CINA IS Lir, 10 Jugolir, 6 Din
NAROČNINA: Cona A: mesečna 60.—, četrtletna 180.—, polletna 360.—, celoletna 600.— lir. Cona B: 40.—, 120.—, 240.—, 400.— jugolir. FLRJ:	24.—,	70.—,	140.—,
280.— din. Tekoči račun za STO-ZVU na ime: «Založništvo Primorski dnevnik». Trst 11-537,4;.tekoči račun za Jugoslavijo na ime «Primorski dn.», upr., Ljubi}. C-90601-19.
TRST 1. januarja 1949
LETO ČETRTO - številka 147
UREDNIŠTVO: Via Montec-chi 6-II - 24. UPRAVA: Via Ruggero Manna štev. 29. TELEFONI: uredništvo 93808, uprava 27847. OGLASI pri upravi od 8.30-12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. Rokopisi se ne vračajo. • Poštnina plačana v gotovini . Spedizione in abbonamento postale secondo gruppo.

leto
Dvamjst mesecev je preteklo, kar smo si voščili novo leto 1948. Naredimo, kot naredi dober gospodar, obračun čez teh dvanajst mesecev; pretehtajmo dogodke, pozitivne in negativne v smislu našega voščila, postavimo zaključke in potegnimo iz njih nauke, ki nam bodo služili v bodoče.
Leto 1948 je bilo morda najbur-nejše povojno leto. Napori za ureditev številnih perečih mednarod. nih vprašanj niso privedli do zaželenega pomirjenja, niti niso pustili toliko ugodnih tal, da bi tako pomirjanje lahko z gotovostjo pred-videvali v letu 1949, čeprav lahko Istočasno trdimo, da so prav neka. Ieri dogodki preteklega ieta odmoli-nili nevarnost novega vojnega po šara, ki .ga vztrajno netijo mračne reakcionarne sile. Mednarodni po hti^ni odnosti so .se caostriii pred. vsem na vprašanju mi-roufRh po-godb, točnije: na vprašanju demo-kaotičnega izpOUfjevdhjd določb mirovne ipogodb? m dogovorov, ozi roma ,na njih preziranju in saboti-rapju.. .
Mi perno, da so mirovne pogodbe in dogovori taki, kot so zapisani, plod zmagovitega pohoda demokratičnih sil v borbi proti name nam fašizma. Razumemo, da taki kot so zapisani, ne ustrezajo težnjam roditeljev fašističnega zla • imperialistom., ker jim ovirajo njih načrte. Zato smo priča dan za dnem, kalčo imperiai isti kršijo mirovne določila, kalco gredo preko njih in celo proti njim. Poglejmo same vprašanje povojne Nemčije, ki je osrednje važnosti. Namesto nove enotne demokratične države raste-" v angloameričkom območju starega Reicha novi Reich ne sicei Hitlerjev, toda Marshallov in Churchillov, kar je v bistvu isto kot Hitlerjev. Tam raste ob podpori svetovnega kapijtalizma nova resna nevarnost za svetovni mir. Poglejmo dalje nekatera dejstva v zvezi z italijansko mirovno pogodbo, Ica ter e določila točno označujejo n. Pr. odnosa je Italije z novo ustanovljenim Svobodnim tržaškim ozem Ijem ter končno določila o samem Sixibodnem tržaškem ozemlju, ki jih vsebuje priloga italijanske mirovne pogodbe.
Kaj so imperialisti storili pozitivnega ob tem? Ničesar, pač pa si, storili mnogo negativnega, negativnega namreč za demokratičen razvoj v Italiji in pri nas, negativnega za svetovni mir. Italijanska mirovna pogodba je v celoti pred met izrazitega sabotiranja sprejetih obveznosti in osnova revizionizma ne samo v teritorialnem smislu (Italija in Tržaško ozemlje), temveč tudi v smislu oživljanja italijan skih reakcionarnih sil.
BiH so še drugi enako važni momenti v preteklem letu, ki odkri-pajo načrte imperialistov. Bojkot razorožitve, kakor jo je predlagala Sovjetska zveza, izbegavanje stvarnega nadzorstva nad atomsko energijo, izvijanje v pogledu rasne diskriminacije in kot dopolnilu vsemu temu snovanje blokov in zvez med zapadnoevropskim! državami Pod vodstvom ZDA.
To so samo nekateri, tako rekoč lanski primeri imperialistične aktivnosti, ki teži k popolnemu uničenju mednarodnega sodelovanja na osnovi enakopravnosti, iskrenosti in demokracije.
Postavlja se vprašanje:	zakaj
IcZjub toliko siloviti ofenzivi impe-
Nadaljevanje na 2. strani
saj iso furo
PQGLED NA DEVINSKI GRAP
*£oto Maganja,).
srečne vsem tleleenim ljudem, vsem hercem zn hrsiisive med nnredi in zn demeltrnličen Ir njen miri
L 1 L» S KI
r E D N I IS
KRONIKA
Q iJred*e!iuik poiitke republike Bierut je bil Izvoljen za predsednika nove poljske enotne delavske stranke na kongresu za združitev delavske in socialistične stranke.
O Albanija je zahtevala od Italije izročitev Badoglia in Grazia-nija, ki sta na seznamu vojnih zločincev zaradi grozodejstev, ki sta jih izvršila med vojno v Abe-siniji.
O 23, decembra so v Tokiju končno le izvršili smrtno obsodbo nad japonskimi vojnimi zločinci, potem ko je zanje zaman interveniral sam papež.
O Podpisan je bil trgovski sporazum med Anglijo in Jugoslavijo, po katerem bodo izmenjali blaga v vrednosti 13 milijonov st er Jingov.
O V Moskvi je bil podpisan trgovinski sporazum med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, katerega obseg pa je osemkrat manjši od sporazuma, ki je bil doslej v veljavi. Vzroki za to, so v trenutni politični situaciji.
O Na Madžarskem so aretirali kardinala Mintsentija zaradi njegovega prevratnega delovanja proti sedanjemu ljudskemu režimu v državi. Kardinal bo prišel pred proces skupno s še nekaterimi drugimi sokrivci.
C V Kairu so ubili predsed uka egiptske vlade Nokraši pašo. Aten. tat je izvršil pripadnik politično verske druščine «Muslimanski bratje».
C Sedanja francoska vlada je
na zelo šibkih nogah predvsem zaradi pogubne gospodarske po-litike, ki jo izvaja. Tako je finančna komisija republiškega sveta odbila vladni proračun za novo leto.
O 23. januarja bodo na področju Toklja volitve, ki jin bo nadzo-rovala ameriška vojska. Potek yo-litev in n-jib izid zato niti ne bo treba komentirati.
O Dimitrov je bil soglasno izvoljen za glavnega tajnika bolgarske komunistične stranke.
C Jugoslovanski zunanji minister Kardelj je v Ljudski skupščini govoril o odnošajifc Jugoslavije da bi bili fi čim boljši. V Rimu so v teku pogajanja za trgovinsko pogodbo med Italijo la Jugoslavijo.
O Na tiskovni konferenci so
zastopniki angloameričke vojaške oprave Tržaškega ozemlja izjavili, da je na ozemlju edini uradni jezik italijanski. To je najnovejši primer kršitve določil mirovne pogodbe in tržaškega statuta.
C Kitajska narodno osvobodilna vojska stalno napreduje. Zdi se, je sedanji glavni napad-usmerjen na Hankow - vrata južne Kitajske. Predsednik kitajske Kuo-mintangove vlade Sun To poziva komuniste naj prenehajo s sovraž. mostmi. Te pozive mu seveda narekuje strah ta pa «siji kitajske reakcije.
O do as. Kn. so zapustile Korejo poslednje sovjetske čete. Tega pa niso storile ZDA,
O V Parizu je bilo zasedanje medparlamentarne zveze. Jugoslavijo je zastopal Vladimir Simič.
O Med ZDA ta Anglijo je nastala napetost zaradi Palestine. Ta napetost Je posledica poraza egiptovskih čet pri Negevu. Anglija hoče namreč priskočiti Egip. čanom na pomoč z orožjem, Ame. rikanci pa, ki se ne bi radi prl-zamerill Zidom, temu nasprotujejo.
O V ponedeljek se je pričelo v ZDA prvo zasedanje 81, kongresa, v katerem imajo demokrati večino. Pravijo, da bo Truman na tem zasedanju predlagal proračun v višini 43 milijard dolarjev, kar je doslej najvišji proračun v mirni dobi.
C V Italiji so zaradi odpustov In brezposelnosti delavcev v raznih krajih protestne stavke. Med drugimi se bile starke r Mtaer-vino Murge, Ruvo In v pokrajini Siena.
V SOVO LETO
(Nadaljevanje s 1. strani)
Cio zastavili, zakaj so bili mnocjokjt prisiljeni k umiku?
Kratek pogled na aktivnost svetovnih demokratičnih sil nam bc dal odgovor.
Znameniti analizi mednarodnega položaja, ki sta jo podala Zdanov In varšavska deklaracija ljudske demokratičnih držav o nemškeni In drugih splošnih vprašanjih, sto tvorili osnovo široke protiofenzive demokratičnih sil, tako rekoč znanstveno osnovo za boj proti reakcij* na najrazličnejših frontah, počeni, od Glavne skupščine OZN m Varnostnega sz>eta, preko delovanja (panskih antifašistov, borbe francoskega in italijanskega delar’stva frrot iimpe rialistične borbe na Tr-faškem ozemlju, preko legendarnih podvigov grških narodno fftvobo-dilnih borcev, krepitve socialista, ne ureditve vzhodne Evrope, pa de •širokih osvobodilnih gii\wnj kolonialnih in napol kolonialnih narodov, končno do širokopoteznega osvobajanja Kitajske po zmagovitih armadah generala Mao Tse Tanga.
To je sila, id je prisilila imperialiste k umiku, sUa, ki s svojo nenehno borbo varuje mir pred snovalci nove vojne.
Normalno bi lahko tukaj zaključili politični pregled dogodkov pre-ključke. Toda leto 1948 je prineslo protujožih si taborov naredili zaključke. Toda leto 194« je prineslo tudi nekaj nenavadnega, namreč resolucijo Informbiroja in njej sledečo gonjo proti Jugoslaviji v vsemi posledicami narazumljivih odnosov ljudskih demokratičnih držav do nove Jugoslavije.
Čeprav je minulo že šest mesecev od tega edinstvenega dogodka V Zgodovini demokratičnega delavskega gibanja, še vedno ni mogoče
zaslutiti vzrokov, ki bi tak korak
Informbiroja narekovali ali celo opravičili, ugotoviti pa je na žalost mogoče številne kvarne posledice lega koraka, ne samo za Jugoslavijo, državo, ki je vsa zaposlena v borbi za socializem, temveč za svetovno demokratično fronto.
Ni naša naloga ugibati in niti ni to naš namen, kako se bodo odnosi v taboru demokratičnih dežel razvijali v bodoče, vendar nam dejstva že danes potrjujejo, da je predvsem zasluga nove Jugoslavije, njenega vodstva in njenih junaških množic, da niso posledice kvarnejše in da se ravno po zaslugi možatega stališča Jugoslavije, kapital, ki si ga sovražniki demokracije kujejo iz tega spora, sproti spreminja v nič, v prazne nade. Morda nam je dal
najboljši odgovor za bodočnost maršal Tito v. svojem novoletnem pozdravu z besedami:	Veličino
ljudstva neke države se ceni po tem, kako se ponaša v dneh najtežjih preizkušenj in po tem, kaj je delovno ljudstvo neke države sposobno vzdržati in kaka je njegova moralna sila v. dneh najtežjih preizkušenj.
Jasno, da so našli odseva na na-lem ozemlju psi našteti mednarodni dogodki. Angloameriška vojaška narava je dosledneje kot prejšnja leta dokazala, da je orodje V rokah imperialistov Bele hiše in Londona in je brezobzirno, posebno v drugi polovici preteklega leta, uveljavljala svojo «splošno politično linijo, to je liftijo revizionizma italijanske mirovne pogodbe ter linijo
rehabilitacije reakcionarnih sil na našem ozemlju. Tržaško demokra-. Učno gibanje je v. prvi polovici leta uspešno kljubovalo in tolklo «spio-, šno politično linijo - vojaške oprane, saj je po današnjem priznanju Imperialistov samih bilo tržaško de-, mokratično gibanje eno najmočnejših, s katerim so se srečali imperialisti v Evropi.
Resolucija Informbiroja je to demokratično velesilo močno prizor-dela, toliko, da so tržaški reakcio-. narji vseh barv in vetrov z vojaško upravo na čelu že pirovali nad mrtvim- sovražnikom.
Prezgodaj? Prav gotovo!
Imperialistični agent Viđali je sicer ohromil tržaško demokratično gibanje s tem, da je zavedel znaten del demokratičnih sil na pot blatenja nove Jugoslavije in omejil borbeno sposobnost tržaškega demokratičnega gibanja. To je dejstvo, ki gre na račun resolucije Inforni-biroja, ni pa Viđali uničil onega, kar je Tito označil za moralno silo, to je sposobnost zdržati najtežje preizkušnje. Tržaško demokratično gibanje je bilo u težkih preizkušnjah ustvarjeno, v njih je raslo in se krepilo. Mi trdno verujemo v dan, ko bodo to spoznali in občutili tudi tržaški reakcionarji.
Na ta dan bodo brez dvoma vplivali zunanji dogodki, posebno pa pot, ki jo bodo tržaške demokratične sile ubrale v borbah, ki so tik pred njimi. Ni nobenega dvoma, da je taka pot samo ena, to je pot enotnosti vseh demokratičnih sil Tržaškega ozemlja, ki jim je prva skrb stvar miru in prva naloga borba proti imperialistom.
Pravijo, da taka enotnost ni mogoča. Mogoča in nujna naloga demokratičnega gibanja Tržaškega ozemlja je, da to dokaže, da obnovi enotnost in da vrže iz svoje srede elemente, ki onernogočajo enotnost po nalogu imperialistov.
Samo s tem, da bomo ponoimo uvrstili tržaško demokratično gibanje v. borbeno fronto demokracije proti imperializmu, bomo storili svojo dolžnost v borbi, ki nam (o nalaga interes mednarodnega sodelovanja in miru.
mm
Kljub vsem milijonom dolarjev .orožju in pomoči ameriških imperialistov je monarhofašistična vojska v Grčiji v preteklem letu utrpela močne udarce.
Ob koncu leta je začasna demokratična vlada poslala grškemu ljudstvu poslanico, v kateri ga poziva, naj v novem letu še bolj strne svoje vrste, da bo leto 1949. leto dokončne zmage.
Uspehi demokratične vojske v letu 1948, pa so razvidni iz dnevnega povelja ob novem letu:
« Leto 1948 je bilo Izpolnjeno z veliko dejavnostjo demokratične vojske ter z njenimi velikimi zmagami na Gramosu, Viciju, Pelopo. nezu ter v drugih delih Grčije. Lani je imela demokratična vojska skupno 1509 bitk. V teh bojih je imel sovražnik 31.493 mrtvih ;n 57.157 ranjenih, 5987 mož Pa je bi-
lo ujetih. Iz monarhofašistične voj. ske je pobegnilo 2837 vojakov. Demokratični borci so onesposobili »7.474 vojakov In oficirjev, V minulem letu Je bilo uničenih 85 lokomotiv, 1659 kamionov, 179 tankov, 408 železniških in cestnih mo-564.347 metrov telefonske napelja-rtov, 46.30b m železniške proge, ve. Poleg tega so enote demokratične vojske uničile 106 in poškodovale 14 sovražnih letal. Zaplenili so 176 strojnic, 1207 strojnih pušk, 272 težkih havbic, 1723 brzostrelk, 8976 pušk in 11 milijonov 780.000 nabojev. Leta 1948. je stopilo v vrste demokratične armade več ko 20.000 novih borcev, ljudstvo iz zasužnjene Grčije in s svobodnih področij pa je dalo demokratični vojski velike množine življenjskih potrebščin ter jo podprlo v njeni oboroženi borbi.
Novoletni govor maršala Tita
Ob začetku leta 1949. je postai maršal rito narodom Jugoslavije svoj novoletni pozdrav.
Uspehi, ki jih je doseglo jugoslovansko ljudstvo, so vidni vsakomur; nove tovarne, ceste, železnice, električne centrale itd. itd. pri čnjo o zmagoviti graditvi socializma v Jugoslaviji, Tega ne morejo zamikati uiti tisti, ki nočejo videti prave stvarnosti, ki potvarjajo in prikrivajo pred svetom resnično stanje in delovanje socialistične Jugoslavije- Toda jugoslovansko delovno ljudstvo hoče, da delovna ljudstva drugih držav zvedo za vso resnico o Jugoslaviji, ki danes mimo in dostojanstveno prenaša nezaslišane žalitve, kajti moralna sila njenega ljudstva je na izredno visoki stopnji. Svojo veličino so jugoslovanski narodi pokazali 27 marca 1941, izražali so jo v času narodno osvobodilne vojne, prav ti taki meri jo izpričujejo danes, 'ko pod iiajtežjimi pogofl grade socializem. In kakor so narodi Jugoslavije verjeli v zmago, ko je Evropa ječala pod fašističnim jarmom tako verujejo v zmago svoje pravilne poti danes, ko Jugoslavijo klevetajo In ji ovirajo izgradnjo socializma. Jugoslovanski narodi so prepričani, da bo tudi to pot zmagala resnica in pravica in s to vero grade dalje, ker bi sicer osramotili kri, ki so jo žrtvovali v vojni zavedajoč se, da je njihova zmaga usodna za napredno gibanje v svetu.
Uspehi jugoslovanskih narodbv so rash, ker so bili narodi notranje enotni, ker je bila tesna povezanost med delavskim razredom, naprednim kmetom, ljudsko inteligenco in mladino v vseljudski politični organizaciji Ljudski fronti pod vodstvom komunistične partije. Uspehi se bodo v novem letu 1949 še Stopnjevali in kljub največ-
jim težavam zagotovili socializem p Jugoslaviji.
Člani komunistične partije pa morajo biti s svojo požrtvovalnostjo in vztrajnostjo zgled drugim. Prav tako mora biti partija s svojo enotnostjo vzor. Jugoslovanska partija ie v letu 1948 doživela svojo najtežjo preizkušnjo, kljubovala vsemu, izločila maloštevilne odpadnike in ostala na poti izgradnje socializma vodnica jugoslovanskega delovnega ljudstva.
Ob zaključku leta 1948 in ob začetku novega leta pozdravlja maršal Tito svoje narode, pozdravlja delavce, kmete, ljudsko inteligenco, pozdravlja mladino in poziva vse, naj se v letu 1949 ne plašijo truda In naporov ter žrtvujejo vse za izpolnitev nalog v tem letu, kajti izpolnitev teh nalog bo privedla Jugoslavijo k zaželenemu cilju — k socializmu, to pa pomeni: k sreči (n svetli bodočnosti.
Čongkojiek zamen spletkari
Ob novem letu Je izdal Cangkajšek proglas, s katerim hoče potolažiti in vzpodbujati prebivalstvo in vojsko. General pravi, da ima nacionalistična vojska številčno in materialno nadmoč nad osvobodilno vojsko. Kljub temu pa je dejal, da morajo vojaki in civilisti «zopet dobiti zaupanje v zmago». V proglasu je tudi dejal, da je pripravljen na mirovna pogajanja s komunisti, če oni «res želijo mir».
Komunistična partija Kitajske pa je izdala proglas s programom za leto 1949. v odgovor na «mirovno ofenzivo» kuomintangove vlade. V proglasu pravi, da bo do kraja nadaljevala na--rodno-osvobodilno vojno. Proglas pravi nadalje, da bo v letu 1949. proglašena kitajska ljudska republika.
msii nomi
pišejo Stalinu
»V 6 mesecih bomo dosegli pro-Kavodne norme, določene za leto '1950!« obljubljajo moskovski delavci Stalinu^	—
Sovjetski časopisi in radio so sedmega decembra poročali o važnem dogodku: moskovski delavci so poslali Stalinu skupno pismo.
Sedmega decembra so namreč praznovali obletnico začetka velike protiofenzive, ki je osvobodila Moskvo in zadala Hitlerjevi vojski prvi težki udarec.
Sedem let. kasneje so Moskovčani, ki so se vrnili k mirnemu življenju in ustvarjalnemu delu, podali račun o novih velikih zma-juh.
»Vi ste imenovali Moskvo glasnika, nove dobe, dobe Sovjetov«, piie-jo.Stalinu. »Nam je mnogo ru tem, da si zaslužimo to č ist. Mi lahko s ponosom polagamo račun o i.Špehih naših naporov. Plan indi sirijske proizvodnje za letti 1948. smo uresničili v Moskvi 19. novembra v moskovski obiasti pa 26. novembra-
Proizvodnja je presegli za £G,3 odstotke proizvodnjo lanskega leta. V primeri z letom 1940., zadnjim letom pred vojno, je napredek zelo občuten: 11.19 odstotkov za prvih deset mesecev, 29.2 odstotka za oktober.«
Dvig proizvodnje v vseh panogah
Osnova industrije je električni tok. Brez elektrike ni možno r o-bem. odločno izboljšanje industrijske dejavnosti. Brez premoga pa ni električnega toka v Moskvi. P- e-mogovni bazen v moskovski oblasti je .bil obnovljen i:i tehnično izpopolnjen, tako da je dal letos trikrat več premoga kakor leta 19*0.
Razpoložljiva jakost elekl ričnih central je od januarja 1948 zrasla Za 200-000 Kwh. s/ primeri z letom 1940 je proizvodnja oroln.h strojev narasla za 41 odstotkov, statev za 113 odstotkov itd.
Tudi za prevoz je bilo preskrbljeno: 15 odstotkov več avtomobilov, 77 odstotkov lokomohv, 123 odstotkov vagonov.
Povišanje potrošnje Preidimo k proizvodom široke potrošnje. Izdelali so 24 odstotkov bombaževine, 28 odstotkov volnenih tkanin, 31 odstotkov svile in 23 odstotkov več obuvala kakor preteklo leto. V primeri s predvojno dobo je narasla proizvodnja volnenih tkanin za 16 odstotkov, proizvodnja šivalnih strojev pa za 66 odstotkov.
Izboljšanje se ne tiče samo količine, temveč tudi vrste proizvodnje. Začeli so proizvajati nove izdelke: moderne traktorje in kamione, razkošne bolniške vozove, devetindvajset novih vrst avtomatičnih ali pol avtomatUnih strojev, izvrstnih vrtalnih strojev, transfer-matorjev, hladilnikov, priprav za televizijo.
Kupna moč rublja se je podvojila
Znano je, da se je v teku enega leta kupna moč rublja Več kot podvojila, to je, da so se stroški za preživljanje zmanjšali za nad polovico.
Poleg tega pa se je od začetka
tega leta zaradi stalnega strokovnega napredka delavcev srednja mezda delavcev moskovske industrije zvišala za 13-2 odstotka.
V premogovnem bazenu imajo rudarji, ki so pred kratkim pokazali svojo solidarnost stavkajočim francoskim tovarišem, dvakrat in pol višjo mezdo kakor pred vojno. V Moskvi in njeni okolici gradijo dva tisoč poslopij, z desetinami stanovanj vsako. Pet sto teh poslopij bodo dogradili še letos.
Te primere bi lahko naštevali v neskončnost. Pozornost in skrb so posvečali celo drevju in zelenju. Letos so zasadili v Moskvi 275.000 dreves in 1,500-000 grmov.
Prištedili so 2 milijardi rubljev
To pa še ni vse. V Moskvi se je začelo veliko gibanje za znižanje lastne polne cene v proizvodnji, za sledenje in skrčenje vseh proizvodnih stroškov- To gibanje se je začelo meseca avgusta in sedaj javljajo delavci prestolnice, da so izpolnili sprejete obveznosti: prištedili so 2 milijardi rubljev. Ti dve milijardi sta dopolnilo socialistični akumulaciji, ker nudita možnost zgraditi nove tovarne, ustvariti nove panoge proizvodnje, dati nov
V ŠPANIJI SE BOJUJEJO
MED MADRIDOM IN SEVILJO
Potoval sem iz Madrida v Sevi- \ Ijo. Vlak je bil. kot običajno, poln
gardista, ki so se ostro razgovarjaii med seboj. Govorili so o Franco-
in mnogo potnikov je moralo stati vem režimu in o položaju, ki ga
na hodnikih. V našem oddelku sem \ opazil več vojakov in dva civilna
imajo eni in drugi — vojaki in civilna garda.
GuerriIIero
JKfek **	. mren* . J)** HJHC M. 4*UU «
’	7« w jvu* r« n«:
m k «ra i« a« ium
Mas alta cjue mrnca la bahđera rcp^iicana
* 4« M noi* •« I** • 1 a*	9	*»\1**a*«
%A0	u*	f ^	•*'*r**	*• 'Air««*# »	«•
«I rvl Či« 4« i*«	•»
Un organ« de liaison des guecrilleros espagnob. Naslovna stran organa španskih antitrankistov
polet gospodarstvu in tako še izboljšati življenjske pogoje prebivalstva.
Lahko je razumeti navdušenje, veselje in ponos, ki prevevajo vsebino obširnega poročila moskovskih delavcev o njihovem delu. Lahko je razumeti njih ljubezen in spoštovanje do boljševiške partije, ki jim je pomagala,.in do Stalina, ki jim je pokazal pot ter jih učil, kako
morajo premagovati težkoče.
Zato se ne čudimo, ko navdušeni in vztrajni graditelji novega sveta sprejemajo novo, smelo obveznost: doseči v treh letih in pol raven proizvodnje, ki je bila določena za konec petletke, to je proizvesti 30 junija 1919 ravno toliko, kolikor bi morali 31. decembra 1950. To je sedaj velika naloga sovjetskih delavcev.
Hlaiis zapiine Empe ss zvijajo
v mreži Marshallovega plana
V Indoneziji se borijo
svobodo
Malo pred božičnimi prazniki so nizozemske čete začele v Indoneziji velike vojaške operacije, da bi zatrle vsako težnjo indonezijskeag ljudstva po neodvisnosti. Zaprli so vse ugledne ter napredne domačine, nizozemski vojaki pa ravnajo z indonezijskim prebivalstvom tako kruto, kakor so Nemci ravnali med okupacijo v Holandiji.
Napad nizozemskih čet je vzbudil povsod veliko ogorčenje. Zadeva je prišla takoj pred Varnostni svet, toda prav tu se je ponovno poka. zala umazana politika angloame-riških imperialistov, ki so kakor doslej s svojim glasovalnim strojem preprečili sprejem predlogov sovjetskega delegata za takojšnji umik napadalnih čet in potrebne sankcije. O indonezijskem vpraša-' hju bodo ponovno razpravljali še ta mesec v Lacke Success, medtem pa je indonezijski republikanski radio javil, da se bodo v kratkem za. čele velikopotezne partizanske akcije, če ne bo Varnostni svet spo-Sobno kaznoval napadalca.
Ameriška vlada še ni dobro prebavila kitajske katastrofe in že se mora baviti z novimi problemi, ki jih je prinesel iz Pariza njen zu-mesta ZDA, soglasno trde, da je zunanji minister Marshall izredno nezadovoljen zaradi slabosti in predvsem nestabilnosti držav zapadne Evrope. Na generala Marshalla je zelo globoko vplivalo dejstvo, da je v času njegovega bivanja v Parizu izbruhnila vladna kriza v Belgiji, da je morala biti reorganizirana atenska kombinacija Solulis-Caldaris, ki je postala po svoji obnovitvi še mnogo šibkejša in da levo krilo De Gasperijeve krščanskodemokratične stranke vedno močneje manifestira svoj nemir. Minister Marshall je prepričan, da so imeli sovjetski predlogi za znižanje orožja pri istočasni učinkoviti kontroli zelo velik in globok odmev med ljudstvom zapadne Evrope, medtem ko so narodi zapadne Evrope vedno bolj nezadovoljni z ameriško politiko y Porurju. Ameriško zunanje ministrstvo je tudi prepričano, da se resnica o razmerah in dogodkih v Sovjetski zvezi in ostalih državah ljudske demokracije zelo hitro širi po državah zapadne Evrope. Na ljudstvo zapadne Evrope zlasti vpliva, da so se tranjih nemirov in stavk, kakor tu-Ijudstvo dobro preskrbljeno z življenjskimi potrebščinami.
Ameriško zunanje ministrstvo je izdelalo več zahtev, ki jih bo predložilo Marshallovim državam; izpolnitev teh zahtev ima general
z veleposlaniki Velike Britanije.] točno vedele za dolarsko vsot j Mar
Francije in skupino Beneluxa je ameriški državni podtajnik že tolmačil te zahteve, kar potrjujejo tudi poročila ameriškega tiska in radijskih vesti.
Prva zahteva je, da bi bil takoj ustavljen odpor vlad zapadne Evrope proti ameriški politiki v Nemčiji, predvsem v Porurju in Berlinu. Odločilni činitelji ameriške zunanje politike so ogorčeni nad tem, da je francoska vlada seznanila javnost, da ne soglaša z anglo-ameriškim predlogom naj vrne porurske rudnike in podjetja Nemcem, kljub temu da se ameriško zunanje ministrstvo zaveda, dà je hotela pariška vlada pomiriti javno mnenje in da sploh ni nameravala dejansko nasprotovati anglo-ameri-škemu predlogu vrnitve, rudnikov in podjetij v roke Nemcev. Ameriška vlada je prav tako nejevoljna, ker sta Velika Britanija .in Francija javno poudarili, da je mišljenje obeh vlad o berlinskem vprašanju precej drugačno od ameriškega. Ameriška vlada trdi, da plačuje vse izdatke, ki so v zvezi z vzdrževanjem «letalskega mosta» in da jo njeni zavezniki na zapadu Evrope nesramno izdajajo. To se mora v bodočnosti onemogočiti. Ameriška vlada dalje želi, da v bodočnosti prenehajo vsi spori med Marshallovimi državami o višini Marshallovih dolarjev in dobav kakor tudi o njihovem lastnem prispevku za tako imenovano izgradnjo zapadne Evrope. Washington kritizira Marshallove države, da se ne more-Marshall za nujno potrebno, če jo sporazumeti glede programa in hoče ustaviti neugoden razvoj v i da je nemogoče, da bi so Riedse-zapadni Evropi. V svojih razgovorih [ bojno sporazumele, dokler ne bodo
jTraacoskega krvnika Mac ha spremlja senca - smrt
shallevega plana za bodoča 3 leta.
Ameriška vlada tudi zahteva, da bi vlade zapadne Evrope prhale te melj it dokaz svoje pripravljenosti vstepiti v Evropsko unijo po na črtili Winstona Churchilla in Leona Bluma. V tem vprašanju je naperjene. ameriška kritika predvsem proti londonski vladi. Velika Britanija bi si rada zavarovala vodstvo v tej evropski uniji in nasprotuje francoskim in belgijskim načrtom, za katerimi stoji ameriška vlada.
Predpogoj uspehov ameriških načrtov v zapadni Evropi je razbitje enotnosti delavstva, odstranitev svobodnega sindikalnega gibanja in komunističnih partij. <iat> ameriška vlada še bolj povečuje pritisk na zapadno Evropo, da bi bili uve deni zakoni, ki bi dejansKO onemogočili sindikalno gibanje, ki služi izključno interesom delavstva, in legalno delovanje komunističnih partij. Nedavni sodni koraki de. sničarskega socialista Ramadiera v Franciji proti komunističnim voditeljem in novinarjem so samo pred-igra novih ukrepov, ki imajo vidno in skupno značko «Made in Washington».
V dosego svojih ciljev je ameriška vlada zagrozila Marshallovim državam, da preneha pošiljati dolarje, in različne dobave, ki izhajajo iz Marshallovega plana in da ne bo podpisala atlantskega pakta, kljub temu da je sama iniciatorka te ideje. Da bi lahko vlade zapadne Evrope prejele ameriško porursko in berlinsko politiko, trde svojemu prebivalstvu, da je atlantski pakt poroštvo proti nevarnosti nove nemške agresije, dasi bo ta pakt služil predvsem napadalnim ciljem ameriških imperialistov, ciljem so naperjeni proti Sovjetski svezi in ostalim državam ljudskih demo-k-acij. Vlade, zapadne Evrope zvijajo v mreži Marshallovega plana. Ko smo ob začetku Marshallovega plana pisali, da bo zopet dvig-nil napadalni duh Nemcev in nem ško nevarnost, so na te trditve reagirali predstavniki zapada z velikim egorčenjem. Danes pa je pililo tako daleč, da morajo države zapadne Evrope pogoltniti porursko politiko ZDA, ki ogroža varnost za padne Evrope. Te države so prišle tako daleč, da jim najprej Amerika predlaga zaključitev atlantskega pakta, potem pa Washington izrablja njihovo soglasje za to, da bi od njih dosegel nove koncesije. Ponavlja se stara igra, ki se je začela, ko je bil Marsliailoy plan sprejet.
Vojaki so očitali gardistoma, da civilna garda lahko vodi lepo življenje.
Medtem ko mi — je dejal eden izmed vojakov — ne jemo di-ugega kot gnil krompir, lečo pomešano a kamenčki in polenovko, ki jo še psi ne marajo, pridete pa vi v oasi in trgovci ali vaščani, ki kaj imajo, vam morajo prodati. Vi poberete najboljše po posebnih, določenih cenah v imenu vojaške intendance.
Ce vam nočejo prodati, si vzamete zastonj — in to se še najčešče dogaja.
Na železniškem križišču je mnogo potnikov izstopilo. Ko sta ostala gardista sama z menoj in še nekaterimi potniki v oddelku, sta začela jesti. Nato sta nam pripovedovala, odkod prihajata in poudarila, da živita pasje življenje na najbolj izpostavljenem mestu Španije.
Napravil sem začuden obraz in ju vprašal; — pa kaj, je ma? v teh krajih toliko partizanov? "
Starejši — biti mu je moralo kakih 35 let — ki je bil popolnoma demoraliziran, je odgovoril: — O ja, dosti jih je! Siero Cuena jih je polna. Vsak dan so številčnejši in bolje oboroženi. Guerilci imajo tudi strojnice, ročne granate in eksploziv. Pojavijo se tam, kjer se jih najmanj nadejaš. In če nisi pozoren, te kar hitro likvidirajo. Da sem jaz še danes živ, se moram zahvaliti svoji ženi.
A, tako?
Da. dal Tako je bilo: Nekega dne so guerilci ustavili tovorni avto naložen z drvmi. To je bil kamion, na katerem bi jaz moral tisti dan potovati, a se nisem podal na pot, ker je moja žena vztrajala na tem, da potujem šele naslednji dan. Guerilci so preiskali kamion, niso pa prizanesli spremstvu.
Poglejte, kaj se je zgodilo isti dan tam blizu: Partizani so ustavili avtobus, ki vozi iz Tortoze v Alca-niz. V njem je bil poleg drugih potnikov tudi vodnik civilne gar. de Valencia. Partizani so ukazali, naj vsi izstopijo z dvignjenimi rokami. Vodnik Valencia, ki je potoval s svojo ženo, je potegnil revolver, da bi streljal na gverilce, toda ti mu niso dali časa. Ustrelili 'so ga.
Gardist, ki je bil verjetno borec, nam je povedal, da v vseh borbah, v katerih je sodelovalje samo ena uspela in to takrat, ko je gardiste vodil izdajalec. V neki jami so presenetili partizane, ubili pa so samo enega.
—Nekega dne — je dejal, nam je kapetan dal nalog, da gremo zgodaj zjutraj o skupinah iskat partizane, au sem v Kapitanovi skupini. Ta je vodil policijskega psa. Ko smo prišli v pozd nekaj sto metrov daleč od mesta, kjer so bili partizani v zasedi, jih je pes odkril in nam tako rešil življenje. Partizani so ustrelili psa in enega gardista, ostali pa strio se hitro umaknili.
Drugič je šel en oddelek gardistov iskat truplo nekega izvidnika. Ko so ga našli in prijeli za pas, je eksplodiral eksploziv, ki so pa partizani položili pod mrtveca. Več gardistov je izguVTio svoja življenja.
Ta človek, ki ni mogel skriti strahu pred partizani, nam je odkrito dejal, da se nekateri gardisti prostovoljno javljajo v. «contropartizdas» to so skupine lažnih partizanov, ki hočejo vohuniti in provocirati v partizanskem pokretu, toda on bi se nikoli ne javil. Dodal je, da mu manjkata le še dva meseca do izpolnjene vojne službe ter da je mnogo mest v civilni gardi prostih, kajti mnogo več jih to službo pušča kot pa vanjo vstopa.
Vprašal sem ga, kako se preskrba jejo partizani z živežem. Drugi gardist mi je odgovoril: — Saj veste, večina kmetov je z njimi in jim pomaga.
Vlak je privozil na seviljsko postajo sopihajoč pod težo, ki jo je vozil. Videti je, kot da so mu vsi potniki v breme. Ko se mse pozdravil z gardistoma, mi je prvi dejal zaupno: — Ce bt nosili tudi ui uniformo kakor midva, bi lahko mnogo bolj odkrito govoril i vami o vsem,*
KRONIKA
Anglo-ameriško vojaško sodl-
»če je 29. decembra 1948. obsodilo na leto dni ječe in na plaillo globe 50.000 lir devet Vidalijevih mladeničev iz Trsta, ki so v Lonjerju ob proslavi AVNOJ-a v nedeljo 28, novembra 1948, skupno z drugimi Vidalijevci s silo vdrli v prostore prosvetnega društva v Lonjerju.
Gre za zapeljane mladeniCe, ki jih je Viđali našCuval in poslal v Lonjer, Čeprav veCina izmed njih gotovo ni niti vedela, kaj pomeni beseda AVNOJ. Okupacijsko sodi-šCe je nedvomno izreklo tako pretirano strogo obsodbo le zato, da bi dalo Vidallju še veCjo priliko razbijati enotnost demokratičnih vrst in poglobiti razdor med njimi.
:: 250 revnih otrok je obdarovala Slovenskc-italijanska antifašistična ženska zveza ob novoletni jelki 31. decembra 1948. v ul. Ruggero Manna. Pred obdaritvijo otrok Je bil pester spored z lutkovnim gledališCem z recitacijami pionirjev itd. Zenske so se zavzele za te otroke, na katere je odbor za božiCnico pozabil, Čeprav so bili med najbolj revnimi.
:: Okrožni odbor Enotnih sindikatov v istrskem okrožju je ob novem letu izdal proglas, v katerem poziva delavce, kmete in delovno inteligenco, naj v novem letu Se bolj napnejo vse svoje sile v borbi za izboljšanje življenjskih po^ gojev delovnega ljudstva, za utrditev ljudske oblasti in okrepitev sindikalne organizacije.
:: Izdajanje novih osebnih izkaznic so podaljšali za mesec dni, to je do 31. januarja 1949., ker mnogo ljudi 5e ni dvignilo izkaznic. Poleg tega se morajo oni, ki so dobili listek z oznaCbo, kdaj naj dvignejo novo izkaznico, zaradi velikega navala Javiti deset dni kasneje za dvig izkaznice.
:: Kronika silvestrovanja je letos bolj medla kot druga leta. Kronisti namreč ugotavljajo, da so se zaradi pijanosti pripetile le tri manjše nesreče, ko so morali iti prizadeti Bakhusovi oboževalci iskat pomoči v bolnišnico. Med temi tremi je bil tudi neki črnec Nekemu izvoščku so neznani po-redneži skrili avto, tako da je bi) že ves obupan in je mislil, da so mu ga ukradli; pa ga je naslednje Jutro vendarle našel. Letos so tržaški avtomobilisti tudi obdarovali prometnike s sladko kapljico, da so jih nagradili za njih požrtvoval. no službo na križiščih. Tržaškemu prebivalstvu je general Airey voščil vse najboljše v novem letu In upamo, da bo tudi poskrbel, da se njegova voščila uresničijo. To pri. Caku jejo zlasti številni brezposelni...
:: Smrtno se Je ponesrečil v no-
čl od novega leta na 2. Januar 68-letn! čevljar Ivan Lavriha iz Doline. Ko se je vračal iz Preben-ka domov, je padej pod deset metrov visok obcestni zid in sl prebil lobanjo. Težko se Je ponesrečil tudi 22 letni vojak Giancarlo Rigac-cl, ki je prišel na kratek dopust k svojcem v Trst In je pri Miramaru padel z vlaka.
:: Kakor Je znano so vidalijevci ustanovili nekak «pripravljalni odbor za zaščito in gojenje napredne ljudske kulture», katerega namen Je seveda razbiti SHPZ in namesto kulturnih nastopov gojiti bugie wugie. Sedaj pošiljajo razne Vida-lijeve «ustanove» temu odboru Izraze svoje solidarnosti. Tako je BI. dovčeva OF poslala izraze solidarnosti Bidovčevemu odboru, to je Bidovec Bidovcu. Take «izraze» pošilja tudi ZAM to je Blažina, SIALI, Center kulturnih krožkov, to je razbijač Ferlan itd. Kakor je videti, je novi odbor zelo aktiven in zaposlen.
:: Ribji trg je bil pretekli teden naravnost poplavljen s «kalamari», ki so jih pdodajali po zelo nizki veni 160 do 200 lir za kg. Pravijo, da so jih pripeljali iz Francije in da niso bili kdo ve kako sveži. Tržačani, znani po svojem dobrem teku, pa so jih kljub temu vse pokupili. Tržačani ribiči pa so zaman protestirali.
OBNAVLJANJE FAŠIZMA
v duhu „splošne politične linije«4
Na vprašanje «Primorskega dnevnika», na podlagi kakšnega kriterija je izdala ukaz za izdajanje novih osebnih izkaznic, je ZVV na tiskovni konferenci 14. decembra 1948. odgovorila, da je ta ukaz v soglasju s splošno politično linijo.
To «splošno politično linijo» smo že opažo.li vse leto 1948. V znamenju te linije so nasprotovali imenovanju guvernerja, predlagali priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji, sklenili med okupacijske vojaško upravo in italijansko vlado znane finančne in gospodarske po-godbe v nasprotju z določili mirov ne pogodbe .zanikali tržaškim Slovencem jezikovno enakopravnost itd.
Ta linija je seveda opogumila fašiste raznih odtenkov posebno potem, ko je začel Viđali razbijati
razgalil njih bistuo in pokazal, do med njim in njimi prav za prav ni bilo nobene razlike, ker je bil njih skupni imenovalec borba proti Slovanom.
Poleg objave Coceanijevih spominov je bilo v skladu s splošno politično linijo tudi razveljavljenje obsodbe generala Esposita in njegovih pajdašev, ki ga je izredno porotno sodišče obsodilo na 30 let ječe zaradi njegovega sodelovanja z nacisti. Pred kasacijskim sodiščem so ponovno obravnavali vso zadevo in obsodili generala Esposita le na 15 let ječe, kar pa pomeni de iansko oprostitev, ker se bo lahko sedaj okoristil z amnestijo.
Se preden je bil pred kasacijskim sodiščem ponovni proces, pa so
razni prijatelji Esposita, to je svojci raznih padlih fašistov, v «Giornale di Trieste» zahtevali, da se ta branitelj «italijanstva» oprosti, tako da bo lahko v miru proslavljal božične praznike, medtem ko njegove žrtve že več let trohnijo pod zemljo.
Toda vse to še ni dovolj. Ne puščajo le razne fašistične krvnike na prosto ampak zapirajo celo antifašiste, ki so se vztrajno borih proti nacifašizmu, obsojajo jih in s tem opravičujejo fašizem. To nam je pokazal zlasti proces proti trem piranskim antifašistom, obtoženim, da so aretirali nekaj škvadristov. Na tem procesu so se razni škvadrisU bahali s svojo preteklostjo. Apologija fašizma, blatenje osvobodilne borbe in obsodba borcev so postale (Nadaljevanje na 13. strani)
Tako žive mnogi v Trstu
Bedno bivališče delavcev v tržaškem predmestju
Prvi „uspehi1
nove sindikalne linije
Tržaško delavstvo je v zelo težkem gospodarskem položaju. Grožnja odpustov z dela in nizke mezde, k; nikakor ne zadostujejo za normalno življenjsko raven, najbolje označujejo ves ta položaj. K temu je treba seveda dodati še pasivnost sedanjega vodstva Enotnih sindikatov, ki opogumlja industrijce v njihovi ofenzivi proti delavstvu
V zadnjem času je bilo sicer mnogo govora o novih delih, ki naj bi v okviru MarshsJJtvego plana zaposlila do konca iota 1948 tisoč brezposelnih delavcev, a to so bile le obljube, v resnici pa so delavce odpuščali. Se nedolgo od lega so razni reakcionarni listi obljubljali velika naročila tržaškim ladjedelnicam, podobne obljube smo brali tudi V poročilu generala Aireya, a od obljub ni mogoče živeti. Ko so nekateri listi največ pisali o novih naročilih ladjedelnicam, so v trža. tkem arzenalu, ki popravlja stare ladje, odpustili nad sto delavcev Takrat so zaprli y Rojanu tudi «Industrijsko družbo za olje». Kriza je nastala tudi v ladjedelnici Martinuzzi, kjer je bilo tega krivo baje slabo vodstvo in kjer je zad-
nje dni preteklega leta posegla vmes okupacijska vojaška uprava ter imenovala v upravo podjetja svojega komisarja.
ludi v podjetju OMMSA so odpustili večje število delavcev in groze z novimi odpusti, čeprav so delavci nekaj dni stavkali, kar pa nj nič pomagalo, ker jih niso dovolj podprle sindikalne organizacije.
V preteklem letu so tudi mnogo govorili in pisali o pomoči ERR raznim manjšim podjetjem; kakšna je ta pomoč, pa nam kažejo ravno omenjeni primeri.
Poleg vprašanja brezposelnosti, ki stalno grozi tržaškemu delavstvu, ie nastalo zlasti po porastu cen osnovnih življenjskih potrebščin ze. lo pereče tudi mezdno vprašanje, ki terja nujno rešitev. Spričo poi rasta cen in nezadostnih mezd zla, sti v ladjedelnicah in v kovinarski industriji je oila pod pritiskom zah-) tev delavcev celo Delavska zbornica prisiljena zahtevati zvišanje mezd in plač. Po drugi strani so Enotni sindikati zahtevali, da se zvišajo draginjske doklade, podvoji družinska doklada, da se ustanovi odbor za kontrolo cen, v katerem bodo določali stroške družin, ne upoštevajoč vseh njihovih potreb.
Da je položaj delavstva neznosen,, nam priča najbolje dejstvo, da jč moral celo «La Voce Libera» priznati, da so delavske mezde prenizke. Kvalificirani delavci v ladjedelnicah in v tovarni strojev, dobi-/ajo le 24 tisoč lir prejemkov na mesec, specializirani delavci pa 28,000. S temi bednimi mezdami naj torej preživljajo sebe in svoje družine.
Kaj pa so v zvezi s tem položajem delavcev doslej napravile sindikalne organizacije? O Delavski zbornici niti ne govorimo, saj ne more nastopati proti svojim gospo-darjem. Enotni sindikati pa sklicujejo plenume, pišejo proteste in pošiljajo resolucije okupacijski vojaški upravi ter vabila Delavski zbornici, naj se pridruži njihovim zahtevam. Kako mislijo te zahteve uresničiti, pa sploh ne povedo. Qb odpustih z dela niso začeli nobene odločnejše akcije, če izvzamemo no. tranjo stavko v podjetju OMMJ5A, ki pa ni bila na pobudo sindikatov, za dosego boljših mezd pa se tudi bore le na papirju. Trdili so, da je bilo v preteklosti preveč «poiitiči nih» stavk, pokazali pa so, da se nočejo resno boriti niti za čisto ekonomske zahteve.
Sedanjega sindikalnega zatišja se ?eveda reakcija zelo veseli. V ne-
(Nadaljevanje na 13. strani)
Zivljenjshi standard delavstva
tržaške demokratične in antifašistične vrste. Tako smo videli, kake sta «Messaggero Veneto» in «Il Lu nedì» začela kar javno hvaliti, da, celo poveličevati fašiste in fašizem Messaggero je začel objavljati spomine Reinerjevega prefekta Cocca-nija, ki pomenijo odkrito obrambe fašizma in smešenja vse osvobodilne borbe. Ta nacifašistični prefekt si drzne sedaj trditi, da je bilo vsi njegovo delo le obramba «italijanstva» in da je bilo torej nujno in koristno. Po tej logiki so bili tudi obešenje antifašistov v ul. Ghega in Massimo D’Azeglìo, požiganji kraških vasi, rižarna in inspektorat v ul. Bellosguardo «obramba italijanstva».
Ker članki v «Messaggera» še niso zadostovali, je neka tržaška založba izdala tudi Coceanijevc knjigo. Komaj tri leta po koncu vojne doživljamo torej v Trstu ti nezaslišano sramotenje osvobodilne borbe in borcev, doživljamo poveličevanje fašizma in njegovih zločinov iti okupacijska vojaška uprava vse to v skladu s svojo linijo ne le dopušča, temveč cele pospešuje.
Proti objavi teh spominov se n, na tako imenovani «italijanski» strani nihče uprl. Voditelji CLN-a so v svojem glasilu protestirali h zato, ker se je Coceani obregnil ob nje, češ da niso dovolj storili za obrambo «italijanstva» in da se niso združili-» njim za skupno borbo proti Slovanom, kakor da ni bi se ravno oni «uprli» 30. aprila s pomočjo raznih fašistov, ki so s. na hitro nadeli na rokave trakovi CLN-a. Ti ljudje protestirajo proti Coceani ju, ker je s svojini pisanjem
