Filtntm platana ▼ gotovini.	DoŠic. j9, Xs' ITMI tfCC"	fyii/
OBE Strokovni list za	[TNB v cS povzdigo in napredek obrtništva	1IMIK Dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK« Vihaj a tedenske In sicer vsak petek ter stane: Mloletno	Din 40*— polletno	Din 20-— posamezna Številka. . Din l-—	Glasilo „Zveze obrtnih zadrug ▼ Ljubljani", „Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine.	Nelranklranl dopisi ne sprejemajo. Rokopisi se n« ' vračajo. Ponatiskl dovoljeni le m navedbo vira.
	Uredništvo In npravnlžtvo; Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XIII. letnik.	V LJUBLJANI, dne 19. decembra 1930,	Štev. 51.
Van Bizjak, Ljubljana:
Ali so res peki krivi draginje kruha?
Znana je naredba ministrstva notranjih del, da se imajo znižati v celi državi cene življenskim potrebščinam. Tako stremljenje vidimo danes tudi v drugih državah. Tendenca gre pač za tem, da se na ta način olajša eksistenca širokim masam naroda, da se s pocenitvijo življenskih potrebščin poceni tudi delovna moč in da se tako pocenijo posredno tudi ostali predmeti, osobito izdelki industrijske in obrtne proizvodnje.
Povsem razumljivo in naravno je, da se je pri tej takozvani protidra-ginjski akciji zadelo v prvi vrsti peke, ki izdelujejo pač eno glavnih življenskih potrebščin, ki jo potrebuje dnevno za preživljanje vsak človek, osobito pa stroke mase manj imovi-tih slojev.
Niti na misel mi ne pride, da bi kot pekovski mojster s svojimi tovariši v ovarjal taki akciji, ker prav tako obsojamo pretiravanje cen in nam je tudi še posebno ležeče na tem, da se z regulacijo cen zagotovi pekovskemu mojstru sigurnost kalkulacije ter mir pred vednim napadanjem in ovadbami, pa tudi pred sodnim preganjanjem. Vendar pa hočemo in smo tudi upravičeni na drugi strani zahtevati, da se nam določi ključ za cene kruhu z objektivno in z dokumenti podprto stvarno ugotovitvi;o naše lastne cene ter priznanjem pravičnega čistega zaslužka kot eksistenčni minimum. Zato smatram za umestno, da o tem izoregovorim nekaj besed, ki bi osvetlile položaj, kakršen v resnici je, a ne kakor si ga predstavljajo številni oni. ki niso zadostno in pravilno poučeni, koliko stane kruh peka samega.
Cena kruhu se je v Sloveniji določevala nekaj let po u’edinjenju sporazumno med zadrugami pekov in tržnimi nadzorstvi poedinih mest. Leta
1927 in začetkom 1928 pa so nasta1^ take diference med enimi in drugimi, da je bil v nekaterih kraiih snorazum nemogoč. Posebno pereče je bilo to vnrašanje na deželi. Došlo ie do številnih ovadb. Uvedeno je bilo sodno kazensko postopanje proti ovadenim, ki se je v večini primerov, ki jih poznam, končala sicer z oprostilno razsodbo. Toda obtoženi je imel vendarle velike sitnosti, skrbi, trplje-nia potov in stroškov ne glede na škodo, ki jo je utrpel na svojem ugledu.
Temu je bilo treba napraviti konec. Vsi so bili zadovolini, ko sta se končno odločila oba bivša veMka župana ter sklicala na dan 25. ma;a
1928 v Celje anketo predstavnikov interniranih korporacii. oblasti, tožnih nadzorstev in mestnih občinskih za-stooov in no dolgotraini, a izčrrmi razpravi in debati končno uredPa vnra-šanje krušnih cen s posebnim ključem. Cena črnemu in belemu kruhu ne bi smela prekoračiti za kilogram cene enega kilograma odGrmrmVoče krušne moke s pribitkom 1 Din. To nai bi veMpio /a mesta, na deželi pa bi bilo vpoštevati še posebne razmere
. dotičnega kraja, ki uplivajo na peko-1 vo kalkulacijo.
Dasi pravkar navedeni ključ za peke ni bil ravno ugoden, je bilo vendarle doseženo vsaj to, da je bilo določevanje cen enostavnejše, da so prenehali spori in burni nastopi pri tržnih nadzorstvih ter grožnje z ovadbami in preganjanji. Cena kruhu se je od časa do časa določila bodisi na poziv oblastev ali pa kar na lastno ini-cijativo pristojne zadruge pekov same. V Ljubljani se je še razen tega formiral tržni odsek mestne občine, v katerem so sami občinski svetniki. Od takrat do danes sta krušne cene določevala sporazumno ta odsek in zadruga pekov.
