GEOGRAFSKI OBZORNIK imeti. Na trgu so mnogo boljši in hitrejši računalni- ki. Oprema ima različno ceno. Najdražji so noteboo- ki, ki so najbolj pripravni, saj jih lahko odnesemo do- mov, uredimo priprave in jih vrnemo v šolo. Podobno je pri projekcijski opremi za računalnik. Najcenejša je LCD plošča, ki mora odgovarjati zah- tevam Ministrstva za šolstvo in šport. Imeti mora loč- ljivost 800 krat 600, aktivno matriko (kontrast 1 : 100 ali več), prosojnost (250 Im ali več), videopriključek (možnost priključitve videorekorderja ali video kame- re), audio priključek (priključek za zunanje zvočni- ke) in daljinsko vodenje. LCD ploščo namestimo na grafoskop, ki mora ustrezati naslednjim kriterijem: svet- lobni tok 7000 Im ali več, možnost regulacije svetlob- nega toka (zmanjšanje na 50% oziroma 60%), grafoskop mora imeti vgrajen UV filter, tako da je se- grevanje pri obratovanju minimalno, hrup pri obra- tovanju minimalen, da je delo v učilnici nemoteno. Bolj zahtevni in dražji so LCD projektorji. Tudi ti morajo imeti sledeče lastnosti: resolucija 800 krat 600, LCD aktivna matrika (kontrast 1 : 150 ali več), prosojnost (250 Im ali več), video priključek (eden ali dva, možnost priključitve video rekorderja ali/in vi- deo kamere), audio priključek (lastni zvočniki in/ali možnost priključka za zunanje zvočnike), daljinsko vodenje, možnost pritrditve na steno oziroma strop. Ob razmeroma visoki ceni jih na šolah ne bo veli- ko. Ko bodo šole prišle do te faze, bo oprema ver- jetno mnogo cenejša. Seveda pa uporabe te opreme ne bo brez ustrez- ne programske opreme. Trenutno so na našem trgu zgoščenke, ki jih izdajajo velike svetovne založbe. Pripravljajo pa se že tudi domače zgoščenke, ki bodo pripravljene neposredno po naših učnih načrtih in tudi takoj uporabne pri pouku geografije. V tej fazi bo potrebno kupiti celotno prezentacij- sko opremo, ki jo sestavljata računalnik in projekcij- ski del z LCD ploščo ali projektorjem. Nakup in ka- kovost bosta odvisna od finančnih možnosti šole. Geografski kabinet. Zadnja faza opremlja- nja je namenjena geografskemu kabinetu. V njem naj bodo pregledno shranjena vsa učila, ki jih ne potre- bujemo stalno pri pouku geografije. V njem so v sto- jalu ostale stenske karte. V omarah naj bo prostor za prosojnice, diapozitive in filme. Posebno mesto in skrb moramo v kabinetu posvetiti kartam, ki jih po- trebujemo za terensko delo in ekskurzije. V ta namen potrebujemo predalnik, v katerem so pregledno spravljene vse karte. Posebej mora biti shranjena opre- ma za terensko delo. Za shranjevanje učil ni potrebna posebna opre- ma. Kupiti je treba dve ali tri omare s steklenimi vra- ti in vanje po sistemu shraniti učila. Za stenske kar- te obstajajo stojala, v katera postavimo karte, ki jih občasno rabimo. Za ročne karte potrebujemo pre- dalnik. To je v bistvu, poleg klopi in stolov, vsa opre- ma, ki jo potrebujemo v kabinetu. P R I Z N A N J A OB 75 . OBLETNICI Z V E Z E GEOGRAFSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Milan Natek Pomen, vloga in ugled posamezne stanovske or- ganizacije v javnosti temeljijo predvsem na razno- vrstnem in predanem delu njenega članstva. Njena moč in veljava se krepita in utrjujeta z delom, ki za- jema najširše vrste svojega članstva. Obenem pa po- maga s svojimi raznoterimi dejavnostmi usmerjati raz- voj stroke ter njeno vpetost in vraščenost v številne oblike vsakdanjega javnega življenja. Neprecenljiv je namreč pomen vsakega strokovnega društva tudi na področju izobraževanja, saj more s svojimi ne- posrednimi strokovnoraziskovalnimi in didaktičnimi ter drugimi spoznanji obogatiti in poglobiti vsebin- ske zasnove pouka in celostnega izobraževalnega