Reakcionarno časopisje, kateremu se je v poslednjih mesecih pridružil tudi «Il Lavoratore», stalno piše o težkih gospodarskih razmerah delavstva v istrskem okrožju, toda v vsem svojem pisanju ne navaja nobenega konkretnega primera, s katerim bi svoje trditve podprlo. Edini njihov argument naj bi bila primerjava mezd in plač med obema conama STO-ja, pri tem pa pozabljajo, da je tu glavni činitelj kupna moč delavskih mezd, ne pa višina. Ce je v kaki deželi inflacija, se zaradi visokih mezd življenjska raven delavstva namreč v ničemer ne zboljša, temveč nasprotno celo poslabša. Vžno je le to, kaj more delavec za svojo mezdo kupiti. Seveda primerjava kupne moći mezd v anglo-ameriški in jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja nam še ne da popolne slike dejanskega splošnega gospodarskega stanja, kajti zelo važen činitelj je pri tern vprašanje zaposlenosti jn brezposlenosti ter razne ugodnosti, ki jih imajo delavci v eni ali drugi coni, kar se tiče socialnega skrbstra, ravnanja za časa bolezni, predpisov za noseče žene, enakopravnosti žen z moškimi itd. Važno je tuđi to, ali se gospodarski položaj izboljšuje, ali slabša.
Med vsemi temi činitelji se bomo najprej dotaknili vprašanja cen in količine racionalnih živil in blaga, ki jih dobivajo delavci v obeh conah. tem bomo upoštevali sa-
mo delovne ljudi, kajti oni, ki ne delajo in ne koristijo družbi, tudi ne morejo od družbe mnogo zahtevati.
Težki delavci dobe na živilske nakaznice na primer naslednje količine živil po naslednjih cenah: 700 gr. kruha na dan po 23 lir kg ali na mesec 16.275 kg krušne moke po 21 lir, 2 kg koruzne moke po 20 lir 1200 gr maščob (olje po-126 lir, mast po 194 lir), 1.500 gr. sladkorja po 111 lir, 3 kg mesa po 180 lir, 300 gr mila po 180 lir,
2	kg ječmena ali fižola po 41 lir,
3	kg testenin ali bele moke po 39 lir, 150 gr kave po 542 lir.
Ce vse. to seštejemo, dobimo vsoto 1756 lir, ki jih težki delavec porabi za garantirano preskrbo živil na mesec.
V Trstu dobi težki delavec, če izvzamemo kruh in 600 gr testenin isto količno garantirane preskrbe živil kakor vsi ostali potrošniki, in sicer; 2 kg testenin po 100 lir, 1 kg riža po 124 lir, 1 kg bele moke po 83 lir, 600 gr sladkorja po 270 jir, 40 dkg olja po 450 lire, 200 gr mila po 275 lir ter 40 dkg kruha na dan po 82' lir Kg. Vsa ostala živila si mora priskrbeti na prostem trgu,
to je po črnoborzijanskih cenah-
Za živila, ki jih dobi težki delavec v Istri za 1756 lir na mesec bi moral potrositi delavec y Trstu 6663 lir, to je skoraj štirikrat več! Pri tem smo računali živila, ki jih dobi delavec ,v tržaški coni na nakaznice
po ceni, ki je določena za garantirano preskrbo, razliko v količini živil pa po cenah, ki so na tržaškem trgu v prosti prodaji. Kot primer naj navedemo sladkor. Tega dobi v istrskem okrožju težki delavec 1.500 gr v Trstu pa 600 gr. Delavec v Trstu torej potrosi za 1500 gr sladkorja: za racioniranih 600 gr po 270 lir 162 lir, za razliko 900 gr. pa po 360 lir (prosta cena) to je 324 lir, skupaj 484 lir. Tržaški delavec potrosi samo za 3 kg mesa 2.100 lir, medtem ko težki delavec v Istri potrosi zanj le 540 lir.
Poleg živil je pač osnova potreb ba delavca obleka in obuvalo. V Istrskem okrožju dobe težki in srednji delavci za obleko in obutev 160 točk na leto. K tem točkam pa je treba prišteti še 60 točk dodatka, ki ga je dobilo nad 2.000 delavcev. Z 220 točkami si delavec na primer lahko kupi: par čevljev za 180 lir, narejeno obleko za 5.500 lir, zimsko suknjo za 8.000 lir, 2 srajci za 1300 lir, 2 para spodnjih hlač za 418 lir, 4 pare nogavic za 260 lir, skupaj torej 17.278 lir. Za isto količino blaga potrosi delavec v Trstu najmanj 50.000 lir.
Ce razdelimo obe vsoti z dvanajst, tedaj ugotovimo, da potrosi delavec v istrskem okrožju za oblačila in obutev 1.440 lir na mesec, v Trstu pa 4.166 lir, to je okoli trikrat več.
Važno poglavje je pri tem kajenje. V Istri dobi delavec .vsak daj)
V Portorožu raste rod novega časa poln samozavesti in vere v življenje
Jugoslavija. Mogočno se dvigajo dimniki novih tovarn, nove železnice prepletajo deželo, nove ceste ve. žejo kraje, kjer se belijo nove stavbe, uguhrane reke teko pod novimi obokanimi mostovi. Jugoslovan, ski narodi so zaživeli novo življenje.
Vzporedno z izgradnjo dežele pa ustvarja Jugoslavija novega človeka. In to je njena največja zasluga.
In kakor si ljudska oblast prizadeva, da obnovi svojo domovino, prav tako tudi v istrskem okrožju, kt ga upravlja jugoslovanska upra. va žvrtuje vse, da ustvari novo življenje in novega človeka.
Kulturno središče dijakov
Središče tega bogatega in najplemenitejšega dela . vzgoje novega človeka v coni B je ob divnem, večino zelenem zalivu v Portorožu. Visoki, razkošni hoteli,ki so nekdaj sprejemali le brezdelne bogataše, dajajo danes streho mladini, postali so njen novi dom: dom učeče se mladine, dom sirot in bednih otrok, ki bodo pod skrbno nego in vzgojo postali nekoč enakopravni člani človeške družbe.
Portorož je kulturno središče mladine cone B. Mnogo je med njimi tudi Tržačanov, nekaj pa jih je tudi iz svobodne Jugoslavije.
Malo nad morjem, onstran ceste, sredi zelenega vrta stoji vila z ve. .likimi okni. Trije razredi gimnazije s petimi oddelki in trije letniki učiteljišča so v njej. Stopiš na vrt, gle. daš na morje in poslušaš; iz hiše slišiš glasove profesorjev, ki razlagajo znanja željni mladini. Iz vo. galnih oken, od sonca obsijanih, se razlegajo mladi in sveži glasovi -pojejo. Tako lepo in domače je tam, pa vendar tako mirno, čeprav so razredi polni živahnih otrok. Po pouku gredo dijaki v dijaški dom, kajti skoro vsi, ki obiskujejo šolo v Portorožu, so iz zunanjih krajev in stanujejo v domu. Zanimivo je, da obiskuje tretji razred gimnazije dve tretjini fantov in komaj ena trttjina deklet. Istrani niso bili vajeni, dg so njihovi otroci obiskovali srednje šole, za njih, ki so kot koloni bogatih posestnikov životarili na zemlji svojih dedov je bila že ljudska šola mnogo. Po osvoboditvi pa se jim je odprla nova pot v življenje. Toda deklice so še vedno držali doma, ker so smatrali, da ni potrebno, da se šo. lajo; šele leto ali dve pozneje so jih poslali na isto pot kot svoje sinove.
Danes pa žive v dijaškem domu
v Portorožu divno kolektivno življenje. Imajo svoje mladinsko in pionirsko organizacijo, sestanke, tekmovanja in nastope. Mladina ima svoje literarne ure, kjer či-tajo iz del velikih slovenskih mož tero prečitanem razpravljajo. Prire. jajo proslave, imajo pa tudi svoj mladinski pevski zbor in so v letošnjem letu nastopili že dvakrat v Kopru in dvakrat v Portorožu. Sli. ke njihovega življenja so stenčasi, ki krase razrede ter sobe v dijaškem domu. Seveda ne zanemar jajo organizacijskega in političnega dela ter imajo zato posebne sestanke, na katerih obravnavajo politične dogodke ter se čisto kot odrasli poglabljajo v politična vprašanja.
Tovariši, ki delajo v domu ter profesorji, ki uče na šolah so dijake in dijakinje pohvalili. Posebno pridni so tisti, ki obiskujejo učite. Ijišče, kar j.e posebno razveseljivo, saj pojdejo kmalu v življenje oblikovat nov rod. Prav s svojo pridnostjo in resnostje so nam porok da bo novo pokolenje pod njihovim vodstvom pravilno rastlo in se razvijalo.
V šoli je uspehi, v domu zadovoljstvo,, kajti profesorji podpirajo dom in delo v njem. Povezani so z njim in ravno iz skupnega dela ra. ste nova inteligenčna generacija, ki bo dozorela nalogi, ki jo čaka v življenju.
Ljudske šole in vrtci
Otroci, ki hodijo v ljudsko šolo, pa so našli zavetje v Mladinskem domu, ki stoji sredi naravnost idealnega vrta nad morjem. Otroci, večinoma sirote so tam, ali pa tisti, čigar starši se ne morejo posvetiti otrokovi vzgoji. Tudi oni imajo svoje učilnice, lepe zračne spalnice, dobro so preskrbljeni s hrano in tudi obleko. Mnogi izmed otrok so prišli v dom zanemarjeni in zapuščeni, pa jim je dom oskrbel obleko in čevlje, da zdaj vsi snažni sede med drugimi tovariši s čutom enakovrednosti v srcih in ne občutijo, da so nesrečnejši od tistih, ki jim lahko mati ali oče oskrbita, kar najnujneje potrebujejo. Danes nimajo ti otroci, ki so prikrajšani za najdražjenasvetu-zamaterah očeta,
celo za oba - tistega občutka osamelosti in zapuščenosti, ker zanje skrbe drugi: ljudska oblast jim je dala nov dom, novo toplo obleko, hrano in šolo.
Tudi najmlajši so v domu, tisti, ki še ne hodijo v šolo. Z njimi je po ves dan vrtnarica; zdaj jih pe-
lje na morsko obalo, zdaj med ciprese in palme, zdaj jim zopet na verandi pripoveduje pravljice. Otroci, petdeset jih je iz Trsta, 30 iz Kopra, po narodnosti pa 54 Slovencev in 26 Italijanov . se kar imenitno razumejo med seboj. Nekateri so prav pridni v šoli, drugi lepo rišejo, mnogi se pa navdušujejo za glasbo. Ker bo v kratkem pričela s poukom glasbena šo. la, so se učenci III in IV razreda priglasili zg učenje violine. Pod dobrim vodstvom bo gotovo kateri izmed njih, ki bi sicer v prejšnjih razmerah o violini še niti sanjati ne smel, dosegel lepe uspehe.
Dom - šola gluhonemih
Ko zapustiš za seboj vesele šolarje in greš dalje proti Sv. Luciji se zopet ustaviš pred visoko hišo, ki jo vso obnavljajo. Nad vhodom čitaš napis; gluhonemnica . casa dei sordomuti.
Sprejme te upravnik, ki je v šoli za gluhoneme tudi učitelj, in ki ti odkrije nov svet in vpelje yanj.
Sprejme te 25 prijaznih lepih otrok s pametnimi očmi in ko jih gledaš nimaš prav nikakršnega občutka, da ti otroci nimajo sposobnosti govora . te velike odlike človeka.
Upravnik nam jih predstavi. Ti-sti, ki so že dve ali tri leta v šoli za gluhoneme, odzdravijo lepo, počasi in jasno: »Zdravo«. Mah šo-lavčki, ki so šele letos vstopili v zavod pa spremljajo svoj pozdrav Z roko z glasnim: »Pa«.
V dijaškem in v mladinskem domu si videl srečne obraze, vesele in razigrane, oči. Tu v gluhonemni. ci pa te sreča, ki sije iz teh mladih odi, naravnost preseneča. Čudno se ti zdi. Ce si pa nekaj časa med otroki, v njih šoli, potem to popol. noma razumeš. To so otroci, ki so bili zaradi svoje telesne hibe zapostavljeni, ki se niso čutih enakovredne med svojimi vrstniki. Njihovi tovariši so jih zavračali in zato so se ti nesrečniki zaprli vase in postali egoisti. Taki so prišli v dom. Sprejeli so jih vzgojitelji in jih z veliko ljubeznijo in neskončno potrpežljivostjo začeli učiti.
V coni B je dela za vse
V tovarni ribjih konserv «Ampelea » v Izoli pripravljajo ribe za izvoz
v dveh conah Tržaškega ozemlja
20 komadov cigaret. Cigarete «Zeta» to na primer po 30 lir paket, tako da potrosi na mesec 900 lir, V Trstu pa potrosi delavec za enako količino cigaret najm .nj 3.000 lir, to je Štirikrat v.ei.
Ce seštejemo izdatke delavca za hrano, obleko in cigarete, dobimo za istrsko okrožje 4096 lir, za Trst pa 14.429 lir, to je nad tri in pol krat več.
Ce vzamemo za primer srednjega delavca, tedaj potrosi v Istrskem okrožju za 500 gr gruha na dan, in 2 kg koruzne moke, 1.100 gr maščob. 1200 gr sladkorja, 2.500 gr mesa, 300 gr mila, 2 kg fižola, 2 kg testenin ah bele moke in 100 gr kave. 1408 lir na mesec. Za isto količino živil pa potrosi delavec v Trstu 4925 lir.
Za obleko in obutev potrosi sred. nji delavec v istrskem okrožju 15.300 lir ali 1275 lir na mesec, v Trstu bi potrosil delavec za isto količino blaga 46.000 lir ali 3833 lir na mesec. Za kajenje veljajo iste številke kakor za težke delavce.
Skupno torej porabi srednji delavec v Istri za garantirano hrano, obleko in tobak 3.583 lir, delavec v Trstu pa 12-358 Url Seveda ne sme mo misliti, da ta vsota za preživljanje v Trstu zadostuje. Bri tem bi morali upoštevati še razno zelenja, vo, mleko, jajca, sadje itd., ki v istrskem okrožju niso racionirani, ki pa so znatno bolj poceni kot na
tržaškem trgu. Naj omenimo le mleko, ki stane v Istri 45 lir, v Trstu pa 72 lir. Mnogo bolj poceni sta v Istri tudi električni tok in voda.
Približno isto razmerje med mesečnimi stroški za hrano, obleko in kajenje bi ugotovili tudi med lahkimi delavci v istrskem okrožju in V Trstu. Vsi delavci in nameščenci so v istrskem okrožju tudi dobili po en dodaten kupon v vrednosti 8.000 lir. S tem bonom si lahko delavci nabavijo blago na prostem trgu, to je če delavec ali nameščenec kupi na primer za 6.000 lir blaga mu odštejejo tri tisoč lir in plača za blago le ostalih tri tisoč lir.
V svojem poročilu o razširjenem sindikalnem plenumu y Izoli smo že poročali, da so tudi sindikati razdelili syojim članom velike količine blaga po znižanih cenah, kakor mleko, vino, drva milo, krompir, koks itd. Večje količine živil so dobili tudi udarniki. Delavcem so tudi razdelili nad 500 delovnih oblek, sedaj jih pa delijo še 2.000. Vsi delavci vi tovarnah Arrigoni in Ampelea y Izoli so dobili ali dobe delovno obleko.
Posebno skrb posveča ljudska oblast kvalificiranim zidarjem in tesarjem. Poleg težkih nakaznic in rednih točk za obleko in obutev, dobe zidarji in tesarji poseben dodatek, in sicer 1 kg maščob, 2 kg testenin, 2 kg mesa in 300 gr mila na mesec ter 180 točk za obleko in obutev na leto. Tako dobe skup-
no na primer 2.200 gr maščob, 5 kg testenin, 5 kg mesa itd.
Marsikdo bi ob vseh teh podatkih o delavcih pripomnil, da je morda ljudska oblast pozabila na kmete, ki dobivajo manjše obroke živil in obleke, toda motil bi se. Kmetje dobivajo vsa ta živila in blago po zelo ugodnih pogojih na vezane cene.
Ce hočemo torej primerjati plače in mezde v jugoslovanskem in an-glo-ameriškem području STO, tedaj moramo upoštevati vsa omenjena dejstva in podatke, kajti zgolj primerjava številk, bi nam ne dala prave slike. V istrskem okrožju dobe nekvalificirani delavci od 51 do 57 lir na uro, polkvalificirani cd 57 do 63 lir, kvalificirani od 63 do 69 lir, specializirani delavci pa 69 do 85 lir na uro, to je povprečno nekvalificirani delavci 12.000 lir na mesec, polkvalificirani 13.000 lir, kvalificirani 14.500 lir, specializirani 16.500 lir.
Mezde in plače v anglo-ameriški coni znašajo od 22 do 30.000 lir na mesec, to je še enkrat toliko kot v jugoslovanski coni STO, stroški za hrano, obleko in kajenje pa so v Trstu trikrat večji kakor v istrskem okrožju.	•
Važno poglavje, poleg mezd pa je tudi skrb za obolele delavce, plačan letni dopust, enakopravnost moških in žensk itd. Delavci dobe v istrskem okrožju 14 dni plačane-(Nadaljevanje na 6, strani/
Deset minut, četrt ure so ponavlja, h s poedinim otrokom en sam glas. Otrok je držal učitelja za grlo in tipal ter mu gledal na usta, kako se govorni organi gibljejo. Po neštetih poskusih se nenadoma tudi malemu otroku prav tako zagiba v grlu in glas je tu. Otrok ne sliši, cuti da je izgovoril prav tak glas kot njegov učitelj.
Veliko doživetje: rojstvo glasu in samozavesti
To je veliko doživetje, ki užiga srečo v očeh, ki poraja v srcu prvo kal samozavesti. Ta samozavest ra-se v njih, kakor je rasla sposobnost govora malih gluhonemih otrok. Egoistični, zagrenjeni malčki, bi v svetu, kjer se posamezniki bore le za svoje lastne dobičke, zrasli v nesrečnike, ki bi v večini prime, rih ostali v breme svoji občini in v napoto vsakomur. Tako se pa danes razvijajo v enakopravne člane človeške družbe, ki si bodo lahko samostojno zaslužili svoj kruh z delom, za katerega so najbolj sposobni. Mali Valentin bi ostal gotovo kje zapuščen hlapčič, da ni pri. šel v dom in da niso učitelji spoznali v njem bodočega slikarja. Kaj bi bilo z malo najdenko iz Idrije, ki je živela v hlevu kot žival, zapuščena in zanemarjena, da ni prišla v dom in je zdaj prav čedna deklica, ki se odlikuje med svojimi tovarišicami po prav lepi pisavi? Kako bi mogel petnajstletni gojenec, ki pred tremi leti ni znal (Nadaljevanje na 6. strani)
DELOVANJE PODZVEZE SHPZ V KOPRU
Podzveza SHPZ v Kopru uživa kot prosvetna organizacija na ozemlju, ki ga upravlja ljudska oblast, od nje vso podporo in prav zato ima tudi možnost, da istrsko ljudstvo kulturno dvigne.
Kulturna dediščina, ki jo je istrsko ljudstvo prineslo v novo povojno dobo, je bila kaj borna.
V treh letih svobode pa se je tako prerodila, da v njej ni več sledu o ponižnih, brezpravnih kolonih. Istrani so danes prav tako samozavestni, znanja željni ljudje, kakor ostali jugoslovanski narodi, ker so si prav tako kot oni za ceno najdragocenejše krvi priborili svobodo.
Ljudska oblast jih je osamosvojila gospodarsko, ljudska oblast Jim gradi kulturo.
V	koprskem okraju ima vsaka vas svoje prosvetno društvo, tako da Jih je skupno 32 s 3063 člani.
Prosvetna društva so priredila v preteklem letu 25 splošno izobraževalnih tečajev, ki Jih je obiskovalo 1219 tovarišev ter 26 analfabetskih, ki Jih je z uspehom dovršilo 417 nepismenih.
Nepismenost je osnovno ogledalo kulture vsakega naroda in zato Jo morajo prosvetna društva ob podpori vseh drugih organizacij in ljudske oblasti odpraviti. To so si prosvetna društva tudi postavila kot eno najvažnejših nalog, pri katerm jim pred. Vsem požrtvovalno pomaga istrsko učiteljstvo.
Posamezna društva so v letošnjem letu priredila 85 predstav, izmed katerih je najbolj uspela «Praznik slovenske pèsmi v Kopru» ter kulturne manifestacije v tednu razstave gospodarske delavnosti. V okviru prosvetne podzveze pa so bila tudi gostovanja Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta in Slovenije.
Podzveza je na novo organizirala tudi odsek za predavanja, ki bo moral vzgojiti dober predavateljski kader, da bodo predavanja med ljudstvom res dosegla svoj namen.
V	okviru prosvetnih društev je IS prevskih zborov s 489 pevci. Deluje jih pa redno samo 9, ker je samo devet pevovodij. Da bi ta nedostatek odpravila, je podzveza organizirala dva pevovodska tečaja ter pripravlja še tretjega, da bi tako izobrazila nadarjene ljudi, ki bodo v svojem domačem kraju vestno in požrtvovalno vodili našemu narodu najdražjo panogo ljudske prosvete — petje.
Osem godb s 125 člani deluje v Koprskem okraju. Najboljše med njimi so godba od Sv. Lucije, dalje iz Bertokov, Cežarjev, od Sv. Antona In iz Marezig.
Štirinajst dramskih družin s 135.
člani nastopa v Koprskem okraju z izbranimi igrami, pri katerih jin* podzveza pomaga in svetuje, Ker igra lahko uspe le, če jo vodi dober režiser, organizira podzveza tudi režiserski tečaj, na katerem bi se Izpopolnjevali mladi nadarjeni ljudje, tako da bo vsaka dramska družina imela doma svojega lastnega režiserja.
Čeprav je v Koprskem okrožju 24 knjižnic s 5100 knjigami in je tudi pet čitalnic opremljenih, je ljudi, ki bi knjige čitali, zelo malo.
Mlajšim ljudem dela težave jezik, vsi mlajši in starejši pa še ne morejo pojmiti, koliko koristnega in lepega užitka nudi dobra knjiga. Zato poziva podzveza prosvetna društva, naj organizirajo bralne večere, da bodo na njih vzbudili zanimanje za pisano slovensko besedo.
Podzveza si je postavila za nalogo tudi, da preskrbi vsem prosvetnim društvom radijske aparate. Do sedaj jih ima 8 društev, kmalu jih bodo Imela tudi ostala prosvetna društva, ker dela podzveza SHPZ po načrtu, ker se zaveda, da bo le z načrtnim delom v kratkem času lahko dvignila kulturno raven istrskih vasi.
Vsi načrti in vsa dobra volja posameznikov pa bi ne bilo dovolj za take uspehe, če bi podzvezl ne stala ob strani ljudska oblast. V svojem propračunu za leto 1949 je nakazala
1,500.000	lir za ljudsko prosveto, posebej pa še 2,100.000 lir za pionirsko organizacijo. S tem visokim proračunom podpre ljudska oblast delovanje prosvetnih društev, pionirjem pa ustvarja novo življenje, v katerem se bodo lahko razvili v graditelje go-| spodarstva in kulture med svojin» 1 narodom.
Mrzlično delo v prekopu pod Sežano nekaj dni pred otvoritvijo,
NOVE PROGE
Dar ljudstva in njegove mladine socialistični domovini
V	FLRJ bo do konca leta 1948 danih v promet 1941,32 km novih železniških prog. Letno zgrade 375 km prog.
V	dvaindvajsetih letih obstoja prejšnje Jugoslavije Je bilo zgrajenih 1102 km novih prog, kar pomeni, da so jih zgradili na leto 50 km. V FLRJ Je bilo torej v treh letih zgrajenih toliko novih prog, kot so jih v stari Jugoslaviji zgradili v dvajsetih letih.
Življenjski standard delavcev v dveh conah TO
Nadaljevanje s 5. strani ga dopusta, v nekaterih primerih pa celo tri tedne ali mesec dni. Noseče žene so oproščene dela Sest tednov pred porodom in šest tednov po porodu, dobivajo pa v tem času celo plačo.
Ce delavec zboli, dobi dve tretjini plače, če je doma; če pa je v bol. DiSki oskrbi z dobi 1/5 plače za svoje male potrebščine. Seveda je vse zdravljenje zastonj. Ce ima delavec družino, tedaj dobi, tudi če je v bolnici popolnoma oskrbovan, 50 do 80% plače. Ko žene porodijo, dobe 4320 lir za dečjo opremo, ki sl jo nabavijo po garantiranih cena!'«
To so glavne ugodnosti normativnega značaja, Mnogo večje važnosti od vsega tega pa je dejstvo, da v istrskem okrožju sploh ni brezposelnosti in da celo primanjkuje delavcev, zlasti strokovnih. Tam nihče ne živi v trajnem strahu, da go bodo odpustili, ker je dovolj dela za vse in delavstva nihče ne izkorišča.
Vse drugače je v Trstu, kjer kljub vsem obljubam o obnovi in okrepitvi industrije s pomočjo Marshallovega plana odpuščajo delavce in zapirajo obrate, kakor na primer v zadnjem času ladjedelnica Marti-nuzzi v Miljah, tovarna OMMSA itd. V Istri se poleg tega gospodarski položaj stalno izboljšuje in dvig blagostanja je odvisen od dviga proizvodnje, to je od delavcev samih, v Trstu pa vidimo stalno slab. šanje gospodarskega polažaja in naraščanje brezposelnosti.
Tega so se začeli zavedati skoraj vsi oni delavci, ki jih je reakcionarna propaganda doslej slepila in varala. Zato se tudi vedno bolj krepko oprijemljejo dela, ki jim bo zagotovilo vedno boljše življenjske pogoje. Zato so vse spletke reakcionarjev zaman; zato ne bodo imeli nobenega uspeha niti sedaj, ko sta se jima pridružila v blatenju ljudske oblasti «II Ijavo-ratore» in «Unità Operaia». Pelava in številke so namreč mnogo bolj stvarni argumenti kakor pa vse njihovo besedičenje. Ta dejstva in številke pa zelo jasno govore in jih ne more zabrisati nobena propaganda
V Portorožu raste rod noveoa časa
Nadaljevanje s 5. strani spregovoriti nobene besede, tako zaničljivo zamahniti z roko, ko ga je spomnil učitelj, kako je na raz. stavo v Kopru prišel iz istrskih hri-bov nem mož. »Oh. tisti ni znal govoriti!«. Tisti nesrečnež iz istrskih hribov ni znal govoriti - in jaz, ki hodim zdaj tri leta v šolo - jaz sem tak kot drugi mladi ljudje! . to so govorile njegove oči, to je povedal zamah njegove roke. V šoli so napravili iz njega človeka, ki se bo samostojno preživljal, ki bo de. lai za skupnost, od katere prejema danes ko ga vzgajajo. Dom mu nudi vse: oskrbo, učila, če potrebuje, tudi obleko, Otroci, ki so v njem, so Večinoma iz delavskih slojev ali celo sirote in zato so v brezplačni oskrbi.
Nekateri starši imajo pred zavodom pomisleke: težko dajejo svoje otroke drugim v vzgojo, posebno pa še take otroke, ki so od narave za kaj prikrajšani. Smilijo se jim; ko se pa vendarle odločijo, zaskrb. ijeno sprašujejo: »Ali bo res spregovoril«? Kaj bi dale matere, da hi jih njihov otrok le enkrat pokli cal »mama«! Ko pa čez nekoliko mesecev obiščejo svojega otroka in jim ta pride naproti z besedo »mama«, lahko šele pojmujejo pomen m vrednost šole za gluhonemega otroka, ko ga prav ta posebna nega edino usposablja zn življenje.
Jugoslavija in prav tako ljudsko oblast v coni B svojo nalogo in svoje obveznosti v polni meri tzpo. polnjujeta. tradita novo življenje vsakomur, torej tudi tistim, ki Jih Je narava Prikrajšala, da bo tako enkrat naša domovina res za vsakogar dežela sreče in dela Po vseh domovih . v dijaškem, mladinskem domu in v gluhonemnici imajo lepo ureiene bolniške sobe. Toda v vseh teh sobah so bile postelje prazne. Mladina, ki živi v domskem kolektivu, je podvržena redu in snagi, zato ne zboli tako hi tro. Tako raste ob divnem Jadranu pod soncem in skrbnim nadzorstvom v zdravju in sreči, v veselju in delu rod novega časa. poln samozavesti in vere v življenje.
S prehodom v prvo leto petletke Je zavzela gradnja prog in obnova starih v Jugoslaviji širok razmah. V letu 1947 je bilo zgrajenih 275 km novih prog .Največja proga v tem letu je bila
proga Samac-Sarajevo
Maršal Tito Je dejal mladini 1. Ja. nuarja 1947 naslednje: «Gradnja novih železniških prog, novih cest, novih tovarn in rudnikov, novih zgradb čaka tudi na tvojo pomoč v letu 1947.»
1. aprila 1947 je že 886 domačih in 33 tujih delovnih brigad pričelo borbo za vsak korak zemlje, kjer Je mo. rala teči proga.
32.911 udarnikov, 530.000 postavljenih pragov, 520.000 kub. m zemlje, grajene v nasipe in 850.000 izkopanih usekov ter še 17 postavljenih mostov v dolžini 2267 metrov so bili dokaz, s kakšnim elanom je mladina delala pri zgraditvi te proge.
17. novembra leta 1947, 12 dni pred obvezo, je šel po progi prvi vlak, kmalu za njim pa na tisoče vagonov premoga za jugoslovansko industrijo.
V Sloveniji so med tem časom gradili
uovo progo med Preserjem in Borovnico,
v Beogradu pionirsko progo, prav tako v Zagrebu,
Zadnja proga, zgrajena v letu 1947, je bila proga Boljana-Kreka.
Do konca leta 1948 je bilo zgrajenih 637.32 km novih železeiškib prog odnosno toliko, kolikor jih je stara Jugoslavija zgradila v 12 in pol letih.
13. julija 1948 je preko globokih usekov, iz predora v predor med soteskami, skozi katere se vije reka Zeta, prešel prvi vlak na progi Nik-šič-Titograd. Ta proga ni dolga in s svojimi 56 km dolžine je v primeri s progo Samac-Sarajevo precej kratka. Toda kdor se Je peljal po progi, kdor je videl to velikansko delo, ta se vpraša, kako Je bilo mogoče, da so jo zgradili v pičlih treh mesecih.
Progo KuršumUja-Priština, ki so Jo I
pričeli graditi že pred vojno In ki Je največjega pomena za Kosovo in Metohijo, so odprli 7. julija 1948.
Takoj nato pa so otvorili tretjo progo med Ljubijo in Brežicami. Prav tako je bila dana v promet tudi proga Bosut-Bjelina.
Na jugoslovanski državni praznik, 28. novembra je en dan pred dano obvezo pripeljal prvi vlak Iz Kučeva v Brodice.
Po 120 km dolgi progi Bihač-Knin, ki bo po dolini Une vezala glavno jugoslovansko progo Beograd-Zagreb po najkrajši poti z morjem.
Z Izgradnjo proge Grubično polje-
Slovenija ima v primeru z drugimi republikami še najboljšo cestno mrežo. Vendar pa so bile že takoj po osvoboditvi podvzete obširne mere za nadaljnji razvoj te mreže.
Eno izmed osnovnih del bo Moderniziranje glavne in najvažnejše prometne zveze Marlbor-Trst. Ta prometna žila bo dolga 253 km in bo imela tudi mednarodni pomen. Med tem letom so razširili in modernizirali cesto na progi Celje - Maribor, lansko leto pa je bilo končano betoniranje na cesti Ljubljana-Vrhni-ka (18 km). Letos bo do konca leta opravljeno veliko število del v nadaljevanju ceste med Vrhniko in Logatcem. Poleg teh del so modernizirali cesto Bled-Gorica in zgradili novo cesto St. Peter-Nova Gorica.
V LR Srbiji J« vojna pustila na prometnih zvezah globoko sled.
Bastaj v dolžini 14 km in pionirsko progo v Skopju in Sarajevu bo naloga za drugo plansko leto popolnoma končana. Poleg izgrajenih prog, ki so bile predvidene v planu, so v dveh letih zgradili tudi
celo vrsto manjših prog kakor Duboštice, Careva Ćuprija, Bila Vrbica, Nova Kreka-Tuzla, Sabac-Koviljača, Pančevački Rit - Beograd, Stalie-Lupoglav, Lupogiav-Raša, progo Sežana-Dutovlje so dne 21 decembra izročili prometu.
Vsaka nova proga je bila In bo velika šola za njene graditelje, vir novih kadrov in istočasno kovačnica bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov..
Nove proge, ki so jih zgradili in ki jih še grade v Jugoslaviji, predstavljajo znaten prispevek k izvršitvi pet. letnega načrta in k izgradnji socializma.
Tako je bilo od 18.30 mostov iz 1. 1940 uničenih 603 mostov v dolžini 16.28 km. Poleg tega je bilo poškodovanih 10.790 km cest.
Pred petletko so zgradili in popravili že precejšnjo število cest, v prvem letu petletke avtocesto Niš-Pirot, ki se sedaj nadaljuje do Beograda in spaja tako srednjo Evropo z jugovzhodom, oziroma s Sofijo in Carigradom.
V Letu 1947 so zgradili cesto Beo-grad-Cent, ki spaja Srbijo z Banatom. V Srbiji so zgradili 53 km novih cest in prevaljali 36 km.
Petletni plan bo
dal LR Hrvatski 2.700 km novih cest za težki promet
Posedaj je bila zgrajena moderna cesta Zagreb-Karlovac, v Gorskem Kotaru so obnovili ceste, prav tako v hrvatski Istri, po Slavoniji, v predelu Plitvičkih jezer.
Ob Jadranskem morju delajo turistično cesto. Z vsemi cestami, ki jih šele grade In katere bodo šele zgradili, se bo prometna mreža Hrvatske popolnoma spremenila. To bodo nove ceste Beograd-Zagreb, Zagreb-Bjelo-var, Osijek-Vukovar-Novi Sad, potem pa še cesta, ki je narejena do Karlovca in se bo nedaljevala preko Plitvic na Korenito in Split.
V Makedoniji bodo zgradili 115 km novih cest
v petih letih. Posedaj so postavili 383 mostov. Poleg teh pa jih bodo postavili še 26 novih ter popravili 900 km cest. V prvih dveh letih so v Makedoniji popravili ceste, ki so bile poškodovane zaradi vojne.
Največje delo petletke pa Je
prometna žila med Beogradom in Zagrebom
76,500 brigadirjev je s svojim delom
Kmečke obdelovalne zadruge^ g lavna vzmet socializma na vasi
Uspeh zadrug pri skupnem obdelovanju posestev bo gotovo prepričal revne in srednje kmete, ki se bodo v kratkem času združili v zopet 400 novih kmečkih zadrugah. Poleg tega pa se bo tudi veliko število kmetov združilo v že obstoječih zadrugah.
Letos 28. oktobra je bilo v Jugoslaviji 1088 kmečkih delovnih zadrug, ki so združevale 51.180 kmečkih rodbin. Obdelovale so 284.000 ha zemlje, Te zadruge obstoje, čeprav ne proporcionalno, na ozemljih vseh republik. Od vseh okrajev v državi imajo po eno v 70 odst. okrajev, veliko število okrajev pa ima po 15 in še več delovnih zadrug.
Čeprav se razvijajo kmečke zadruge po vseh predelih- države pod različnimi pogoji za obdelovanje, so najštevilnejše v žitorodnih in poljedelsko najrodovitnejših okrajih države. Tako jih je od 440 zadrug v LR Srbiji preko 330 v Vojvodini, ostale pa so v glavnem v največjih okrajih: v požarevškem in aleksinskem. Od 212 kmečkih obdelovalnih zadrug v LR Makedoniji jih je največ v bitoljskem, strumiškem, vardaskem, skopskem in tetovskem okraju. Prav tako je z kmečkimi zadrugami v ostalih- ljudskih republikah. To pomeni, da dobiva majhen odstotek zemlje, (2.2 odst) ki ga imajo zadruge od skupne obdelane površine (13.5 milj. ha) prav z dobro zemljo, ki jo imajo zadruge v rokah, velik pomen. Kaj to pomeni, r*” olje pove dejstvo, da imajo v Vojvodini kmečke zadruge preko 10.2 odst, obdelane zemlje, zadruge v Makedoniji pa preko 5,9 odst. Po dosedanjih izkušnjah bo njihova rast šla naprej v velikem obsegu zlasti v tistih krajih, ki imajo za poljedelsko gospodarstvo največji pomen.
Rezultati, ki so jih- obdelovalne kmečke zadruge dosegle pod dosedanjimi pogoji razvoja, nam govore, da bodo s še večjo pomočjo države iz dneva v dan rasile, pevečavale svojo , proizvodnjo in s tem postajale najvažnejši činitelj v poljedelski proizvodnji, povečavale svoj kulturni vpliv na vasi in jih socialistično vzgojajale.
Čeprav se danes zadruge še vedno bore s težkočami, imajo več pridelka, kakor posamezni kmetje. Stalni na--predek v proizvodnji se pa še vedno veča z novimi delovnimi metodami, posebno pa, ker opravljajo zadruge svoje delo načrtno.
V	obdelovalnih kmečkih zadrugah vedno bolj zmaguje socialistični princip plage po opravljenem delu. Kljub temu da predvidevajo dosedanja pravila zadrug plačevanje najemnine bivšim kmetom, ki so se združili v zadruge, je vendar glavni dohodek posameznega zadružnika še vedno plačano delo. Rodbine, ki niso sposobne za delo, si prav tako plačane s tem, da se jim avtomatično pripiše določeno število delovnih dni. Kakšno razmerje je med izplačilom najemnine za zemljo in opravljenim delom, naj nam služi primer 339 delavskih krneč, kih zadrug v LR Srbiji, ki so izplačevale lansko leto po naslednjem ključu:
Za najemnino 5.28 odst. dohodkov;
za opravljeno delo 79.00 odst;
vneseno v zadružne fonde 15.72 odst.
V	zgornji tabeli vidimo, da spravijo zadruge znaten del svojih- dohodkov v zadružne fonde, ki služijo za ojačanje zadružne lastnine, ki je glavna -materialna baza za zmago sodalizi ma v kmečkih delavnih zadrugah.
Dejstvi, da so zadruge raztresene po vseh krajih Jugoslavije in da je njihov vpliv na posamezne kmete zelo velik, pričata o tem, da bodo ona poleg državnih posestev In ostalih zadružnih oblik odigrale veliko vlogo v socialistični preobrazbi jugoslovanskega poljedelstva.
prispevalo ,da so to cesto odprli za promet od Beograda pa do Sremske Mitroviče.
Da so ceste v FLRJ spravili v nor. maino stanje In da Imajo celo večjo kapaciteto, kot so Jo
imele leta 1941 se je zahvaliti prostovoljnemu delu
članov masovnih organizacij, ko so dali osnovno delovno silo v dosedanji Izgradnji jugoslovanske cestne mreže ter pravilni skrbi ljudske oblasti, za rešitev velike naloge, naloge, ki so sl Jo postavili, da Izboljšajo dosedanjo prometno mrežo, žalostno zapuščino prejšnje države.
Važna prometna žila cesta Nove Gorice,
1.000 km novih cest
Gospodarska zaostalost Jugoslavije se Je Jasno videla pred vojno tudi v zelo slablb prometnih zvezah. Najvažnejši centri države so bili povezani s slabimi cestami in železniškimi progami. Petletni načrt razvoja državnega gospodarstva predvideva tudi temeljito rekonstrukcijo, prometne mreže. Od celokupnih investicij v petletnem planu bo izdanih 25 odst. za promet. Velik del te vsote bodo uporabili za gradnjo in vzdrževanje cesta Med petletko bo dobila Jugoslavija 1.100 km novih cest. Petletni plan tudi predvideva, da bodo v prometnem oziru vse ljudske republike izenačene.
L »udiri TEDNIK
7
DRUGO LETQ PETLETKE JE IZPOLNJENO S 100.4
NEKAJ PODATKOV IZ DEBATE LJUDSKE SKUPŠČINE 0 DRŽAVNEM PRORAČUNU 7A L 1949 g -ževale na
Važno vpraianje za Jugoslavijo pa predstavlja vojna v Grčiji. Zapadne sile se vmežavajo v notranje razmere, kar ustvarja veliko napetost. Jugoslavija je storila vse, da bi to napetost ublažila, toda do sporazuma ni prišlo.
Zapadni zavezniki tudi niso spoštovali določb mjrovne pogodbe z Italijo. Dočim je FLRJ napi-avila vse za sporazum glede skupnega kandidata za guvernerja Tržaškega ozemlja, so zapadne države vodile tajna pogajanja z italijansko vlado za zopetno priključitev Trsta Italiji. Amerikanska vojaška upra. va je sklenila z Italijo gospodarske in finančne dogovore, ki ustvarjajo unijo med angloameričko cono in Italijo, s čimer izgublja Trst gospodarsko neodvisnost in zvezo s svojim zaledjem — z Jugoslavijo.
Medtem ko uživa italijanska manjšina v FLRJ vse pravice, ne moremo tega trditi za jugoslovansko manjšino v Italiji. Na Koroškem pa Avstrijci zatirajo Koroške Slovence. To nacionalno vprašanje bo rešeno le s priključitvijo krajev k Jugoslaviji.
Jugoslavija je delovala in deluje ng tem, da bj prišlo do ustvaritve federacije Južnih Slovanov in je prepričana, da bo kljub sedanjim nesporazumom postala stvarnost.
FLRJ s svojo zunanjo politiko dokazuje, da stoji na braniku demokracije v borbi za bbranitev miru.
Dne 26. decembra popoldne se je pričelo četrto izredno zasedanje Ljudske skupščine FLRJ. Na skupščini so podali ministri centralne vlade FLRJ poročila o delovanju svojih ministrstev. Prvo poročilo je imel kot predsednik vlade maršal Tito.
Predlog splošnodržavnega proračuna za 1948. leto dokazuje, da smo v izpolnjevanju petletnega plana kljub vsem zaprekam dosegli vidne uspehe, kajti proračun za prihodnje leto znaša 37 milijard dinarjev več od lanskega. Tudi je za investicije v korist družbenega standarda v republiških in zveznem proračunu 26,203 milijonov dinarjev, medtem ko je bilo lansko leto v ta namen določenih nekaj nad 13 milijard di. nar jev.
Na osnovah marksizma- leninizma
Za prosveto in kulturo je določenih 8 milijard 625,800.000 dinarjev, kar pomeni približno 2 milijardi dinarjev več kot 1948. leta. Za socialno skrbstvo in zdravstvo je določenih 22 milijard 305.338.000 din, torej nad 4 milijarde več kol lansko leto. 2e same te številke dokazujejo, da stopamo v socializem.
Ko smo preteklo leto prešli notranje težave, smo trčili na nepričakovane težave od zunaj, ki so pretile, da nam preprečijo uresničenje našega petletnega plana. Nekatere zavezniške države so podprle klevete še s konkretnim gospodarskim pritiskom in grobo kršile razne pogodbe in prevzete obveznosti. Danes je popolnoma jasno, da to ni zaradi kakega vodi. telja v naši državi ali zaradi nekakšnega našega ideološkega odklona. Tudi ni to zaradi domnevnega našega odklona v kapitalistični tabor, pa čeprav bi to šeleli mednarodna reakcija ter nekateri komunistični voditelji.
Gonja, ki jo vodijo danes ne samo na zapadu, temveč tudi v drža-vah ljudske demokracije, povzroča naši državi veliko škodo v moralnem in materialnem pogledu. Naš greh je v tem, da hočemo zgraditi socializem čim prej in da ga gradimo. Stvar je v tem, da elektrificirano in industrializiramo našo državo, da ne ostajamo še nadalje nekakšna zaostala agrarna država. Dokler bo obstajala kapitalistična . obljka trgovine med socialističnimi državami, v katerih vsak gleda, da čim draže proda in čim ceneje ku pi, tako dolgo nima nihče pravice od nikogar zahtevati, da ne stori vsega, da bi maksimalno izkoristi) svoje lastne zmožnosti in bi zbolj. šal življenjsko raven tako zaostalim državam, kot je bila n. pr. naša država kljub velikemu rudninskemu in drugemu bogastvu.
Toda na temelju teorije marksi-zma-Ieninizma je pravilno,da se ustvarja industrija tam, kjer so surovine.
Mi imamo toliko železne rude, da lahko oskrbimo z njo močno težko Industrijo in da dosežemo še presežke in jih pošiljamo drugim državam. Mi imamo premoga za koksiranje, imamo baker in zakaj ne bi predelovali našega bakra v naši državi in izvažali iz njega končnih izdelkov?
Podobno je z naših boksitom, ki ga je pri nas velikanska količina. Isto lahko rečemo za druge rude, ea antimon ter ostale neželezne metale, ki jih imamo dovolj zase in za oskrbo naših prijateljev, če nam pomagajo mehanizirati in mo demizirati našo težko industrijo. Ce pa nam naši zavezniki ljudskih demokracij nočejo pomagati, tedaj smo prisiljeni prodajati naše suro. ivine drugam, pa čeprav kapitalističnim državam.
V drugem delu svojega govora je maršal Tito nadaljeval:	«Vbto-
žujejo nas, da vedno bolj zapadamo pod vpliv kapitalističnih držav in navajajo, da smo dobili del našega zlata od Amerike ter da skle. parno z raznimi državami na zahodu
trgovinske pogodbe. Ko je že govora o tem, da smo dobili naše zlato iz Amerike, bom tu navedel nekaj primerov, kako je bilo v tem pogledu z državami, ki nas obtožujejo. Češkoslovaška je bila ena prvih držav, katere imovina je bila deblokirana tako v Angliji kakor tudi v Združenih državah A-merike že leta 1945-46. Leta 1947 so ameriške oblasti v Nemčiji vrnile madžarski vladi okrog 29.000 kg zlata. Romunski vladi so leta 1947 deblokirali zlato v ZDA. Nikdar pa nam ni prišlo na misel — je dodal maršal Tito — da so te države zašle pod vpliv kapitalističnih držav zato, ker so prejele, kar je bilo njihovo. Zakaj so torej to očitali nam?
Poleg tega da so državam ljudskih demokracij zapadne kapitalistične države vrnile njihovo premoženje, so jim dale tudi visoka posojila, Jugoslavija .pa ni še do danes nikoli prejela takega posojila. Tudi so države ljudskih demokracij navezale mnogo trgovskih stikov s kapitalističnimi državami. Jasno je, da te države zamenjujejo med seboj blago, ni pa potrebno, da dajejo za to kakršne koli politične koncesije.
Kar se tiče pogodb, ki jih je sklenila Jugoslavija z ZSSR in z državami ljudske demokracije, so bile te pogodbe najmanj toliko koristne zanje kot za Jugoslavijo.
Glede izpolnitve plana je dejal, da smo izpolnili naš plan za 1, 1948. s 100,4% ne glede na vse prerokbe v tujini, da ga ne bomo izvršili
Referat
Borisa Kidriča
Na proračunski razpravi Ljudske skupščine FLRJ je podal predsednik gospodarskega sveta in zvezne planske komisije Boris Kidrič svoje po-ročilo.
Plan industrijske proizvodnje v let. nem obsegu tj. zvezne tn republiške industrije, zveznega in republiškega rudarstva in elektrogospodarstva so jugoslovanski narodi izpolni» s 100.4 odst. Celotni plan industrijske proiz vodnje je bil uresničen po zaslugi delavskega razreda in pravilne linije vodstva. V nekaterih panogah industrije pa ni jugoslovansko delovno ljudstvo doseglo načrta. Ne po svoji krivdi, temveč zaradi zunanjih mdr, ki jih ob začetku leta 1948 nihče ni predvideval. Te ovire so postavile Jugoslovanskim narodom prijateljske, demokratične države, ki niso izpolnjevale svojih obveznosti, ki se niso držale sklenjenih pogodb, ki niso pošiljale materiala, za katerega so se obvezale. Tako se je zgodilo n. pr. pri vrtalnih strojih za nafto, ki so jih zavezniške države poslale Jugoslaviji brez motorjev ih so bi» zato neuporabni. Toda jugoslovansko delovno ljudstvo bo še povečalo svoj
trud, inženirji in konstruktorji so na delu, da sami skonstruirajo stroje, da bodo lahko sami, neodvisni od vsakogar, uresničevali svoj petletni načrt. Prav tako je bilo pri nabavi strojev za mehanizacijo gozdarstva, toda tudi tu so jugoslovanski narodi v ključi» v svoj načrt težke industrije za leto 1949 mehanizacijo za gozdarstvo in lesno industrijo.
Kljub vsem oviram pa je Jugoslavija že koncem drugega planskega leta dosegla 66.8 odst. tiste letne industrijske proizvodnje, ki jo določa po. polno uresničevanje petletnega plana, tako da ostane za ostala tri leta le fe 33.2 odst.
Referat
Edvarda Kardelja
Podpredsednik vlade m zunanji minister E. Kardelj je govoril pred ljudsko skupščino o najvažnejših vprašanjih zunanje politike jugoslovanske vlade. Poudaril je, da so narodi jn množice vsega sveta
sprejele zmago nad fašizmom z ve. likimi upi, da bo dosežen trajen mir, toda monopolistični vrhovi v velikih kapitalističnih državah, so izšlj iz vojne z željo, da si ustvarijo svoj aimperialistični mir». Miroljubni ljudje se morajo zato tudi danes boriti ne samo proti vojni, ampak tudi proti vojnim grožnjam.
Načelne razlike v mednarodnih odnosih so se posebno pokazale pri vprašanju mirovne pogodbe z Nemčijo, kjer skušajo zapadne sile ustvariti novo vojno bazo. Zunanja politika FLRJ bo skupno z ostalimi demokratičnimi državami delovala na tem. da bi nemško vprašanje reševali res v interesu miru in demokracije.
Prav tako se je razvoj mednarodnih odnosov pokazal v organizaciji ZN. Tudi te so hotele zapadne sile spremeniti v orodje svoje politike, so pa zadele na odpor držav ljudskih demokracij. Jugoslavija pa bo vedno delala na tem, da se bodo odločitve, ki jih je spre-