Če govorim o zaslužku pekov, moram pribiti, da je bil ta prav skromen. Režiia obratov se ni znižal, da, celo povišala, n. pr. užitnina na moko, davki, mestne doklade itd.
Zahtevam po znižanju cene kruha pod določenimi ključi peki nikakor niso mogli in tudi ne morejo ustreči. Krivdo pa ne nosijo oni, temveč jo je iskati drugod. Ni pek kriv, da kmet mora prodajati žito po Din 1‘50 kg, moko pa mora pek kupovati po 3 20, 3 50 itd. Z Dunaja bi lahko dobi1! fin kvas s carino in transportom vred po Din 16-—. Ni pek kriv, če so tovarne kvasa izoo=’nva’e uvozno prepoved kvasa, pre	i ustanavl;an!a
tovarn za kvas 7	’et ter si s tem
ustvarile mononr',	"n H<ori”"’‘o "a
to, da s1ab?i kvas nrodaVo po 31 dinarjev kg, kar podraži kruh za 16 do 20 par pri kilogramu.
Kako je ta postavka naravnost porazna, naj pokažejo nas^dnje številke: Srednja pekarna v Ljubljani, ki porabi dnevno 5 kg kvasa, plača pri 300 delovnih dnevih na leto 22.500 dinarjev, pri 10 kg kvasa dnevno pa pride na 45.000 dinarjev preveč tvor-nicam kvasa. Torej ne samo, da ie kvas za polovico predrag, še kvaliteta je mnogo slabša kot v predvo'ni dobi. To lahko potrdi ne samo vsak pek, temveč tudi vsaka gospodinja, ki peče doma kruh.
Tudi ne smemo prezreti, da se iz današnje moke radi razlike pri mletju med 18 in 35% napram predvojni dobi, napeče mnogo manjša količina kruha.
Ali bi se ne mogla nadalje prepovedati prodaja kruha raznim preprodajalcem, katerih provizije, ki jih mora trpeti pek ter jih vkalkulirati v režijske stroške, znašajo pri kilogramu kruha po 10—15 par.
V	zadn;ih letih so se izpremenile tudi vse kupčije z moko. Te so šle in gredo s'roro vedno na škodo peka, ki je pri kupčiji često slabša stranka.
Znano je, kako grde špekulacije so se vršile, ko je začela padati cena pšenice. Ko je pek dobil kupljeno moko, je bila cena že znatno izpremenje-na. Nastala je med pekovskimi mojstri popolna nesigurnost in zmeda, ki so jo seveda špekulanti še povečali in izkoristili. Mnogo solidnih pekovskih podjetij je prišlo na rob propada. Zna-
čilno je dejstvo, ki nam kaže najresnejši in neizprosno slab položaj pekovskega obrta, da je bilo lani n. pr. v celjskem okolišu, kjer je 124 pekov, 16 konkurzov med peki, v Ljubljani pa smo jih imeli 6. Te številke pišejo »mene, tekel, ufarsin« — pogubo mnogim, mnogim pekovskim podjetjem, osobito onim, ki delajo z malimi in srednjimi obrati.
Mali in srednji pek, ki dela pošteno in solidno, pri nepremišljenem znižanju krušne cene ne bo mogel vzdržati, on mora propasti. Vprašanje pa je, ali bodo vzdržala tudi velika pekovska podjetja. Vzgledi ne dajejo preveč razveseljivih izgledov. Prav resno se bojim, da bi udarec na peke
ne udaril v pravo, da bi ne bil le neuspešno sredstvo za dosego cilja.
Gori sem že naštel nekatere eklatantne primere, kje je treba iskati prave, velike krivce draginje kruhu. Lahko pa bi se dobilo še druge. Pek zanje pač ne more biti odgovoren, a vendar je danes tako, da nosi odij samo on in da se preganja samo peka. Kmet dobi za kg pšenice 1-50, pek zasluži samo nekaj procentov od krušne moke. Kdo je torej, ki v toku od prodaje pšenice (lo prodaje kruha pobere čez eno polovico krušne cene?
Smatram, da je treba pograbiti nekje drugod. Potem se ne bodemo prekljali za pare, temveč začeli morebiti lahko kar z dinarji!