procesa. Domala že od samega začetka je naše Geograf- sko društvo združevalo v svojih vrstah tako študen- te, učitelje in profesorje geografije kakor tudi uni- verzitetne profesorje. Osrednja vez, ki je povezo- vala in zbliževala geografe in strokovnjake sorod- nih ved, je bila želja po spoznavanju in proučeva- nju obče geografskih značilnostih slovenske zemlje in njenega prebivalstva. Z novimi spoznanji in ugo- tovljenimi zakonitostmi so bogatili pouk zemljepisa in stalno skrbeli za dvig kvalitete geografskih učbe- nikov. To je bil že v preteklosti eden izmed osred- njih namenov Geografskega društva, ki je z leti bo- gatilo in razširjalo svojo dejavnost na številna nova področja. Uspeh društvenega dela je bil vedno odvisen od dejavnosti ljudi, ki so iz različnih potreb in namenov posvečali društvu del svojega razpoložljivega časa. Tudi najrazličnejše društvene dejavnosti so nemalo prispevale k ugledu in uveljavitvi slovenske geogra- fije v javnosti, še zlasti na področju šolstva, razisko- valne dejavnosti, tiska, aplikacij geografskih zako- nitosti na področju prostorskih ved itd. Kljub temu, da je domala že od samega začetka celotno druš- 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK tveno delo na našem področju ljubiteljsko, brez ka- kršnihkoli materialnih ugodnosti ali nadomestil, pa vendarle ugotavljamo, da ni nikdar zamrlo. Vedno in povsod so se našli posamezniki ali skupine, ki so sprejemali v društvu kot stanovski organizaciji naj- različnejše zadolžitve, ki so jih tudi vestno izpolnje- vali. Naše stanovsko društvo se že od nekdaj zave- da dragocenega pomena vsega opravljenega dela. Zato je že v preteklosti podelilo najbolj uglednim po- sameznikom društveno priznanje. Leta 1936 je po- častilo znamenitega naravoslovca prof. Ferdinanda Seidla (1 856-1942) s priznanjem »častni član Geo- grafskega društva«. Leta 1957 je postal dr. Anton Me- lik (1 890-1 966) prvi častni predsednik GDS in ena- ko čast je dobil tudi dr. Svetotar llešič (1 907-1985) leta 1968. Istega leta je postal častni član GDS dr. Val- ter Bohinec (1898-1984) in leto kasneje še dr. Ro- man Savnik (1902-1987). Ob 50. obletnici GDS, leta 1972, so postali častni člani vsi njegovi ustanov- ni člani. Prav tako je bilo tedaj prvič podeljeno druš- tveno priznanje »Pohvala«, ki jo je dobilo 29 članov. V kasnejših letih sta bili ti dve priznanji še večkrat podeljeni, med drugim tudi tujim geografom, in si- cer v letu 1 984. Z ustanovitvijo Zveze geografskih društev Slovenije (ZGDS) je podeljevanje priznanj za- časno usahnilo. Konec 80. let je bila osrednja zve- zina pozornost namenjena državnim odlikovanjem, ki jih je v letu 1 987 in 1 988 prejelo 17 slovenskih geografov za svoje nesebično delo v društvu ter na področju znanstvenoraziskovalnega dela. V letu 1 995 je ponovno vzklila pobuda o obno- vitvi in oživitvi dela odbora za priznanja in imeno- vanja pri Izvršilnem odboru ZGDS. Pokazala se je namreč upravičena želja in potreba po rednem po- deljevanju stanovskih priznanj vsem tistim geografom, ki so zaslužni za razvoj in ugled naše stroke v jav- nosti in na številnih drugih področjih. Odbor je v na- slenjih dveh letih zbral in uredil vse nekdanje pobu- de za stanovska priznanja in pripravil »Pravilnik o priz- nanjih ZGDS«. Tega je potrdil izvršilni odbor ZGDS na svoji 12. redni seji dne 3. 10. 