj umerjenih besed v pozdrav. Gospod prezident izjavlja vljudno, da je pripravljen odličnim gostom pokazati mestne posebnosti. Ni jih mnogo: obe zbornični dvorani in cerkev. Prezident je požvižgal pobočniku, naj prinese cilinder in rokavice. Prinesel je. Njegova ekscelenca si je nasadila ogromen dimnik. Ko pa je natikala rumene rokavice, je načelnik svobodne države opazil, da mu konci prstov nekako nedostojno prodirajo. — Zakaj mu niso dali novih rokavic? Novih ni bilo mogoče najti. Nič za to. Gospod predsednik je povabil odlične goste, naj mu slede. Najprej jim pokaže »parlament". — Pri moji veri, opereta! — Kaj hočete! In vendar srečni ljudje! Kdo ve, niso li srečnejši, nego ... V »parlamentu" je videti res dve zbornici. V eni je „zasedalo" pravkar šest senatorjev. V vsem skupaj jih šteje zbornica dvanajst. Drug je črnejši od drugega. Ta in oni ima na sebi le haljo, drugi so v fraku in — bosi. Spodnja zbornica ima okoli 30 poslancev. V razloček od senatske zbornice je malo večja. Večina »gospodov" poslancev je v plavalnih hlačicah. Tudi ministri so se prikazali. Finančni, zunanji in justični. Kot četrti posestnik portfelja se je pojavil nam že znani gospod generalni ravnatelj-pismo-noša. Torej tudi ekscelenca! — Opravičevali smo se, da njegovega, naslova nismo vedeli • . . — A on? — Le malomarno je zamahnil. Da ni domišljav. Sicer pa da titulature niso vpeljane v Republiki . . . Popoldne je povabil goste k sebi gospod finančni minister. Pravkar je lastnoročna klal kure. Seveda ne v ministrski paradi, nego v plavalnih hlačicah. Izdal je gostom mnogo zaupnosti. Civilna lista prezidentova znaša 812 dolarjey. Valuta je bronasta. — In gre tudi! — Gre. Da tudi papirje izdajajo . . . Klanje piščancev je bilo medtem gotovo. Minister si je umil okrvavljene roke, oblekel preko plavalnih hlačic frak ter si nataknil red „afričanske svobode". Kdor daruje gotov znesek v dobrodelne namene, dobi od pre-zidenta red. Za 50 dolarjev je možno postati »vitez", za 300 veledostojanstvenik redov. V Barceloni je urejena posebna agentura redov. — Ali se niste dali zapeljati? — Minister je prigovarjal. Bilo je zelo koristno za finance Republike, če bi se pobrigali, da bi se red po naši domovini razširil kolikor mogoče . . . In gostje so obetali, da se potrudijo. Glejte, glejte! Kakšne modernistne finančne praktike na najčrnejšem pobrežju! Ni je špranje na zemeljski obli, kamor bi ne pronikla blagoslovljena kultura! štev. 32 TEDENSKE SLIKE Stran 373 Nemški veleparnik .Vaterland", ki so ga v amerikansko Zedinjene države zaplenile in postavile vojno službo. Most iz samih žic in korenin čez reko Jassan v Indiji. In prišel je trenotek in mala Republika tako črna in smešna, se je ponosno postavila ter izpregovorila svojo najvažnejšo besedo k dogodkom sveta. — Kaj torej vojska? Ali imajo tudi škatljico z vojački v svobodni Liberiji? Gostom je bilo nekaj takoj čudno. Med ministri se ni namreč predstavil noben kot vojni minister. Kaj je to? — Taka je pač naša ustava! je razkladal vljudni spremljevalec. Stalna vojska bi bila nevarna redu in svobodi v državi . . . Nov nazor! Toda jedva je bil izgovorjen, ko so se odprle duri ter je bolj priletel nego vstopil mož visoke postave v pisani paradi. In posredovalec je predstavljal: naš vrhovni vojskovodja! Na pragu se je mož spotaknil ob lastni sablji. Nečloveški klobuk z visokimi peresi se mu je skotalil z glave in naravnost v kot pod mizo. General po vseh štirih za njim. Zasačil ga je, nasadil svoj ponos na glavo in šele nato se je predstavil. Uniforma je kar žarela. Zopet več zlata kot blaga. Toda njen nositelj — bos. Poveljnik milice — resnično dobesedno .