Francž Peternel, krojač, Laško.
Kako odpomoči obrtništvu oblačilne stroke?
Na članek g. Stojana pod enakim naslovom v 48. štev. Obrtnega vestnika si dovoljujem tudi jaz podati v tej stvari svoje mnenje.
Popolnoma se strinjam z gospodom Stojanom, da je še vedno možna olajšati obupen gospodarski položaj obrtnike oblačilne stroke, to pa samo potom kreditnih in produktivnih zadrug, kar bom skušal dokazati.
Vsled denarne krize danes konzu-ment išče 1. nizke cene, 2. obročno odplačevanje.
Tovarniški izdelki so glede cene daleč pred izdelki malega obrtnika. Zakaj?
Mali obrtnik noče — iz konservativnosti — pa tudi ne more — radi premalih finančnih sredstev — uporabljati vseh modernih tehničnih pripomočkov, n. pr. strojev na električni pogon, strojev za luknjice (gumbnice), za pikiranje i. t. d., ki delajo hitreje in prihranijo veliko na dragem času.
Tovarne jih uporabljajo z uspehom. Nekateri stroji bi se malemu obrtniku seveda niti ne rentirali, ker ima premalo dela, da bi jih polno izkoristil.
V	zadrugi, katera bi združila vsaj pet krojačev, sedaj samostojnih obrtnikov, in katera bi imela skupno delavnico, bi bila mogoča nabava vsakovrstnih strojev ter tudi zajamčena njihova rentabilnost. Poleg tega bi se v zadružni delavnici morala uvesti delitev in specijalizacija dela, tako da ne bi en delavec — kot dosedaj običajno — delal cel kos, nego bi imel vsak delavec vedno le eno delo na vedno istem stroju, s čemur bi se zvišala produkcija pri istem številu delavcev in istih stroških vsaj za eno tretjino.
Trditev, da je tako delo slabše, ne drži. Nasprotno bo delavec, specializiran na določeno vrsto dela, naredil v istem času več in boljše kot delavec »od kosa.«
Mali obrtnik vsled skromnih finančnih sredstev ne more dajati na obročna odplačila, niti držati lastne zaloge blaga, niti istega naročati iz tovarne. Primoran je kriti svoje potrebe pri trgovcu na drobno, kar po-
draži vse potrebščine za okroglo 20 do 25 odstotkov.
Stranke pa, katere so prisiljene kupovati na obročno odplačilo, kupujejo največ od raznih potnikov, po dostikrat naravnost pretiranih cenah, kar krojači dnevno opazujemo. Krojač pa se mora zadovoljiti s skromnim zaslužkom od dela.
Produktivna zadruga bi mogla naročati blago naravnost iz tovarne, držati krajevnim prilikam primerno zaloga blaga, ter dajati zanesljivim o-sebam tudi na obročno odplačilo. Tako bi se izdelki zadruge ne ločili veliko od tovarniških glede cene, kar se tiče preciznosti dela, jih daleč nadkriljevali, tako da ni nikakega dvoma o uspehu.
Snovanje zadrug bo zadelo menda povsod na dve veliki oviri: na na?o konservativnost in — bodimo čisto odkriti — na medsebojno nevošlji-vost, pa deloma tudi nezaupanje.
Naj navedem samo en primer. — Pred kratkim sem bil kot odbornik na seji neke obrtne ustanove, kjer se je sprožilo vprašanje ustanovitve kreditne zadruge. Mlajši in seveda slabše situirani obrtniki so bili za ustanovitev iste. Boljše podkovani, ki so si v povojni ugledni konjunkturi nekoliko opomogli, pa vsi proti, češ za sebe ne rabim, drugi naj si pa sami pomagajo.
Zato pa čaka delavce na tem polju še veliko napornega dela.
Potreba bo še mnogo sestankov in predavanj, potreba bi bilo velike propagande potom tiska, da se takim ljudem dopove, da je rešetev mogoča le za cel stan, sicer bodo prej ali pozneje tudi oni občutili tovarniško poplavo.
Končno naj še omenim, da po mojem mnenju obrtništvo mnogo preveč pričakuje od znižanja davkov ter od pomoči od strani države, mnogo premalo pa stori samo. Jadikovanje ne pomaga nič, niti lepe domače be» sede in soglasno sprejete resolucije. Mnogo bolj važno je obvarovati trg od poplave tovarniških izdelkov, kar pa je možno le na zadružni podlagi.