1 996. Na 12. seji izvršilnega odbora ZGDS je bilo skle- njeno, da se po sprejetem Pravilniku podelijo priz- nanja že na 1 7. zborovanju slovenskih geografov na Ptuju. Na otvoritveni slovesnosti omenjenega zborovanja, dne 24.10.1996, je priznanje »Častni predsednik ZGDS« prejel akademik dr. Ivan Gams. To priznanje daje ZGDS večletnemu in uspe- šnemu predsedniku ljubljanske podružnice GDS, Geografskega društva Slovenije kakor tudi predsed- niku delovnih teles pri Mednarodni geografski zve- zi in ki ima vidne zasluge za razvoj slovenske geo- grafije in njeno uveljavitev v tujini. Priznanje »Častni član ZGDS« daje ZGDS slo- venskemu geografu, ki ima posebne zasluge za raz- voj geografije, uveljavitev in razširitev strokovnega in znanstvenega tiska, za utrditev organizacijske se- stave stanovske oziroma društvene povezanosti in raz- širjenosti na Slovenskem, za razvoj in ugled društve- nih dejavnosti doma ter za njihovo uveljavitev in priz- nanje v tujini. Priznanje so dobili: dr. Vladimir Bra- čič (posmrtno), dr. Peter Habič, dr. Vladimir Klemen- čič in dr. Avguštin Lah. Prof. Matiji Maučecu pa je bila ob njegovi 90. letnici podeljena listina Zahva- le za njegov vsestranski prispevek na področju geo- grafskega izobraževanja. Na slovesnosti ob 75. obletnici GDS oziroma nje- gove naslednice ZGDS, ki je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani 6.11.1997, je bilo podeljeno 68 društvenih priznanj različnih stopenj. Podelila jih je predsednica ZGDS dr. Metka Spes. Zveza geografskih društev Slovenije je za razvoj slovenske geografske misli in za vidne dosežke znanstvenoraziskovalnega dela na različnih po- dročjih geografije, uveljavitev in utrditev geografije kot temeljne nacionalne znanstvene vede za pozna- vanje značilnosti slovenske zemlje in njenega člove- ka, razvoj, modernizacijo in uveljavitev geografije kot temeljnega in splošno izobraževalnega predme- ta na vseh stopnjah našega izobraževalnega siste- ma, zasluge pri širjenju in utrjevanju ugleda sloven- ske geografije doma in v svetu, uspehe pri razvija- nju in utrjevanju organizacijske rasti in razvejene de- javnosti društev in njihovega strokovnega uveljavlja- nja na različnih področjih, uspešno in predano delo v organih Zveze in geografskih društvih itd. podeli- la priznanja različnih stopenj. Melikovo priznanje je najvišje stanovsko priznanje na področju znanstvenoraziskovalnega dela. ZGDS ga podeljuje za: za življensko delo in vrhunske dosežke uspešnim in uveljavljenim geogra- fom, raziskovalcem, ki so s svojim znanstvenim de- lom obogatili slovensko geografijo z novimi in izvir- nimi prispevki, razvili in uveljavili nove smeri geograf- skih proučevanj na Slovenskem, pripomogli k uvelja- vitvi in razširitvi celostnih pogledov na razvoj pokra- jine, za prenos temeljnih geografskih spoznanj in geo- grafskih zakonitosti na aplikativna področja družbe- nih in prostorskih ved, popularizacijo, uveljavitev in prodor geografije v vse oblike javnega življenja in 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK izobraževanja. Priznanje so dobili: dr. Borut Belec, dr. Drago Meze, dr. Darko Radinja, dr. Milan Šifrer, akademik dr. Igor Vrišer. Ilešičevo priznanje daje ZGDS slovenskim geo- grafom za življensko delo na področju vzgoje in izo- braževanja, vidne in odmevne dosežke na znanstve- no-pedagoškem in didaktičnem področju, prispevek k uspešni vzgoji učiteljev in profesorjev geografije, popularizacijo geografije in vidne dosežke na stro- kovnem publicističnem področju, dosežke na področ- ju vsebinske zasnove in uveljavitve novih geografskih spoznanj v učbenikih in za njihovo pripravo; vidne uspehe pri uvajanju novih metodičnih in didaktičnih zasnov pouka geografije, odmevne dosežke na po- dročju strokovnega povezovanja geografije z drugi- mi (sorodnimi) vedami. Prvi dobitniki so bili: mag. Slav- ko Brinovec, mag. Marija Košak, dr. Jurij Kunaver, prof. Ludvik Olas, dr. Anton Sore in dr. Metod Voj- voda. Priznanje »Plaketa ZGDS« podeljuje ZGDS po- sameznikom in društvom