vzgled socialistične požrtvovalnosti
V teh dneh je končal skupen kongres SKOJ-a in ljudske mladine Jugoslavije. Na tem kongresu se je revolucionarna mladina tudi formalno združila v enotno organizacijo.
Za to enotno organizacijo se je SKOJ boril že od svojega nastanka, ko je v
svojih vrstah pričel vzgajati nove voditelje jugoslovanske mladine. Dokončno pa jo Je skovala enotnost misli in dela narodno osvobodilna borba in delovne akcije po vojni: Leta 1945 pri sekanju drva na Rudniku. Delalo je 1.288 srbskih mladin-
Število gledališč se je podvojilo
Gledališka umetnost v novi Jugoslaviji kaže od dni po osvoboditvi velik napredek, zlasti če jo primerjamo z razmerami v stari Jugoslaviji. Medtem ko je danes v Jugoslaviji 47 poklicnih in po.po-klicnih gledališč, jih je bilo leta 1939 vsega skupaj 24. Medtem ko je nastopalo leta 1939 po raznih gledališčih samo 20 diletantskih skupin, danes v njih nastopa 3.172 skupin. To število pa iz dneva v dan raste.
V	Sloveniji sta bili takoj po osvobojenju odprti samo dve gledališči. Prihodnje leto je pričelo delovati še 6 polpoklicnih gledališč, sedaj pa je njihovo število naraslo na 8.
V	Srbiji je bilo leta 1945 6 poklicnih in 5 polpoklicnih gledališč. V letu 1946 je njihovo število že naraslo na 8 poklicnih in 7 poipo-klicnih. Leta 1947 se je njihovo število dvignilo na 14 poklicnih in 8 polpoklicnih. Istega leta je bilo tudi osnovano Glavno jugoslovan-
sko dramsko gledališče v Beogradu.
V	Hrvatski je leta 1945 delovalo 7 poklicnih in dvoje polooklicnih gledališč. V letih 1946 in 1947 sc je njihovo število povečalo še za eno poklicno gledališče.
V	Bosni in Hercegovini deluje dvoje poklicnih gledališč, v Makedoniji tri, v Crni gori pa eno.
Iz teh podatkov vidimo, da se je število poklicnih gledališč dvignilo od 20 na 30, polpoklicnih pa od 7 na 17.
Sporedno z dvigom števila gledališč, raste tudi število gledalcev, kakor tudi število gledališčnih predstav. Tudi tu moremo primerjati njihovo današnjo moč z letom 1939. Medtem, ko je bilo danih v tem letu 4.233 predstav z 1,421.303 gledalci, je bilo v letu 1947—43 danih 6.887 predstav, katere je videlo 3,080.022 gledalcev. To pomeni, da se je število gledalcev povečalo dva in pol krat.
Repertoar jugoslovanskih gleda-
lišč je izredno bogat. Samo v letu 1946—47 so predvajali 74 del domačih in 111 del tujih dramskih piscev, kakor tudi 7 oper domačih skladateljev, 29 oper tujih skladateljev in 12 baletov domačih poleg 10 baletov tujih kompozitor-jev.
V	repertoarju dramskih predstav so bili največ zastopani med inozemskimi pisatelji ruski avtorji (59), sledili pa so jim po vrstnem redu Angleži, Francozi, Madžari, Italijani itd. Od del tujih skladateljev je bilo največ Italijanov (12), sledili so jim Rusi (6), Francozi (5), Cehi (3) in po en Flamec, Nemec in Avstrijec.
V	kulturnem življenju narodnih manjšin igra gledališka umetnost tudi veliko vlogo. Danes deluje v Jugoslaviji »Madžarsko narodno gledališče«, »Stalna italijanska drama« na Reki, potem pa še 35 bolgarskih diletantskih skupin, 33 slovaških, 16 romunskih, 8 italijanskih
[ in C rusinskih,
cev in mladink. Nasekali In prevozili
so !0.0<)9 kub. metrov drv.
Pri sekanju drv na Črnem vrhu, prav tako pozimi I. 1945, kjer je sodelovalo 3.9Ca mladincev in mladink LR Srbije. Nasekali so IS.OSh) kub. metrov drv ta naredili 12 km proge.
Pri nabiranju koruze v marcu istega leta, kjer je 3.080 mladincev in mladink LR Srbje nabralo
250 vagonov koruze.
Pri setvi v Vojvodini je sodelovalo
5.000	mladincev in mladink LR Srbije. LETA 1946 na progi Brčko—Rauoviči, dolgi 90 km sodelovalo
62.268 mladincev in mladink.
Pri gradnji posavskega kanala, dolgega 41 km kjer Je delalo
6.000	mladincev LR Srbije.
LETA 1947 na progi Samac-Sarajevo, dolgi 242 km. ki jo je gradilo 211.070 mladincev
Pri gradnji tovarne «Ivo Lola Riban v Železniku, ki Jo je med letoma 1947/48 postavilo 29.640 mladincev. Na progi Nikšič-Titograd, dolgi 57 km. ki jo je v letih 1947/48 pomagalo 27.116 mladincev.
Pri gradnji pionirske proge v Beogradu, dolgi 6 km, kjer je delalo 3.000 mladincev, prav tako pri gradnji pionirske proge v Zagrebu, dolgi 7 km z 3.615 mladinci, pionirski progi v Ljubljani (2 km), na kateri je delalo 363 mladincev, v Sarajevu (2 km) S 669 mladinci.
LETA 194* pri gradnji Avtoceste bratstva in edinstva. V letu 194* so zgradili 150 km. Pri gradnji je delalo 77.060 mladincev.
Pri gradnji Novega Beograda Je pomagalo 49.(08 mladincev in mladink. Na progi Knčcvo-Brodice, dolgi 16 km, je sodelovalo 10.320 mladincev. Pri začetnih delih za zgradnjo hidrocentrale v Mavrovem je delalo 10.637 mladincev in mladink.
Pri postavitvi mladinske tovarne «Jedinstvo» v Zagrebu je sodelovalo 1.984 mladih graditeljev.
Pri gradnji Nove Gorice 5.2(5 mladincev in mladink.
Pri postavitvi kovinskega kombinata pri Doboju Je delalo letos 9.093 mladincev, pri gradnji kombinata pri Sarajevu pa 4.641 mladincev tn mladink. Progo v Pančevskem Rita, dolgo 32 km, je gradilo
3.6*9 mladincev LR Srbije.
Pri gradnji proge Sežana-Dutovlje Je pomagalo 2.7*9 mladincev LR Slovenije. Pri gradnji zadružnih domov po vzej državi Je v tem letu delalo
445.000	mladincev.
Stadion Centralnega doma jngostovan-ske armade pa je letos gradilo
2.000	mladincev.
Maršal Tito Je rekel tej Jugoslovanski mladini, ki je danes združena v svoji enotni organizaciji: nVl ste s svojim delom in požrtvovalnostjo dvignili ugled naše dnmovine na tako višino, kot še nikoli ni biln.
8
L lUDJUi TEPNIK
„jak le bil Igc Gruden, pesnik kraške obale
Grudnov dom v Nabrežini
Pesnik Igo Gruden nas je zapustil. Umrl je, lahko rečemo, v najlepših letih. Še ne dolgo tega je bil ves svež in sam se je štel še vedno za mladeniča. Kdo bi si mislil, da bomo zgubili prav njega. Tako rad je živel, si prav zdaj po vojski le-l>o uredil, gledal vedro v svet, sno. val načrte, pisal pesmi in prevajal. Pa ga je prav ta čas zadela težka bolezen, ki ji zdravniki niso mogli do živega. Razpadajoča kri ni mogla zaustaviti naglega apnjenja žil, arterioskleroze posebne vrste. V dveh mesecih ga je izsušilo in ga tako spremenilo, da je bilo znancem hudo, ko so se spominjali njegovega prej vedrega in dobrodušnega obličja.
Ob njegovi smrti se ga moramo spomniti posebno Primorci. Rodil se je 18. aprila 1893 v Nabrežini. Doma se je reklo pri Putkovih. Z e v prejšnjem stoletju je bila to ena najbolj znanih hiš na Spodnjem Krasu. Ljudsko šolo je končal v Trstu, gimnazijo pa v Gorici leta 1912. Z e v tretji gimnaziji je pisal pesmi in jih dajal v dijaški list Cvetke, ki ga je urejal sošolec Velikonja, potem pa jih pošiljal tudi v znani mladinski Ust Zvonček. Ko je bil v osmi šoli, pa je imel pesmi p leposlovni reviji Ljubljanski Zvon. Po maturi je študiral pravo na Dunaju, v Gradcu in v Pragi. Med tem časom je moral v vojsko bil med drugim v Galiciji, bil ra-\
njen v roko in moral na kliniko v Gradec. Roka mu je bila od rane pokvarjena in oslabela. Po vojski je 1921 u Pragi promoviral za doktorja prava, postal odvetniški pripravnik v Ljubljani, pozneje pa samostojen advokat- Za odvetništvo pa se ni veliko gnal, bolj ga je zanimalo pesnižlco delo in literarna družba.
Ze v pesmih, ki so izhajale v Ljubljanskem Zvonu, v Slovanu ali v jugoslovanski reviji Književni jug v Zagrebu, je pel o svojem domačem svetu, o revni, pa svojevrstno lepi kraški zemlji, o morju in o ribičih. Najbolj pa se je razvnel po koncu prve svetovne vojske, ko so prišli naši kraji pod Italijo. Tedaj je spregovorila njegova pesem o velikem razočaranju, ki je zajelo primorsko ljudstvo, o bolečini in o besu spričo krivice in nasilja, ki se je tam vrglo na Slovence. Tako je 1920 izšla njegova zbirka primorske pesmi. Ta drobna knjižica je imela pod ovojem na platnicah dvoje uklenjenih, prosečih rok. Treba jo je bilo skrivati, pa prav zato je je prišlo veliko na Primorsko, Jcjer je
človeku budila še večjo zavest, u-pornost in vero v svobodne čase. Ljudi od morja je prevzemala še posebno, saj so bile tu same znane podobe. Na priliko v pesmi Pri Mohorinkinih:
OgnjišCe-bajnl «ar Kraškega doima:
dve buči v zglayniku; klopi ob
[steni;
nad molkom dremlje stara mati (hroma.
Izpod žerjavice puhti aroma, y nji skrit krompir pod tlečimi [poleni;
na stolu fovč in hleb ogromen [rženi.
molče iz roke v roko buča roma. Cez okno rdeča, rožnata zavesa; dekle odstre jo - in oči sanjave strmijo v noč, kjer burja drevje [stresa.
Le stari oče, trd in svoie glave, roké nad ognjem, mrkega očesa, sam zase prede misli godrnjave. To nam morajo biti ljube podobe, posebno ker imajo na sebi ze nekaj starinskega diha. Tako tudi v sliki kraške vasi:
Kraške vasice z zvonikom na
[sredi,
IMMISI IN TISI IH CMIMU
mi ìUrJìtcwi i} l/lafioclm ki mik VQ'mtQtiil Imiiinici n £jubijani
Med številnimi prireditvami, proslavami in počastitvami v slovenski prestolnici v spomin našega velikega pisatelja Ivana Cankarja, zavzema posebno mesto razstava Cankarjevih rokopisov in tiskov, ki jo je priredila osrednja slovenska knjižnica, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Predavanja, recitacije in druge proslave so več ali manj slavnostne in hrupne, razstava Cankarjevega dela pa omogoča intimnejši stik s tem velikim duhom slovenske literature. Ob številnih Cankarjevih knjigah, njih prevodih v tuje jezike, ob Cankarjevih številnih prispevkih v revije in časopise, ob pisateljevih ličnih rokopisih ter drobnih osebnih spominih, vstaja v gledalcu vsa veličina Cankarjeve osebnosti ter njegovega literarnega dela. Razstava zato vsakemu obiskovalcu, zlasti ljubitelju slovenske književnosti in bibliofilu, zapusti globok vtis ter mu ustvari notranje zadovoljstvo.
Ze ob vstopu v dvorano te pozdravi Cankarjev kip z znanim obrazom, pred kipom pa dvajset knjig njegovega zbranega dela, zavitega v slovensko trobojnico, kot strnjen prikaz Cankarjeve osebnosti in literarnega dela. Okoli po dvorani pa so razvrščene podrobnosti, nanašajoče se na Cankarjevo delo in njegovo življenje.
Ob steni so najprej po času nastanka razvrščene izvirne prve izdaje Cankarjevih del. Med njimi je na prvem mestu znana pesniška zbirka »Erotika«, katerih 700 izvodov (od celokupnih 1000), je takoj po izidu pokupil ljubljanski škof
Jeglič ter jih dal sežgati. »Erotiki« slede izdaje drugih del, ki so izšla še za časa pisateljèvega življenja, deloma pa po njegovi smrti. Zbirko originalnih Cankarjevih knjig dopolnjujejo prevodi njegovih del v arabščino, hrvaščino, ruščino, češčino, nemščino, francoščino, angleščino, poljščino, finščino ter druge jezike.
V posebnem oddelku so nameščene revije, časopisi in druge periodične publikacije, v katerih je Cankar objavil svoja literarna dela.
Na razstavi seveda ne manjkajo tudi dela in študije o Cankarju, v domačih in tujih jezikih, kritike njegovih del, ocene itd.
Posebno zanimiv del razstave predstavljajo številni Cankarjevi rokopisi in njegova pisma. Večino tega gradiva, velike dragocenosti, je Narodna in univerzitetna knjižnica dobila v svojo last šele v zadnjih mesecih, ko so njih lastniki pričeli spoznavati, da je rokopisni oddelek osrednje slovenske knjižnice najprimernejši in gotovo najboljši prostor za shrambo tovrstnih dragocenosti. Rokopisi so razvrščeni po vetrinah v kronološkem redu nastajanja ter predstavljajo vse, kar je tega gradiva bilo mogoče najti in zbrati. Takoj v začetku so razvrščeni rokopisi prvih Cankarjevih pesmi, prvih spisov v prozi ter prvih dramatičnih poskusov, ki so nastajali že v šolskih letih. Poleg številnih zvezkov pesmi je uvrščeno gradivo za Erotiko, nato pa rokopisi Jakoba Rude, (opremljeni s lastnimi slikami). Kralja na Betajnovi, Hlapca Jerneja, vse do zadnjega dela Podobe iz sanj.