K koncu bi le še želel, da se tudi drugi oglase ter podajo svoja mnenja, ker zadeva je resna, preresna.
Božična prireditev za vajence.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 21. t. m. ob 4. uri popoldne v veliki dvorani Mest-
Jos. Steinman, strokovni učitelj,
Ljubljana:
O barvanju čevljev s pršenjem.
(Nadaljevanje.)
Kako se čevlji pripravijo za pršenje?
Tu se je ravnati popolnoma po kakovosti usnja. Bistveno važnejše je, da se spozna, na kakšen način je usnjar prvotno »finišak usnje, t. j. nastane vprašanje: Ali je bilo usnje fini-šano z navadnim ličilom (Stossglanz) ali je bilo pobarvano s pigmentno vrhnjo barvo (Deckfarbe), ki pa more biti zopet kazainova vrhnja barva (v vodi raztopljiva) ali koledijeva (capon) vrhnja barva? Caponske vrhnje barve (Žapondeckfarbe) so odporne proti vodi, tudi če čevelj trpi, seveda le, če je kvaliteta dobra in uporaba pravilna.
Vodne vrhnje barve pa dosežek) same stopinjo odpornosti proti vodi in proti drgnieniu. Z daljšim mokrim krfačenjem ali drgnjenjem se spravi kmalu vsa plast vrhnje barve z usnja. Koledijeva barva se da odstraniti samo s topilno tekočino za koledij, n. pr. z acetonom, amilacetatom, etrom, raztopilnim sredstvom E 13, specijal-nim raztopilom itd.
Najpreje je treba torej poizkusiti, da se s toplo vodo, kateri je primešanega nekaj amonijaka, če gre vrhnja barva proč. Če gre, se uporabita za izpiranje vrhnje barve vodena raztopi ina, kakor jo bodemo navedli kasneje. če pa barva ne gre proč, gre *a caponsko vrhnjo barvo, katero je troba obdelovati z raztopilom.
Nadalje je treba vpožtevati, da pridrlo na usnje čevlja razne tvarine (n. pr. voski, olja, maščobe, mila). Tudi te je treba odstraniti. Večinoma odpravi to nesnago milnica (100 rf^ov vode, 5—7 delov voščenega mila in 8—5 delov amonijaka). Preostala maščoba se da odstraniti z acetonom, ki ne razkraja samo masti, temveč obenem tudi kolodijevo vrhnjo barvo. Bencin je treba uporabljati šele takrat, ko je usnje suho.
Priprava čevljev obsega ta-le zaporedna dela:
1. Odstranitev nečistoče: Pri tem se imore uporabljati milnico (100 delov vode, 5—8 delov mila); aanonijakovo raztoplino (100 delov vode 5—8 delov •manijaka) ali z amonijakovo raztoplino zmešano milnico (ob raztoplini po enakih delih). Mlečno kislino 1:10 b vodo razredčeno. Vse raztopline morajo biti hladne ali mlačne.
2. Odstranitev maščobe, voska itd.: Bencin, bencol, aceton, tetralin, Spilit (96%), hetksalin, acetonova in emoni jakova raztoplina (100 delov acetona, 20—40 delov vode in 5—7 delov amoniaka).
8. Odstranitev vrhnje barvne plasti:
a) Pri vrhnjih barvah, ki se raz-lope v vodi, zadostujejo večinoma že Izpiralna sredstva, ki bo navedena pod točkama 1. in 2.
b) Pri kolodijevih vrhnjih barvah feceton, amilacetat in detronalacetat.
Raztopila: >Specijal<, »Verein«, »P 13« itd., uporabljamo vsako samo zase ali s špiritom razredčeno, da se ‘dela racijonalnejše. Dela se ali s cunjo ali s krtačo. Nato pustiti, da se popolnoma posuši.
4. Kratek čas pred pršenjem se obriše ali posuši usnje 5e enkrat prav nalahko z acetonom, da je popolnoma Čisto.
5. Za poeJina usnja, ki imajo svojo posebnost, prihajajo v poštev še sledeča pripravljalna dela:
a)	Pri usnju z zelo strnjeno, trdo razo (Narben) se dobro drgne ven in noter * razredčenim zaščitnim (temeljnim) lakom, razdeli čim enakomernejše in pusti, da se dobro posuši.
nega doma na Krekovem trgu, božičnico za ljubljanske obrtne vajence s primernim nagovorom, nakar bodo vajenci obdarovani z darili.