črne vojske." Štirje polki pehote in oddelek topničarjev ima — na papirju. V resnici mobilizirana ni bila oborožena sila Liberi-ianov doslej še nikoli. Srečna država! — Danes, mogoče, pa je tudi ondi že drugače-General je razlagal svoje skrbi. Na skladišču ima 200 pušk samokresov in 300 sulic. Kar se tiče topništva, je pripravljena le ena gladka cev, toda brez ležišča. Leži zakopana v pesku v pristanu . . . Predno se je poslovil, je izrazil general željo, nimajo li gospodje pri sebi kaj — tobaka . . . Na drugi dan je bila povabljena vsa vlada od kapitana na parnikovo palubo. V čast gostom je plapolal z vrhunca jambora liberjanski prapor. Krojač na ladji ga je sešil iz kosa prapora — severnoameriškega. V slovo je obljubil predsednik, da pošlje drugega dne gostom diplome reda. — In je bil mož beseda? — Diplome so bile točno dostavljene. Seveda brez — redov. Posestnik diplome ima pravico, v barcelonski agenturi priskrbeti si red na lastne troške . . . Pripovedovalcu pa se za red ni posebno mudilo. Morda se je komu drugemu izmed udeležencev. Nič se ne ve. Srečen kotičen zemlje! (J o s. Kuffner v praških „Nar. Listih".) Anarhija na fronti in v državi. Ruska revolucija, ki je toli blagodejno vplivala na sovražne države, postaja za Rusijo samo vsak dan nevarnejša. Popolne svobode stoletja v sužnosti trpeči ruski narod ne zna koristno uporabljati. Razpaslo se je strastno politično strankarstvo, nastalo je nešteto novih časopisov, ki le hujskajo, in pojavilo se je nekaj blaznih demagogov, ki jim ni na svetu prav nič več. Glavne stranke so konstituelna in demokratična (kadeti), bolševiki (maksimalisti) in menše-viki (minimalisti). Kadeti so bili predvsem meščanska svobodomiselna ustavna demokratična stranka in njeni voditelji Miljukov in drugi vse-slovansico misleči poslanci skrajno bojevite barve. Menševiki ki stoje na stališču, da treba skleniti mir dogovorno z entento brez vojne odškodnine. Toda vojno treba nadaljevati dotlej, da Nemčija in Avstro-Ogrska to mirovno načelo brez zadržka priznata. Njih vodja je Kerenskij. stran 374 TEDENSKE SLIKE štev. 32 Iz bogate Rumunije: Živinski sejem v moldavski vasi. Rumunski kmetje na sejmu. Rumunski kmetje po vinsKi trgatvi: Mošt pripeljejo z vinogradov v mesto. Bolševiki ne priznavajo nobene vlade, nobene armade, hočejo vojno brezpogojno končati ter upajo, da nastane splošna anar-hija, ki ji giljotina prinese šele pravi red in mir. Tem načeluje Lenin. Kadeti so iz vlade izstopili, bolševiki pa so izzvali strašne upore in poulične boje v Petrogradu, Moskvi, Novgorodu in drugod, ter so nahujskali trdnjavo Kronstadt, da se je vladi uprla ter se proglasila za samostojno republiko. Bolševiki pa so nahujskali tudi na frontah več ruskih divizij, da so odšle iz svojih postojank in se umaknile daleč nazaj. Uporni vojaki so deloma po-strelili svoje častnike in podčastnike, pobili so lastne topničarje ter zbežali na top-ničarskih konjih. A tudi častniki so se brez vzroka bojazljivo umaknili iz zakopov, poškodovali sami sebe, da bi jim ne bilo treba več služiti. Vojni minister Kerenskij ki je prevzel tudi ministrsko predsestvo ter je danes ruski diktator, je odstavil okoli 20 generalov in poveljnikov ter jih postavil pred vojno sodišče. Mnogo častnikov je bilo zaradi izdajstva postreljenih. Ruska armada se zaradi izdajstev ruskih