Nov spomenik velikemu Cankarju na Rožniku pri Ljubljani
Številnim rokopisom se pridružuje Cankarjeva korispondenca, ki je posebno zanimiva, kajti iz nje je razviden Cankarjev pogled na naše politično in kulturno življenje, njegovo stališče do domačih, do prijateljev, zlasti pa do svojega naroda. Zanimiva so pisma, pisana na rdečem papirju, s čimer je Cankar hotel na zunaj pokazati svoje napredno revolucionarno mišljenje. Med tem gradivom so razporejeni Cankarjevi koledarčki, beležnice z naslovi del, osnutki, lastne risbe Nadaljevanje na 9. strani
znanke ste mi y. pomanjkanju,
[bedi;
pohlevne hišice, s skrlami krite, po podu glavice, spletene v kite, po oknih nagelj, zelen rožmarin fantom v Ameriki cvete v spolnim.
Domače so bile te podobe počitka na njivah pod Sempolajem, trdega dela v razbeljenih nabrežinskih kamnolomih, vesele trgatve v bregu pod Nabrežino, podobe ribičev, njih revnega življenja doma, nevarnosti na morju, prešernih in pobožnih procesij v Brban pri Gra-dežu, proletarskih razmer v domačem kraju, v Svetem Križu ali v predmestnih Barkovljah, kjer vztraja naš rod in naš jezik na meji drugojezičnega tržaškega življa. Te podobe torej niso samo vtisi pokrajine, ampak prikazujejo prav za prav socialne razmere na Krasu in
Lino Legiša
ob morju. Tako je tudi s podobami revnega istrskega sveta. Pesnik misli tudi na trpljenje, ki je doletelo ljudi iz njegovih krajev za časa ! prve svetovne vojne, ko so morali 1 zmrzovat in stradat v begunska ta. t borišča po Avstriji. Ko so se vrnili domov, so bili opeharjeni za lepo ‘ upanje, zakaj tu so zdaj vladali ■ tujci.
Gruden se zdaj v svoji žalosti in bolečini razvnema do govorniškega zanosa, verzi ne pojejo samo o do- ( motožju, ampak tudi o uporu. «Poj ' o sovraštvu in uporu, poet», pravi v uvodni pesmi. V pesmi Tržaškim bratom, ki so jo svoje čase toliko deklamirali, poje o gnevu, ki je zastrupljal tiste, ki so mogli samo misliti na množice, pijane od veselja nad pridobljeno svobodo, medtem ko je nanje legla senca suženjstva. Toda tudi za brate iz Trsta bo prišel dan prostosti. Ko gleda na devinski grad, ki ga. obnavljajo tujci, se upira, da bi naše ljudstvo moralo večno živeti v suženjstvu, in napoveduje čas, ko bomo zdrobili tudi znamenja tuje oblasti, Najbolj plameneče pa so njegove besede v Pesmi iredentistov, ki se mu je rodila v noči po požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu. Uporniki, poje zanosno, bedo podtalno na delu in bodo podminirali vso tujo oblast, vse z dinamitom pognali v zrak, po revoluciji pa gradili sončen svet svobode. Ni čuda, da so te ognjevite pesmi spodbujale in razvnemale ne samo Primorce in da so opravile veliko nacionalno delo.
Isto leto ko Primorske pesmi je izšel Narcis, zbirka ljubezenskih pesmi. Tu se kaže Gruden ves zapreden v mrežo ljubezenske omame in rahle otožnosti. Ogleduje se v nji in od tod je knjigi ime. Dve leti kasneje je izdal zbirko mladinskih pesmi Miška osedlana. Za Kraševca je zanimiva, ker je tu dosti drobnega blaga, ki ga je pesnik pobral iz otroškega sveta svojega domačega kraja.
V naslednjem času se je redkeje oglašal. Kakor na novo se je zbudil v tridesetih letih, ko je postal eden najvidnejših sodelavcev levičarsko usmerjene revije Sodobnost. V pesmih govori zdaj o težkih socialnih razmerah, slika predmestne barake, perice, tovarniške delavke, otroke, ki prodajajo po jo. stilnah cvetje. Pri tem misli na tiste otroke, ki jih zadeva vojno gor. je v Španiji ali na Kitajskem. Pogreza se v žalost in obup, ki je tedaj pogosto legal na mislečega človeka. To so lili časi velike gospodarske in politične krize, naraščajo, če napetosti, ki se je Širila iz imperialistične Italije in Nemčije in napovedovala samo hudo. Pesnik se je s svojim človekoljubjem postavljal po robu novemu klanju, pa vi. del je, da zaman. Prizadevale so ga še smrti prijateljev in znancev. Pred žalostjo in obupom se je zatekal v novo ljubezen, o kateri pri. povedu je zgovorno, nazorno in domače osebno, zlasti v celi vrsti Pesmi in Pisem natakarice Pepce.
Pesmi iz tega časa je izdal v dveh knjianh: Dvanajsta ura, ki je izšla 1939, torej ob resnično dvanajsti uri pred svetovnim viharjem, in Pesnikovo srce, ki je mogla iziti
šele po vojni 1946. To so najboljše Grudnove stvari, dozorele, tople, zlasti tiste iz prve knjige. Tudi v njih se spominja Primorske, posebno Nabrežine in Sv. Križa, od koder je bila njegova stara mati. Nji je posvetil lepo, prisrčno pesem, kjer, se spominja svoje mladosti ob stari materi. Terezija Košuta je mrtva, pravi,
a v moji pesmi njena gre beseda kot klic iz groba nad zemljo [nesrečno,..! iz roda y. rod njen duh bo živel Evečncv
Kakor se tukaj razodeva njegova vera v prihodnost našega življa na Primorskem, tako se kljub vojnim grozotam, ki so se zgrnile po svetu in divje vladale, tolaži z upač njem, da bo svet vstal in si bodo narodi bratsko podali roke.
Te vere ni zgubil tudi, ko je zajela vojska naše kraje, ko je moral za božič 1942 v ječo i) belgijsko kasarno v Ljubljani, marca 1943 pa ti taborišče v Visco im' Furlanskem. Tu je dočakal svojo petdesetletnico. Družba starih in novih znancev mu je priredila večer s slavnostnim govorom. V Viscu pa ni ostal dolgo. Bil je ovajen in je moral z nekaterimi tovariši kazensko v drugo taborišče pid Padovi, nekaj časa nato pa na Rab. Ko je Italija razpad-la, je ostal še nekaj časa na Rabu, potem pa se z našo vojsko umaknil na zavezniško oporišče na otoku Visu v Dalmaciji, od tam v Bari v Italiji in prišel na zadnje v angleško taborišče v Severni Afriki. Tega se je rešil 1945., ko so ga prepeljali z drugimi vred v osvobojeni del Jugoslavije. V Beogradu je sodeloval pri slovenskih oddajah v radiu, bil medtem v Bolgariji, ko pa je bila tudi Slovenija prosta in se je v Ljubljani uredilo ministrstvo za prosveto, je bil pri njem imenovan za pravnega referenta.
V ječi in po taboriščih je sproti pisal pesmi o svojem novem življenju in tako je nastal nekak pesniški dnevnik teh let. To je njegova zbirka V pregnanstvo, ki je izšla kot prva pesniška knjiga po vojski. Zaradi tega in zaradi preprostega, lahko umljivega obravnavanja časa, ki je bil vsem živo v spominu, je bila kmalu razprodana in vnovič natisnjena. Tu so podobe iz ječ, talci, slovo od dragih in domovine, ko ga vlak pelje mimo rojstnega kraja:
Odprla se je v soncu Nabrežina: zvonik, pod njim moj d°m - in tkot bi trenil, se zabliščala je morjà gladina; Tu so slike iz raznih taborišč, najbolj ganljive pa so Rabske pesmi, kjer je posegel v tisto veliko trpljenje, ki je zadelo naše ljudi V strahotnem taborišču smrti na Rabu. Zadnje pesmi so slavospev domovini, ki je marala skozi tolikšne preizkušnje in ki se je zdaj slavnostno pripravljala na svoj no-vi dan.
Tudi poslej se je oglašal, ob suoi, jem novem zarodu pisal pesmi za otroke, ki bero Cicibana, prevajaj, zlasti bolgarskega pesnika Boteva, ki ga je mislil v kratkem izdati: Mislil je tudi na zbirko tistih sv& jih pesmi, ki jih še ni zajel v sve* je knjige, in na novo zbirko mlaj dinskih pesmi. Bil je bolj vedrega duha ko kdaj koli. Ze v taborišču je govoril, kako bo Po oojsfci peljal svoje znance na Kras, mislil pa je tudi na Trst. Toda časi so prinesli drugačne razmere, kot smd jih pričakovali. Na Primorsko, ki je bilo v področju jugoslovanske vojske, je sicer šel recitirat, name;
■	ravani nastop v Trstu pa je zavez-' niška oblast onemogočila.
Kdor ga je poznal, si ga bo ohraš nil v spominu kot dobrega človeka,
1 ki je ljubil mirno, nezapleteno, ure-’ jeno življenje in je bil zato človek ' koljub, ki sanja o bratstvu med na-
■	rodi. Sovraštvo mu je bilo tuje.
1 Sam je zapisal:
.Mnogo ljubil sem in nič sovražil;
O tem mehkem človečanskern
-	čustvu bo pi-ičala tudi njegova pe-i sem. Grudnovo ime pa bo ob ti • pesmi tesno zvezano s podobo pri-1 : morske zemlje, ki jo je pokazal 3 Slovencem, ji pel posebno v njenih1
-	težkih časih, vzdrževal v nji vertf i in ogenj in upornost, pa jo širil tu* i di med druge naše rojake,
III!

ttàa&Ulh wimetwifo&u
Novoletna razstava v galeriji «Scorpione» je D zadnjih letih postala ie tradicionalna kolektivna raz.stav.a tržaških umetnikov, slovenskih in demokratičnih italijanskih. Rastava je zelo okusno pri. rejena, kar ni bilo lahko spričo zelo različnih slikarskih načinov, formatov itd.
Razumljivo je, da more taka skupna slikarska revija mnogijh u-metnikov podati le samo približen vtis o poedinem umetniku, ki se nam predstavi največ z dvema deloma.
Jože Cesar je vedno realističen iskalec novih potov, poln sile in iz raznih sredstev. Obe njegovi oljnati, pokrajini, marina ali ul. Carducci rta nekoliko pesimistično nastro jeni impresiji. Tu so v enaki men uporabljena risarska, barvna kot kompozicijska sredstva, da prikaže /jo umetnikovo gledhnje življenja na ulici in v pristanišču. Težko razpoloženje mračnega dneva na uli. cj - življenja in dela brez perspektiv v sedanjosti, kot morda v pre. teklosti, - vise nad tržaško pokrajino.
Avgust Černigoj je razstavil dve pokrajini, Barkcvlje in Boljtl-nec, s svojim običajno dobrim oku. som in eleganco. Vendar so to v jedru precej 'površno izdelani črte-ži, skice, naglo vržene na platno
Najuriimejše imIéd ilari
Boris Pahor je v najglobljem smislu to je naslov najnovejše knjižne publikacije, «Gregorčičeve založbe» v Trstu. To je knjižni prvenec mlađega tržaškega pisatelja, ki Je vzbudil zanimanje v naši kulturni javnosti. Nadarjeni pisatelj je vzbudil takoj s prvimi duhovitimi povestmi pozornost med slovenskimi kritiki, ter laskava priznanja.
Boris Pahor je v najglobjem smislu naš tržaški pisatelj, tržaški ne le po rojstvu, t po morju, po življenju in trenju tržaških ulic in Krasa, ki diha vanje. Je tržaški predvsem po svojem duhu, po široko razgledanem, bistrem, če hočete ujedljivem duhu, ki se oklepa, krčevito oklepa teh domačih ulic, z zaljubljenostjo mladega človeka, ki so ga blodnje in trpljenje po svetu, po smrtnih taboriščih še bolj navezale na te domače strehe.
Cankarjeva razstava
v Ljubljani
(Nadaljevanje s 8. stranij)
ter druge drobnarije. Dodanih je tudi nekaj pisem Cankarju, tako od Ketteja, Murna, Zupančiča in drugih prijateljev.
Na razstavi pa so stavljeni na ogled tudi spomini na Cankarjevo osebnost. Tako vidimo Cankarjevo ovratno ruto, cekin, ki ga je do smrti imel pri sebi, sodni spis o njegovem političnem prekršku, zapuščinski spis po njem nekaj knjig skromne Cankarjeve knjižnice, ski-cirka, osmrtnice ter Se nekaj drugega? drobnega gradiva. Razstavo pa poživljajo slike in fotografije Cankarja, njegovih domačih ter rodovnik Cankarjeve rodbine od 17. stoletja dalje.
Slednjič najdemo na razstavi tudi najnovejše knjige, ki so pravkar izšle v počastitev 30-letnice pisateljeve smrti. To so tri knjige obsegajoča »Cankarjeva korispon-denca« ter zbirka Cankarjevih povesti.
To je vsebina Cankarjeve razstave, namenjene najširši javnosti, in nedvomno je dosegla svoj namen ter je slovenskemu ljudstvu približala umetniško podobo Ivana Cankarja, našega največjega pisatelja in glasnika sedanjih dni.
S.R.
kakor smo to že videli na raznih razstavah njegovih del v zadnjih letih. Bilo bi škoda, če bi še na dalje tako gospodaril s svojim slikarskim darom.
Bogdan Grom je enako dober slikar kot risar. Z nežno impresionističnim pijem «Pri glasovirju», ki je čista muzika, je rahlo intonirana lestvica rjavega v temno. Majhen akvarel «Na sprehodu» z neka.
Gregorčičeva založba v L 1948
Knjižni dar Gregorčičeve založbe za leto 1948. obsega naslednje knjige:
France Bevk-«Morje luči».
France Bevk, najplodovitnejši primorski pisatelj in borec za svobodo Primorske je našemu občinstvu poznan. Vsak otrok ga je poznal. predsednika PNOO-ja za Slovensko Rrimorje, ki se je potika) med Osvobodilno borbo s partizanskimi četami IX. korpusa po vsem Primorskem, preganjan po naclfa-Sističnih četah. Po koncu vojne pa je branil pridobitve Osvobodilne vojne s krepko politično borbo v Trstu in na mirovni konferenci v Parizu.
Njegovo ogromno pisateljsko de lo je doslej najbolj plodovito obde lai dr. Andrej Budal na skoro 30 straneh v leposlovno-zgodovinskem predgovoru k njegovi povesti «Morje luči». Kljub temeljitosti je ta uvod zelo poljudno in pregledne napisan, zato bo koristen tudi manj uvedenim v naše leposlovje. Iz dqjatelj je hotel nuditi prijetna poučno in umetniško vredno tiv( našim prosvetnim društvom in vsem onim, ki se hočejo sistematično izobraževati s kritičnimi leposlovnimi deli. Povesti sledi kratek slovarček manj znanih besed.
«Morje luči» je dobra socialna poučno in umetniško vredno čtivo teljevih let, pisana z običajno pisateljevo človečansko toplino in s sočnim, vendar preprostim in lahkim jezikom.
Kdor je zadnja leta citai naš periodični tisk, Razglede, Primorski dnevnik, Ljudski tednik, itd., je pogosto naletel na ime mladega, nadarjenega tržaškega pisatelja Pahorja.
«Izšel je iz generacije, ki je pretrpela svojo mladost med dvema vojnama in krvavela v vojni vihri... Ta knjižica pa naj bo danes, ko je bitka za slovensko besedo še zmeraj naš vsakdanji kruh, prvo priznaje generaciji, ki ji je bila ta bitka najvišji smoter življe, nja». Tako je sam napisal o sebi in svojem tržaškem pokolenju na platnicah lično opremljene knjige.
Je eden izmed tistih, ki se je slučajno vrnil iz Dahaua, pa je knjiga pray za prav spomenik in posvetilo nesrečnim sotrpinom in življenju iz one dobe.
Kritične ocene knjige bodo pisati naši literarni zgodovinarji, mi Pa že' lahko takoj rečemo, da je Boris Pahor nadarjen pisatelj, od katerega^ lahko pričakujemo, da bo tržaško življenje in njega probleme globoko zajel ter jih izoblikoval v literarne spomenike.
Koledar za leto 1949 je kakor druge knjige meso in kri tržaških razmer, razmer preteklega 1948 leta v luči naše osvobodilne borbe, ki se še vedno odraža v našem življenju.
Tržaški in drugi primorski pisatelji in pesniki so se razpisali in dali košček svoje duše vanj; zato je koledar živ in sočen odraz tržaškega življenja in borb pretek. Uh, posebno pa zadnjega leta.
terimi očrti s tušem je lahkotno kombiniranje obeh slikarskih teh nik, s katerijma dobro poda bežen vtis z ulice.
Robert Hlavaty se je predstavil z dvema dobrima akvareloma, ki sta dve čisti nežni barvni impresiji: «V tržaškem zalivu» v rahlih odtenkih modrine, v «Semnju» pa nam pokaže tudi zanimivo kompozicijo enostavno, kakor je vedet ctis vseh njegovih del.
Avrelij Lukežič je razstavil olj. nato pokrajino, delo še iz prejšnjih časov. Pokrajina iz Zavelj proti Istri je lirična simfonija svetlega okra. ki diha komaj rahlo otožnost osamljenih topolov. Od njega bi želeli več in večkrat, predvsem pa novih del.
Rudolf Saksida se bo morda zdel malo preveč geometričen v svojih dveh oljih, vendar ugaja interijei v njem priljubljenem rahlo zelenem tonu kot slika iz sanj ali v mesečini.
Lojze Spacal je kot običajno prijetno dekorativen; obe monotopiji bi bili lahko sliki na steklo. Povsod je dovršeno izdelan, skoro izcizeli. ran, barvno zanimiv, v cvetju se zdi prav folkloren. Vendar nas pusti nekoliko hladne.
Coceani (Kočjančič) je v svojih akvarelnih rožah podal čisto barvno impresijo, skoro breglifco, abstraktno.
Med ostalimi, posebno italijanskimi slikarji bo gotovo najbolj za. nimal Brumatti s svojim impresionističnim oljem, kokor bo ugajala Lupierijeva s «Svetilnikom» ali Re-bez s «Hišami» z naših gor. Zanimivi so vsak na svoj način tudi vsi ostali: Zandeglacomo, Bestianutto, Lucano, Furlan, Leo ali Walcher, ki vsi vzdržujejo celotno razstavo na zavidljivi umetniški višini.
Od kiparjev sta se predstavila Čeme z dvema zanimivima skulp. turama, ki ju že poznamo iz Kopra, in Maovaz s tremi kompozicijami v mavcu, s konji, polnimi dinamike in izraza.
Vsekakor je to nad vse zanimiva umetniška revija najnovejšega stanja našega slikarstva, ki priča o njegovi višini in živahni delavnosti.
J. Z.
Ljubljansko dramsko gledališče spada med najboljše odre v Evropi. To svojo visoko umetniško raven je ponovno poudarilo ob uprizoritvi dveh domačih del, in sicer Kreftovih «Komedijantov» . in še posebno Cankarjevih «Hlapcev», v katerih je slovenska dramska umetnost dosegla tìo sedaj najvišjo točko svojega ustvarjanja.
V mesecu decembru'je imela ljubljanska drama dve premieri: «Otok miru» ruskega pisatelja Petrova in «Globoko so korenine» dveh ameriških pišateljev Arnaud-a D’Usseau-a In Ja-mes-a Gow-a. Drama «Globoko so korenine» obravnava problem črnca-častnika odlikovanega v vojni v Evropi, ki se vrača domov v Ameriko z zavestjo, «da naši dečki, ki se vrnejo v Ameriko ,ne bodo tam začeli, kjer so končali. Dokazali smo, da smo ljudje in ne samo sužnji belcev. V nas je nov duh in ko so vrnemo, bomo nadaljevali boj za enakopravnost vseh ljudi, ne gleda na barvo kože in na jezik». Toda Amerika je kljub velikim vojnim pretresom ostala stara Amerika in črni častnik doživlja v tej deželi ponižanja, ki ga pa ne strejo, temveč mu še bolj okrepe voljo za borbo za dv.Ut Črnega Človeka,
Stara Jugoslavija je zatirala madžarsko delovno ljudstvo, ki je živelo v njenih mejah in se v takih razmerah ni moglo razvijati. Danes pa je vprašanje vseh narodov v ljudski demokratični Jugoslaviji rešeno na klasičen način. Ljudska oblast pomaga vsem svojim narodom, da dvignejo svojo kulturo, ker se Je zavedni in kulturni narodi lahko uspešno razvijajo. Ljudska oblast ustanavlja nove šole in knjiž-dom, da dvignejo svojo kulturo, ker državi, da na svojem lastnem jeziku razvijajo svojo kulturo.
V Jugoslaviji voli ljudstvo med seboj ljudi, ki upravljajo tvornice, mesta, vasi, vso državo. Med temi voditelji so tudi Madžari, ki delajo za dobro vsega prebivalstva, pa naj si bodo to Srbi, Hrvati, Slovenci ali Madžari. Delovno ljudstvo Jugoslavije si je v skupni borbi pridobilo svobodo in zdaj, združeno gradi svojo socialistično državo.
Največja narodna manjšina v FLRJ je madžarska. Največ jih živi v Vojvodini in v Hrvaški, nekaj tudi v Prekmurju. Madžarska narodna manjšina ima povsod svoje šole, svoj tisk, a v Subotici tudi svoje gledališče.
Madžarskih šol je v Jugoslaviji okrog 800. Poleg teh pa so v večjih mestih, kjer žive Madžari, gimnazije (42), v Subotici in Novem Sadu pa še učiteljišče in druge strokovne šole.
Prav povsod, kjer žive Madžari, imajo svoja kulturna društva, v katerih goje svoj jezik in svojo narodno kulturo. Te kultqrne ustanove je organizirala Madžarska kulturna zveza v Subotici ob podpori Ljudske fronte in drugih ljudskih organizacij. Madžarske kulturne organizacije imajo isti cilj in naloge, kakor druge kulturne organizacije v Jugoslaviji. Vsako leto tekmujejo madžarske kulturne organizacije med seboj. V teh tekmovanjih so se najbolje izkazale skupine iz Vojvodine.
V lanskem letu so priredile madžarske kulturne organizacije 250 predavanj, že v prvi polovici letošnjega leta pa 220. Kjer je potrebno, imajo tudi analfabetske tečaje. Madžarsko gledališče gostuje po celi Vojvodini. Lansko leto je priredilo 165 predstav, ki jih je obiskalo okoli 60,000 gledalcev, Dr-

1
žava pomaga madžarskemu narodnemu gledališču prav tako kakor ostalim gledališčem v Jugoslaviji.
Madžarska kulturna zveza v Subotici ima svoje založništvo ter preskrbuje s knjigami in brošurami vse kulturne organizacije, izdaja letni koledar in mesečnik »Hid« (Most), ki piše književne in kritične preglede ter objavlja dela madžarskih književnikov v Jugoslaviji. '
Založništvo je do danes izdalo okrog 75 knjig v skupni nakladi pol milijona izvodov. Med temi so marksistične knjige, zgodovinske in mladinske knjige, povesti za pionirje in razne brošure za ljudske univerze in odre.
V	Novem Sadu izhajajo razni madžarski časopisi. Med temi je največji »Magyar Szo« (madžarska beseda), ki je glasilo Ljudske fronte Vojvodine in ki je začek» izhajati še leta 1944. Poleg tega izhajajo tudi mladinski, sindikalni in kmetiški listi.
V	novi Jugoslaviji izhajajo madžarski časopisi v skupni nakladi od 100.000 izvodov. Nikjer do danes se madžarska kultura ni tako uspešno razvijala kakor v Titovi Jugoslaviji. Prej je imela madžarska manjšina v teh krajih le dva časopisa v največ 20.000 izvodih. Danes pa širijo madžarski časopisi napredno misel v tisočih primerih, kar je najboljši dokaz, da je madžarski narodni manjšini v Titovi Jugoslaviji zagotovljeno življenje in napredek.
Istvan Kon
Novost za novo leto!
Novi Koledar za leto 1949.
«Gregorčičeve založbe»
Izšel je Koledar «Gregorčičeve založbe» v Trstu, edine slovenske za-j ložbe v Trstu, z običajno bogatim informativnim gradivom o naših domačih tržaških prilikah in življenju ter s številnimi leposlovnimi prispevki naših domačih pisateljev in pesnikov. Je to edini slovenski koledar in almanah, zato naj ne manjka v nobeni družini. Opremljen je bogato s slikami iz domačega življenja, naše narave in naše umetnosti,
Čičariji in Čičih se je mnogo razpravljalo. Ze G. W. Valvasorjih omenja v svojem znanem delu «DieEh-re des Herzogthums Krain» (1641' 1693). Q Cmih je spisal obširnejšo razpravo Dr. P. Kandler. Od ostalih nemških učenjakov je vredno omeniti delo D. K. Lechner — ja «Die Rumu-nen in Istrien» (1883) in delo H. Bidermanna - univerzitetnega proffr sorja v Gracu «Die Romanen und Ihre
Babica in vnuček • staro in novo življenje
Na najhnih zaplatah zemlje sejejo Ciči tudi pšenico
Verbreitung in Oestereich» (1877). O njih so razpravljali italijanski pisatelji in zgodovinarji: G. Vasillich «Sui rumeni dell’Istria (riassunto storico -bibliografico) in «Sull’origine dei Cici», Anton Kovach je leta 1946 napisal o Čičih članek «Dei Rimgliani o Vlahi d’Istria». Vsi omenjeni pisatelji in zgodovinarji so zajeli stvar bolj z etnološkega (narodnostnega) stališča. Zanima jih le poreklo Čičev. Bolj obširne študije, dasi različnih narodov dobimo pri naslednjih zgodovinarjih: Franc Miklošič: «Die Slavischen Elemente In Rumunischen». (Akademija znanosti na Dunaju 1862), Spinčič -«Volksleben der Slaven in Istrien» in delo Viiima Urbas-a «Die Tschitscherèi und die Tschitschen»' Poslednji že po-
skuša določiti točne meje čičkega teritorija in pri tem svojem poskusu prišteva med Ciče prebivalce več vasi, ki pripadajo hrvaški Istri («Savrini»), slovenski narodnostni skupini in ka-stavščini.
Karlu Czoernigu je bila poverjena naloga, da nariše etnografsko karto Istre. V Trstu je bila izdana njegova brošura kot priloga karti, «Die Ethno-logische Verhiiltnise des òsterreichi-schen KUstenlandes». V tem svojem delu je zanimivo, da prišteva k neslovenski skupini edino le Zejance.
Odkod so se le vzeli ti ljudje?
Večina zgodovinarjev jemlje Čičarijo z etnološkega stališča kot enoto. Italijani poskušajo na vse načine, opira, joč se na malenkostne argumente, dokazati, da so vsi Ciči romanskega porekla. Dejstvo, da govorijo Zejanci še danes doma svojevrstno romunsko narečje z eno tretjino hrvaških besed, jim zadostuje, da trdijo, da so vsi Ciči slavizirani Romuni. Tudi glede prihoda Čičev v njihovo sedanjo domovi, no se zgodovinarji ne strinjajo. Nekateri Italijani trdijo, da so Ciči prišli v naše kraje v 14. stoletju, drugi, da so ostali kot rimski koloni že od časa Rimljanov v sedanjih krajih. Kandler in še nekateri nešovinistično nastrojeni zgodovinarji pa so prišli do ugotovitev, da Ciče ne moremo ločiti od
njihove slovanske skupine. Ni rečeno, da niso prišle posamezne skupine v Istro za časa turške invazije Balkana in med njimi tudi kakšno pleme Iz Romunije (Dacije).
Iz starih dokumentov je razvidno, da so že v IX. stoletju rasedli Slovani severni del Istre in predele med reko Rižano in Dragonjo. Torej če so Čiči slovanskega porekla, so bili tudi oni že v tem času v Istri. Ce pa naj bi že imela pričati o poreklu enega naroda imena vasi, gora, priimkov 1. t. d., tedaj pa zastonj iščemo po Čičariji imen, ki bi šla v prid italijanski tezi. So mogoče italijanskega porekla imena vasi, kot je n. pr. Golac, Poljane, Vodice, Račjavas ali imena gora:	Slavnik, Zabnik, Medvižica,
Oštrič, Lipnik i. t. d. ali priimki: Ju-
ČIČARIJI


riševič (juriš), Maglica (magla), Ivančič (Ivan), Ribarič 1. t. d.
Ciči so večinoma Hrvatje čakavsko -ikavskega narečja (ča — kaj, lipo, bilo, mliko, dite). Dober poznavalec slovanskih narodov Stipe Radič (hrvaški poslanec, ustreljen v beograjski skupščini po srbskem šovinistu) pravi, da so Ciči najbolj zavedni Slovani, ker pri njih ni nikdar obstajalo vprašanje, kateri jugoslovanski narodnostni skupini pripadajo. Ciči se niso nikdar prepirali, če jim je kdo nagajal o narodnostnem vprašanju. Colčani so n. pr. čisti Hrvatje, ker pa ekonomsko gravitirajo k Sloveniji, imajo od nekdaj slovensko šolo.
Vsi dobro obvladajo slovenski jezik, toda pri vsem tem govorijo doma svoje čisto zveneče hrvaško čakavsko -Ikavsko narečje.
Glede samega imena Cič se učenjaki strinjajo izvira od «Čiča» — stric. Tako imenujejo Srbi še danes vsakega znanca enako kot nekod starejšega človeka «kum» ali «kumpare» (v Brkinih «boter»), Zejance pa ostali Ciči imenujejo tudi «Ciribirci».
IN O člč
ure daleč, da v sodčkih pripeljejo domov nekaj sto litrov vode. Italijani so v zadnjem času dokončali «Istrski vodovod». Ena odvodnica je šla preko Čičarije, toda vodovod je bil strogo strateškega značaja. Ljudstvo ni od njega imelo nobene koristi. Ljudska oblast je po osvoboditvi dovolila ljudem iz vasi v bližini vodovoda, da uporabljajo to vodo, toda te dobrote
llilI'SlIìlI ^ :llJllli!Ji;l tlDiBiBi;)
Vez ut a žaba juve se katu fereka paka ši pičuri dvignit
Omenili smo, da je v narečju, katerega govorijo Zejanci le še doma, ena tretjina hrvaških izrazov. Navedli bomo le nekaj primerov iz te mešanice romunščine in hrvaščine: «Vezut j žaba juve se kalu fereka, paka ši pičuri dvignit». (Videla je žaba, kako se konja kuje, pa tudi ona dvigne nogo).
Zenska are lunž per, skurta pamin-te (Zenska ima dolge lase, a kratko pamet). — Čače mostru, kirle esti in čer, neka se sveta numelu tev. Neka venire kraljestvo to. Neka fie volja ta, kasi jaste in čer... (Oče naš, kate-
ri si v nebesih. Naj pride kraljestvo tvoje, naj bo volja tvoja, kakor v nebesih...). Omeniti je pri tem, da tudi čakavsko narečje Čičev vsebuje dosti italijanskih besed (soldat, oštarija, butlga, štala, boška, pikun i. t. d.). To pa ne pomeni, da so te besede o-stanki nekdanjega romanskega jezika, ker imamo v narečju obenem dosti besed nemškega porekla, kot n. pr. aks (os od voza), ganjk (cerkveni kor), glaž (kozarec), kelnaric^ (natakarica), špegla (zrcalo), frajarica (ljubica), tišljar, Šuštar, žnjidar i. t. d.
K Ml MM)
Težko je določiti točne meje med Čičarijo, Hrvaško Istro, kastavščino in Slovensko Istro (Savrini). Nekatere vasi niti same ne vedo, kam pripadajo. Na nekaterih zamljevidih sega Čičarija vse do Bazovice in na jugovzhodu dO Učke. Na zemljepisni karti Italijanskega «Touring cluba» (Carta della Carsia Giulia») pripadajo Ciča' riji le južni obronki «Cičkega gorovja» vzdolž železniške proge od Rakitovca do Planika in Gabrega vrha (Italijani so znani kot slabi zemljepisci!) Po tej karti, Uti se smatra za eno od najboljših, ostane izven Čičarije ravno središče tega ozemlja. •
Ne bomo dosti pogrešili, če določi-
Vulkan v Istri?
značilna k opa, pod katero žgejo Ciči oglje
mo kot severno mejo Čičarije južno od državne ceste Trst - Reka in to začenši od Kozine do Rupe. Jugo — zapadna meja poteka od Kozine vzolž železniške proge proti jugovzhodu približno do Lupoglava. Vzhodna poteka od Lupoglava proti severovzhodu preko Planika - Lisine in vzhodno od Zirovice do Rupe.
V severno grupo prištevamo vasi Materijo, Povžane, Gradišče, Markov-ščino (te vasi so slovenske in se same bolj prištevajo Krašanom), Skadanšči-na, Obrov, Golac, Poljane, Podgrad, Račiče, Starod, Sapjane, Rupa. Srednji del Cičerije sestavljajo vasi: Jelovice, Vodice, Dane, Mune in Zejane. Na južni Cički planoti imamo vasi: Raki-tovac, Brest, Slum, Trstenik, Rašpor, Račja vas, Lanišče, Klenoščak, Pra-proče, Podgače.
Čičarija je gorata dežela. Glavno verigo gora sestavljajo Slavnik (1028 m), Rašušica (1084 m), Zabnik (1024 m) - Munsko gorovje, Skija (1209), Lisina (1165). To gorovje se preko Planika poveže z gorovjem Učke. Južno od glavne verige je vredno omeniti naslednjo gore: Zbevnlca (1014 m), Orl jak (1106) in Brajkov vrh (1092).
talne
Podnebne in razmere
Omenili smo, da je Čičarija gorata dežela. Nekoč je bila zarasla z bogatimi gozdovi, katere pa je človek že stoletja poprej posekal, zato da si preskrbi pašnikov za črede ovac in goveje živine, pozneje pa zaradi ekonomskih razmer.
Cičko gorovje je v podnebnem pogle.
du tvorilo «zaščitni pas», ki je branil notranjost Istre pred škodljivim vplivom vetrov posebno pa - burje. Gozdovi so obenem povoljno vplivali na količino padavin in s tem občutno zmanjšali škodljivi vpliv glavnega negativnega faktorja v poljedelski produkciji — suše. Čičarija je izrazito kraške narave z vsemi značilnostmi Krasa (s kamenjem obložene goličave, nizko krmičevje brinja in trnja, veliko število «dolin», na dnu katerih je še ostalo nekaj rodovitne zemlje, katero izkorišča marljiva roka kmeta — trpina. Čičarija, kakor Kras je nasplošno zelo bogata s podzemnimi votlinami (ponori, jame), v katere se steka voda deževnica in odnaša s seboj vse bolj tanki sloj rodovitne zemlje — sprstenine (humusa)). Cič pravi: «Kamen rase». V,resnici pa je skalovje od nekdaj, toda bilo je pokrito s slojem zemlje, produktom odpadkov nekdanje bujne vegetacije. Voda in vetrovi so sprali sprstenino v notranjost zemlje.
Čičarija nima nobene reke niti ne potoka. Redki so studenci žive vode (vrulje). Po vaseh ima le nekaj bolj premožnih družin vodnjake («Šterne»), zato je problem vode v Čičariji življenjske važnosti za ljudi in živali. Zi. vina se napaja po kalih (lokve). To so majhni umetni rezervoarji vode, ki niso niti dovolj veliki niti ne odgovarja, jo higienskim zahtevam.
V letih suše primanjkuje večini vasi pitne vode ljudem in živalim. Ko usahnejo studenci, se voda — racio-nira. Včasih dobi vsaka družina na dan le po eno «brento» (20 - 30 1) vo. de! Tedaj so ljudje prisiljeni iti po
Godba, pipa in pesem nedeljsko opravilo Čičev
so deležne le redke vasi in problem vode torej še ni rešen, ker še vedno ostane več kot 4/5 vasi brez vodovoda.
Čeprav nima Čičarija rek niti ne potokov in je podvržena suši, je kljub temu bogata s padavinami. Največ padavin imajo visoki predeli «Cičkega gorovja». Iz podatkov meteoroloških postaj je razvidno, da ima Čičarija srednjo letno količino padavin od 1200-1400 mm. Na leto imamo približno 100 deževnih dni. Sneži približno 6 dni v letu. To je zelo važna ugotovitev za bodoče naloge, ki nas čakajo v načrtni preusmeritvi našega kmetij stva. Videli bomo namreč, da se da
škodljivi vpliv suše zelo omejiti, če izkoristimo pravilno in v pravem času ravno padavine.
bički brinjevec, volkovi in še kaj
Rastlinstvo je tesno vezano na talne in klimatske razmere. Podnebje in nadmorska višina vplivata na rastlinstvo tako, da pretežni del Čičarije spada v področje bukovega gozda. Od gozdnih dreves najbolj uspevajo: bukev, hrast in ostalo listnato drevje. Od iglastih dreves (conifere) je tukaj doma črni bor (Pinus austriaca), smreka, jelka. Vse goličave so obra-sle z brinjem (Juniperus comu-nis), od katerega nabere žuljava roka Ciča letno do 15 vagonov ploda. Cički brinjevec je priznane kvalitete. Ne zaostaja prav nič za svetovno znanim angleškim «Ginom». Od stalnega grmičevja je vredno omeniti rašeljiko (Prunus mahalep).
Povsod dobimo divji lešnik, ki obrodi vsako leto. V zadnjih letih po osvoboditvi so ljudje prišli do denarja z nabiranjem zdravilnih zelišč, kar ne smemo prezreti v tako pasivnih krajih kot je Čičarija. Od sadnega drevja uspeva dobro v bolj radovitnih legah jabolko, hruška, češnja in sliva. Skoda, da te kmetijske panoge dovolj ne upoštevajo.
Od divjih živali je Čičarija bogata z divjimi zajci, lisicami, in srnami. Zadnja leta so se pojavili tudi volkovi. Od domačih živali sta tukaj doma ovca in govedo. O tem več, ko bomo načeli gospodarsko vprašanje.
Ki se dima ne nadimi, se ognja ne nagrijc
Cičke vasi ne štejejo več kot 500 stanovalcev. Nekatere nimajo niti deset hiš. Raztresene so bolj po rodovitnih centrih. Tam, kjer je ostalo še nekaj zemlje primerne za obdelavo (kraška polja, doline, s kamnom obzidane «ograde» (ograje). Pridnost delavnih rok je znala iztrgati mačehi
zemlji bolj rodovitne koščke zemlje In pretvoriti kamenito in z grmičevjem obraslo «gmajno» v lepe travnike. Njive so bolj v nižinskih legah, kjer je voda nanesla z bregov rodovitno sprstenino (humusa). Večja naselja so pod vzpetinami, kjer so nekoč stali mogočni gradovi tujih grofov in pie. mičev (imena vasi: Gradišče, Zagrad, Podgrad)). Po fevdalni dobi so se naselja bolj razširila.
Nekatere hiše so pravi primer revščine. Kuha se na tleh na ognjiščih. Kruh se peče še pod «čripnjo». Spal. niče teh hiš ne odgovarjajo elementarnim principom higiene. V več družinah spijo v enem prostoru (hram) poleg zakonske dvojice vsi mladoletni otroci. Niso redki primeri, da odrasla 'moška mladina spi še po senikih. Spal. niča služi večkrat kot shramba za kmetijske pridelke. Da ne govorimo o hlevih, skednjih, straniščih in gnojnič-nih jamah. Pred zadnjo svetovno vojno so po vaseh, kjer se je prebivalstvo bavilo v glavnem z drvmi, v hišah na dimu sušili «faše» (v snopiče povezana drva). Kakšno je bilo življenje v teh prostorih, si lahko predstavlja le tisti, ki je vsaj nekaj ut preživel v njih in se nadimil. (Cički pregovor pravi: Ki se dima ne nadimi, se ognja ne nagrije). Vendar niso vše vasi enako zanemarjene. Munci in deloma tudi Zejanci so si s težko pri-služenim denarjem (šli so nekaj let v Ameriko) zgradili hišice, v katerih vlada vzorna čistoča. Tudi drugod vidimo, čeprav smo še daleč od cilja, za katerim stremimo, vidna izboljšanja. Izginjajo s slamo pokrite strehe in hiše z ognjišči.
Posestne razmere
Po fevdalni dobi je kmet-tlačan prišel do zemlje. Zginila so veleposestva, in večje cerkvene lastnine. Ostala pa je razlika med poedinimi kmeti. 5 particel gozdne površine in nekaj travnikov in njiv tvori en «jus». Nekateri kmetje imajo po več «jusov», nekateri le 1/2 «jusa». Brezzemci so «kajžarji». Zemljišča pa niso vsega razdelili. Ostali so nerazdeljeni še veliki kompleksi pašnikov (komunele) in