Vabljeni so tudi mojstri. Vstopni-nina je prosta. Načelstvo.
b) Poškodovana mesta se obdrg-neio nagladko in ravno s finim steklenim papirjem in prevlečejo s koncentriranim zaščitnim lakom ali z nerazredčeno vrhnjo barvo, tako da je na dofičnem mestu bolj močna plast laka. Ko se posuši, se poprši.
c) Usnja, ki močno pijejo, se morajo tudi pripraviti z zaščitnim lakom. Ko se posuše, se naprši nekoliko manj razredčena barva.
d) Pri usnjih, ki so postala radi čiščenja zelo krhka, se doda l?!:u (vrhnji barvi) omehčevalno sredstvo (100 delov vrhnje barve in 4 deli ricinovega olja). Nato se poprši in pusti posušiti. Nato se poprši nalahko z raztopilom in končno z normalno razredčeno vrhnjo barvo brez mehčan;a.
Lahko pa se postopa tudi tako, da se usnje naknadno namaže z oljem, ki se da mešati z vodo (sulfirano olje), se pusti posušiti (24 ur), se obriše s kakim raztopilom, da se ne odstrani z usnia vpita maščoba in se poprši nato z vrhnio barvo.
(Nadaljevanje sdedi.)
O napravi in preizkušnji strelovodov.
Priobčujemo v naslednjem članek, ki ga je radi objave poslal Zcivodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI višji inšpektor centralnega obrtno-pospe-ševalnega urada na Dunaju (Gewer-beforderungsdienst des Bundesmini-steriums fiir Handel und Verkehr) g. inž. Ernst Braun, ki namerava predavati v šestdnevnem tečaju v Ljubljani, o katerem obveščamo interesente v posebnem pozivu. Članek se glasi:
Občutne škode, ki nastopajo letno vsled požarov, ki jih zaneti strela, se morejo preprečiti samo z Izdatnim razširjenjem In zgradbo res pravilno izvršenih strelovodov. Toda vprašanje zaščite pod strelo sploh se nikakor ne more presojati samo po preteči stvarni škodi in po ekonomiji naprave, kakor se to običajno da preračunati pri drugih tehničnih napravah. V zvezi s skrbjo iz popolnoma stvarnih razlogov, da bi požar vsled strele ne poškodoval ali uničil nezavarovanega poslopja, Igra namreč še posebno veliko vlogo tudi duševni moment.
Pravilno izvršen strelovod osvobodi lastnika hiše često le preveč upravičene bojazni pred možno nevarnostjo in mu da zavest varnosti, kajti izkušnja uči, da ni prav nobena hiša popolnoma varna pred strelo, če gremo s tega stališča, zaznamujemo pri obravnavanju ln zgradbi strelovodnih naprav v zadnjih letih razveseljiv napredek. Stavbni obrtniki začenjajo uvidevati, da je strelovodna naprava del zgradbe prav tako, kakor kaka druga instalacija in se zato ozirajo nanjo že pri zidanju zgradbe; to je tudi edino pravilno.
Tudi merodajne korporacije, posebno Zveza nemških elektrotehnikov, mo začele posvečati v zadnjem času oso-bito pozornost vprašanju zaščite pred strelo, ker pravilno pojmujejo važnost take zaščite. Pravkar imenovana zveza je izdelala pravila in navodila za zgradbo takih naprav. Ta pravila so dobila splošno veljavo in njihovo poznanje in praktična uporaba Je zato gradbenega obrtnika naj večje važnosti.
Z ozirom na velik pomen pravilne naprave strelovodov in da se vprašanju zaščite pred strelo posveti večja pažnja, se prirejajo posebni tečaji za zgradbo in preizkušnjo strelovodov. 8 tem se daje elektroinstalaterjem in drugim lnteresiranlm gradbenim obrtnikom prilika, da se informirajo o najmodernejši zaščiti poslopij pred strelo, osobito pri zgradbi novih M*. Tak tečaj priredi tudi Zavod sa pospeševanje obrta Zbornice TOI v čan
od 12. do inkluzivno 17. januarja 1931 v Ljubljani. Ta šestdnevni strokovni tečaj bo obsegal 6 večernih predavanj s praktičnimi demonstracijami. Večerne ure so se izbrale zato, da se obrtniku olajša udeležba. Program tečaja bo v glavnem sledeči: Neobhodno potrebni temeljni pojmi
o	elektriki in električnih pojavih v zraku. Kako udari strela, učinki strele in njena pot. Nevarnost pod strelo, statistika in škoda vsled strele. Konstrukcija strelovodne naprave: Naprave, ki prestrežejo strelo, vodi na zgradbi, strešni vodi, odvodi, podzemski vodi, zveze in priključki. Razkazovanje potrebnega materij ala.