za posebne uspehe in za- sluge za: vidne in odmevne rezultate na raziskoval- nem, izobraževalnem in aplikativnem področju geo- grafije, izjemne uspehe in zasluge pri dopolnilnem izobraževanju slovenskih geografov, dolgoletno, prizadevno in uspešno delo na različnih področjih geografske stanovske organiziranosti, uspešno in tvor- no povezovanje geografskih društev in institucij s so- rodnimi, uspehe pri širjenju in utrjevanju geografske stanovske povezanosti, vsebinsko in organizacijsko bogatitev in pestritev društvenega dela, organizacij- ske in vsebinske dosežke pri izdajanju in širjenju geo- grafskega tiska, popularizacijo slovenskih geograf- skih dosežkov doma in v tujini. Priznanje »Zlata plaketa ZGDS« daje ZGDS posamezniku za življensko delo ali za večdesetlet- no odmevno delo na področju geografije in v nje- nih najrazličnejših društvenih (organizacijskih) tele- sih, za vidne in priznane dosežke na področju znanstveno-raziskovalnega, vzgojno-izobraževalne- ga in aplikativnega dela. Dobitniki so bili: dr. Fran- ce Bernot, Mara Crnilec, mag. Dušan Fatur, dr. Loj- ze Gosar, Niko Hočevar, Franjo Karažinec, dr. Bo- židar Kert, Stane Košnik, Silva Kulčar, dr. Franc Lo- vrenčak, Franc Marič, Cita Marjetic, Milena Pak, Mara Radinja, Bela Sever, Tatjana Šifrer in dr. Julij Titi. »Srebrno plaketo ZGDS« podeljuje ZGDS za več kot 20 letno delo v geografiji, v telesih njene sta- novske povezanosti in za vidne ter odmevne dosež- ke na raziskovalnem, izobraževalnem in aplikativnem področju. Prejeli so jo: Jože Bence, mag. Vera Bevc - Malajner, Nevenka Cigler, dr. Andrej Čeme, dr. Rado Genorio, dr. Anton Gosar, dr. Marijan M. Klemenčič, dr. Andrej Kranjc, Jelka Kunaver, mag. Andrej Mihevc, Bibijana Mihevc, dr. Milan Oro- žen Adamjč, dr. Dušan Plut, dr. Marjan Ravbar, dr. Metka Špes, Branko Vaupotič in Mira Verbič. »Bronasto plaketo ZGDS« daje ZGDS za več kot 10 letno delo na področju vseh oblik organizi- rane dejavnosti slovenskih geografov in za enkrat- ne dosežke, ki so se uveljavili v slovenski geograf- ski institucionalni in stanovski povezanosti ter vnaša- jo svežino in pestre oblike dela v njihove dejavno- sti. Dobitniki so bili: mag. Marjan Bat, Avgust Buko- vec, Darka Domitrovič - Uranjek, dr. Vladimir Drozg, dr. Matej Gabrovec, dr. Karel Natek, dr. Drago Per- ko, Jurij Senegačnik, Janja Turk in Jože Zumer. Priznanje »Pohvala ZGDS« daje ZGDS posa- meznikom in društvom za večletno prizadevno, us- pešno in odmevno delo v organih društev in Zveze, načrtovane in uspešno izvedene akcije društev ali Zve- ze, ki so bile odmevne na znanstvenoraziskovalnem, izobraževalnem in aplikativnem področju, širjenje geografskih spoznanj in za vključevanje geografije in njenih raziskovalnih metod v »Gibanje znanost mla- dini«, uspešno vodenje mladinskih raziskovalnih ta- borov, večletno uspešno mentorsko delo v geograf- skih krožkih na šolah različnih usmeritev in stopenj, uspešno uredniško delo pri geografskih in drugih pub- likacijah idr. Dobitniki priznanja »Pohvala ZGDS« so bili: Va- lentina Brečko, mag. Irena Rejec - Brancelj, Mojca Dolgan - Petrič, Erika Glavič, mag. Uroš Horvat, Ida Knez - Račič, mag. Vlado Korošec, Stanislav Napast, Marta Otič, Zdravko Petrič, Metka Sevčnikar - Kra- snik in Ptujsko geografsko društvo. Posebno »Pohvalo« z nagrado je dobila gospa Tončka Abbad za dolgoletno vestno pomoč pri delu Geografskega društva Slovenije oziroma Zveze geo- grafskih društev Slovenije. PREDAVANJA LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA Valentina Brečko Predavanja Ljubljanskega geografskega društva so vsak tretji torek v mesecu ob 19. uri v predaval- nici 233/11 na Oddelku za geografijo Filozofske fa- 25