>.v'
hpnjr
_ J ‘
»rpeljt

kV
'»i’nif« V
fr notti*


.......................................... '............................'

c »rnX.m'' [fo
7^
'H V	•::*&/«>..v'1 J"""
& ‘s
'ifh«* IjpX'
*1
kamnit*


fcinc./?« .


•il»K

J.	^vICUvm*
J
i"
Čet f
' K
'.Vn.lj,'«
•V,.
A
A ISI



H
f®pO£^
lt=={flfe5=J lV? F-=i' J—s
	
CabnViti
A VI
ls=a.
Živinoreja je v Čičariji važna gospodarska panoga
Debe la črta označuje točno področje Cič arije
Tip žene iz Čičarije
nekaj gozdov (večinoma borovih). Zanimivo je, da imajo še po nekod skupni vrt, kjer si vsak zase vzgoji sadike zelja.
Gozdove skupne lastnine sekajo vsi «jusarji». Zaradi pravilne razdelitve (neenakost kupčkov in različna oddaljenost od1 poti) se kupčki zaznamujejo s številkami, katere nato žrebajo.
Delitev manj rentabilnih travnikov in posebno pašnikov v višjih predelih pa je zadala občuten udarec glavni gospodarski panogi Čičarije - živinoreji. Pred delitvijo so se po obširnih živine brez ovir Vsaka vas je imela ži vine brez ovir. Vsaka vas je imela (v manjši meri je to že dandanes uvedeno) svojega skupnega pastirja za ovce in govejo živino. Ko je živina
šla pa več tednov na pašo v oddaljene kraje (gorske pašnike), so tam skupno molzli in sirili. Odpornost nekaterih, večkrat naj - slabšik kmetov, (ki so postali lastniki particel razdeljene «komunale»), da se živina pase na nji. hovih delih, je toliko ovirala skupno rejo živine, da so nekateri, posebno revnejši sloji, ( ovčarji in kajžarji) zanemarili ali sploh opustili to donosno panogo narodnega.
Ker se živina ne pase na teh odida-IJenih travnikih in ker zarad1*pomanjkanja krme kljub temu tam kosijo travo, so travniki popolnoma izčrpani. Primanjkuje jim hlevskega gnoja. Torej so z delitvijo večjega dela «komunele» kmetje prišli ob krmo in živino.
Cič je zelo navezan na svojo, čeprav revno zemljo. Težko se za njo bori in ko jo pridobi, jo poskuša z vsemi silami obdržati. Revni kmetje ne morejo v oporoki pustiti mnogo-članski družini (sinovom in hčeram) v «doto» niti denarja niti drugih vrednosti in zato pride do delitve še tako revne kmetje. To je privedlo do prevelikega kosanja zemljiške posesti. Ze pri prvi delitvi zemljišča so bili zaradi neenake kvalitete zemlje in zaradi večje ali manjše oddaljenosti od naselbin, dodeljeni «jusarjem» na vseh krajih majhni koščki rodovitne zemlje. Omenjene poznejše delitve pa so stvar še bolj komplicirale. Preveliko kosa-
nje zemljišč je rak rana čičkega gospodarstva, zelo ovira vsako racionalno in načrtno delo.
Kako je mogoče odstraniti to težko oviro gospodarskega napredka?
Poskušali so uvesti pravico prvorojenega sinu na celotno posestvo («Jus primogeniti»), To se je obneslo le v primerih, ko je dedič ime) dovolj sred. štev, da je lahko odškodoval (napla-čal) ostale dediče. V nasprotnem primeru pa je prišlo in pride še danes do delitve vseh nepremičnin. Problem bi tudi rešili zodkupom ali komasacijo particel, ki bi jih zamenjali med kmeti. Tega pa ni mogoče izvesti žara. di že omenjenih ugotovitev. Danes po osvoboditvi so drugačne razmere. Po novem socialističnem sistemu bo mogoče rešiti problem s povezavo kmetov v zadruge za skupno obdelavo zemlje v živinorejske zadruge 1. t. d. Zadruga bo obenem rešila problem kredita za nabavo kmetijskih strojev In orodja, za izboljšanje stanovanjskih objektov, hlevov, travnikov i. t. d.
Kmet ne sme več voditi svoje Individualne gospodarske politike. Pristopiti mora k načrtnemu gospodarstvu. Opustiti mora vse nedonosne kulture ter se oprijeti le tistih gospodarskih panog, ki najbolj odgovarjajo podnebnim, talnim in tržnim razmeram določenega okoliša.
Tukaj pa že prihajamo k gospodarskim problemom.
Iz vsega, kar smo že navedli, je vsakemu umljivo, da je Čičarija revna dežela in na je Cič od nekdaj vodil in še danes vodi težko borbo za obstanek. Pokojna Avstrija se je prav malo zanimala za gospodarski razvoj de. žele. Gospodarsko in kulturno zatiranje našega naroda pod Italijo pa je vsakomur znano. V resnici zemlja ni mogla in ne more prehranjevati vsega prebivalstva. Ciči so vedno odhajali v svet s trebuhom za kruhom. Poznajo jih tuje ameriške farme, rudniki in tovarne. Pridelovali so po slovenskih in hrvaških gozdovih železniške «doke». Se največ zaslužka pa so jim dale puljske in tržaške luke, kjer so razkladali različno blago, posebno pa les in oglje. Trda in neizprosna borba za vsakdanji kruh je iz njih zgradila ne samo odporne, nego tudi večkrat prekanjene ljudi.
Vodo do prodajali za kis
Munci in Zejanci so po tradiciji imeli od Marije Terezije dovoljenje, da lahko prodajajo «istrski vinski kis» po vseh deželah bivše avstroogrske monarhije. Odhajali so v svojih karakterističnih narodnih nošah z ne manj zanimivimi pisanimi vozički in sodčki na Dunaj in kraje sedanje Češkoslovaške. S svojo «trgovino» so dobro zaslužili.
Vprašal bo kdo, če se jim je izplačalo voziti nekaj sodčkov kisa v tako oddaljene kraje? Seveda se ne bi izplačalo, če ne bi že tedaj imela Avstrija svojih distilarn vinskega špiri. ta, katerega so sl Ciči kar na licu mesta preskrbeli. S seboj pa so imeli le sodček močno barvanega vina ali so si enostavno v tovarnah nabavili vinsko barvo (enbcianin). Vode pa seveda ni nikjer manjkalo. S svojo karakteristično narodno nošo in vozički ter prepričljivo besedo so si povsod pri. dobili stalne odjemalce.
Mariin Krpan je bil jim vzor
Ne smemo pozabiti na tihotapsko tradicijo, ki je «cvetela» od davnih časov. Da se je več ljudi lotilo te škodljive obrti je predvsem kriva ne. ljudska oblast, ki se ni nikdar zani. mala za gospodarsko - socialno in kulturno izživljanje ljudstva. Spomnili so se teh revežev le tedaj, ko je prišel čas, da izterjajo davke. Seveda se ni dosti upoštevalo, čc ti garači lahko plačajo določene vsote. Tudi bližina državnih meja je dala priliko in pobudo Ciču, da* se je oprijel tihotapstva (meja med Avstrijo in Beneško republiko, med Avstrijo in Madžarsko, Italijo in Jugoslavijo).
Najstarejša «kontrabantarska» pot je šla preko Podgorja ali Dan-Jelovic in Zabnika. Mogoče je za to pot vedel tudi Martin Krpan. Tihotapstvo pa ni rešilo niti v najmanjši meri perečega gospodarskega vprašanja. To, kar je «kontrabantar» na več pohodih s težko muko prislužil, mu je le en ponesrečen lučaj odnesel. Da niti ne omenjam, kako kvarno je vplival ta način preživljanja posebno na mladino.
Za drugo “«liri,, ni bil« sredstev...
Drugih obrti pa se čička mladina ni mogla oprijeti, ravno zaradi gospodarske zaostalosti staršev, ki niso v prejšnjih časih otrok niti v šolo pošiljali, ker so ti morali gnati žžvino na pašo ali opravljati kmetijska opravila. Le nekaterim je uspelo priti v Trstu, Reki ali Puli do gostiln ali trgovin (magazin) z drvmi in ogljem. Se manjše možnosti je imela mladina pri. ti na srednje, da ne govorimo o visokih šolah. Le redkim trgovcem ali obrtnikom ,ie uspelo šolati sina.
...razen za oglarjenje
Glavni vir dohodkov od nekdaj pa je bil gozd. Cičko oglje in drva sta našla na tržaškem in pa v manjši meri na reškern tržišču najbližjega in dobrega odjemalca. Obenem je imel Cič v Trstu najbližjo pot do zaslužka. Te možnosti danes ni. Trsta so se polastile tuje sile zaradi svojih interesov, ne da bi upoštevale koristi in volje ljudstva. Kaj je torej ukreniti? Predvsem si moramo biti na jasnem, da je Trst zgradilo zaledje zato, ker mu je bil potreben. Zaledje hrani Trst in ne obratno. Smešna in nelogična je trditev, da ne more zaledje živeti brez določenega središča - mesta. Čičarija ni do dane^ vodila nobene zdrave dalekosežne načrtne gospodarske politike. Živela je le na slepo srečo od dne. va v dan. Živela je stoletja človeka nedostojno življenje. Vasi niso poznale ne sladkorja, ne kave, ne bele moke in sploh mnogih jestvin, ki jih doma ne pridelujejo. Se petrolejska razsvet. Ijava mi bila znana.
Obrača so na boljše
Pomanjkanje, lakota, razne kužne bolezni so bili stalni gosti v tej deželi. Vsega tega danes ni, toda starejši ljudje se vsega tega spominjajo. Ne mislim s tem reči, da so gospodarske razmere sedanje Čičarije zadovoljive. Ves svet preživlja težko gospodarsko krizo. V najbogatejših državah vlada pomanjkanje. Ljudje se splošno pri. tožujejo. Ce je zajela kriza gospodar-
sko močne dežele, je samo po sebi umevno, da ni mogla prizanesti revnim krajem, med katere spada tudi Čičarija.
Ne pomaga pa vsem tem nobeno tarnanje. Ubrati je treba pravo pot in po tej stopati s prepričanjem, da pelje k cilju. Dosti ljudi, posebno mladine se je tudi po osvoboditvi izselilo. Sli so po čički navadi s trebuhom ža kruhom. Sli pa niso na slepo srečo, temveč v zagotovljeno lepše in boljše živ. ljenje. Le eno dejstvo morajo oblasti tukaj upoštevati, da so doma ostali le starejši in manj odporni ljudje, žene in otroci. Tem ljudem je treba poma, gati. Sicer pa ljudska oblast to upošteva z delitvijo življenjskih, nakaznic, ki veljajo za pasivne kraje
S pametnim guspniiarstvom bo tudi tlinni'ija obogatela
Omenili smo, da je glavni vir dohodkov Čičarije do danes bil-gozd. Takoj za gozdom pride kot glavna gospodar, ska panoga živinoreja. Posebno razvito je bilo ovčarstvo. Ovce se pasejo doma le do zimske dobe in. nakar odhajajo na zimska pasišča v obalno Istro. Dobro razvita je govedoreja.
Od goveje pasme se je dobro obneslo sivo švicarsko govedo. Goje pa še vedno preveč volov namesto krav mlekaric. Velika ovira napredka v ži vinoreji je pomanjkanje krme. Travni, ki so izčrpani in zanemarjeni. Od poljedelskih rastlin največ sadijo krompir in v zadnjih letih koruzo. Zelo nerentabilna je setev žitaric. Priporočljiva je le setev rži. Cič še ne pozna pravega kolobarjenja v kmetij, stvu. Premalo sejejo detelje in lucerne. Te stročnice dajo lep in siguren pridelek dobre krme, obogatijo zemljo na dušiku. Premalo uporabljajo umetna gnojila. Višinski travniški pre. deli so kisle narave. Treba začeti s peskanjem zemljišč, kot delajo povsod v Jugoslaviji, kjer zemlji primanjkuje apna. Hlevski gnoj, ki bo še vedno ostal glavno gnojilo za kraško zemljo, premalo upoštevajo. Redke so racionalne gnojnične jame.
Med postranske kmetijske vire dohodkov spada nabiranje brinjevih jagod, zdravilnih zelišč, pridelovanje apna. Popolnoma zanemarjeno je sadjarstvo. Povsod dobimo sadno drevje, ki tudi dobro ob’tìòi, toda tega je premalo. Tudi čebelarstva ne smemo prezreti.
(Drugi del v prihodnji številki)
L i li ds ki TEDNIK
''yiA l>' m:
~ --- ■	1-------	•	Ì_
3r::'..
i

■ ... ^
• ^	' I ■	■	^ ^	; ^	7 ■'	!
i'!	.; ; ; . - f -v ,% -ù ^ ^	~
\	■ ,V	f*. V *	. '■■>•
.....	.	i/.ì&.&l	. . T. .	.«^ . .


vzhodu pade na leto samo okoli 1000 milimetrov dežja, a većina dežele ima tropske nalive, ki dajo na leto do 5000 milimetrov padavin v nižinah, v gorovjih pa mnogo već! Le na gorah nad 4000 m pade včasih sneg, ki pa ga strmo in navpično sijoče sonce podnevi staja. Sele v višinah okoli 1000 m nad morjem se počuti belec nekoliko bolje. V teh višinah je tudi varen pred zelo zavratno gvinejsko mrzlico, ki mori ljudi prav do višine 700 m nad morjem
Živalstvo
Brzice gorenjega teka reke Viveri
Velika Nova Gvineja ima malo živali. Z azijsko celino ni bila vezana in ima zato malo sesalcev kakor Avstralija. Glavni, a precej redki sesalci so: neke vrste prašič, dingo, nekaj vrst miši, nekaj veveric in nekoliko vrst netopirjev. Zato pa je tem bcij obdarjena s ptiči, ki jih je kar 500 vrst, od teh pa jih živi okoli 60 vrst samo na Novi Gvineji in sosednj o
15 milijonov . trikrat večja Nova Gvi. neja pa jih ima komaj nekaj nad 700.000! Torej je okoli 60 krat redkeje naseljena. Vzrok temu Je nezdravo podnebje v nižinah, pomanjkanje mesne hrane in izredno nizko kulturno stanje prebivalstva". Nikjer se tl ljudje niso mogli združiti v večje politične skupine. Žive v nešteviinih ločenih skupinah, ki nikakor ne morejo nuditi tujcem uspešnega odpora. Razlikujejo pa se tudi po postavi, barvi in jeziku, četudi pripadajo večinoma črnim Melanezijcem. Največ jih pripada Papuancem, ki Jih je na Novi Gvineji še brez vsake tuje primesi. Po večini so lepe postave. Le visoko v gorah, ločeni od drugih plemen, žive še zelo zaostala in telesno degenerirana plemena Karonov, ki ni majo skoraj nobene, niti najnižje družbene ureditve. Podobni so pritlikavim Negritom na Filipinih. Ob reki Eiy so našli tudi
Med domačini na Hom Qomeji
mešance med Ma-
laje! in Papuane! in podobne prebivalce tudi na skrajnem zapadu, kjer se je deloma razširila celo mušliman
V zadnjem času potuje po Sloveniji film, ki prikazuje delo ruskega učenjaka Maklaja na Novi Gvineji; učenjak je živel tam dalj časa med preprostimi domačini in dokazal, da so to dobri ljudje, če se z njimi dobro ravna. Film nam prikazuje tudi čudovito tropično naravo Nove Gvineje. Morda bo zato prav, če tudi tu spregovorimo nekaj besed o tem zanimivem otoku.
Otok Nova Gvineja je velikan, za Grenlandijo največji na svetu, saj meri nič manj kakor 735.000 kvadratnih kilometrov, to je trikrat toliko kakor vsa Jugoslavija. Razprostira pa se severno od Avstralije, a še vedno na južni poluti naše Zemlje tik pod polutnikom ali ravnikom ter uživa zato vse dobrote in slabosti tropskega podnebja posebno v nižjih predelih. Se v mlajših geoloških zemeljsko zgodovinskih dobah je bil ta otok zvezan s severno Avstralijo, nato pa se Je vmesni del pogreznil pod morje. Se danes so nekatere ravnine na jugu tega velikanskega otoka le malo metrov nad morsko gladino. Drugod pa se je pogrezal hitreje in so dolgi deli obale, kjer se iz morja dviguje zemlja kar po več sto metrov visoko v strmih apnenčevih stenah. Morje se je mestoma globoko zajedlo v kopno in malone odrezalo severnozahodni del otoka.Dva globoka zaliva, Mac Cluer Gulf Bay in Geelvink Bay segata tako globoko, da je ta del le še po ozkem medmorju vezan z ostalim delom Nove Gvineje. Zato ima otok tako značilno obliko in je podoben velikanski želvi, z glavo obrnjeno proti zahodu. Na vzhodu in zahodu se razprostirajo obsežna otočja. Na jugu pa sega pod morjem skoraj do samih Gvinejskih obal velika, 2000 kilometrov dolga veriga avstralskih kleči.
Iz nižin so raziskovalci le s težavo prodrli skozi goste džungle v notranjost otoka, kjer so našli velikanska gorovja, ki se malone nepretrgoma razprostirajo od vzhoda proti zahodu nad 2000 kilometrov daleč! V Sneeuw (sneženem) gorovju je Carstensz gora, 4788 m visoka, torej le nekaj metrov nižja od Mont Blanca v Alpah in kjer tudi leži kljub bližini ekvatorja večni sneg. Pa tudi na vzhodu otoka so veli-
ka gorovja, kjer so že odkrili mnogo nad 4000 metrov visokih gora.
Vodovje
Na otoku so velike reke. Hujše deževje kakor pri nas napaja te reke, ki nosijo tudi velike ladje. Po veletoku Kaiserin Augusta plovejo oceanski parniki do tri sto km globoko v kopno. Velike so tudi reke Amberno, Ottilie, Mambare in Purari, ki je za manjše parnike plovna nad 200 km daleč. To pa ni vse; kajti po mnogih dotokih je mogoče z večjimi čolni pluti daleč v stran; le med gorami so mestoma silovite soteske, kjer ovirajo mogočne brzice prodiranje in so zato tudi vzrok, da še do danes ni vsa dežela preiskana. Najdalje je ploven veletok Fly, ki so ga prevozili z majhnim parnikom nad 800 km daleč. Toda ta veletok odmaka velikanske nižine, ki so tako malo nad morjem in tako močvirne ter okužene z nevarno malarijo, da še dolgo, dolgo ne bodo uporabne za naselitev in so tudi le prav redko naseljene.
Tudi ta otok je doživel v starejših zemeljskih dobah hude pretrese, kar kažejo posebno močno nagubani deli govorij in številni stari ugasli ognjeniki ter številno vroči vrelci, solfatare, kjer prihajajo na dan žvepleni plini. Bogastvo rud, ki so ga pričakovali tujci Nizozemci, Nemci in Angleži, ki so si nekoč razdelili to zemljo, pa je precej razočaralo raziskovalce. Zlata, ki so ga iskali povsod, kamor so prodrli, so našli le malo. Nekoliko so odkrili premoga in železa pa dragoceno rudo osmiridium. V toliko pa se je zemlja na otoku umirila, da so potresi, ki vznemirjajo sosedna otočja, v sedanji geološki dobi zelo redki, kar je tudi precej vredno.
Podnebne razmere
Rekli smo že, da leži Nova Gvineja tik pod ekvatorjem in zato ne pozna takih toplotnih razlik med letom kakor naše dežele. Zime ni in v tako imenovani suhi ali hladni dobi nikdar ne pade živo srebro v toplomeru pod 20 stopinj nad ničlo! V deževni dobi pa postane posebno v rJžinah strašno soparno, in to je čas, ko posebno redki beli naseljenci najbolj trpe. Res, na
Si;jE
‘|®a.
‘IfF
Naselbina plemena Bina-Bina
otokih. Med ptiči slovi po vsem svetil gvinejska rajčica katere je kar 70 vrst! Nekatere rajčice imajo tako lepih barv, da jih ptičjeslovci štejejo med najlepše ptice na Zemlji. Tudi plazilcev je na otoku mnogo. Posebno mrgo. li ob rekah in v močvirjih nevarnih krokodilov, ob obali pa je mnogo raznih vrst želv, ki dajejo prebivalcem meso in jajca. Raznih kuščaric je kar 35 vrst. Njim pa se pridružujejo šte-
ska vera, ki je prinesla nekoliko civilizacije, a ni mogla zatreti lovcev na človeške glave in ljutiožrstva.

