132
kmetijstvo.
Kako izboljšati rejo goveje živine.
Najvažnejši panoga kmetijska je gotovo reja goveje živine.    Živina se še vedno  precej dobro prodaja, docim s pridelovanjem žita več ne  gre zaradi silne konkurence tujega, zlasti ruskega, ameriškega in indijskega žita. Sicer je tudi  pri živinoreji   konkurenca,  ali vendar   nikdar ne bode  tako huda  kakor   pri žitu.    Iz drugih  delov sveta živino v Evropo privažati, je težavno in tudi pride jako drago.  Združeno je namreč z mnogimi nevarnostmi.  Poskusilo se   je bilo  privažati meso v Evropo  iz Amerike in Avstralije,   ali  ti   poskusi   so se  jako slabo   obnesli. Meso, ki je dolgo na ledu, ni okusno in zgubi vso redilno moč in zatorej  ne bode nikdar moglo  izpodriniti našega domačega mesa.
Zaradi tega si pa mi Slovenci moramo posebno gledati na rejo goveje živine. Radi priznavamo, da se je poslednja leta za zboljšanje govedarstva na Kranjskem precej storilo, ali vendar se še povsod umno ne redi živina. Kakor povsod tako tudi pri goveji živini ne gre več po starem dalje, treba je raznih zboljšanj. Zato pa kmet potrebuje pouka.
Zato bode pa jako prav prišla knjižica, katero je spisal pristav deželne kmetijske šole na Grmu g. Viljem Rohrman : „Nauk slovenskim gospodarjem, kako je zbolj-šati rejo goveje živine."
Kaj je vodilo pisatelja, da je spisal to knjižico, nam pove v predgovoru tako le: "Pričujoči nauk, kako je zbolj-šati rejo goveje živine, namenil sem našim gospodarjem in gospodinjam po deželi. Največ povoda, da sem jo sestavil, dala mi je nova postava o povzdigi reje goveje živine, ki se je začela sedaj izvrševati. Ta postava je bila za nas zelo potrebna, če tudi mnogi gospodarji še tega ne iz-previdijo. Naša živina se je doslej iz mnogih ozirov slabo redila, zlasti tudi zaradi nezadostnega števila dobrih bikov. Da se odpravijo taki nedostatki, za to smo dobili novo postavo. Treba je le, da se sedaj prav in dobro izvršuje. Ker sem prepričan, da se s podukom lahko veliko pripomore k boljšemu izvrševanju takih postav, kakor tudi, da se dado sploh le s primernim podukom odpraviti različne napake pri reji goveje živine, zato pošiljam ta kratek nauk med slovenske živinorejce z željo, da bi se vsi od kraja in kolikor mogoče po njem ravnali. Potem bodemo vedeli  ceniti vrednost in važnost  nove  postave,
133
in bližnja prihodnost nas bode učila, za koliko se dajo dohodki povečati z boljšo rejo goveje živine."
Mi le želimo, da gospod pisatelj doseže s to knjižico svoj namen. Potem pa pisatelj govori občno o reji živine tako le:
„Reja goveje živine nam obeta v sedanjih časih še največ dohodka. Zaradi tega se kaže z rejo goveje živine pečati, če si hočemo zboljšati svoje stanje. Že sedaj prinaša goved lepe dohodke. A še dosti lepše dohodke bi nam lahko dajala, če bi bila naša goved boljša in lepša, ali z drugimi besedami rečeno, če bi našo goved boljše redili.
Če bi imeli pri nas lepšo govejo živino, postala bi živinska kupčija po naših krajih dosti bolj živahna, in živina bi imela dosti lepšo ceno. Lepa živina ima zmiraj dobro ceno, ker jo kupci radi iščejo, če jo je tudi dražje plačati. Od dobro rejene govedi bi imeli pa tudi doma več užitka in koristi, kakor je imamo sedaj.
Keja goveje živine je pri nas še v marsičem pomanjkljiva.
Prvi pogoj za vspešno rejo živine je zadostna množina krme. Te pa po naših krajih navadno primanjkuje. Nezadostno krmljenje goveje živine je največ krivo, da je naša goved še tako slaba, in da nam tako malo koristi. Piesnica je, da si z najboljšim plemenom ne moremo
v
nič pomagati, če pridelujemo premalo krme. Žlahtna plemena oslabe dosti hitreje pri nezadostni krmi, ker niso stradanju tako vajena, kakor naša domača goved, če vpeljujejo tedaj dobra plemena iz drugih krajev, da bi zboljšali z njimi domačo goved, potem moramo skrbeti, da jim bodemo dajali boljšo krmo in več krme, ker so živali žlahtnih plemen navadno težje, kakor je naša domača živina.
Da imajo n. pr. po planinskih krajih in po nižavah severne Nemčije tako lepo živino, to je pripisati največ obili in dobri krmi, katero pridelujejo tamkajšni gospodarji. Če bi imeli pri nas na Dolenjskem toliko krme, gotovo bi bila tudi naša živina dosti boljša, kakor je sedaj.
Ker je treba za vspešno rejo živine pred vsem zadosti krme, treba bode zanaprej naše kmetije tako preurediti, da bodemo pridelovali več krme. Po naših njivah bo treba sejati več detelje in drugih krmskih rastlin, travnike bodemo morali pa bolje obdelovati in bolje gnojiti, kakor smo bili doslej vajeni.
Drugi pogoj za vspešno rejo je pa lepa plemenska živina. Ta je za zboljšanje reje ravno tako neobhodno potrebna kakor zadostna množina krme. Dokler ne bodemo skrbeli za dobro plemensko goved, t. j. dokler nam bode vsejedno, ali redimo dobro ali slabo goved za pleme, in dokler ne bodemo sploh boljše redili goveje živine, tako dolgo niti misliti ni, da bi se goveja živina zboljšala. Pri nas se gode še velike napake, posebno pri reji bikov, pa tudi pri reji krav, telet in mlade govedi. Skrajni čas je tedaj, da tudi v tem oziru napredujemo in skušamo doseči lepše vspehe pri reji, kakor smo jih imeli dosedaj."
Na to pa pisatelj v posamičnih poglavjih razpravlja
rejo bikov, krav, telet in mlade goveje živine. O vsem piše jako poljudno in zanimivo. Končno pisatelj govori, kako je skrbeti za zdrave hleve. Ta odstavek je jeden najpotrebnejših v knjigi, ker baš v tem oziru je še jako mnogo mnogo nedostatkov pri nas. Mnogim živinskim boleznim so krivi baš slabi goveji hlevi.
Končno so pa pridejane knjigi glavnejše določbe nove postave o reji goveje živine. Ta dostavek bode prav prišel vsem kmetovalcem, ker se sicer nimajo priložnosti seznaniti s postavo. Če je tudi kdaj bere v kakem listu ali kje drugje, tudi hitro pozabi. Drugače pa bode, če bode imel knjižico doma, da je vselej lahko pogleda. Omeniti pa moramo tudi, da je cena knjižici jako nizka. Velja namreč le 15 kr. Dobivaše pri J. Krajcu v Novem mestu.
Založila je pa to knjižico podružnica kmetijske družbe v Novem mestu in se s tem gotovo pridobilo mnogo zaslug za zboljšanje narodnogospodarskega stanja na Dolenjskem.