vojakov in častnikov ne more več držati ter beži neprestano nazaj, dasi se nekaj ruskih Iz rodovitne Rumunije: Sadni trg v Pitešči. divizij še bori za odpor in red v lastnih vrstah. Na bežeče ruske čete streljajo ruski topničarji; Kerenskij je uvedel na fronti zopet smrtno kazen, ki jo je ruska revolucija pravkar odpravila. Več sto bolševikov-voditeljev je zaprtih po ječah. Toda anarhija na fronti in v notranjosti države se razširja kakor strašen gozdni požar. Zdi se, da je revolucija Rusijo osvobodila in obenem razbila. Rusi so politično premalo izobraženi, da bi znali revolucijonarne ideje prav izkoristiti. Pokopali so nagajko in odprili ječe, toda namesto teh so dobili anarhijo in polom. Ali bo mogel bolni Kerenski še rešiti svojo domovino razpada? O tem dvomi marsikdo. Vojaški in delavski svet izdaja pač vsak dan nove resolucije, toda bežečih ruskih divizij ne more ustaviti, uporov po državi ne more zadušiti in agitacije za samostojnost Finske Ukrajine in raznih okrožij ne more zavreti. Rusija se danes ruši na kosce. Kaj jo še čaka? Zločinski vladni sistem krutega absolutizma pod carji od Petra Velikega do Nikolaja II. se maščuje danes riad nesrečno Rusijo. Zvišanje preskrbnine za svojce vpoklicanih. Zakon o preskrbi svojcev vpoklicanih je stopil v veljavo dne 1. avgusta. Izplačevanje višje preskrbnine se prične izplačevati dne 16. avgusta Zakon določa za vsakega svojca na Dunaju po 2 K preskrbnine na dan, za večje kraje drugod TSO K, za manjše kraje 1'60 K, in sicer po tistem kraju, v katerem je opravičenec stanoval takrat, ko je bil hranitelj vpoklican. Znesek 1'80 K je določen tudi za svojce, ki bivajo na Ogrskem ali v Bosni, za one, ki bivajo v inozemstvu (Nemčija, Švica) po 2 K. Na Ogrskem tega vprašanja še niso rešili. Glede zvišane preskrbnine ni treba tistim, ki so dobivali polno preskrbnino, ničesar ukrepati. Tudi če otroci še niso dobili zadnjič zvišane preskrbnine, ki velja od aprila za otroke pod osmim letom, ni treba vlagati nobene prošnje ali zahteve. Zvišane podpore morajo izplačevati plačevalnice štev. 32 TEDENSKE SLIKE Stran 375 Rodovitna Rumunija: Rumunski kmet jaha preko koruznega polja. Rodovitna Rumunija: Rumunska vaška žitnica. brez posebnih vlog. Pri prvem izplačilu po 16. avgustu bodo prejeli opravičenci zvišano preskrbnino. Znesek,, ki odpade na čas od 1. do 16. avgusta se izplača pozneje. Pri izplačevanju začetkom tega meseca pobere izplačevalnica plačevalne pole in vsak dpbi potrdilo, da je izročil plačevalno polo. Če bi kje ne hoteli dati dotičnega potrdila, naj se odločno zahteva, kar je predpisano. Tisti, ki prejemajo preskrbnino po pošti, naj vpošljejo polo po pošti, pa se jim mora tudi doposlati potrdilo. Opravičenci, ki stanujejo v svojih hišah in hišne oskrbnice doslej niso prejemale stanarinskega prispevka, odslej ga bodo prejemale kakor drugi najemniki po tujih stanovanjih. Tudi za ta prispevek ni treba posebne vloge. Drugače je pa s tistimi, ki z vojakom do vpoklica niso živeli v skupnem gospodarstvu. Ti bodo šele pozneje dobili novo preskrbnino. Zakaj dobi mati zvišano preskrbnino pozneje, ker je otrok zunaj doma na reji, res ni jasno. V tem slučaju pa je treba zgiasiti opravičenost pri oblasti in zahtevati tudi potrdilo, če se pola odvzame. Zgiasiti se morajo dalje tudi vsi tisti, ki doslej niso prejemali nikakršne preskrbnine, pa imajo po novih določbah pravico, če so bili že zavrnjeni ali pa ne. Po novem zakonu gre preskrbnina vsaki soprogi vojaka in vsakemu otroku (zakonskemu in nezakonskemu), čeprav bi vojak pred vpoklicem ne bi bil skrbel za soprogo ali otroka. Dan sklenitve zakona ni merodajen. To pomeni toliko, da je soproga opravičena do preskrbnine, tudi če je imela že pred vojno svoj zaslužek, tudi če je bil ta zaslužek tak, da se sme reči, da žena ni živela ob moževem zaslužku nego ob svojem. Za vsako ženo, za vsakega otroka naj se torej vloži zahteva. Preskrbnina pripada tudi neporočenim ženam od 1. avgusta dalje. Izvzete so edino neporočene žene, ki so že pred vojno živele popolnoma ob svojem zaslužku. Vse druge pa, ki dokažejo, da so živele v skupnem gospodarstvu z vojakom že pred vojno pa so opravičene do preskrbnine in naj vložijo zahtevo, oziroma jo priglase s potrebnimi dokazili. V dokaz se navajajo lahko sosedje, priče, sorodniki. Tisti, ki z vojaki do vpoklica niso živeli v skupnem gospodarstvu, pa so prejemali od njega podporo, imajo pravico do popolne preskrbnine, če je znašala podpora vsaj toliko, kakor znaša preskrbnina. Če je bila podpora manjša, dobe manj. Če to, kar je dajal vojak kot podporo staršem ali nezakonskim otrokom, ni dovolj za vzdrževanje, se sme odmeriti preskrbnina tudi višje, posebno če so drugi viri nezadostni, kar treba dokazati. Onemogli starši in nezakonski otroci dobe nekaj preskrbnine tudi če vpo-klicanec ne bi bil nič skrbel zanje. Če starši onemorejo med časom, ko je sin pri vojakih, imajo pravico do preskrbnine tudi tedaj, če jih sin ni podpiral. Do- kazati treba, da so starši onemogli in da potrebujejo podporo in bi bili navezani na sina. Pravica do preskrbnine nastopi pa tedaj, če postane mati vojakova vdova med vojaško službo sinovo. Enako imajo tudi pravico do preskrbnine med vojno rojeni nezakonski otroci. Iste pravice imajo tudi svojci aktivnih vojakov kakor svojci lezer-vistov in črnovojnikov. Izvzeti so le svojci dalje služečih podčastnikov in častnikov. Katera je trajno nesposobna za delo in je živela sama (torej žena brez otrok ali mati) z vpoklicancem v skupnem gospodinjstvu, ima pravico do dvojne preskrbnine. Za to treba seveda napraviti vlogo in jo podkrepiti z zdravniškim izpričevalom. Če je bila zahteva zavrnjena, je dopustna pritožba v šestdesetih dneh. Za presojo dovoljevanja preskrbnine obstoja komisija petih članov za v-ak okraj. V komisiji sta dva zastopnika prebivalstva, ki morata biti izbrana iz poklica, ki je najbolj zastopan v okraju. Imena članov komisij se objavijo uradno. Dokler niso imenovane te komisije, bo upravljal odmero-dosedanji urad. Rodovitna Rumunija. (K našim slikam v št. 31. in 32.) Rumun je rojen kmetovalec, in svoje bogastvo ima Rumunija v prvi vrsti zahvaliti kmetijstvu. »Glej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat' od nje ne zamudi: polje, vinograd, gora, morje, ruda, kiipčija tebe rede!" te besede veljajo za slovensko domovino,, a stokrat resničneje so še za Rumunijo. Reke Donava, Aluta, Seret in Prut s svojimi pritoki jo bogato napajajo, zemlja sama pa je debela, naravno plodovita prst. Zato rodi, ne da bi jo bilo treba s posebno muko obdelavati in preveč gnojiti. Od vseh produktivnih tal (nad 82 odstotkov) odpada na polja in vrtove nad 35 odstotkov, na pašnike 225, na vinograde 71, na šume in močvirje nad 18 odstotkov. Glavni zemeljski pridelek je koruza (znana porumb v Valahiji in papušoc v Moldaviji) Gotovo polovico zorane zemlje stran 376 TEDENSKE SLIKE štev. 32 Odstopivši grški kralj Konstantin s svojim najstarejšim sinom in dvema hčerama, sedaj na letovišču