Star bojevnik
vilni močeradi in najraznovrstnejše žabe. Več je tudi strupenih kač. Kakor je to že običajn* v vlažnih tropskih deželah, je tudi žuželk zelo mnogo. Slove posebno veliki in krasno barvani metulji. Znanstveniki trdijo, da jih je toliko, da bo še dolgo trajalo, preden bodo poznali vse vrste, ki se preletavajo po širnih, redko naseljenih pokrajinah,
Rastlinstvo
Ce pa Nova Gvineja nima mnogo visoko razvitih živali, je tem» bogatejša z rastlinami, ki jih je kar več tisoč vrst; med njimi so mnoge, ki so največjega pomena za človeštvo. Res, velike pokrajine so pokrite s travo, med katero uspevajo visoka evkaliptova drevesa. Sicer pa je večina dežele pokrita z velikanskimi pragozdovi, ki segajo visoko v gore; planinske rastline pa se začenjajo šele nad 2000 m visoko. Med temi slove neke posebne vrste iglavcev, med njimi krasne arav-karije. Naše evropske vrste pa se prično šele prav na zadnjih pobočjih najvišjih vrhov. Niže doli uspevajo številne vrste palm. Od teh sta posebno važni in močno razširjeni kokosova in sagova palma. Prav tako pa so zelo razširjena drevesa banan, Jamovih in taro korenik, sladki krompir in nešte-vilne druge koristne rastline.
Prebivalstvo
A začuda, prebivalcev je malo! Naša lepa, mala Jugoslavija jih ima okoli
Raziskovanja na No vi Gvineji
še dolgo ne bodo zaključena, ker visoka gorovja, veliki pragozdovi in močvirja ovirajo hitro in uspešno nanji minister general G. Marshall. Poročila, ki prihajajo iz glavnega deio. V novejšem času se znanstveniki poslužujejo tudi letal, da jih hitreje prenesejo čez nevarne ali težko dostopne predele. Iz naglo improviziranih letališč med gorovji in drugod pa delajo pohode v notranjost dežele, in zopet jim letala donašajo vse potrebno, hrano i. dr. ter ravno tako hitro odnašajo obolele sodelavce.
Na ta način so prišli v stik z mnogimi do sedaj manj znanimi plemeni, ki se v ostalem ne razlikujejo preveč od drugih Melanezijcev. Posebno uspešne *o bile številne ekspedicije Mihaela Leahyja iz Avstralije, ki je kakor Maklaj storil vse, da je nezaupljive domačine prepričal, da jih obiskuje le Iz človekoljubnih namenov. Tudi on se je prepričal, da so ti ljudje v bistvu dobri in so postali nezaupljivi le za. radi še povsod razširjenega ljudožrstva in pa ker love v notranjosti dežele ne. kateri poglavarji sužnje.
Leahy je obiskoval predvsem plemena, ki žive v porečju mogočne reke Purari in ugotovil, da žive tam ljudstva še kakor naši predhodniki v kameni dobi. Življenje v naravi in neprestani boj za obstanek je iz njih na redil zdrave in močne ljudi. V boju se predvsem poslužujejo loka in puščic, od katerih se nikdar ne ločijo. Ko spe v kočah, obrnjeni z nogami pro. ti ognju, leže loki in tuli s puščicami vedno ob njihovih bokih. Saj nikdar ne vedo, če jih zdaj zdaj ne bo napadel človeškega mesa lačen sosed! V obrambo služi bojevnikom velik ščit. Skriti pod njim se plazijo proti sovražniku kakor rakovice in v danem trenutku izza ščita izstrele puščice na sovražnika. Zanimivo je, da je raziskovalec našel mnogo mož, ki so imeli le eno roko, drugo pa so izgubili v boju. Osti puščic, kopij, sekire in noži — vse je še iz kamna. Toda to jih ne moti in s kamenitim orodjem morejo izrezljati lepe okraske in vse svoje potrebščine. Kamenite sekire pa, ki se belcu, ki pride med te v divjini živeče ljudi, zde skrajno neokorne, so prav nevarno orožje in morajo prizadejati zelo globoke rane. Leahy je videl ubitega domačina, ki mu je šla široka kamenita sekira deset centimetrov globoko v telo. Tudi mehkejši les morajo klati z njimi, trdega pa ne, ali pa vsaj zelo počasi.
V sovraštvu oškodujejo svojega nasprotnika takole: kakor so pri nas v nedavno preteklih časih zlobni sosedje na Primorskem porezali nasprotniku vse trte, tako nekatera plemena na Novi Gvineji uničijo sovražniku gozdne nasade kakega zanje nujno potrebnega drevesa. Ker pa ga zaradi trdega lesa ne morejo s kamenitimi sekirami posekati, mu v kolobarju porežejo lubje, da se celi gozdiči posuše.
Le redko so raziskovalci v kaki vasi videli železno sekiro, ki so jo domačini kazali kakor čudo. Kdo ve, po kakšnih potih in skozi koliko rok
Poglavar novogvinejskega plemena
Mladenka z Nove Gvineje
Obleke
je šla, preden je od obale po zamenjavi prišla v divjine notranje Nove Gvineje,
tl ljudje ne rabijo. Na vrvi okoli pasu si obesijo kose lubja spredaj pa še metulju podobno obliko iz trdega lesa, ki naj jih varuje ran na občutljivejšem delu telesa. Vse to enostavno po. krivalo ni daljše od 30 cm spredaj, ob straneh pa komaj 12 cm. Na hrbtu no. sijo večkrat tudi mrežaste vreče, ki so precej velike in segajo skoraj do kolen. V nekaterih vaseh pokrivajo led. ja le z nekaj listi, privezanimi na vrvico. Nekateri domačini pa si narede tudi neke vrste oklepe iz šibic, bambusu podobnih rastlin; te šibice prepletejo tako trdno, da jih celo puščice ne morejo vedno predreti.
Kakor povsod pri primitivnih narodih je tudi na Novi Gvineji pojem telesne lepote različen od našega. Por sebno potrebno se jim zdi, si prede-rejo nos na treh ali celo na petiti mestih. V te luknje zatikajo koščke lesa, nanje pa zaradi lepšega obešajo verižice iz tambu-školjk, ki jih po zamenjavi dobivajo od prebivalcev na obali morja. Da pa so še lepši, si radi zatikajo v nosne luknje lepo bar. vana ptičja peresa.
Seveda je treba tudi ušesa .preluk. njati in luknje primerno povečati. Zato jim služijo za naše pojme kaj čudni predmeti, tako n. pr. posušene kače, gladki repi nekaterih živali, ali pa celo - prsti, ki so jih odsekali ubitim sovražnikom!
Nekatera plemena si spletajo lase v kite ali se drugače češejo in lase dobro namažejo s prašičjo mastjo. Glavo si krase z verižicami in živobarvnimi peruti raznih žuželk, s školjkami, raznimi barvastimi jagodami, ptičjimi peruti in drugim lepotičjem,ki jim ga daje njihova pestra narava. So pa tudi kraji, kjer domačinom, pbsebno tistim, ki žive v goščavi, ni <Jo lepotičja najbrž zato ne, ker bi ga v goščavi hitro izgubili.
V nasprotju z belci se na Novi Gvis
(Nadaljevanje na li. st rani).
». i iiihki 'T ÈPNIli
Primož Trubar sestavil prvi slovenski koledar
■■■■■■■■HnBaaHnBHBaHaBnaHBEBnBBBBHMMaBBMMMUHKIHanm I I— ■'lì	iwuj.ru«■.It
„RESNIČNA INU GVIŠNA RAJTINGA“
Ì Primož Trubar, ki nam je leta 1651 <Jal prvo, v slovenskem jeziku pisano knjigo, je spisal in sestavil tudi prvi slovenski koledar. Trubar se je ob izidu svojih prvih knjig mudil v tujini na Nemškem. Ko je zvedel za ugoden sprejem »vojih knjig v domovini, zlasti prvega prevoda biblije, se je z veliko vnemo lotil nadaljevanja prevajanja cy. pisma. Tako je leta 1557 izdal novo knjigo, (po številu že sedmo), pod naslovom «Ta prvi dejl noviga testamenta». Ta knjiga P3 ne vsebuje z.golj prevoda sv. pisma, temveč je Trubar pri nje «ostavi hotel ustreči tudi drugim potrebam. Predvsem je imel namen dati Slovencem tudi nekaj praktičnih knjig za potrebe vsakdanjega Življenja. Tako je prevodu sv. pis. ma dodal obširen nemško pisan uvod s slovensko molitvijo, seznam svetopisemskih knjig, seznam praznikov ter tudi koledar.
Trubarjev koledar je bil prirejen zg slovenske potrebe po koledarju magistra Joh. Hildebranda, kot to Trubar sam pravi v uvodu. Poleg pravega koledarja z nazivi imesecev ter imeni svetnikov za vsak dan v letu, vsebuje Trubarjev koledar še razne druge podatke. Tako navaja koliko dni, tednov in mesecev ima leto, koliko let je poteklo od začetka sveta, in drugih dogodkov popisanih v sv. pismu, Mnogo prostora pa posveča tudi vremenskim prerokbam in drugemu pratikarskemu gradivu.
Oglejmo si nekaj teh zanimivosti, j Prvi del Trubarjevega «Kolen-(dra», (tako ga imenuje sam), tvori »pravi koledar, t. j. tabela z nazivi *mesecev ter imeni svetnikov za ysak dan v mesecu.
Qd nazivov mesecev, ki jih ima ta prvi slovenski koledar, so neka-'ieri še danes v uporabi, tako prosinec, svečan, sušeč, gruden. Prugi ‘nazivi kot rožencvit (junij), kimo-
vec, (avgust), jesenik (september), kozoprsk (oktober), Hstognoj (no-'yember), pa se danes ne uporablja, jo več in namesto njih imamo dru. .-ge domače izraze. (Rožnik, veliki ,srpan, kimovec, vinotok, listopad), f ‘O starosti sveta govori Trubar v posebnem poglavju, ki nosi naslov: i«Risnična inu gvišna rajtinca kuli-iku lejt je od začetka tiga sveta, od lenega časa do druziga, <j0 ]et0šniga 1557 lejta». V svojih računih navada Trubar najprej koliko let je poteklo med posameznimi dogodki.
ki jih obravnava sv. pismo od nastanka sveta dalje- Tako n. pr. šteje od Adamovega časa do vesoljnega potopa 1656 let, od pozidanja Jeruzalema do Kristusovega rojstva 143 let itd..
Nato podaja sumarni prikaz in ugotavlja, da je od Adama Pa do Kristusovega rojstva poteklo skup no 3974 let, 6 mesecev in io dni" Bo izdaje njegove knjige pa skupno
#531 let, 6 mesecev m 10 dni. za.
nimivo pa je, da je V drugo izdajo svojega koledarja. je izšla 25 let pozneje, sprejel Prav iste šte-Vilke ter pozabil preleti temu ste-1 tilu 25 let.
Za prave koledarske podatke in za račune o starosti sveta, je Trubar uvrstil vremenske napovedi, in sicer v verzih. Ti verzi govore o tem, «kdaj se dobru vreme, zima, spomlad, lejtu, jesen in te kvatri začnejo». Tak ja začetek lega Trubarjevega vremenskega napovedovanja:
Na večer erdeče nebu pomeni: vreme bo lipu.
Sveti Klemen zimo daje Petrov stol spomlad izgane. Sveti Urban ta lejtuje sveti Jernej jesenuje.
Po Luciji, po Vinkuštih, po vpelnici, malih križih, vselej na to prvo sredo vsake kvatre semkaj gredo.
Zaznamovati posamezna časovna obdobja, zlasti pa letne čase po praznikih, je še dandanes med našim podeželskim ljudstvom razširjena navada. Razumljivo je zato, da se tudi Trubar poslužuje za omejitev posameznih letnih časov, praznikov. Njegova opredelitev letnih časov pa se ne strinja povsem z astronomskim koledarjem. Tako se za Trubarja pričenja zima že s sv. Klemenom (23 novembra) dočim je astronomski začetek zime šele 22. eie, ambra. Stol sv. Petra (22 februaija) zimo izganja, kar je zopet mesec dni pred astronomsko pomladjo. S sv. Urbanom, (25. maja) se pričenja poletje, s sv. Jer-
nejem (24 avgusta) pa se po Trubarju pričenja jesen, kar je seveda pjed astronomskim prietjerr in jesenjo.
Nadaljnji Trunarjevi verzi govore «kedaj je dan ncrđaiii inu nuč narkratša inu kedaj je ta dan taku dolg koker ta nuč mu nuč kokei ta dan».
Sent Vod ima dan nerdalši Lucija pak ner ta kratši, spet Vid ima nuč nermanšo, šent Lucija pak nerdalšo.
Sveti Gregor, mali križi dasta nuč, dan v eni viži.
Spomladansko enakonočje je za Trubarja torej na dan sv. Gregorja (12. marec) jesensko pa na praznik sv. Križa (14. september). Na dan sv. Lucije (13. december) je dan najkrajši, na dan sv. Vida, (15. junija) pa najdaljši. Do leta 1582, torej v času, ko je izšel Trubarjev koledar je veljal še stari Julijanski koledar, ki je bil 10 dni pred sedanjim Gregor janskim koledarjem, vendar tudi ob upoštevanju te de. setdnevne razlike Trubarjevi datumi za najdaljši in najkrajši dan ter za enakonočje niso povsem točni, kar pa je glede na tedanjo stopnjo prosvetljenosti povsem opravičljivo, zlasti še, ker so to prvi pisani slovenski koledarski podatki. Vsekakor kažejo pa vsi Trubarjevi verzi čut za rimo in smisel za preprosto razlago letnih časov.
PRVI „USPEM"
Mivn siudiliahiR linižo
____Nadaljevanje s 4. strani
Mrzla je voda v revnem studencu, naših peric pa ne zebe. Leta in leta opravljajo to delo in nosijo belo perilo v mesto. To so naše perice, Kraševke in Istranke, ki jih nikdar ne sme zebsti.
Kdaj praznuieio nanuli mn leiu?
Narodi sveta ne praznujejo novega leta vsi na isti način in tudi ne istega dne. Tako se začenja n. Pr. pri pravoslavnih novo leto prav za prav šele s 14. januarjem, v Indiji pa celo večkrat v času ned januarjem in aprilom. Tam novoletni dan ni natančno določen; indijski kmetje se ne zmenijo za uradni, kaj šele za britanski koledar, temveč praznujejo začetek leta po prastarem terskem oblčj.ju edinole po stanju poljskih del. Zaradi tega imajo v nekih krajih te prostrane dežele novo leto že okoli 12. januarja, drugod v marcu ali celo šele v aprilu, toda to vselej, ko plava ščip po temnomodrem indijskem nebu.
Pri nas so bili glede začetnega datuma novega leta dolgo časa zelo negotovi, dokler se ni 1. januar končnov el javno ustalil kot novoletni dan. V 9. stoletju je Srednja Evropa prazno :ala novo leto 25. marca, poleg njega pa so tja do 11 stoletja poznali tudi 2$. december kot začetek novega leta. Za 25. marec, dan Marijinega oznanjenja, kot novoletni datum ljudje nikdar niso imeli pravega razumevanja držali so se kljub večkratnim prepovedim starodavne, še iz poganske dobe izvirajoče misli, da je no. vo leto takrat, ko se začne dan zopet daljšati. 1. januar je uradno vpeljal kot novoletni dan cesar Karel V. v 16. stoletju, prav se pa je udomačil šele po 1. 1582, ko so sčasoma vsi evropski narodi razen pravoslavnih sprejeli novi, grego-
!
Zimska idila v slovenskih «orali
rijanski koledar. Pozneje je tudi v Rusiji Peter Veliki proglasit 1. januar za novoletni dan.
Za čuda so v Benetkah praznoxxt H novo leto ves čas do propada beneške republike na dan 1. marca, enako kakor svoj čas Rimljani. Saj je znano, da se še danes imenujejo meseci september, oktober, november in december s svojimi latinskimi imeni, dasi je september v našem koledarju 9., oktober 10., november 11. in december 12. mesec. V ostali srednjeveški Italiji so imeli novo leto večinoma 25. marca; kdor se je držal tega datuma, je računal po «Marijinih letih». Mimogrede so v Italiji imeli novo leto celo 1. septembra. Ta čudni običaj, ki se pa ni držal dolgo, je prišel čez morje iz Bizanca, kjer so bili kristjani sprejeli ta datum kot novoletni dan.
Na Škotskem so vpeljali 1. januar kot začetek leta šele 1. 1600; dotlej so tudi tam praznovali novo leto 25. marca. Istega datuma so se ‘e dalj, do 1. 1752, držali konservativni Angleži. Holandci so bili rurjorednejši. Pri njih so začeli slaviti novo leto na dan 1. januarja že L 1575. Skandinavci so zelo dolgo ostali pri 25. decembru, ki jim je bil všeč zlasti zato, ker se je ujemal z datumom tako imenovanega julskega praznika, s katerim so bili že njihovi poganski predniki slavili zimski sončni obrat. V Franciji se je začenjalo novo leto do 10. stoletja z božičnim dnem, do 13. stoletja pa s 25. marcem oziroma veliko soboto. Poleg Marijinega leta so namreč poznali dolgo časa tudi velikonočno leto, ki se je začenjalo z večernicami na veliko soboto. Sele Karel IX. je 1. 1564 določil 1. januar kot novoletni datum ta vso Franajo. Ta datum se je mimogrede spremenil za časa francoske revolucije. 5. oktobra 1793 je narodni konvent vpeljal nov fcole-aar, ki se je začel z 22. septem-1752; tudi meseci so takrat dobili nova imena. Toda Napoleon ;e ze 1. 1805 1. januarju vrnil njegovo staro veljavo.
Kako pa je z novim letom pri vzhodnih narodih? Na Kitajskem pnčno s praznovanjem novega leta v noči na 13. februar; takrat umre staro leto, leto krave, začenja se pa novo, tigrovo leto. Se med nedavnim so tam praznovali ta dogodek skozi petnajst dni, tako da sta med tem časom promet tn trgovina zastala skoraj popolnoma. Tudi najrevnejša družina je praznovala in st privošč la kaj boljšega. Na Japonskem je novo leto največji in
najvažnejši praznik vsega leta. Uradno je sicer določeno, da so no. voletni dnevi 1., 3. in 5. januar, ljudstvo pa pričenja s praznovanjem že 13. decembra in tudi uradi se ne drže strogo predpisanih datumov. To posebno veselje do praznovanja novega leta je razložiti iz tega, da obhajajo Japonci istočasno tudi začetek pomladi. V Siamu se začne novo leto na dan 1. aprila, ki velja za rojstni dan velikega verskega reformatorja Go-tame BuddHe. Krščanski Kopti v Egiptu praznujejo novo leto 1. avgusta, sirijski kristjani in indijski Parzi, znani častilci ognja, 1. septembra, Malajci pa celo šele 1. oktobra.	C. C.
kem svojem članku je na primer «Voce libera» ugotovila med ostalim tudi tole: «V ladjedelnicah ue-lajo sedaj v popolnem miru. Ni bilo nikakih motenj, ki bi obirale delo in v tem času ni bilo socialnih akcij, ki so se vršile v industrijskih središčih ostalega dela Italije in ki so se konkretizirale v znani taktiki «nesodelovanja».
Bolj laskavega priznanja sedanja oportunistično vodstvo Enotnih sindikatov res ni moglo dobiti. V Trstu ni več nobenih socialnih gibanj, ni več' stavk, ni- več borbe, čeprav so te stavke v Italiji skoraj vsak dan in čeprav so se ekonomski pogoji poslabšali. Tu se ni zdelo vazo m «sindikalistom» vredno niti proglasiti stavke državnih nameščencev In delavcev, čeprav so stavkali skoraj vsi uslužbenci v Italiji. Enotni sindikati so bili tudi v tem vprašanju Delavski zbornici na repu. Ravno zato so vsi pozivi Enotnih sindikatov na enotno fronto z Delavsko zbornico le varanje tržaške, ga proletariata, kajti v taki enotnosti ni nikake moči delavskega razreda. Resnično enotnost je treba doseči z borbo ne pa s kompromisi.
o diÉ „splošne poln lije"
Nadaljevanje s 4. strani
le prava metoda. Vse to je seveda potrebno, da se okrepe one privi.i-girane sile, ki so vedno vladale Trstu, zvesto hlapčevale vsem gospodarjem in obračale plašč po vetru tako, da so se vedno ohranile na oblasti. Narodno osvobodilna borba ie odpihnila vso sodrgo, sedaj pa se ravno ta sodrga spet oglaša in klice ose «Italijane» v skupno «Italijan, sko» fronto za obrambo «italijcn-stva».
To obnavljanje fašizma v drugi obliki, ta grožnja po novem zasuž-ajenju pa je najboljši opomin vsem antifašistom, da se združijo in odločno zoperstavijo proti vsem spletkam reakcije, ki ji spričo razdvojenosti demokratičnih vrst in podpore okupacijskih oblasti vedno bolj raste greben. Tržaško demokratično ljudstvo je s svojo vztrajno in težko borbo v preteklosti po,'.-rezalo, da se ne straši nobenih teikoč, zato se bodo ob njegovi enotnosti izjalovili tudi vsi poskusi rehabilitacije in obnove fašizma pod krivko obrambe «italijanstva», ki ga nihče ne ogroža.
Med domačini
na Uoui (jiHHoji
Nadaljevanje s 12. strani
neji le moški tako lišpajo; ženske so namreč skromnejše. Neporočena de-1 kleta nosijo le spredaj in zadaj kra. tek pašček iz vrvic, boke pa imajo gole. Bolj oblečene so poročene ženske. Iz nitk, iztolčenih iz lubja nekaterih dreves, imajo gosto tkano krilo, ki jim sega od pasu do kolen. Skoraj večina žena na Novi Gvineji nosi s seboj tudi mrežasto vrečo. V njej prenašajo svojo borno imovino: hrano, otroka ter nekaj kosti in lobanje nekaterih svojih sorodnikov. Roke mno. gih žena so poškodovane. Na Novi Gvineji je namreč med nekaterimi plemeni čudna navada, da sl ženske odsekajo gornji člen katerega izmed prstov, če pade v boju njihov sorodnik. To pa ni redek slučaj, saj divjajo med plemeni vedno kruti boji.
Bivališča
Večinoma so koče prebivalcev na Novi Gvineji okrogle; v nekaterih krajih pa so podolgovate in tudi do 15 metrov dolge. Vhod je ob strani. Moški stanujejo v eni koči, ženske v drugi. V moških kočah se po dolgem vrste ognji ob njih čepe v brezdelju bojevniki in si pripovedujejo svoja junaštva, ali pa spe, z nogami proti ognju in orožjem poleg sebe. Zenske koče so razdeljene v posamezne predele. V njih žive žene posamezno, običajno ima v enem koncu take sobice svoj kot tudi prašič. Skozi strc-,ho, pokrito s travo, mole skoraj en 'meter visoki oporni , koli, katerih konce okrase s travnatimi šopi in po-prek s količi drevtsa «zamorčeva glava» imenovanim. Tako se zdi, kakor da bi imele take kolibe dimnike. Nekatere koče so tako nizke, dia mo-
ra človek komaj dobro sedeti v njih In se kar duši, kadar kurijoj dasi jih je večina dovolj visoka_
Proti tujcu so Novogvinejci precej nezaupnf, a ni jih težko prepričati o miroljubnih namenih obiskovalcev. Medtem ko so raziskovalce skoraj povsod spremljale kar stotine dobrodušnih domačinov, ki so jih v svojem navdušenju po velikih ovinkih vodiili v druge vasi njim naklonjenih soplemenjakov, jim radi kazali s eže po težko prehodnih gorah, in skozi džungle, se je Leahyju pripetilo nekje tudi nekaj neprijetnega.
Okoli njegovega tabora se je nabralo okoli 2000 radovednih domačinov. Ko pa so raziskovalci začeli podirati svoj tabor, da bi odšli dalje, je neki domačin mislil, da hočejo iz strahu zbežati. Začel je kričai i in pozivati rojake na napad. Loki so >e napeli in kopja naperila. Noben dokaz, da tujci niso niti sovražni, niti se nikogar ne boje, ni ves: mogel preprečiti napada. Moči puške še niso spoznali in so, kakor je Leahy pozneje dognal, imeli ta kos že’e/.a in lesa za nenevaren predmet. Ker so zažvižgale prve puščice, so počile Uidi puške. Padlo je precej domačinov In napad je bil odbit. Toda čudno, sovraštvo je bilo pozabljeno! Vse je bilo zopet dobro! Zopet so jim bili domačini naklonjeni in jim pomagali pri potovanju, ko je hujskač utihnil in se odstranil, prepričan, da so tujci neustrašeni in miroljubni ljudje.
Tako je torej Nova Gvineja še prava zakladnica za raziskovalce naravnih zakladov in ljudstev, ki žive še v razmerah, v kakršnih je živel človek v Evropi pred več deset tisoč leti
Neka mati se je nedavno pritoževala, da je njena štirinajstletna hčerka, ki obiskuje srednjo in tudi glasbeno šolo, za učenje sicer zelo pridna, ne more je pa pripraviti do tega, da bi skrbela za svojo obleko in obutev, kaj še, da bi pospravila svojo sobo. Tej in marsikateri materi bo koristilo, če spregovorimo nekaj o domačem delu.
Domače delo je za otroke velikega vzgojnega pomena, zato je prav, da je življe'aje doma tako urejeno, da se otroci lahko udejstvujejo v gospodinjstvu. Domače delo sicer ne zahteva velikega fizičnega napora, mora pa biti opravljeno v določenem času: ritem domačega dela je podoben teku ure in v tem tiči velika vzgojna sila. Množina navad, ki se jih otrok lahko priuči pri domačem delu, je neizmerna in ob njih se lahko otroci priučijo najrazličnejšim opravilom.
Sicer ni rečeno, da naj družina pripravlja otroke na bodoči poklic, toda tega, kar so se otroci naučili doma, jim bo v kakršnem koli poklicu prišlo prav. Vso čast družini, ki zna v otrocih vzbuditi veselje do dela, ki jih tako vzgoji, da se potrudijo, da vsako delo, kar najbolje izvrše. Seveda moramo otroke tudi naučiti, da pomagajo ne samo lastni družini, ampak če je treba tudi drugim. Zakaj ne bi n.pr. starejši otrok priskočil na pomoč sosedi, materi, ki nima včasih nikogar, ka bi popazil na njenega otroka.
K domačemu delu privajamo igraje že prav majhnega otroka, več samostojnosti pa zahtevamo od njega, ko prične hoditi v šolo. Tedaj ga najprej navadimo, kako naj pravilno ravna s svojo obleko. Toda kako pripravimo otroka k temu delu?
Ko se otrok zvečer sleče in vrže svojo obleko pi'eko stola, naj mu mati razloži, kako zložimo obleko, kako srajco, kako obesimo nogavice i.t.d. Ce bo otrok naslednji večer zopet vrgel obleko kar na stol, mora mati postopati kakor prejšnji večer in vztrajati pri tem, da otrok vse v redu napravi. Tudi si sedemletni otrok lahko som očisti čevlje in skrtači obleko. Ce bomo več
dni zaporedoma to od otroka zahtevali, se bo temu delu privadil in ga kmalu z veseljem opravljal tako, kakor ga je naučila mati.
Prav je, da si otrok sam pospravi posteljo. Marsikatera mati bo ob tem rekla, da je za otrokovo zdravje bolj koristna, da spi kot pa da opravlja domača dela. Toda pomisliti moramo, da je vse delo, ki ga zahtevamo od otroka, opravljeno v 1/4 - 1/2 ure. Ce se torej otrok navadi, da nekoliko prej vstane, mu to ne bo škodilo, kajti primerno fizično delo krepi moči, samostojnost pri delu pa nam vliva samozavest in pogum.
Nadaljevanje prihodnjič
Kako naj dihamo
Ni dvoma, da je želja po gibanju v naravi danes večja kot nekoč. Vsakdo si želi zraka in sonca. Kdor ju nima prilike uživati doma, izrabi vsak prost čas, da gre v naravo. Veselje do Sporta vabi mladino vseh slojev ven iz mesta, celo v večjih mestih si morejo sedaj spričo modernih prevoznih sredstev dovolj privoščiti svežega zraku in potrebnega kisika.
Vendar pa se mora zdravnik vedno spraševati, če znajo vsi ljudje sveži zrak tudi pravilno izrabiti, to se pravi, če pravilno dihajo. V pojasnilo nam služita dve primera: mladenič 20-ih let, popolnoma zdrav, se počuti dobro, samo izredno suh je. Pri pregledu zdravnik ugotovi, da ne diha pravilno, da obsega njegovo dihanja le petino normalnega dihanja.
Drug primer; nek deček je v Soli zelo raztresen, težko se uči, čeprav je nadarjen. Včasih ima tek, včasih ga nima, v spanju Skrta z zobmi in smrči. Ne pretiravamo, če rečemo, da so omenjene slabosti le posledica nezadostnega dihanja, da ta otrok s stalno odprtimi usti nikdar dovolj ne napolni svojih pljuč z zrakom.
Zapomnimo si, da usta niso ustvarjena za dihanje; ljudje sicer lahko dihajo tudi skozi usta, vendar je pa edino prav, da dihamo skozi nos. Dihanje skozi nos tudi najbolj Ščiti plju.
ča in nas tako varuje pred tuberkti* ložo.
Različne so ovire, ki preprečujejo zraku prost prehod skozi nos. StarSi se morajo zavedati, da imajo otroci v nosu često kake Izrastke, ki ovirajo normalno dihanje, Ce torej opazijo, pri otrocih kake dihalne motnje, naj nemudoma vpraSajo za svet zdravnika specialista.
Seveda pa se zgodi, da otroci Cesto tudi po operaciji Se nadalje dihajo skozi usta, ker skozi nos niso vajeni, V tem primeru se morajo otroci pod nadzorstvom strokovnega učitelja vsak dan vaditi v pravilnem dihanju.
Pravilno dihanje je torej prvi pogoj za zdravje. Vsak prost vdih gradi trdnjavo proti tuberkulozi, zato vdihavajmo pravilno in globoko sveži’ čisti zrak, ki nas ohranja zdrave! 1 :
sdU te nei, da»,,
pomaga zoper slabo prebavo naslednje sredstvo: pol kg suhih fig, 1/4 kg rozin in 5 dkg senesovih listov zmeljeno v moko ter zgnetemo v kepo, od katere pojemo vsak drug dan košček.	(
NEKAJ O PREHRANI
Novoletno pecivo
Čokoladni kipnik
Mešaj, da dobro naraste 5 rumenjakov, 7 dkg sladkorja z limonino lupinico, primešaj 5 dkg ogrete čokolade, žlico drobtin, nekoliko cimeta. klinčkov, trd sneg iz 5 beljakov ter rahlo primešaj 7 dkg olupljenih, drobno zrezanih mandeljnov in pol žličice presejane moke Kipnik napolni v pomazan, z moko potresen model ter ga kuhaj v sopari ali peci v pečici pol ure. Kuhanega zvrni v plitvo skledo in daj okrog jajčno peno ali ga oblij s čokolado.
Kavina torta
14 dkg sladkorja, 14 dkg presnega masla, 2 rumenjaka, 14 dkg ogrele čokolade, 4 žlice močne črne kave in malo vanilije mešaj, da je dobro spenjeno. V močno, belo, oslajeno kavo pomakaj posamezno otroške piškote. Naloži jih vrstoma
malo limonine lupine. Naravnaj ta sneg na pečeno testo, potresi po vrhu z mandeljni, zrezanimi na listke in sladkorjem. Postavi še malo v pečico, da bledo zarumeni. Mrzlo razreži na koščke.
PREPROSTI KOLAČKI
Iz 200 gr moke, 100 gr masla. 1 jajca, žličke sladkorja, žlice mleka in oranžnega soka ter nekoliko soli napravimo testo, ga razvaljamo pol cm debelo, izrežemo ploščice ter jih zložimo na namazan pekač. Ploščice namažemo z razpuščenim surovim maslom, potresemo s sladkorjem in cimetom in z narezanimi mandeljni ter pečemo pri zmernem ognju kake četrt ure.
udii že nei, da,.
Človek ne živi zato, da je, temveč je zato, da živi! To je hvalevreden, resničen izrek, ki bi si ga danes moral priklicati v spomin marsikateri godrnjač, ki sicer sit vstane od mize, pa vendar nejevoljen, ker išče v jedači in pijači posebno naslado.
Kakor stroj, zahteva tudi živo bitje gonilni material, ki daje potrebno energijo za delo, pa naj bo to ročno ali po cJuSovno. S hrano zato nadomeščamo sestavine, iz katerih sestoji telo, ki pa se stalno porabljajo. S hrano nadomeščamo tudi, kar smo porabili za gibanje, za delo, za toploto. V letih razvoja pa dovajamo s hrano snovi, ki so potrebne za rast telesa iri njegovih organov. Deeetletna deklica, ki telita približno polovico manj kot dvajset let stara ženska, potrebuje skoraj prav isto množino hrane, čeprav to ni v skladu z njeno telesno tezo.
Sestavina hrane
Da si bomo bolj na jasnem, kaj nam pri hranjenju bo tj koristi, kaj manj in kaj nam sploh ne koristi aii celo škoduje, si moramo razdeliti hrano v tri skupine: a) sestavine, ki nas hranijo, iz katerih dobivamo energijo, toploto in snov za razvoj telesnih celic, so hranila, b) sestavine, ki nas ne hranijo, so pa'za življenje nujno potrebne, čeprav niso iz njih sestavljene telesne celice, so vitamini. c) sestavine, ki nas niti ne hranijo niti niso telesu potrebne in ki so brez vpliva ali celo Škodujejo. Telo potrebuje za življenje pet vrst hranil, iri sicer vodo, hranilne soli, beljakovine, tolšče in ogljikove hidra, te (sladkorja).
Hranilna voda
je v telesu nujno potrebna, saj obstajata dve tretjini našega telesa iz vode. Pri dihanju, potenju in
v pomazan tortni model, razravnaj 1 je nezadostna razsvetljava škodiji-po njih kremo in zopet piškote, : va in da ni vseeno pri ka! šni svet-
tako da porabiš iz 5 ali (i jajc pl- ! lobi piše otrok svoje naloge, Mno-	*	tlldi z izločili oddajamo	vodo,	ki jo
Škote in vso kremo. Po kremi lah- Ki otroci se navadijo «pisati z no.	j	m°ran>o	stalno nadomeščati. Množi-
ko potreseš s sladkorjem opraže- j som» samo zaradi pomanjkljive	!	r,a '■'ode	v našem telesu	se le	malo
žini, če bi je tudi posebej ne solili.
Od rudninskih snovi je za prehrano najvažnejše železo, ki je glavna sestavina krvnega barvila (hemoglobina). Povod slabokrvnosti je tedaj pomanjkanje železa v krvnem barvilu.
Druga važna rudninska sol je apno. V pokrajinah, kjer je v prehrani mnogo apna, je prebivalstvo večje in Širše, je torej večja možnost za dojenje.
Apno izboljšuje slino, zaradi česar si ohranimo zdravo zobovje. Na boljšem so tudi one pokrajine, kjer ima pitna voda dosti apnenca, to se pravi, da je zadosti trda. Da pomanjkanje apna ne bi škodovalo telesu, moramo hrano tako izbrati, da ima dovolj apnenca, (n. pr. mleko, zelenjava, rženi kruh), ali pa moramo apno umetno dovajati. To je predvsem važno za noseče žene!
Tretja-rudninska snov, ki je potrebna za pravilno delovanje naSega telesa, je jod, ki je v telesu in v hrani v neznatnih množinah, a je izredno va-
Nov senčnik
Nov senčnik si lahko napravimo Iz ličja, če tesno ovijemo ogrodje, «c-čnika, kakor kaže slika. Za okras pa ovijemo zgornji in spodnji "'I roč s pleteno kito.
ne nalistane mandeljne. Postavi na j razsvetljave.
led, strjeno pomoči v toplo vodo J Nekateri ljudje uporabljajo več in stresi iz modla, na vrh daj slad- i majhnih žarnic, ker menijo, da na o, tolčeno smetano s sladkorjem ta nač.n kaj prihranijo; nrav r.ič in vanilijo.
MANDELJNOVO PECIVO
McSai	. .i	šibkejših, kajti štiri 25 v/atnp žur-
nifke 14 dk« «UdJ1 ™ e:	?T ! nioe izžarevajo svetlobo 7? sveč.
monfne lumne Po(e^a	J1: ! <iočim <i«ie ena 100 v/atna žarnica	:^ ...
sneu ter oa r til ^ ndredl trd | Svetlobo 102 sveč. Teh 100 walov j nam nudi narava sneg ter ga rahlo primešaj s 7 dkg
izpreminja. Ce se manjša, se pojavi žeja, ki nas muči, dokler si je ne ute-šimo. Smrt nastopi pri popolnem pomanjkanju vode prej kot pri popolne prištedimo, če uporabljamo na- j nem pomanjkanju jestvin. Vodo dova-mesto ene močnejše žarnice več i jamo našemu telesu deloma kot sestavini ostai’h živil in pijač (1 kg govejega mesa vsebuje 552-575 g vode) deloma pa jo uživamo čisto, kakršno
"	®	’ primešaj s i attg i pa stane vsakpm primeru enako i
drobno zrezanih mandeljnov in 7 | tnrH daie „on žarnh^'40T več
Rudninske soli
„	torej daje ena
dkg moke. Razravna.t testo na z ma- i svetlobe, slom namazano, z moko potreseno
pločevino pol prsta na debelo in je dobro, da si vnete in gnojne ro- i sli. Množina raznih soli, po asi peci. V trd sneg iz 3 bel.ia- : (te okopljemo v vroči vodi v kate- i L obuje naše telo je prav kov zamešaj 10 dkg sladkorja in ri smo skuha]i seneni <3^
so alkalije in kisline, ki se združujejo v soli. Iz teh so grajene koki jih poprav majhna in 1 jih ima naša hrana v zadostni mno- 1
Vrečico za robce
ii napravimo iz raznih ostankov svile; neenake svilene dele prišijemo na kos mehkega blaga. Preden prišijemo podlogo, denemo vmes plast bombaža, nato pa sešijemo vrečico, kakor vidimo na sliki.