v Švici. Iz Male Azije: Kurdi — turški novinci ob nastopu vojaške službe. pokriva koruza, ki daje kmetu in gospodi polento ali mamaligo. Potujoč po Rumuniji daleč naokoli ne vidiš druzega, kot samo prekrasno, visoko in debelo koruzo, ki raste naglo in bujno. Čim bližje rekam, tem višja je, čim bolj v gorskih dolinah, tem nižja. Drugi rumunski plod je pšenica, ki jo pridelujejo takisto ogromno ter so jo jzvažali še več kot koruze. Tudi ječmena pridi lujejo Rumuni precej, manje rži, ovsa in prosa. Žita je Rumunija obilo prodajala sosednjim državam ter delala ž njim lepe skupičke Spočetka vojne smo v naši državi dajali Rumuniji velikanske zaslužke za njeno žito. Za krmo se Rumun ne briga, ter pušča živino na paši in v stajah vse leto. Korenje, krompir in repo razmeroma malo goje, temveč pa zelje.in razne vrste buč in melon, ki se prodajajo in uživajo zlasti po mestih v ogromnih množinah. Oljke so redke, sladkorni trs pa dobro raste v Seretovi dolini. Tudi tobaka se pridela dosti ter je tako dober, da ga prodajajo pod imenom turškega „duhana". Vinska trta rodi obilo zlasti od Pitre na Bistrici tja do Donave; ob podnožju Karpatov leže nepregledni vinogradi. Tudi živinoreja donaša Rumuniji silne dohodke. Goveje živine, svinj, ovac in koz je imela dežela pred vojno nad 8 milijonov glav. konj okoli milijona in bi-•volov okoli 300 000. Govedo je izvrstno za klanje, a slabo za mleko; zato so uvažali švicarske krave. Ovce pasejo v velikih čredah po gorah in hribih do jeseni; nato se pastirji ž njimi preselijo v dolino. A tudi govedo ostane preko zime na pašnikih. Meso je bilo v Rumuniji zelo ceneno živilo, ki ga je imel tudi zadnji berač. Čebelarstvo se goji moderno; izvrstni med in vosek je bil že davno ponos kmetov v Moldaviji. Gozdov je mnogo in lesa povsod dovolj V deželi je tudi sila mnogo močnih petro-lejskih vrelcev, a tudi zdravilnih rudninskih vod. Soli je toliko, da je dobivala država od nje do 10 milijonov frankov na leto. Ker je imela Rumunija tudi dobro razvito obrt in trgovino, je bila med najsrečnejšimi državami v Evropi. Toda zaplela se je v vojno, zavratno je naskočila Erdelj ter bila strašno poražena. Danes je večji del Rumunije v oblasti bolgarske, avstro-ogrske in nemške armade. ¦ Upajmo, da odpade na jesen zopet nekaj žita, koruze in petroleja tudi na našo državo iz blagoslovljene Rumunije. Treba nam bo vsega prav zelo! Naročite in razširjajte „Tedenske Slike"! Pridobivajte novih naročnikov I Čim več bo naročnikov, tem bolj! bo list. Zrno do zrna . . . Kamen do kamna .. . Svetovna vojna. Boji se nadaljujejo kakor bi se bila svetovna vojna šele nedavno pričela. O miru se mnogo piše, a vojna divja z enako strastjo dalje, v^e opazujemo to krvavo vrvenje, se nam zdi kakor bi se bila zarotila neka tajna sila proti človeštvu, ki absolutno gospodari nad njegovim razumom in njegovo voljo. Vsi dokazi učenjakov, parlamentarcev in vojaških strokovnjakov, izjave, da je vsak dan daljne vojne le v škodo, ne izda nič. Tajne sile ne odnehajo. — Na bojiščih so bili največji boji v Galiciji, kjer so avstrijske in nemške čete zopet zasedle vso Galicijo in del Bukovine Na enem mestu so prekoračile rusko mejo. Pri teh operacijah so Nemci zajeli okolo 20 topov. Avstrijci pa nad 2000. Umikanje Rusov iz Bukovine se nadaljuje; avstr. čete so zavzele Črnovice in v nevarnosti je vsa rusko-rumunska bojna črta v Moldaviji. — Poročila iz dežel sporazuma pravijo, da namerava sporazum opustiti operacije na Balkanu. Grof Czernin in