tdE
žen. V telesu ga je največ v ščitni ali golšni žlezi, okoli 0,009%, v drugih organih 0,001%. Ce ne dovajamo telesu dovolj joda s hrano, (.zadostuje na dan desettisočinke miligrama), se pojavijo izpremembe v tkivu Sčitne žleze; žleza se poveča in tako nastane golša. Ce pri pomanjkanju joda to snov umetno dovajamo v obliki organsko vezanega joda, nastopi zopet normalno stanje. Kjer je zemlja revna z jodom in ga zemeljski produkti nimajo dovolj, nastopa golša.
Hranila Imenujemo v spložnem vseh pet sestavin naše hrane, hranila. 1 v ožjem smislu so pa naše hranilne snovi, ki dajejo energijo. To so beljakovine, tolšče in ogljikovi hidrati. Te snovi so v živilih v različnem razmerju, toda v naši hrani morajo biti v stalni in zadostni množini. Človek,'ki tehta okrog 70 kg in dela srednje težko delo, potrebuje na dan 25-80 gr beljakovin (manj živalskih, več rastlinskih beljakovin), 50 gr tolšče In 500 gr ogljikovih hidratov. Tolšče in ogljikove hidrate lahko med seboj do neke mere nadomestimo. Beljako-vine pa so nenadomestljive, in je zato treba omenjeno množino beljakovin, ki jih vsak dan potrebujemo, našemu telesu stalno dajati, Vse te sestavine potrebuje naše telo za rast, za vzdrž& vanje, za funkcijo organov in za detó telesa.
Beljakovine
užali proteini so kemično komplicirano sestavljene spojine. Kemični elementi, ki jih vedno najdemo v njih, so kisik, vodik, dušik in ogljik, v nekaterih ipa sta tudi žveplo in fosfor. Beljakovina se zlasti rabijo za obnovo In rast telesnih celic, so torej nekak stavbni material. Uporabljamo jih pa tudi kot kurivo. Toda to ni umestno. Isto Je, kakor če bi okna, ki Jih je mizar napravil za novo stavbo, - pokurili ža drva. Grela bi, toda pametno gospodarstvo bi to ne bilo.	„
Beljakovine so rastlinskega In 'žt-vaiskega izvora. V rastlinskem svetu ima stročje (fižol, grah, leča, bob) mnogo beljakovin. Beljakovine žival- ■ skega sveta so v mesu in mleku, jajcih in tudi drugod, toda manj. V živalih so beljakovine združene s tolščami in ogljikovimi hidrati, s solmi in vodo, pa tudi s snovmi, ki za hrano niso potrebne. Beljakovine v stročju so zdru-t žene s celulozo, snovjo, ki v rastlinskem svetu odgovarja kostem živali. Zaradi celuloze, ki je neprebavljiva, se rastlinske beljakovine slabše izra-v bljo in jih zato več potrebujemo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Kmetovalec v januarju
Poljedelstvo: Na njivi Imamo ta mesec malo dela, razen da tu pa tam poglobimo njivo s tem, da skopljemo kamenje. V obalnih krajih pa je več dela. Predvsem moramo spraviti na njjvo hlevski gnoj, ki ga pokrijemo 2 zepiljo, da se ne bo «kadil», s čemer zgublja najdražjo snov dušik, Kajenjt gnoja je uhajanje amoniaka v zrak Gnoj na njivi naj bo stlačen v velikih isdpih.
Ce je le mogoče, preorjimo vsaj se daj vse njive, ki so namenjene za pomladno setev. Nujno je potrebno da zemlja premrzne in da se navžijc zraka.
Trnja, posebno pa belega, naj ne bc V bližini njiv, ki so posejane z žitom. K^r na belem trnu prezimi rja, ki nam napravi vsako leto mnogo škode. Trnjt nam sploh nikdar ne koristi, razen kot ograja, zato pa naj zgine, ker m potrebno.
Začni pripravljati, čistiti in odbirali semena za pomladansko setev! Akc «imaš dobrega domačega semena, ikrbl že sedaj, da ga dobiš pravočasno. Pazi, da krompir ne zmrzne. \ premrzli kleti ga pogrni z vrečami, «lamnatimi odejami itd. Ce krompir gnije, prebiraj ga večkrat in gnilega vdstrani. Prav tako ravnaj tudi s peto, korenjem in repo.
Zimski čas je zelo primeren tudi za popravo raznega poljskega orodja,
Travništvo: Ker še ni zapadel sneg in niso zmrznila travniška tla, je se-flnj najugodnejši čas branati z mahom t>i>raščene travnike in senožeti; dobre, je tudi raztrgati na njih mah z želez-tjiml grabljami. Ves mah pograbi ir. tpravi s travnika ter ga uporabi za ktmpost ali steljo živini. Zimski čas ie tudi primeren za odstranjevanje grmovja in kamenja s travnikov in icnožetl.
Na vlagi zipostavljenih travnikih In »enožetih je tudi potrebno, da poglo-fcpso in napravimo nove odtočne hfM.
živinoreja: V hlevu moramo paziti predvsem na zdravje živine. Zdrav trak je živini nujno potreben. Najprimernejša hlevska toplota za kravi In prašiče, za teleta in pujske je It «Jo 18 st. C. Kopjem, mlademu govedu in ovcam prija tudi nekoliko nižja hlevska toplota, ako je hlevski zrak euh in je ležišče dobro postlano. Hlev-tki zrak bodi vedno svež in dober. Zapomnimo sl to, da v premrzlih hlevih in svinjakih porabijo živali več krm-tkih redilnih snovi za proizvajanje ir. ohranitev telesne toplote. Ako ni v hlevu prezračevalnih naprav, je treba parkrat na dan hlev dobro prezračiti, Poleg zdravega in čistega zraka privošči živini tudi dovolj svetlobe, ki mora prihajati v hlev skozi okna. s prozornimi šipami, nikakor pa ne skozi okna, ki so zamašena s slamo ali ceio z gnojem. Za nadaljnje rejo odbranih telet rte odstavlja; prezgodaj in prenaglo. Isto vetja tudi ea mlade prašiče. Da ostanejo kravi fiaij casa mlečne in da se okrepijo, jih moramo pripustiti k biku šele 2 do 3 mesece po otelitvi. Spolovila bolne krave je treba najprej zdraviti in potem šele pripuščati. Vsem brejim kravam pokladaj ie zdrava, močno brejim pa ne preveč obilna krmila. Ako imaš prašiče, ki jih nameravaš še pitati, požuri se s pitanjem. Perut-nipo imej na suhem, pred mrazom zavarovanem prostoru. Skrbimo, da perutnini tudi v zimskem času ne manjka zelenjave in beljakovinaste tirane.
' Vinogradništvo: V vinogradu Je.dela dovolj. Trte okopavamo, stare izkopavamo, kopljemo Jame za nove nasede,
I Irte obrezujemo, pripravljamo kole Itd. Ne odlašajmo s tem delom, ker čimprej bo izvršeno, tem boljše bo sa nas. Vinograd mora biti pognojen, 2a gnojenje pa rabimo domači hlevski gnoj z dodatkom umetnih gnojil, predvsem superfosfata.
Kletarstvo: V kleti smo že pretočili, ali pa pretakamo vino. Paziti moramo, da Je vino zdravo. Vino, ki spreminja barvo, Je podvrženo rjave-
I nju in ga zdravimo z metabisulfitom. Polnimo sode, iz katerih smo na kakršen koli način Iztočili nekaj vina. ®e tega ne storimo, se lahko na po-
vršju pojavi «vinski cvet» in nastane nevarnost, da postane vino «cikasto». Zračimo kleti, toda pazimo, da toplo-.a ne pade pod 7 stopinj Celzija.
Sadjarstvo: mo deblo in
veje mahu in liš Ja. Za j jjrUg0 živo bitje, ne mora izhajati to delo je najprimernejša jek-ena ščet- ( (jrez hrane. Proti «kodravesti» breskev
Skrenimo s 4 do 5 odstotno raztopino prelomljene in suhe veje. Paziti mo- | m0dre galice, ramo, da ne napravimo pri tem opra- I
vilu prevelikih ran, ki se ne bi kma- ! Vrtnarstvo: Ako nismo oskrbeli vrt-lu zarastle.	1 nesa semena že decembra, je treba,
I da to čimprej storimo, Cas je, da pri-oravimo zimske gredice za vzgojo I zgodnjih sadik. V gredice lahko vse-I lemo v januarju že seme raznih I zgodnjih zelenjav. Ob ugodnem vre-
Zima je najprimernejši cas za uničevanje sadnih škodljivcev, ker jih v tem času na golem drevju n jlaže opazimo. Ako ni velikega mraza poškropimo sadno drevje z drevesn m karbolinejem, in sicer ga vzamemo na 10 litrov vode tri četrt do 1 kg. Drugo zelo uspešno sredstvo je tobačni izvleček, katerega uporabljamo v 1 odstotni raztopini. Nadalje lahko uporabljamo antiparasit, dendrin in ar-borin. Za škropljenje uporabi jajmo škropilnice m- poškropimo vse drevo.
tem bomo uničili zelo mnogo zalege raznih gosenic, ki so največji
Sad-.emu drevju osnažt-
škorlljivcl našega sad..ega drevja. Zelo priporočljivo sredstvo je tudi 10 odstotna raztopina zelene galice, ki onemogoča razvoj glivic in lišajev. Tudi na gnojenje sadnega drevja ne smemo pozabiti, kajti drevo, kot vsako
menu prekopljimo vrt ter ga pognojimo s hlevskim gnojem, kjer in koM-kor je to potrebno.
Čebelarstvo: Ta mesec y Čebelnjaku ni dela, zato naj čebelar prosti čas koristno uporabi za to, da napenja žice v okvirjih, popravlja start panje in okvirje ter čita strokovne knjige in časopise. Pripravi na) si tudi vse orodje za poznejše delo.
«Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu obvešča svoje člane in odjemalce, da je prejela je dni razna semena naravnost iz Holandske. Ta in druga semena, ter raznovrstne potrebščine- za kmetijstvo — krma, umetna gnojila, železno in leseno orodje itd. — so na prodaj po znižanih cenah v skladišču in v prodajalnah zadruge in sicer:
Skladišče v Trstu
ul. U. Foscolo, 1 - tel. 94-386
Prodajalna v Trstu
ul. S. Mcrcadante, 4 - tel. 88-19
Prodajalna v Miljah
ul. Mazzini, 1.
Traktorji ©pra¥ljajo jesensko oranje
Da bo zemlja spomladi prhka in bo dobro obrodila, jo je treba že v jeseni in zimi pripraviti z globokim oranjem. Traktoristi opravljajo vestno svoje delo; sonce, dež, sneg in mraz pa bodo napravili svoje.
Zimska nesno st
Da kokoši pozimi ne neso, je docela prirodno. Kokoši začno nesti zgodaj spomladi, neso do jeseni, na kar se preperijo in preko zime po. čivajo ter se pripravljajo na pomladansko nesnost, ko so jajca potrebna predvsem za valjenje. Ce bi kokoši nesle preko zime, tedaj bi spomladi, ko so jajca potrebna za nasad, prenehale; primanjkovalo bi plemenskih jajc. Zato je dobrodošlo, da preko zime neso le najstarejše kokoši, ki smo jih zadržali v jati le zaradi spomladanskega valjenja. Te naj zgodaj spomladi klo-kajo, da jim lahko podsadimo. Dalje ie prav, da začno pozimi nesti jarčice, kajti te morajo nesti vsaj dva dobra meseca, da so "ato jajca vredna za nasad. Jajca jarčic. ki so začele pravkar nesti, niso primerna za valjenje.
Erav tako je pospeševanje zimske nesnosti umestno, kolikor s tem zvišujemo nesno zmogljivost. Kokoš, ki znese 240 ali celo več jajc na leto, naj nese deloma tudi pozimi; taka kokoš namreč ne bo prenehala nesti spomladi,-ko jajca dobrih kokoši kar najbolj potre-
Zdrava klet
Dobro v o se jiak u.i v labi kleti. To velja posebno za večino naših kmečkih kleti, kjer hranijo poleg vina in vinarskega orodja tudi kislo repo, zelje, krompir, krmsko peso itd. Umljivo je, da se v takih kleteh razvijejo tudi naj. različnejše plesni in najrazličnejše glivice. Zato je treba take in vse kleti sploh večkrat razkužiti.
Najcenejše razkuževalno sredstvo so žvepleni plini, in sicer zažgemo v kleti 1 kg žvepla na vsakih 100 m.3 prostornine. Preden zažgemo žveplo, moramo seveda zapreti vsa okna, potem pa klet zapustiti in zapreti tudi vrata, ker bi goreče žveplo tudi človeka zadušilo.
Na ta način klet prav dobro razkužimo in poleg tega bodo poginile tud- vse miši in podgane, ki so -kleti.
oujemo za pleme, temveč bo — če bomo z njo v vsakem pogledu prav ravnali — verjetno počivala v vro. čili poletnih mesecih.
Vprašanje zimske nesnosti moramo torej obravnavati trezno in zmerno in se ne smemo prenagliti, da bi dajali zimski nesnosti vso prednost. To bi se moglo maščevati. Zimska nesnost ima trenutno gospodarsko vrednost, ki jo lahko upoštevamo le toliko, kolikor ne gre na škodo plemenskega perutninarstva.
Ce hočemo v zmernem, to je pra. Vilnem obsegu pospeševati zimsko nesnost. moramo imeti takšne kokoši, ki so močno operjene, ki so popolnoma zdrave in čvrste. Kokoši večjih pasem so primernejše prav zaradi tega. Male, slabo operjene kokoši pa niso za zimsko nesnost najpripravnejše, ker so slabo operjene in jih raje zebe. Kokoši pa ni. kakor ne sme zebsti, če hočemo, da bodo nesle. Drugače pa ni nobene pasme kokoši, ki bi bile izrazite zimske nesnice. Pač pa dokaj zanesljivo izzovemo zimsko nesnost. če spomladi pravočasno nasajamo, tja imamo zgodnje piščance, ki do jeseni dorastejo. Pišče spolno dozori, k oje staro sedem do devet me. secev. Takoj zatem začne nesti. In če spolno dozori prav v začetku zi. me, tedaj pač začne pozimi nesti — vzgojili smo zimsko nesnico.
kokoši torej pozimi ne sme zebsti. Zato nekatere naše gospodinje skrbe za zimsko nesnost tudi s tem, da vsaj ponoči prenašajo nesnice v tople prostore. Kokoši namesto v toplem prostoru v malem kurniku. kt ga pokrijejo, da so živali docela zavarovane To je seveda mogoče le, če imamo malo kokoši. Z večjo jato ne moremo uspeti. Vsak večer in vsako jutro jih ne morem-prenašati- Vmdar tudi v večiem perutninarstvu lahko odberemo nekaj kokoši, ki jih sod'mi' da hod« verjetno iesi“. in jih prenašamo na toplo. Gotovo bomo uspeli. Toplota je -jdl'-'ilne m?’ -sti.
Nadaljnji činitelj zimske nesno
stno krmiti. Hrana "nora biti obilna in raznovrstna. Za tvorbo jajc potrebuje nosnica mnogo snovi, ker vsebuje tudi jrjce mnogo prvovrstnih hranilnih snovi. V hrani mora biti dovolj beljakovin in tol-ščc. Nesnice pozimi dobro krmimo, če jim pokladamo zjutraj nekoliko zrnja, opoldne kuhinjske odpadke, v katere smo zamešali otrobe, ali pa smo dodali nastrganih gomoljev (korenje, pesa), zvečer pa zopet zrnja, predvsem koruzo in oves Zelo dobro storimo, če dajemo posnetega mleka. Včasih dodajmo klajnega apna ali zdrobljenih jajčnih lupin, za spremembo pa sončničnega ali drobnega bučnega semenja. Namesto otrobov dajemo lahko oljne pogače. Nekoliko kuha nega krompirja dobro de. Preveč pa žene prekomerno v maščobo. Vsak teden enkrat jim dajmo sluz lanenega semenja. Zamešajmo ga med kuhano krmo. Dokler je ugodno vreme, pustimo, kokoši na prosti paši. Tam bodo našle še marsikaj.
Za tvorbo jajca je potreben čas. Roleti nabira pesnica krmo od ranega jutra do mraka. Pozimi pa je dan kratek. Zato pokladajmo že zgodaj zjutraj, da bo imela kokoš dovolj časa za zobanje, za prebavo in za preosnovo, torej za tvorbo jajca.
IST8t&g£I «OSPOMABS
tana selve stroìm
«letelfe in Saseerne
Problem maščob je pri nas na dnevnem redu že več let. Primanj. kuje nam masti in olja. Glavni vir maščob bo še vedno prašičjereja, do olja pa bomo prišli le, če bomo sejali več sončnic. Vsi dobro vemo, da je najbolj znano in najboljše oljčno olje, toda naše oljčne nasade je mraz tako poškodoval leta 1946, da bo komaj prihodnje leto, če gre po sreči, nekaj več pridelka. Sončnica pa je bolj zanesljiva in donosna rastlina.
Ne bo povsod mogoče doda Liti sončnici večje površine, posebno ne u obalnem pasu Istrskega okrožja, toda ob obronkih njiv jo lahko povsod gojimo in to z nc.jboljšimi rezultati. Uspeva dobro o rahli in globoki zemlji. Obnese je pa tudi na težjih tleh. Zemljišče mora biti pravočasno globoko »zorano. Prav dobro uspeva po okopavinah, posebno po koruzi, U če smo jo dobro pognojili s hlevskim gnojem. Posebno se izčrpa v zemljišču kalij, zato moramo gnojiti s kalijevimi umetnimi gnojili. Teh imamo letos dovolj na razpolago. Od osta, lih umetnin gnojit se ie prav dobro obneslo gnojenje sončnici z apnenim dušikom (kalcijev ciana-mld). Trositi oa ga moramo 15 dni pred setvijo. Od fosfornih gnojil uporabljamo suptrfosfat (vsa ta gnojila dobijo Kmetje Istrskega okrožja pri svoiih zadrugah!
Zaradi olja, ki ga vsebuje, kali sončnica zelo počasi in zato je moremo pravočasno sejati. (15 dni pred koruzo). Na ha porabimo 10 kg semena. Sejemo jo po kupčkih ali v vrstah enako kot koruzo. Gojimo jo prav tako kot koruzo.
Pridelek po ha je odiHsen od znanih faktorjev: podnebne, talne in kulturne razmere. Pridelamo lahko na ha 15-20 (j. Donosnost v olju (oluščeno seme) 40-50%.
V Istrskem okrožju izvajajo ljudske oblasti intenzivno propagando za setev te donosne in za prehrano ljudstva nenadomestljive kulturne rastline. Prepričani smo, da bodo naši kmetje spoznali pomen prizadevanja ljudskih oblasti ter bodo storili svojo dolžnost. Korist bo šla v prid poedincu in skupnosti.
vejplaiirtf e praznih sodov
Kdor hoče ohraniti zdrav prazen sod, naj ga dobro zažvepla, česar pa ne smemo storiti, preden smo sod dobro oprali.
Ce ima «od zoprn duh. ga najprej operemo z vodo, v katero zlijemo 5% žveplene kisline (ne narobe) ali pa 50 gr. kalijevega permanganata na 100 1 vode. Nato sod dobro oplaknemo in šele na to ga zažveplamo. Na vsakih 100 litrov sodove vsebine zažgemo 2 gr.
... ^ _____ žvepla na azbestovih trakcih, ki ne
sti je hrana. Nesnice moramo izvr-1 povzročajo pepela.
Zakaj vino porjavi
Kako ga popravimo
Por j a ven ju so podvržena bela in črna vina. Zlasti kaj rada porjavijo ona vina, ki so bila napravljena iz gnilega grozdja in pa tudi taka, ki
so pokipela na tropinah. Znano je, da zmaščeno grozdje na zraku prav kmalu porjavi, čemur je posledica porjavelo vino. Zato ne smemo nikdar puščati dolgo tropin v stiskalnici in tudi moramo skrbeti, da se iz kipečega mošta v čebrih tropine ne dvignejo na vrh. Prav odlično sredstvo, ki gotovo prepreči porja-venje vina, je kalijev metabisul-fit v količini 7 do 12 gr na vsak hi vina. Ra tudi zadimljenje sodov z žveplom, preden jih napolnimo, je zelo koristno. Zlasti če je bilo grozdje gnilo, tega nikdar ne opustimo.
Vino začne rjaveti od površine navzdol, kar najlaže spoznamo, če pustimo vino v odprtem kozarcu. Sčasoma porjavi vse vino, postane plehko in prazno in na dno se uleže nekaj goščave, a na površini vina se napravi neka mrena. Končno se vino samo zopet učisti. a zgubi veliko barve, če je bilo čmo; če pa je bilo belo, ostane tudi nadalje nekoliko bolj zagasite barve. Zato ta napaka prizadene mnogo večjo škodo črnim kakor pa belim vinom.
Ce je vino že porjavelo, ga pretoči v zalveplan sod ali pa mu dodaj pred pretakanjem 10 do 12 g metabisulfita na vsak hi vina. Potem čisti vino s kazeinom ali z I želatino
là PjBTffJl i >ììj ] i'i
fMARPE MaIeuovÀ
romam
Popadla ga je besna togota. Napenjal se je, da bi vstal, a je padel spet na blazino. Postelja je zaškripala. Med padcem je zagledal migljanje belega, komaj vidnega prahu, sijočega v barvah v sončnem pasu, ki ga seka okenska mreža. In hkrati so se odprla in zaprla vrata tiho in celo previdno. Uprl je tja izbuljene oči, se vsesal vanje z vsemi gubami svojega obraza, ki ga je razrilo dolgo umiranje, pokazal je zobe kakor pes, ki namerava ugrizniti.
in tete. Razen te odtujenosti, ki je imela vzrok v bojazni (da me ne boš vprašal nekaj, kar bi me bilo sram ti prodati), je bil med mlinom in Prago še Lenkin in Marijin ponos; rajši sta jedli krompir in nadomestke, kakor da bi se ponižali in prosili očeta, Antona ali Ano. Mati ni bila udeležena pri teh rečeh, ker ni imela svoje volje, in to se ni nikoli tako jasno pokazalo kakor zdaj.
Sestri sta se tisto noč pred odhodom večkrat zbudili in posebno Lenka se je tožila, da ima žive,
mejah sijalo sonce, so brenčale žuželke, vzletelo ptice in je veter pozibaval travne bilke. Hu, kakš-
»Čudno, kaj se vse človeku sanja! Se spomine sanje! Se zdaj mi je slabo in tesno!«
»To n'č ni, Lenka. Ni mogoče, da bi ti verjela v sanje, taka modrijanka? To je od tega, ker so brzojavili o očetovi bolezni in ker sva govorili o njegovi smrti. Tega ne bi bili smeli pred spanjem«.
Zjutraj, še o mraku, ko še ni vozil tramvaj,: sta med takimi pogovori hiteli na postajo.
Vlak je bil nabito poln kakor vsak v tistih časih, ko so sestradani iz mest trumoma preplavljali v deželo, da bi iztrgali iz nje s prošnjami in preplačili, kar je bilo skrito v kaščah in zakopano v zemlji v zabitih skrinjah; poganjal jih je strah spričo nezaslišanih in strašnih dogodkov ali pa pohlep po dobičku.
Tu se je zbral arzenal lačnih. Vsi sloji so se poganjali za živila, zakaj malo' je bilo izvoljenih, ki so imeli pravilno pogrnjeno mizo. Marija je radovedno opazovala in poslušala, kako so ljudje izrabili svojo iznajdljivost. Delavčeva žena je nakupila kanglice in pločevinasto blago. To je nesla ven, ker v vasi, ki je bila tri ure oddaljena od postaje, so ji kmetice in bajtarice obljubile za to blago moko in mleko, druge so napolnile vreče s sko-
Avtobus je ustay.il na meji med Italijo in Tržaškim ozemljem in vstopila sta dva uniformiranca; civilni policist Tržaškega ozemlja v temnosivi uniformi in italijanski orožnik v zelenosivi.
«Dokumente prosim?»
Matevž Brtoncelj je počasi in tehtno segel v notranji žep suknjiča in s prsti potipal za dragocenim papirjem. Toda žep je bil prazen. Prsti so vedno bolj mrzlično tipali po vseh kotih žepa, kakor da bi bi. la osebna izkaznica tako majhna stvar, da bi se lahko skrila med žepnimi šivi. Nič.
Mož v uniformi je že pristopil k njemu in strogo premeril z očmi suhega in košcatega moža, ki je malo nerodno sedel na usnjatem sedežu, ker ga ni bil vajen. «Osebno izkaznico in potno dovoljenje prosim».
Matevž je še enkrat mrzlično prebrskal žep in od napora se mu je oznojilo čelo. «Nimam. Saj ko sem šel v Gorici na avtobus sem jo še imel. Sedaj pa je ni nikjer» jez. no je udaril z roko po žepu, vendar to ni moglo pričarati zaželene izkaznice.
In tako je avtobus odpeljal dalje brez Matevža, ki se je še enkrat žalostno ozrl za njim, ko je odbrzel po cesti proti Trstu, med tem ko je moral on s stražnikom do ko. misarja v Tržiču.
* * *
Matevž Brtoncelj s Proseka ni rad potoval. Se iz prve svetovne vojne, ko je bil tudi on vojak pri znanem tržaškem polku «Demo-ghella» je vedel, kakšen križ je, ko zapustiš domači kraj in hočejo za vsakim vogalom vtikati nos v tvoje privatne zadeve ter zahtevajo od tebe nekakšne uradne papirje. Pa ga je njegova hči Mira, ki je poročena v Standrežu, toliko prosila in vabila, da bi prišel k njej na obisk, da se je končno odločil. In ko je obral grozdje na brajdi pred hišo ter je mošt postal vino je sklenil, da bo šel na pot.
«Saj je zelo enostavno, «so mu dejali sosedje, ki so šli večkrat kam na pot. «Tebi, ki imaš izkaznico z dvema črtama, sploh ni potreba nobenega dovoljenja. Čerinom boš
Ivo
JzgiMjima
pokazal izkaznico, pa te pustijo čez. Taka je postava».
V	resnici je bilo tako in Matevž je že modroval, ko se je peljal mimo mirenskega polja proti Gorici, da se je svet spametoval in da je sedaj potovanje mnogo lažje in enostavnejše kakor pa za njega mladosti.
V	Standrežu je bil teden dni. Ni se p >čut;l slabo in ker ni čul druge goverice kot slovensko, bi se mu skoraj zdelo, da ni v Italiji, ako bi ne srečal vsako toliko na koncu vasi Karabinèrja ali finqncarja, ki so premraženi iskali toploto poznega jesenskega sonca. Tudi mu je hči Miu pripovedovala o velikih davkih, ki so jih naložili kmetom in o drugih «šikanah» oblasti.
«Saj med vami in nami ni prav za prav nobene razlike, «je dejal včasih hčeri. «Tu ste Slovenci in pri nas smo tudi. Tu imate karabi-nerje, ki vas strašijo, pri nas pa Čerine. Oboji nas z enako vnemo preganjajo. Potem pa še pravijo, da Slovencev ni ali da nas je malo. Greš iz Trsta preko meje na desno, srečaš same Slovence, če kreneš na levo pa pravtako. Kar čez tri države segamo, potem pa imajo še pogum trditi, da so napravili pravično mejo».
Pa se mu je vkljub hčerini da. tri postrežbi že po enem tednu stožilo po domu. V Standrežu je res lepo, ravnina je in bogato polje. Prost razgled imaš preko mirenskega polja in dalje v Vipavsko dolino, kjer je svoboda; po drugi strani pa lahko gledaš furlansko ravnino. Ljudje so dobri in prijazni. Tudi Soča, bistra hči planin, teče tam v bližini in lahko bi lovil ribe v njej. Toda Matevžu se je stožilo po njegovi brajdi in po klopci pred hišo, kjer se je sončil v po-poldarskih urah. Tudi po ribolovu mu je bilo dolgčas. Sedaj bo kmalu
mlaj in vsi ribiči t odo šli na morje, Ni hotel, da bi ga pogrešali pri ve., hkem ribolovu z njegovo barko in zato se je odpravil.
* *	v
Iz teh spominov ga je vzbudil kol mbar, majhen, malo debelušen možakar, ki so se mu svetila lica od «paštešute». Komisar je dolgo škripal s peresom po nekem papirju, preden je dvignil svojo debelo in gladko obrito glavo in se ozrl na Matevža.
«Kako se pišete?»
«Matevž Brtoncelj sem, s Prose, ka doma», se je glasi! odgovor.
«Hoteli ste preko meje brez do^ voljenja, kaj ne? AH ste tudi vi eden izmed Ustih, kt bi šel rad v Titov paradiž? Da, da tako je, saj se vidi na prvi pogled», se je na široko zarežal komisar ter mu pokazal vse svoje zobe.
«Domov sem hotel iti. Dovoljenja pa ni treba, tako so mi rekli in ga tudi za sem nisem imel».
«Zakaj bi ga ne bilo treba? Vsak. do, ki gre čez mejo, mora imeti dovoljenje».
Matevž je hotel razložiti svoj položaj, pa mu možicelj ni pustil do besede. «Odgovarjajte samo na moja vprašanja. Od kod ste?»
«Saj sem že povedal; s Proseka pri Trstu.»
«In kje imate svoje dokumente?»
«Kaj jaz vem. Ko sem šel v Go. rico, sem jih imel že pri sebi. Menda so mi padli iz žepa, ali pa mi jih je kdo odnesel».
«Kaj ste iskali v Gorici?»
«Hčer imam v Standrežu, pa sem jo šel obiskat. Sedaj pa se vračam zopet domov».
Komisar ga je pogledal pol porogljivo in pol nezaupljivo in se pomembno nasmehnil, češ: «Bi me rad nalagal, kaj ne? Poznamo take tiče. Kot nedolžne ovčice se zdijo,
V vratih je stala Lenka.
negibno je počakala, dokler je ni oče spoznal. Hotela mu je pokazati, da je sicer tu. toda da je ne more zadržati, če sama neče.
Ko mu je pa pogledala v obraz, ki mu je smrt vtisnila strašno znamenje svoje bližine in se je spričo tega nekdanji mlinarjev bes zabrisal, se ji je zasmilil, prešinilo jo je bolestno sočutje in je stekla k njemu:
»Očka!« je zaklicala v solzah in iztegnila roke.
Tudi njegova besna zloba se je umaknila za trenutek nenavadnemu nežnemu občutku. Toda samo za trenutek; nato se je njegova volja vzpela s poslednjim naporom, roka je bila še tako močna, da je odrinila Lenko.
»Nikogar!« je sovražno zahropel in padel na blazino.
Oči so polagoma ugasnile.
5. V E N I T H O R A
»Od tega se ne umre«, si je ponovila Lenka še na pragu Marijinega stanovanja kot odmev velike radosti, ki jo je povzročilo poslednje srečanje z Romanom.
Bila je ginjena, slaba in prav bi zu joka. In vendar se je istočasno veselila nečesa na tihem.
Marija jo je sprejela z novico, da je prispela brzojavka od doma, naj hitro obe prideta. Z očetom je slabo.
»Kdo se je prestrašil?« Lenka je skomizgnila z rameni. »Kaj se je zgodilo, da je Anton nenadoma tako tankovesten?«
»Mislim, da je brzojavka mamina,« je pripomnila Marija »In to je gotovo slabo, morda naju čaka najhuje. Lenka, črno obleko vzemiva s seboj. Rada jo prinesem nazaj domov, ne da bi jo oblekla, toda kaj naj počneva, če je oče umrl?«
»Vzemiva torej črno obleko«, je pritrdila Lenka, misli pa je imela drugje.
»Boljših oblek tudi nimava«, je pristavila Marija. »Imela si pravo slutnjo, Lenka, ko si govorila, da je treba šivati v vojnem času samo črne obleke. Oditi pa morava takoj, prvi vlak gre ob petih zjutraj«.
Šele ko sta začeli zavijati skromne cule, se je Lenka polagoma prebudila v resničnost. Pomislila je na to, da se bo v mlinu dalj časa ustavila. Zato mora obvestiti Romana', da je ne bo zaman čakal. Računala je, da bo še o pravem času prejel listek in mu je napisala vse ter ga hkrati prosila, naj jo opraviči v lazaretu pri vodečem zdravniku in v oddelku.
mučne sanje. Zadnje sanje, ki jih je imela v zgodnjem jutru, je vsa zbegana pripovedovala Mariji, ko sta sc naglo pripravljali na pot. njaš, na polje pod gozdom, ki ga je oče pustil tako dolgo ležati neobdelano?« je pripovedovala.
»Spominjam se, saj sem hodila tja po repo in korenje za juho. Tam je rasla tudi vresa, včasih
raj novimi oblekami iz predvojnega blaga, tretje so vzele perilo, četrte srebrne pribore, vsakršne nesmiselne in praktične reči so ljudje nosili ven: copate, psičke, podobe, sladkor, gramofone, ker za denar ni nihče ničesar prodal, živeti pa je bilo treba. Na hodnikih v vagonih so naložili svoje vreče prekupčevalci, ki so znali tudi v tej strašni bedi kovati dobiček. Bili so drzni tihotapci, ki so vzlic prepovedim občinskih uradov in spričo čuječih oči orožnikov pretihotapili v Prago vreče in nahrbtnike krompirja, ga prodajali z oderuškim dobičkom najubožnejšim, bolnikom, materam, ki niso mogle pustiti svojih dojenčkov, osamelim, ki niso nikogar nikjer imeli in so sc bali ven, ker niso imeli niti za potovanje dovolj denarja. Med njimi je bila tudi prekupčevalka, ki je prenašala moko v pernici za dojenčke, druga si je pravilno zložila na prsi in okrog ledij in je bila pripravljena hoditi se in tepsti do krvi za svoj plen.
Marija je nemirno mislila na dom Tako malo sta vedeli o njem, kakor da je oddaljen na tisoče milj. Med njima in rodno vasjo ni bilo vezi. Mli-nfr. mkoli nikomur pisal, mlinarica pa ni imela niti črnila v hiši. Če je bilo treba kdaj kaj podpisati, so klicali pomočnika, ki je imel časopis, koledar m pisalni pribor na polici nad pogradom. Anton pa je obe sestri preziral, nista se mu zdeli tako važni, da bi jima pisal. Niti iz vojne ni nikoli pisal. S:cer pa so bili za vojne stike mesta z deželo zelo hladni, deželani so radi in namenoma pozabljali, da imajo v mestu sorodnike, prav tako, kakor so se meščani nenadno spomnili na vaške strice
smo našli tam tudi šampijone«, je naštevala Marija.
»Sanjalo se mi je torej, da so na tem polju izkopali grob očetu in ga položili zelo globoko z obrazom na zemljo. Še zdaj vidim, kako se je tresel njegov tilnik, ko so ga premetavali. A mene, Marija, so privezali za roke in noge k očetu z obrazom vznak ter me hoteli pokopati z njim. Kako sem kričala! Kako sem se branila! Poije je ležalo visoko nad nama, gladko ko jezero, zaprto in negibno, pogreznjeno v senco, medtem ko je vse naokrog po travnikih in drugih poljih, v gozdu in na
Liuctm TEPNIW
17

Bratje Karamazovi
^ V ITALIJANSKEM FILMU
Sl
h ii im i alocj ìa (iia
I
SLIKA IZ FILMA «ČLOVEK S PETIMI OBRAZI». TA SOVJETSKI FILM PRIKAZUJE HEROISKA DEJANJA ČLOVEKA, KI SE POD RAZLIČNIMI KRINKAMI V ČASU NEMŠKE OKUPACIJE V VARŠAVI MAŠČUJE NAD SOVRAŽNIKOVIMI ZLOČINI.
Bratje Karamazovi je italijanski film. po istoimenskem romanu velikega ruskega pisatelja F. M. Dostojevskega. Prenesti literarno delo na platno, je vedno tvegana stvar, še posebno tvegano pa je prikazati v filmu Dostojevskega. Bratje Karamazovi je psihološki roman, ki velja kot najboljše delo v evropski literaturi v drugi polovici XIX. stoletja. Roman je prav za prav kronika neke rodbine.
V filmu še najbolj izstopata Dimitrij in njegov polbrat Smerdja-kov. Tako n. pr. občutiš trpljenje Dimitrija, v katerega impulzivni naravi bijejo boj najraznovrstnej-ša nenavadna čustva, podedovana
fokamica
Marinčič
potem pa, ko jih izpustimo, švrk čez mejo k Titu. Pa povejte, če ni tako?»
Matevž ga je začudeno pogledal: «Toda gospod komisar, kaj ima to
vtikali kvesturini gole noge v škaf z vrelo' vodo, da so postale polne mehurjev. Potem pa so ga z drobnimi šibicam: tepli po opeklinah, da so mu vse noge otekle. Sprva
•opravka s Titom in z Jugoslavijo? mu Matevž ni hotel verjeti. Ko pa
Jaz grem vendar domov na Prosek in vi ste me ustavili, ker sem izgubil osebno izkaznico».
«Tiho kanalja! Mene ne boste imeli za norca. Vas predobro poznam, ščave».
Tedaj pa je bilo tudi Matevžu
dovolj in kri mu je vzkipela. «Ve- me bodo», je pomislil Matevž in po k ininektor ste kaj, psovke pa kar. zase obdr- hrbtu ga je hIadn0 obiilo Toda ko. a	y
žite. Ce ne boste s tem končaii, vas “j-ykj so šli mimo In nekdo je odri-
je Lado sezul čevelj in pokazal, da so mu odpadli vsi nohti na nogi, se je lahko prepričal, da ne laže. Ka-nalje, je zagodrnjal Matevž ob tej misli sam pri sebi.
Po hodniku pred vrati je začul korake. «Sedaj gredo' po mene in
zi neko razpoko je Matevž lahko pokukal ven in uganil, da ga peljejo nazaj v Gorico.
Zopet so ga pustili čakati, najmanj dve uri pred nekimi vrati, pa ga je orožnik spustil noter. Nao-šaljen možakar, ki je moral po vsem videzu biti inšpektor, se je obrnil izza mize proti njemu:
«Vi ste Matevž Brtoncelj?».
«Tako mi pravijo».
«In vi ste razžalili komisarja, k; vas je v Tržiču izpraševal?».
«Jaz da sem njega razžalil? Saj je vendar on rekel meni «ščavos. Mene pa ne bo nihče zmerjal, pre. star sem že in tudi ne pustim se».
«Tiho! Govorite, kadar vas vprašam in odgovarjajte samo na moja vprašanja. Zakaj ste hoteli skrivaj čez mejo?».
«Saj se nisem skrival. Bil sem vendar v avtobusu».
«Tukaj je tako zapisano» je po-na pisanje, ki je
po očetu. Tudi Smerdjakov je pra. va figura epileptika, brez vsake etične odgovornosti. Vendar pa iz filma ne spoznaš Ivanove protislovne narave, ki se v svojem cinizmu vzpne do najbolj nebrzdanega dvoma, da zanika ljubezen do Boga, do bližnjega, sam pa lju. bi, ne d» bi si to priznal: niti ni v filmu dobro prikazano, kako se prav za prav v njegovi mrzli zavesti rodi umor.
Bolj zadovoljuje najmlajši sin Aljoša, ki kaže le y najmanjši meri podedovane motnje; vzgojen v religioznem okolju gleda z vero v življenje. Qn sicer čuti vso ti-age-dijo svojih bratov, a jim pomagati ne more.
Na splošno lahko rečemo, da je sicer v filmu prikazana zgodba ostrega sovraštva štirih sinov do očeta, da pa film še zdaleka ni zajel globine Dostojevskega romana, ki je obširna analiza človeške duše. V filmu niti ne moreš slutiti vse drame, ki se odigrava v dušah posameznih sinov jn v njunih med. sebojnih odnosih, kakor jo razvija obsežna knjiga z mojstrskimi dialogi in globokimi analizami človeka. V filmu smo prav malo imeli priliko slišati modrovanja velikega ruskega misleca; -ta je razgrnil v svojem delu bogat svet problemov, ki ga človek nosi v svojem srcu, ki ni po njegovih besedah drugega kot bojno polje, na katerem se bo. rita dobro in zib.
bomo Slovenci še enkrat nabunka-li, kakor so vas že naši partizani, pa ste menda prehitro pozabili».
«S partizani mi boš grozil? Ca. kaj, kanalja, ti že pokažem. «Priti-snil je na gumb in prikazala sta se dva orožnika. Nič niso pomagali Matevževi protesti, moral je z njima, ki sta ga odpeljala v zapor.
» * *
Neznansko dolg je bil Matevžu tisti popoldan v policijskm zaporu. Zdelo se mu je, kakor da bi gole jp mrke stene širile leden hlad po samotnem prostoru, ki je bil skoro popolnoma prazen. Samo v enem kotu je stal lesen pograd in na njem raztrgana odeja. Skozi lino pod stropom se je vsipal šop žarkov, se dvigal vedno više in više ter končno popolnoma izginil. Počasi se je v celici stemnilo. Zunaj po tlaku je bilo slišati enakomerne in umerjene korake. «To bo najbrže straža», si je mislil Matevž, ki mu je ta prazna samota in tišina začela že presedati.
Premišljeval je, zakaj so ga prav za prav zaprli, pa si ni vedel odgovora. Potem mu je prišlo na misel,
nil zapah pri sosednji celici, zopet zaprl vrata in odšel. Spet je nastala tišina.
«Kakšen strahopetec-sem», si je očital Matevž in oštel samega sebe. Koga naj bi se bal. Kaj mu pa morejo? Nikogar ni ubil, tudi kradel ni ali koga osleparil. Torej kaj? Spomnil se je, koko je komisar vzrojil, ko mu je omenil partizane. Aha! Tu jih čevelj žuli. Zakaj pa naj bi se sramoval partizanov? Saj je bil tudi njegov sin pri njih in že odlikovan je bil. Naj mu le še kaj slabega zine o partizanih, ne bo mu ostal dolžan odgovora. Tudi Če ga potem pretepejo, tudi...».
Matevžu se je zdelo, da je trajala noč najmanj teden dni. Konč. no pa je le zasinila svetloba skozi linico. Vso noč ni zatisnil očesa in kosti so ga bolele od trdega ležišča, na katerem se je premeta, val. Odejo je že zvečer zagnal stran, ker je takoj začutil, da je polna mrčesa in je rajši odgrnjen trepetal od mraza.
Menda je bilo Že proti poldnevu, ko sp prišli zopet ponj. Dva orožni-
Ze večkrat smo govorili o težkem stanju nekdaj cvetoče francoske kinematografije zaradi dogovora. ki sta ga pred dvema letoma sklenila Blum v imenu francoske, a Byrnes v imenu ameriške vlade. S tem dogovorom so se ameriškim filmom na široko odprla vrata v Francijo.
Posledice tega dogovora so se takoj pokazale; produkcija francoske kinematografije je padla skoraj na polovico in mnogo filmskih uslužbencev je izgubilo zaposlitev. Ustanovili so odbor za zaščito francoskega filma, ki je začel iskati poti za rešitev. Francoska vlada te bila prisiljena, da podvzame diplomatske korake v Washingtonu, da revidirajo omenjeni dogovor.
Ameriška vlada je pristala na revizijo in iz poročil francoskega tiska izvemo, da bo francoska kinematografija po reviziji v še! težjem položaju kot doslej. Edina razlika v korist francoske kinematografije je v tem, da bodo francosko filme predvajali dva tedna na leto več. Amerikanci pa so si po reviziji dobili pravico, da dolarje, ki jih niso prejeli za svoje filme, nalože v Franciji za nakup filmskih ateljejev.
Odbor za zaščito francoskih filmov je zahteval, da se vsaj uvede taksa za uvoz tujih filmov; ta predlog je bil sprejet, toda pod pogojem, da se uvede taksa tudi za francoske filme. S tem je bil francoskemu filmu zadan še težji udarec. Do sedaj se francoska kinematografija ni mogla boriti z ameriško, zato ker so stroški za produkcijo enega filma v Franciji znašali 60 milijonov frankov, zdaj pa bo položaj še težji, ker bodo tl stroški zaradi nove takse znatno
Tako more, na žalost, gledalec, ___________ ________ _____ ______ ________
odnesti iz filma prav malo tega, ' višji, medtem ko ne stane dublira-kar je Dostojevski v Bratih Kara- j nje ameriških filmov več kot mili-mazovih hotel povedati.	jon frankov.
«To je vendar laž, bil sem v avto. busu, vsi so me videli», je protesti-ral Matevž.
«Uradni spisi nikoli ne lažejo, za. pomnite si to. Pazite kaj govorite, sicer vas bom ukazal zapreti zaradi žaljenja oblasti».
Matevžu se je vse to že preneumno zdelo in sklenil je, da ne bo rekel več npbene. Saj s takimi tepci se pošteni in pameten človek sploh ne more razgovarjati. Saj je Vendar preneumno,da ga že dva dni držijo zaprtega zato, ker je izgubil svojo osebno izkaznico. Mor. da pa mu jo je celo kdo ukradel in namesto tatu so zaprli njega.
Ozrl se je skozi okno in preko rdečih streh je zagledal v daljavi itandreške njive, ki so se grele v soncu. Tedaj si je zaželel, da bi mogel sporočiti hčeri, kako je z njim. Morda si Mira misli, da je oče že doma. V resnici pa je tako blizu nje in vendar tako daleč. Ti preklemani zapori!
Inšpektor je zopet dvignil glavo in ga pogledal:	«Ali	poz-
nate gospo Bavdaž Miro?».
«Seveda jo poznam, moja hči je». Inšpektor je pomignil stražarju
i 1 § JI, M ^ i # Končnice kmetov
Pri reševanju končnic kmetov moramo dobro poznati pojem opozicije kraljev. Kako važna je opozicija, nam pokaže naslednja študija:
kar je slišal o trpinčenju jetnikov ka sta ga ukleniia in odpeljala v po- pri vratih in ta je stopil ven. Kma.
v policijskih zaporih. Spomnil se je, kar mu je pravil Ribičev Lado s Kontoyela, ko so mu v Kopru
krit kamion. Pod platneno streho je bila razpeta mreža iz debele žice, kakor da bi vozili teleta. Sko-