nemški cesar sta trdila te dni, da čakajo centralne države še hudi in krvavi boji. Ti izjavi merita najbrže na .Pandrsko bojišče, kjer so pričeli Angleži zopet napadati. Mogoče je pa tudi, da poizkusijo Italijani svojo srečo. Trenutek se zdi sporazumu ugoden zaraditega, ker utegne razbremeniti rusko vojsko, ki se nahaja še vedno v krizi. — V tej svetovni vojni so zgubili nasprotniki 268 bojnih ladij (Angleži 162). V tretjem letu med njimi 1 dridnot, 8 bojnih ladij, 2 oklopni križarki, I topni-čarko in 8 malih križark. Letal in zrakoplovov je bilo uničenih od 1. avgusta 1914 do 30 julija 1917 2298 sovražnih in 683 nemških, dalje 186 privezanih opazovalnih zrakoplovov in 3 vodljivi zrakoplovi. Samo izguba letal in zrakoplovov znaša nad tri-četrt milijarde škode. — Z ostalih bojišč ni pomembnejših poročil. ^Tedenske Slike" so najbolj zanimiv in poučen slovenski ilustriran tednik. Pri-obcujejo vsak teden obilo slik in poročila z raznih bojišč ter o vseh važnejših aktualnih dogodkih. ^Tedenske Slike" stanejo celoletno 15 K, polletno VSO K. četrtletno SSO K. Posamezne številke se dobiva/o po trafikah, knjigarnah in na kolodvorih izvod po 30 vinarjev. Zahtevajte povsod „Tedenske Slike!" Naročite si ^Tedenske Slike!" Priporočajte jih svojim znancem in prijateljem! štev. 32 TEDENSKE SLIKE Stran 377 Moderna doba v stari Kitajski: Reklamen sprevod demonstracija čevljarjev po ulicah Nankinga. Mustafa Kemal paša, poveljnik druge turške armade, gost našega poveljništva. 'i Razne vesti. Novi nabori. Mladeniči letnikov 1897, 1898 in 1899 pridejo zopet na prebiranje. Zgiasiti se morajo med 6. in 11. avgustom pri občinskih uradih oziroma magistratu. Nabori bodo meseca septembra od dne 3. do 23. Kdaj in kam bodo poklicani potrjeni mladeniči, izvedo pri prebiranju. Za sveže sadje do 50 kg teže ni treba za vožnjo po železnici ali po vodi nikakršnega prevoznega dovoljenja. Za težje pošiljatve je potrebno posebno dovoljenje. Več tobaka obljubujejo. Letina za tobak je bila slaba. Zato so omejili izdelovanje tobačnih izdelkov. Sedaj pa, ker tudi letos ne bo preveč tobaka, ga uprava namerava jeseni prihraniti nekaj več za civilno prebivalstvo. To v tolažbo tistim, ki se radi naslajajo s tobakom, dasi ni koristen zdravju. Nove uradnim potom izdana vojne dopisnice. Od 1. avgusta t. 1. nadalje so dopustne v prometu k armadi na bojišču samo nove iz sivega papirja izgotovljene vojne dopisnice, dočim so za promet od armade na bojišču še nadalje veljavne sedanje iz rosa-papirja narejene vojne dopisnice. Zasebnim potom izdane vojne dopisnice so le tedaj dopustne, če so uradno izdanim dopisnicam tako glede na barvo kakor glede na besedilo popolnoma enake. Vojne dopisnice, ki ne ustrezajo tem določbam, so izklučene iz poštnega prometa. Pšenica drugod. Na Francoskem pričakujejo oboli 40 milijonov meterskih stotov pšenice. Navadni pridelek je znašal 70 milijonov meterskih stotov. V Ameriki se bo več pšenice pridelalo, kakor so popred mislili. Turščice bo toliko, kolikor je Amerika še ni nikdar videla. Upajo na 8 milijonov meterskih stotov. Nadomestilo za moko. Iz Gradca poročajo: Posestnik Andrej Pugl v Gostingu je iznašel novo postopanje, da se omeji poraba krušnega žita. Zmlete hruške naj se primešavajo moki. Poizkusi so pokazali, da je kruh s tako primesjo izredno dober in okusen. Vodja prehranjevalnega urada na Gorenjem Avstrijskem je na posvetovanju pri deželnem predsedstvu povedal, da je dobil prehranjevalni urad natančno poročilo, kako b se dobile hruške, nakar je priporočal urad to postopanje vsem deželnim vladam. Ni pa še načrtov za nakup, sušenje in na-daljno gospodarstvo. Deželna vlada je naročila, naj se pokupijo hruške v velikih množinah, da se napravijo poizkusi. Če so delavci lačni, jih militarizirajo. Gibanje v mariborskih delavnicah južne železnice in v kurilnici, katerega se je udeleževalo približno 1700 delavcev, se je v pondeljek zjutraj končalo z militariziranjem delavnic in kurilnice. V soboto popoldne? je dospelo določno povelje graškega vojaškega poveljstva, nakar so sklicali počivajoče delavce in jim naznanili militarizacijo obratov. Nato so se razveljavile vse oprostitve vojaškoobveznih delavcev; vojaški obvezanci vrše sedaj svoje delo na svojih dosedanjih mestih kot vojaki, ravno-tako črnovojniški obvezanci. Vse dosedanje mezde (vključno prej dovoljenih izboljšav) se bodo izplačevale slej ko prej in oba obrata se postavita pod poveljstvo novega vojaškega poveljnika. — Gibanje mariborskih železničarjev je nastalo najbolj zaradi slabe prehrane. Poraunajfe naročnino! Stran 378 TEDENSKE SLIKE štev. 32 Rumunski kmetje ob stiskalnici za seno. Moderna Švica: Švicarski pismonoša v lahki letni obleki — vroče uniforme. V zalogi je še nekaj izvodov albuma .LEPA NAŠA DOMOVINA' I. zvezek: Kranjska v podobah vsebuje osem krasnih trobarvfiih reprodukcij in sicer: LJubljana. • KamnISke planine. • Bled. • Vlntgar. - Bohinjsko Jezero. - BelopeSko Jezero. • Postojna. - PredJamskI grad. '=0=0= Album ima poleg slik tudi kratek opis dotičnega kraja v slovenskem, nemškem, češkem in laškem jeziku. 3e torej primerno darilo vojakom In drugim. — Cena s poitnino vred 2 K. Naroeite takoj, dokler Je Se kaj zaloge v upravnIStvu ..TEDENSKE SLIKE" V LJubljani. Tiskovine vseh vrst kakor: časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, letake, vabila, vsporede, tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice itd. natisne lično m ceno DRAGOTIN HRIBAR v Ljubljani, Dunajska cesta št. 9 štev. 32 TEDENSKE SLIKE Stan 379 Vsaka gospa naj čita mojo zanimivo navo- dilo o medcrneni negovanju prsi. Uspešen ^vet nri pomnikaniii obilnosti! — Pišite zaupno IDI KRAUSE, Presburg (Ogrsko) Schanzstrasse 2, Abt. 95. -- Ne stane nič. Priporoča se umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ LJUBLJANA. lil lil Eo o I'« 2 VINO ^°e^ Od 65 I naprej razpošilja po povzetju A. OSET. pošta Guštani. :==: KoroTko. : ": S.! » E< L=3- n n O I Fnamurinl i= sredstvo zi pomlajenje rramyUUI us ki rdeč«, svetle in sive lase in brado za trajno temno barva. 1 steklenica s poštnino vred stane K 270. Rydyol e rožnata voda, ki živo pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. Povzetje 55 vinarjev več. Naslov za naročila: drogerija pri angelju v BRNU . 645, IVloravsko. I 100 lit. zdrave domače pijače osvežuje in gasi žejo. Vsak si more z malimi stroški sam izdelovati. V zalogi 10: ananas, jabolka, grena-dine, maline, muškatne hruške, pomaranče, dišeča perla, višnje. Ne )onesreči se nikdar. Te domače plače se poleti zauživajo lahko ohla-ene In pozimi tudi gorke, namesto ruma in žganja. Tvarina z natančnim predpisom »tane K 12 — {lanko po povzetju. Za gospodarstva, tovarne, večje gospodinjstvo, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker delavca poživlja in ga ne opoji in njegovi delavni moči ne škoduje. drogerija pri angelju v BRNU --št. 645, Moravsko.