m st
fortk 4-1: 13.00, Ruske narodne in umetne pesmi; 18.30, Arije in dueti iz oper; 20.00, Pevski koncert sopra, nitske Otte Ondine: 20.20, Chopi-sove klavirske etude; 21,00, Slušna igra; 22.00, Rachmaninov:	Otok
smrti.
Sreda 5-1: 13.00, Glasba po željah; 1340, Dvorak:	Slovanski	plesi;
18.15, Schumann Sonata v a-molu za violino in klavir; 19.00, Zena in svet; 19.10, Igra saksofonist Dražil Srečko; 19.30, Operne arije; 20.00, Glasbene slike; 21.30, Zabavni orkester Bojana Adamiča; 22.15, Beethoven Simfonija st. Vlil v F Jluru,
Četrtek 6-1; 13.00, Češka narodna in lahka glasba; 13.00, Operne fantazije; 18.00, Orkester Albert Dermelj; 18.30, Samospevi za glas in klavir;
19.00,	Slovenščina za Slovence;
20.00,	Operni večer: izvajajo Komorni zbor in solisti.
Petek 7-1: 12.10, Priljubljene slovanske melodije: 13.00, Glasba po željah; 18.40, Slovenske narodne pesmi; 20.00, Brahms; Koncert za klavir in orkester v B duru.
Sobota 8-1: 12.15, Operetna in filmska glasba; 13.00, Otroški kotiček; 13.40, Partizanske pesmi; 18.30, Iz slovanskih oper; 22.00, Večerni kon-
; cert.
Ce bi vse figure bile za neo vrsto niže, da bi n.pr. beli kralj stal na b5, beli kmet na b4 in črni kralj v opoziciji na b7, bi se črni z Opozicijo rešil. Tako pa je črni, čeprav je v opiziciji, izgubljen, Ker je beli kralj na 6 vrsti.
13.	Kb6-c6 .	Kb8-c8
14.	b5-b6	Kc8-b8
15.	b6-b7	in dobi
Iz tega primera se jasno vidi, kako važna je teorija končnic.
Priporoča se, da se ta končnica ne samo preigra, ampak tudi skrbno preštudira, ker neštetokrat zaidemo v praktični igri do podobnih končnic.
lu se je vrnil in z njim je vstopila Mira.
«Oče, tu ste», je hotela hči k njemu, pa je stražnik ni pustil bliže.
«Kako si zvedela zame?»
«Takoj ko ste odšli, smo našli Vašo izkaznico. Povsod sem vas iskala, tudi na bloku sem bila, pa so mi povedali, da so vas odgnali nazaj v Gorico. Tukaj so njegovi dokumenti pustite ga sedaj, da gre z menoj».
Položila je pred inšpektorja modro knjižico. Matevžu se tisti kos papirja še nikoli ni zdel tako dragocen, kakor pa v tistem trenutku, ko je pomenil zanj zopet svobodo. Počakal je še, da je podpisal dolg zapisnik in potem so ga izpustili.
«Sedaj boste pa še nekaj dni pri meni. oče, da si malo odpočijete», je dejala Mira, ko sta bila zopet zu. naj in ga odpeljala domov.
«Ze, že, toda preko meje ne born šel več tako zlepa», je sklenil Matevž, ki je na svoji koži uvidel, da se svet ni še prav. nič spametoval od prve svetovne vojne sem in da ie ponekvd ostalo še vse po starem.
Beli: Kf2, Le7, b5 (3 figure)
Crni: Kg4, b6 (3 figure).
Beli na potezi dobi.
Preprosti manever lovca priti preko d6 na polje b8, kjer bi osvojil oba kmeta, ne gre, ker istočasno pade tudi beli kmet na b5 in partija je remis. N.pr: 1. Ld6(?) Kf5 2. Lb8, Ke6 3. La7:Kd6 4. Lb6: Kc4 itd. Pravilno je 1) Kf2-e3! Kg-f5
1.	Kf2-3!	Kg4-f5
2.	Ke3-d4	Kf5-e6
3.	Le7-d8	Ke6-d6
4.	Kd4-c4	Kd6-d7
5.	Ld8-b6!!!	------
Le z žrtvijo lovca more beli zmagati. S tf žrtvijo figure je beli dosegel opozicijo, ki vodi do dobljene po-ziicje. Beli bo sedaj prav lahko dobil Še kmeta na b6 in ker se bo potem beli kralj na 6 vrsti, dobi beli ne glede na to, ako je na potezi ali ne.
5. ------ a7-b6;
Crni je s tem izgubil opozicijo in s
tudi partijo. 6. Kc4-d5	Kd7-c7
7.Kd5-e6	Kc7-c8
8. Ke6-d6	Kc8-b7
9. Kd6-d7	Kb7-b8
10. Kd7-c6	Kb8-a7
11. Kt6-c7	Ka7-a8
12. Kc7-b6:	Ka8-b8
ŠAHOVSKO
[fimi ibtuo J u (j ob lamie,
VBeogradu na Kalimegdanu je v teku šahovski turnir za jugoslovansko državno prvenstvo. Na tur-nirju sodelujejo vsi najboljši jugo slovanski šahovski mojstri razen dr. Vidmarja in Kostiča. Doslej, ko fo poročamo, je bilo odigranih ser dem kol. Ze dosedanje partije so pokazale izenačenost moči nasto pajočih igralcev, kar se kaže med drugim tudi v tem, da prehaja ?koraj po vsakem kolu prvo mesto na drugega igralca. V začetku je mnogo obetal Slovenec Puc, pozneje pti je izgubil dve partiji zaporedo-na. Tudi Trifunovič, Gligorič, in Pirc niso še do.egli svoje običajne forme, proti pričakovanju pa se 3 trdoživo igro uveljavljata Rabar, ti je po sedmem kolu v vodstvu in Janoševič.
Po sedmen kolu je stanje naslednje:
Rubar 5, Gligorič in Janoševič 4 n pol, Pirc in Trifunovič 4 (1), Puc 4, Djaja 3 in pol (1), Milič 3 m pol, Nedeljkovič, Fuderer in Božič po 3 (1), Kulžinski 3, Vukovič in Andric po 2 in pol (1), Sir nonovič 2 (3), Udovčič 2 (1), Su* Prvič in Horvat po 1 (1).
Orkester
Muziki, ki jih vidite na sliki igrajo vsak na svoj instrument, ki ga pa ne vidimo. Bi vedeli odgovoriti na katere instrumente igrajo?
* * *
Vodoravno: 1. prepis, 8. žuželka, 11. sveti, 12. zemljepisni pojem, 13. del hiie, 15. 1500, 17. divja žival, 19. prediva v Aziji, 21. riba, 22. samec in «amica, 23. slovenski pisatelj in njegovo delo, 31. sorodnik, 32. it. spolnik, 33. moško ime, 34. nakazilo, 35. zgodovinski spis, 37. plod, 40. zaimek, 41. kozji trup, 42. moško ime, 45. štev-nik, 46. kraj v Istri, 47. zimski 99, 48. rimska številka, 42. ruska reka, 50, nočno propagandno sredstvo, 52. moško ime, 53. približno, 54. mera, 55. vojna enota, 56. mera, 58. žensko ime, 59. isto kot 8, 60. slovenski pisatelj, 63. nadležna žival, 67. svetnik, 70. plin, 72. žensko ime, 73. oblika ženskega imena, 74. veznik, 75. pesem, 76. lovska priprava, 78. cerkveno sodišče, 79, zaklad, 80. zanika, 81. pozdrav, 83. prepir, 84. davčni uslužbenci, 85. slovenski pisatelj.
Navpično: 2. politična, zveza, 3. zgodovinar, 4 cvetlica, ki spomladi zopet ozeleni, 5. veznik, 6. ost, 7. šala, 9. živalski glas, 10. žensko ime, 13. medicinec, 14. naziv, 15. mesec, 16. hrapav teren, 18. besedna vrsta, 20. častni naziv, 21. Herodijadina hči, 22. veznik, 23. žensko ime, 24. hladilna naprava, 25. žensko ime, 26. veznik, 27. nikalnica, 28. sorodnik, 29. žensko ime, 30. isto kot vod. 46, 36. prodajalec in medicinec, 37. svetlobni pojav, 38. veznik, 39. žensko ime, 40. isto kot 7, 42. struja, 43. čutilo, 44. balkanska reka, znana v zgodovini, 50. zaimek, 51. del soda, 56. reka v Italiji, 57. veznik, 61. zaimek, 62. veznik, 64 nabiranje, 65. 2/3 kavkaške gore, f-6. moško ime, 67. potomci, 68. zaimek, 69. italijanski veznik, .70. organizacija za pomoč Evropi, 71. očka, 76. čebelin izdelek, 'K. veznik.
Premikalnica
Premikaj besede v Vodoravni smeri tako, da dpbiš v dveh navpičnih stebričih voščilo.
PODVIG
TROBENTICA
MILOVAN
30LOVJEV
KOSOVEL
SAMOSTALNIK
KRALJEVINA
TREPETLIKA
JITALNICA
KLEPETULJA
Besedni rebus
1.	Zgodovinska vojaška oprema +
otok med Tihim in Indijskim oceanom -	?
2.	1/2 kape + 2/3 vasi + Shake-spearjeva oseba = ?
3.	Reka v Italiji + del telesa = ?
4.	Obrežje + veznik + istrski Janez + rimsko božanstvo = ?
* * *
Posetnica
Jos. Ivanec
Trst
Ugotovi poklic tega tovariša; usluž. ben je v tiskarni.
* » *
Zemljepisna imena
TOBOLSK DNJEPER - LOŽNICA . OKAJAMA - KORČULA - JA. VORNIK - TRIPOLIS.
Vzemi iz vsake besede po tri zaporedne črke, tako da z njimi sestaviš pregovor.
* * *
Dopolnjevalnica
la---------------
------LA---------
--------LA-------
-------------L A
ptica,
moško ime,
bolezen,
slepar,
gorovje v Aziji, letalo,
oseba v Prešernovem «Krstu pri Sa- 1 Vici».
Namesto črtic postavi črke: A A A | A AAAABDEGHIIIIIJj! KMMMMNNOOOOPRR R R S S T T V V.
Besednica
Iz črk AAAAAAAAAAAA BBBCDEEEGGIIIJKKK KKLLLLLLLMNNOOO OPRRRSTTVVZ sestavi enajst besed; njih pomeni so: 1. denarni zavod, 2. vrsta bojazni, 3. pekovsko o-rodje, 4. vlažnost, 5. žival, 6. boj, 7. rastlina, 8. pogača, 9. ptica, 10. omika,
11.	uzda. Dobljenim besedam izpre-meni srednjo črko tako, da nastanejo nove besede; njih srednje črke tvorijo ime evropske države.
Šifrirana anekdota
V tramvaju 1, 2 - 3, 2, 4, 2, 5, -6, 2, 7, 8 debeluhar 8, 6 - 1, 2, 9,6, 10 - 11, 12, 11, 12, 13, 5:
«Neverjetno sočutje 4, 10 . 5, 1, 14, 4, 8 - 1, 2 - 15, 2 - 9, 4, 13, 16, 6, 13, 1 - 17, 12, 10, 18.	7, 10 .	3,	2,	11	-
19,	8, 5 - 1, 13, 9	mlad 3,	2 - 6,	8,	3,
2,	11 - 16 - 20, 12, 13, 11, 16, 13, 1, 14 -6, 8, 7, 10, 5, 8 . 16, 3, 2, 4, 2, 5».
«20, 10, 4, 13 . 7, 13, 1 govoričite» 21, 13 - 1, 2 . 1, 2, 9, 6,	10	opomnil
6,	2, 7, 4, 10 - «3,	13, 1 .	3,	2,	4,	8,
20,	2».
«Jaz že» - 1, 2 . 10, 4, 21, 10, 16, 10,
12,	8, 5 - 4, 2, 19, 2, 5, 14, 22 - «toda moja žena 3, 20, 10, 1, 8.»
Kdo je pojedel grah
4
' NOVOLETNA KRIŽANKA
KRIŽANKA
Preje in potem
V vseh življenjskih pojavih je nek začetek in konec. En «prej» in en «potem». Tudi med dvema dvojčkoma se eden rodi preje kakor drugi. Poskusimo ali veste, katera izmed osebnosti, ali kateri izmed dogodkov, ki jih navajamo v dvojnem primeru, je prišel na pozornico zgodovine preje in kateri j kasneje.
1.	Kajn aR Abel?
2.	Julij Cezar ali Neron?
3.	Veliki kitajski zid ali egiptovske piramide?
4.	Potopitev Titanika ali Luzitanije?
5.	Leonardo da Vinci ali Michelangelo?
6.	Francoska revolucija ali ameriška?
7.	Kristusovo rojstvo ali Konfucijevo?
8.	Telefon ali brzojav?
9.	Sueški ali Panamski prekop?
* * *
Nagla vprašanja
Odgovorite takoj na ta vprašanja:
1.	Je tri četrt na devet. Koliko bi bila ura, če bi zamenjali kazalec minut s kazalcem ur?
2.	Novo leto 1939 je bilo na nedeljo; na kateri dan v tednu, bi bil Božič 1938?
3.	Koliko let je živel človek, ki se
Pričnimo s številko l in ko bomo končali pri 43. bomo našli tudi krivca. Računati pa morate tudi na to, da ne veljajo vse številke,
je rodil 1- 50 pred Kr. in je umrl na dan svojega rojstva leta 4. po Kr?
4.	V kakšni sorodni zvezi ste vi in hčerka nečakinje vaše matere?.
* * *
Rešitve
iz prejšnje številke
Vodoravno: 1) Ugo - STO, 2) Losos, lemež, 3) Meka - oboa . din, 4) Una -Aron - lira,*?) Oleg - Tito, 6) napoj , Dahau, 7) gora - Miro, 8) prst - sova . mit, 9) sat - kosa . leca, 10 Darij -čreda, 12) osa - ata.
Navpično: A) mu .p. s. B) Leningrad, c) Oka - Aorta, D) U.S.A. -oprto. E) go - aloa - kis, F) osorej -soja, G) bog - MOS, H) Slon . Divača, I) Tea - Tara - rt, J) om - liho -Lea, K) Edita . med. L) Zivornica, M) na . ta.
Premikalnica: Arabija, Maribor, A-penini.
LJUDSKI
TEDNIK
Odgovorni urednik KAVS F H A N C Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Monteccbl C
Rokopisi se ne vračajo
Vodoravno: t,-razvoj; m. ime-, g.:m. ime, naziv, orodje, oksidacija, 3. zaimek, užitek, ozemlje, karta, 4. žensko ime, divja žival, divja žival, 5. drevo, ponoč. a žival, skupina, 6. kraj pri Ljubljani, komponist (Francoz) števn., 7. merilo za dragocenosti, orožje, se rabi pri bogoslužju, 8. duhovniško oblačilo, pristrižena solata, 9. denarni zavod, 10. ravnina, skupina, 11. nemški vodja (fonetično); zaimek, starogrški junak, 12. črka (fonetično), najboljši, tako pritrjujejo naši sosedje, 13. plevel, odstotek, potovanje, 14. m. ime, ž. ime, nemško industrijsko mesto, 15. karta, pijača, sprehajališče, veznik, 16. ž. ime, žuželka, pritok Donave, zaimek, 17, ljudska slavnost, napev.
Navpično: 1. dan v tednu, podjetje, 2. literarna tvorba, podoba, pokrivalo števn., 3. zaimek, bolezen, umetnik, sestavni dei STO-ja, 4. omama, zlo, činec, m. ime, 5. bolezen, ime potoka, kemična prvina, 6. tržaška besedica, rokodelec, nota, 7. ž. ime, glas, t. ime, 8. velikan, brezkončen kolovoz, 9. poseben prostor v zavodih, 10. vaški boj, grško božanstvo, 11. drag kamen, zaimek, zgodovinska knjiga, 12. mera, umetnina, števnlk, 13. mamilo, počastitev, sorodnica, 14. sukanec, določena pot, pod, 13. polovica gradu, boginja z zavezanimi očmi, mesto v Abesiniji, zaimek, 16. faši-stovski pozdrav, zaimek, gospod, maščoba, 17. obrambna naprava, kontinent,
** *
1. delavec; 2. del kolovrata; 3. ptič; 4. v Trstu ga lahko vidiš; 5. para ga dvigne; 6. bog v starem veku; 7. otočje v Jadranskem morju — Začetek vsake puščice Je označen s puSČico.
JK upo ii št. 90
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
tiuDiM TEDNIK
19

D O M -.v n/Kr- ^C :
Letos mali fea€etnifci — tez deset let smuóarsU jpnwkì
NA PRVI SMUKI
Zima je trda le za tiste, ki je ne poznajo in še je boje. Za vse druge pa je vabljiva s svojimi lepotami. Saj je taka kot simfoaia, v kateri je umetnik izčrpal vse motive: od nežnih ganljivih, do močnih, ki vzbujajo strah.
Vidimo jo, kako raste v svoji moči. Kadar Zima prevlada in je njen mraz najhujii, takrat dobi toplota, ki bo naredila pomlad tudi spojega zaščitnika: veliko rdečkasto oblo na nebu. Takrat se prične trda borba med soncem in zimo za oblast na zemlji.
Med tem časom pa uživajo mi ličarji, ljudje, ki gredo v naravo, vse lepote te veličastne borbe. V začetku se drže smučišč v. dolini, saj v gorah je snega še premalo. Tam bo moral še zapasti, da bodo gladki vsi nešteti robovi. Potem, ko je v do linah prevladala pomlad, bodo šli za snegom visoko v. gore.
Človek gre v naravo, na smuči, da postane odporen. Morda je prvi korak na smučeh težak in negotov, toda z malo vaje človek kmalu spozna tajne smučarske tehnike. Potreben je tudi pogum. Z vsakim smukom rastejo nova spoznanja in odkritja, sami pa postajamo vztrajni in odločni.
Bele poljane vabijo vsakega. Letos bodo privabile zopet nove izmed nas, ki bomo prvič poizkusili « smučanjem. Tem smo danes namenili nekaj nasvetov.
Smuči niso vse enake. Smuči so izdelane iz jesenovino, akacijevine in hickoryja. Zadnje čase so pričeli izdelovati smuči iz domačega lesa mokarice, torej iz lesa, ki je tudi odporen in prožen. Jesenove smuči so najboljše za začetnike, rabimo jih za vežbanje, za terensko smučanje, zadošča akacijevina, tekmovalci in oni. ki gredo spomladi prav visoko v gore na alpsko smučanje imajo pa hickoryjeve smuči, let jih danes težko dobimo. Pri jesenovih smučeh moramo paziti, da ne izgube oblike. Zato jih nToramo ob koncu sezone napeti, da svojo obliko obdrže. Smuči bomo imeli vedno prožne, če bodo pod vezavo vzpete za 5 cm. Take smuči nam namreč trenje, ki je pod vezavo, torej pod telesom — lepo porazdelijo na celo ploskev.. Zanemarjene smuči se splošče, sploščene smuči pa vse bolj tro ob sneg in z eno besedo — tudi zavirajo.
Ko bomo kupovali smuči, moramo tudi vedeti, kako dolge bomo kupili, Ravnajmo se po načelu, da potrebuje 40 kg težka oseba smuči, dolge 180 cm. Za vsakih nadaljnjih 5 kg naj bodo smuči tudi za S cm daljše. Normalna širina smuči je v sredi 7 cm, na krivinah 9 cm in na repu 8 cm. C e potrebujemo na primer 1 cm širše smuči, tedaj naj bodo te za 5 cm krajše.
Toliko o smučeh. Ko gremo z njimi na sneg, jih moramo tudi namazati, južni sneg se prijemlje, to odpravimo z mažo. V suhem snegu brzino prav lahko povečamo, če pravilno mažemo.
Toda vsaka maža ni za vsak sneg. Sneg se v borbi s soncem in zimo neštetokrat izpreminja. Talco imamo težak južen sneg, srenj, srez, suh sneg, pi-šič itd. Da moremo pravilno mazati, moramo naprej določiti vrsto snega, ki leži na terenu, po katerem bomo smučali. Potem bomo pa mazali tako, kot piše na škatlici mazati, moramo naprej določiti «a to ali ono podlago itd.
Važno pa je, da ne, zadostuje^ da
sneg samo pogledamo. To bi bila slaba ugotovitev. Stisniti ga mora mo v, kepo, preiskati, ali leži na. podlagi na golem. Važno je tud* to, da se nikoli ne zanašamo, da bo sneg povsod enak. Na enak sneg bomo le težko naleteli p naši smučarski «karieri». Posebno ni sneg enak na tekmovalnih progah... no to sicer za nas začetnike tako ni važno, kot za tekmovalce, ker se
v
Švedski nogometaši v Jugoslaviji
bomo morali še precej uriti, preden bomo prišli tudi mednje.
Pri mazanju moramo upoštevati še- naslednja pravila: Staro mažo vedno odstranimo. Mažemo V toplem prostoru in vedno suhe smuči, ker na mokrih maža ne drži, svaljka se in čim zasmučano tudi odpade. Na suho, po možnosti ogreto drsno ploskev. nanesemo mažo naravnost iz tube, oziroma, če je trda, jo kar
Svedsii nogometaši so v drugi polovici decembra priredili prvo turnejo :po Jugoslaviji ter odigrali pet tekem, in sicer v Beogradu proti Crveni Zvezdi ter Partizanu, v Sarajevu proti sarajevski enajsterici, proti Hajduku v Splitu ter preiti Dinamu iz Zagreba Na vseh tekmah so velike množice ljudi spremljale uspehe jugoslovanskih igralcev, ki so vseh pet tekem odloCiii v svojo korist, tel tako potrdili sloves, ki so ga dosleg-li na letošnji olimpiadi, na kateri
mn
v Ljubljani
25. in 26. decembra je moštvo Tomasi iz Trsta gostovalo v Ljubljani in odigralo dve tetani s košarkarji Železničarja.
S svojo hitro igro in lepimi kombinacijami so Tržačani kmalu prešli v vodstvo in ga obdržali vse do končne zmage z rezultatom 35:26.
Povratno tekmo so Tržačani začeli še z večjim naskokom in si zagotovili že v prvem polčasu zmago. V drugem polčasu so sicer zaigrali košarkarji Železničarja bolje, vem-dar so zmagali Tržačani z visokim rezultatom 40:23.
Košarkarji Tomasi so pokazali v obeh tekmah lepšo in boljšo igro ter tudi s tehnično izvežbanostjo prednjačijo domačim.
Tržačani, tekmovalci v košarki ie s svojo zmago pridružujejo telo. vadkam, ki so pred kratkim prema gale v Ljubljani rutiniranejše te lovadke iz Slovenije in tako doka zali, da so tudi v vrstah mladih Tržačanov dobri in požrtvovalni športniki.
gr
Sport po svetu
Mitri in Dellanoit (Belgijec) se bosta srečala 22. januarja v Brutcellesu. Borila se bosta za evropski naslov v boksu (srednja teža).
V Stockholmu je švedska reprezentanca premagala angleško v namiznem tenisu s 5:2.
Jeaaette AKweg, ki je bila lansko leto na olimpiadi v S. Moritzu tretja, je letos zmagala na ženskem prvenstvu Anglije v umetnem drsanju, ki je bilo ma Wembely stadionu.
Tekmovanja v hitrostnem desanju so pričela v Moskvi. Najboljše rezultate je dosedaj dosegel Golovčenko na 500 m s 45.2 in na 3.000 m s 5:53.7.
Zimske študentske tekme bodo v CSR* ki je že objavila svojo reprezentanco. Sestavljali jo bodo Wagner, Klozer, Parma, Spaček, Jira, Charvat Opit, Wegr, Tejlik in Vojta,
so zasedli drugo mesto za prvaki Švedi.
Vodja švedskega moštva Kudelk je izjavil, da je bil na -olimpiadi jugoslovanski nogomet enakovreden švedskemu, da pa so zdaj jugoslovanski nogometaši boljši od .Švedov., Poleg odlične igre jugoslovanskih nogometašev je na Svede napravilo posebno dober vtis požrtvovalno, vzorno športno zadržanje prav vseh jugoslovanskih nogometašev. Vodja švedskega moštva je dejal: «V Beogradu in Sarajevu, Splitu in Zagrebu smo spoznali, da se v socialistični Jugoslaviji gradi tudi lik novega športnika».
In prav ta odlika jugoslovanskih športnikov je v prvi vrsti pripomogla, da so v petih tekmah s švedskim moštvom Haelsingborg Jugoslovani zabili II golov', medtem ko je gostom uspelo samo enkrat potresti jugoslovanska vrata.
Prav la požrtvovalna in nesebična borbenost je jugoslovanskim nogometašem prinesla sloves najboljših nogometašev v Evropi. In to upravičeno, saj so v letu 1948 od 88 tekem odnesli 57 zmag, igrali neodločeno 15 tekem, a izgubili le 6.
Izredni uspehi, ki jih je dosegel v povojnih letih jugoslovanski nogomet se bodo brez dvoma še stopnjevali. kajti ljudska oblast omogoča nadarjenim igralcem pod najugodnejšimi pogoji sistematični trening.
vnapacajmo» v enakomernih lisah po ploskvi. Žlebič mora ostati v vsakem primeru prost moie. Talco nanešene lise razvlečemo z golo dlanjo. Nekaterim se zdi dlani škoda in uporabljajo za razvlačenje maže plutovino. Toda te ne priporočamo prev.eč, ker z njo ne moremo doseči nikoli tako enakomerne plasti, kakor pa z dlanjo.
čim je maža nanesena, potem smuči «ohladimo» s tem, da jih postammo za kratek čas na prosto. Na ohlajene smuči, na strnjeno plast podlage pa mažemo potem mažo, ki jo kombiniramo s podlago. Žlebič ostane tudi v. tem primeru prost maže. Mažemo ga vedno le s parafinom ali s kakim drugim voskom.
Toliko o smučeh, ki jih bomo pripravili za zimo. Zima pa je pred vrati.
Kmalu se bodo pričele spuščati po snežnih resinali črne pike. Gledali, jih bomo, kako bodo drvele, vedno, bliže bodo prihajale. Te bodo ama-: čar ji, ki xe bodo spuščali s sedla v strmo pobočje. Dve ozki progi se bosta Icakor nit vlekli po načetem snegu.
Glejmo, da bomo tudi mi med njimi. Takrat nam bo naglica zapirala dih, da, naglica zapeljuje. Zanjo je potrebna le kratka odločitev, in že bomo tudi mi tiste črne pike, ki smo jih od spodaj opazovali. Veter nam bo udarjal v segreta lica, sneg bo tudi nam pršel, hitrost bo tudi za nas omotična; prevzela nas bo čudna slast vožnje. Veseli bomo okretnosti našega telesa. Ustavili se bomo v kotanji. Okrog in okrog bodo zasnežene gore, nad nami pa zimsko nebo.
Da, res ne smemo manjkati. Tudi mi bomo uživali to praznično Zimsko naravo! •
Tega se tudi zavedajo Tržačani. Njih pot do onega bodo nekaterim skrajšali beli vlaki, v. Bohinj, do Bleda in Kranjske gore na Gorenjsko, drugim zopet v Dolomite, kjer bo vse pobeljeno, kjer se bo sonce upiralo v pobočja, da bo zrak trepetal v svetlobnih valovih.
Potem se bomo vračali srečni, da smo tudi mi ujeli kos zimskih lepot, da smo uživali v smuki.
SLALOM
PODkOkLN.
Dve prvenstvi
JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO S tekmo med Partizanom in našo Ponziano. ki je bila zaradi nenaklonjenega stališča tukajšnjih odgovornih oblasti do športnega sodelovanja Trsta z Jugoslavijo, odigrana v Ljubljani, je bil zaključen jesenski del prvenstva. Tekmo, ki ni Bila ne na tehnični, ne na športni višini, je Ponciana izgubila s 5:1, kar je prineslo Partizanu zasluženo prvo mesto. Ponciani pa nezasluženo zadnje mesto.
LESTVICA JE NASLEDNJA
Partizan	»	7	0	2	17:7	14
Hajduk	»	5	2	2	22:11	12
Crv. zvezda	9	5	2	2	16:9	12
Dinamo	9	5	2	2	18:12	12
Metalac	9	3	3	3	22:16	9
Budučnost	9	3	2	4	15:22	8
Lokomotiva	9	3	l	5	16:20	3
Sloga	9	2	2	5	7:13	6
Naša krila	9	1	3	5	7:14	5
Ponziana	9	1	3	5	5:19	a
ITALIJANSKO PRVENSTVO
Tekmovanja v italijanskem prvenstvu je zadnji dve nedelji oviralo slabo vreme, tako da se n: moglo v redu razvijati. Od prejšnjega tedna j« treba zaznamovati predvsem poraa vodečega Torina po Genovi in izdatno zmago Triestine nad Fiorentino.
Po nedeljskih tekmah je lestvica
naslednja: Genoa	18	10	6	2	33	17	2«
Torino	17	11	3	3	32	16	25
Lucchese	18	9	5	4	27	20	23
Inter	17	9	4	4	40	21	22
Sa-mpdoria	17	9	4	4	40	23	22
Milan	17	S	4	5	31	20	20
Fiorentina	18	tt	4	6	28	28	20
Roma	18	8	4	6	30	25	20
Palermo	18	8	3	7	26	24	19
Triestina	18	6	7	5	24	19	19
Bologna	17	3	10	4	22	27	18
Juventus	16	7	3	6	24	19	17
Padova	17	6	4	7	20	22	16
Pro Patria	17	4	i	7	24	27	14
Modena	18	4	6	8	14	22	14
Livorno	18	3	7	8	17	32	13
Bari	18	4	4	10	11	30	12
Novara	17	4	3	10	17	38	11
Lazio	l»	3	5	10	25	26	11
Atalanta	18	4	2	12	14	33	10
Premagana
najhujša, strmina, če imaš smuči v oblasti
Nogometni drobiž
Nogometno moštvo Stockholm bo gostovalo prihodnje leto v ZDA in Mehiki. Pred odhodom na gostovanje se bo srečalo z reprezentanco Bratislave.
Za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo leta 1950 v Braziliji podi naslovom «tekmovanje za pokaj sveta» je Anglija prijavila svojo reprezentanco. ki jo bodo sestavljali igralci Iz Anglije, Škotske. Gailesa In Irske.
VESELA KRONIKA 1948
Januar
Policija partizane je na Opčinah prijela, partizanske jim obleke s sebe dati je velela. Ljudstvo se hudo razburi, proletarec v Trstu štrajka in zahteva, da konča se na osvobodilne borce hajka. A Orlando in Marezza, dva fašistična bandita, v Rimu položaj ministra za nagradico dobita.
V Indiji zločinska roka s svincem Gandhija zmehča, duša mu zleti med zvezde, truplo v dimu do neba.
Februar
General, Z imenom Ai rej, je potipal Trstu žilo, v Varnostni je svet napisal svoje prvo poročilo.
V Bujah sodijo menihe, ne, ker so Boga molili, pač pa, ker oblasti tuji kot špijoni so služili.
A vojaška oblast v Trsta D’Esteja hudo obsodi, ker ničesar ni napravil.
Tu tako je namreč v modi. Češki reakcionarji so združili se v zaroti.
Nova vlada jim pokaže, da reakcija se moti.
Marec
Časopisi so pisali:
Trst k Ital'ji se priključi!
Ta volipna izmišljotina nekatere še zdaj muči.
Za volitve italijanske
po terorju so posegli
policijo in vojaštvo
vse v volivni voz so vpregli.
Cipico pa Vatikanu
grd škandalček je napravil,
ki ga iz prestižnih vzrokov
je sam sveti mpež ustavil.
Španijo Amerikanci
so v Marshallov plan sprejeli.
Ob dobrotah demokratskih
se fašisti bodo greli.
pa čeprav po centru mesta ni povorki iti dano.
Tam v Gorici nad Slovenci pa se hud teror izvaja.
Tam fašist Slovenca tepe pod nadzorstvom policaja.
V Grčiji teror se veča, ker se Markos vdati noče. Vendar kljub terorju, kralju ni zato pač nič manj vroče.
Z drugim poročilom Airev se neskončno je proslavil.
A tržaškega pi-oblema niti malo ni popravil.
Junij
Policija baker krade,
Beneš demisionira. Demokratska zveza v Trstu pred sodiščem paradira.
Je Primorski dnevnik obsojen, tri milijone mora dati, ker je nespoštljivo pisal. Ježešna! Ti aleatil Bomba iz Informbiroja je na svet zaropotala.
In Viđali ji je rekel:
«Bomba, hvala, hvala, hvala!« In še enkrat ji je rekel: «Bomba, hvala, hvala, hvala!
Ti si mi za razbijanje zdaj vse možnosti podala«.
Julij
Je v Berlinu prav napeto, se najhujšega je bati,
A v Italiji napaden je iti ranjen bil Togliatti. Jugoslavija izrazi vodstvu svojemu priznanj«, a po svetu se začelo je na Beograd psovanje. Najbolj besen je Viđali, SIAU razbiti hoče, vsakdo je klofut deležen, kdor se mu podati noče. ZVU glede izkaznic je na znanje ljudstvu dal«, da osebne dokumente bo za nove zamenjala.
Avgust
Med Enotne sindikate je zanesel spor Viđali,
In še na Primorski dnevnik s svojo škvadro mož navali. In tako Primorski dnevnik ves obtolčen dan zagleda.
Je hudo, če v uredništvo pridrvi brezumna čreda.
V	Zagrebu ustaška družba na sodišču se je zbrala.
O podpori Vatikana lepe je podatke dala.
V	Moskvo k Stalinu prispeli odposlanci so z zapada; rekli so, da zaskrbela
jih berlinska je blokada.
September
V	Franciji so vladne krize rasile kot po dežju gobe. Sploh ta mesec je v Parizu bilo marsikaj narobe.
Solarje slovenske « šolo kar na cesti se vpisuje, ker fašistka šolske ključe kamor treba ni, vtikuje,
A Primorski dnevnik slavnost je v tem mesecu obhajal: svojo tisočo številko ljubim bralcem je prodajal.
Je Berlin imel nerede.
Skoraj mir je bil na vagi.
V	Moskvi Zdanov je umrl, Beneš izdihnil je pa v Pragi.
«Splošna politična linija»
April
Zmaga, zmaga! Rim se dere. Lepa zmaga! Z aleati!
Osem milijonov vendar ja dosegel le Togliatti.
Bitenca in njegq družbo so sodili v Ljubljani.
Se na takihle procesih marsikaj obelodani.
Da v dolarski zvezi v Trstu le vohuni so se zbrali, to na temle so procesu čislo jasno dokazali.
Zmaga, zmaga! Rim se dere na ves glas in na vse viže, a De Gasperi vsled krize se Amerikancu liže.
Maj
Prvi maj slavi se v Trstu kakor vedno prav svečano,
Al so bo obneslo?
V Ameriki ima policija baje navado, da najhujše gangsterje rada sprejema v svojo službo. Menda je nekaj zdrave psihologije v tem. Saj si je človek vzgojil Iz najhujšega roparja, volka, najzvestejšega čuvaja: psa. Tudj pri nas so ljudje, ki predlagajo, da naj se divji lovec postavi za lovskega ču vaja, tatinski ribič pa za nadzornika ribolova. Ko to ugotavljamo, ne mislimo na tržaško policijo, temveč na prijetno presenečenje, ki smo ga doživeli, ko smo bralj tole obvestilo: Tržaška Lega zaključuje prijave za božične pakete ter bo v prihod- „ njih dneh začela z razdeljevanjem p; sladkorja (ah! sladki spomini!), ka.
ve, moke itd. — Tisoče in tisoče let je potreboval volk, da se je prelevil v psa-čuvaja. Eri Legi je pa dovolj nekaj mesecev! Ali se bo obneslo?
Ufi vrag, da ne bo zdaj šlo!
Debata o italijanskih kolonijah je zelò huda. Vlada je napela vs« strune, da bi dobila kolonije nazaj pa ne gre in ne gre. In zdramile Sf je tržaška Lega ter priskočila m pomoč. Poslala je De Gasperiju dol-go brzojavko in je v ta namen izčrpala ves svoj patrijotlčni besednjak. Začenja seveda z ugotovit-
vijo, da je Trst še vedno odtrgan od «matre domovine», da so Tržačani zelò občutljivi za krivice in ponižanja, da je njihova duša ginjena in zaskrbljena, kje so obljube, treba je rešiti ne samo Italijo, ampak Evropo, sledi neomajna vera in upanje, zmaga, solidarnost in končno poziv, naj se domovini prihrani ta novi udarec. O sladkorju sicer ni govora, ampak to se razume ob sebi; brzojavljamo pač, da ne pademo v pozabo.
Koliko besed, koliko nepotrebnega stroška za dolgo brzojavko! Ali ne bi zadostovalo kratko: Zahtevamo kolonije in sladkor! Ali še krajše: Kolonije in sladkor! Ali pa sploh samo ena beseda; Sladkor!!
Oktober
Za nadzorstvo nad atomi bili so rta sejah Rusi.
V	tem pogledu na zapadu pa drugačni so okusi.
V	Franciji povsod so stavke, ljudstvo dela barikade.
Vsi so proti črni vladi vsi kot eden-razen vlade.
V	Varnostni svet spomenico Jugoslavija je dala
glede Trsta in zahteva, da ne pade v plan Marshalla. So kitajski komunisti mesto Mukden že zavzeli.
Le še malo potrpljenja, pa Cangkajška bodo ujeli.
November .
! Pri ameriških volitvah ’
‘ Truman vse je knokautirai,
. i« za dolgo dobo zopet v Beli hiši bo regiral.
Je Viđali napovedal, ••• da izšlo bo neko «Delo«,
To bo delo fičfiričev, '•	,
ki Vidaliju bo slavo pelo.
Šo stavkovnemu odboru kazen izrekli sredi Trsta.
Ni pa znano kdaj prišla bo tudi na fašiste vrsta.
Smo obletnico AVNOJA prav prisrčno praznovali.
Eden jo je le razbijal.
Kdo? Kaj vprašate! Vidali/
December
Patrimonio del partito naj tiskarna bo kar cela!
To Vidalijeva družba od srca bi si želela.
ZVU glede izkaznic popustiti ni hotela, saj v Vidaliju pajdaša v tem pogledu je imela.
Na Kitajskem pa uspehe ljudska vojska vsak dan žanje. Kaže, da se tam končalo v kratkem bode vojno stanje. Ze petletke drugo leto so sosedje izpolnili.
Pa čeprav so nekateri na cedilu jih pustili.