-- Jan Grolich, I J I I da I I Diamanti za rezanje stekla za steklarje in domačo rabo. Diamentov za rezanje stekla zamo-rem oddati sedaj samo št. 4 za K U-70 in „ 51/, „ „ 16--Ker je dovoz diamantov ustavljen ter se dobi sirovina le teško in po ogromni ceni. Poštnina s povzetjem »tane 85 h. Za pošteno in solidno blago jamči drogerija pri angelju v BRNU - št. 645, Moravsko. - Jan Grolich, 500 kron v zlatu če ne odstrani krema Grolich z zraven spadajočim milom vse solnčne pege, maroge, solnčne opekline, ogrce, o-brazno rdečico itd. in ne ohrani kože mladostno sveže in nežne. Cen« K 575 s poštnino vred. 8 porcije stanejo K 16—, 6 porcij K 3070. Vse brez kakih nadaljnih stroškov Naslov za naročila: Jan Rrniirh drogerija pri angelju v BRNU dR UrOIICn, - št. 645, Moravsko.-- Odlikovan na razstavi v Radovljici leta 1904 s častno diplomo in svetinjo I. vrste. BRIN3EVEC, HRUŠEVEC -• in SLIVOVKO •- najfinejše vrste, posebno priporočljivo proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Cene zmerne. Za pristnost se jamči. Prodajalka vešča manufakturne in špecerijske stroke, želi premeniti službo. — Cenjene ponudbe pod „Dobra moč", na upravništvo »Tedenskih Slik" S47. Mazilo za lase varstvena znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ulici 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Steklenica po 4 In 5 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. — Za sotovost se jamči. — Zadostuje steklenica. — Spričevala na razpolago. Minarski pomočnik se išče, prost vojaščine, pod dobrimi pogoji. Kje, pove upravništvo „Tedenskih Slik". = Zamaške = nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KO. LJUBLJANA Suhe sobe, črno in rdečo deteljo, kumno, janež repno, korenjevo, razna- trava in druga domača semena, prazne vreče kakor tudi vse vrste pridelkov kupuje SEVER & URBANČIČ, - Ljubljana. Wolfova ulica 12. - Potrdila istovetnosti izvršene po najnovejšem predpisu dobe občine v tiskarni Dras- Hribarja v Ljubljani, Dunajsl^inotoitral V deželnem diedališču Krasna darila! SUTTNER IKO . -'IV Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je = mojstrsko delo urarske umetnosti! = I^azpošilja se po povzetju, — Neugajajoče zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku^ katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosiu. :: Vse ure so natančno preizkušene :: Lastna znamka ,IKO' svetovnornana. Št. 99410 Kovinasta anker Roskopf ura...........• • . K 1240' št. 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova...........K Wm št. 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča............K 16-20 št. 99865 Kovinasta verižica K 1-60 št. 99645 Uhani amerikanski double zlato..............K 3-4(> št. 99022 Srebr. rožni venec K 9-50 Lastna protokolirana tovarna ur v SvIcI. Svetovna razpošiljalnica H. Suttner r Ljubljani št. 5 Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. LJUBLJHNSKfl KREDITNH BHNKH V LJUBLJANI « Delniška glavnica 8.000.000 kron. » STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. Rezervni fondi okroglo 1.000.000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na vložne Icnjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Naročnina za list .Tedenske Slike'; za Avstro-Ogersko: i/« leta K 3 80, '/t leta K 750, celo leto K 15-—; za Nemčijo: V* leta K 5-, 1/2 leta K 10—celo leto K 20—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 24—. Za ameriko letno 5 dolarjev. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, I.nadstropje Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Sterlekar. Tiskarna Dragotin Hribar t Ljubljani.