Navodila in izvršitveni predpisi, projektovanje strelovodnih naprav, zaščita pred strelo pri posebno ogroženih podjetjih, proračuni.
Prektični preizkusi in merenja na strelovodih. Za preizkušanje potrebni aparati in pomožna sredstva.
Predavanja se nameravajo spremljati s slikami. Nadalje se bo na podlagi objektov vršil z udeleženci razgovor po projektovanju naprav. Končno se bodo praktično preizkuševale naprave proti streli in pokazal različen nov norminirani materij al za strelovodne naprave.
Tečaji.
Tečaj za napravo in preizkušnjo strelovodov v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI priredi v Ljubljani šestdnevni tečaj za napravo in preizkušnjo strelovodov. Tečaj se bo vršil od 12. do 17. januarja 1931 v predavalnici Tehniške srednje šole. Da se omogoči obisk čim širšemu krogu interesiranih obrtnikov (inštalaterjev, kleparjev, stavbenikov, zidarskih in tesarskih mojstrov), se bodo vršila predavanja ob večernih urah. Predaval bo g. inž. Ernst Braun, višji inšpektor državnega obrtnega pospeševalnega zavoda na Dunaju, ki bo svoja izvajanja spremljal s skioptičnimi slikami, razkazovanjem merilnih in drugih aparatov ter številnimi eksperimenti. Opozarjamo interesente iz inštalaterske in gradbene stroke, ki ali sami izvršujejo strelovodne naprave ali morajo z njim računati pri svojem delu, da se prijavijo najkasneje do 23. decembra t. 1., ker se bo tečaj vršil le ob zadostnem številu prijav. Pristojbina znaša za mojstre 50 Din, za pomočnike 20 Din. V primeru, da bi bilo dovolj interesentov iz mariborskega okoliša, se po možnosti priredi eno ali več predavanj tudi v Mariboru. Prijave je poslati neposredno Zavodu PO Zbornice za TOI v Ljubljani.
Cene usnju.
Položaj na trgu z usnjem je v zadnjih dveh mesecih bil izredno slab. Za sedanji čas so cene jako nizke, pričakovati pa je, da se bodo cene še znižale. Dovozi na trg so izredno slabi, kar je povzročilo dosedaj trajajoče toplo vreme. Današnje cene usnja so te-le:
Keruponi I. 50—55 Din, II. 45 do 50 Din za 1 kg. Vratovi I. lahki 34 do 37 Din, težki 30—33 Din za 1 kg. Averni (okrajevina) lahko 26 do 28 Din, težka 23—25 Din za 1 kg. Notranjiki I. 40—45 Din, II. 35 do 40 Din, III. 28—33 Din za 1 kg. Gornja usnja: Telečji boks črni I. 20 do 22 Din, II. 18—20 Din, III. 16 do 18 Din za 1 kvadrat. Telečji boks barvani I. 23—26 Din za 1 kvadrat. Goveji boks črni I. 14—17 Din za 1 kvadrat. Črni gladki gibsi IV*—2 kg 95—105 Din, 2—2‘/t kg 80—100 Din, 8—3Vi kg 70—78 Din. Rujave kravi-ne težke 6—8 kg 68 Din. Črne kra-vine težke 6—8 kg 65 Din.
tkL..
Pristopajte k Obrtniški Samopomoči!
Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica it. 10, pritličje.
KAJ JE NOVEGA.
Borzno poročilo. Tuje valute so veljale v prošlem tednu v dinarjih in sicer: Berlin (nemška marka) 13.46, Budimpešta (madžarski pengo) 9 88, Curih (švicarski frank) 1096, Dunaj (avstrijski šiling) 7-95, London (angleški funt) 27409, Newyork (ameriški dolar) 56-40, Parij (franc, frank) 222, Praga (češkoslov. krona) 167, Trst (lira) 2 95.
Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja se je vršila po vsej Dravski banovini na svečan način, pri čemer so se svečanih prireditev udeležili tudi predstavniki obrtniških korporacij.
Ukinitev parlamentarizma v Romuniji se glasom zadnjih vesti pripravlja in se baje namerava pod diktaturo maršala Prezdua sestaviti izvenparla-mentama vlada, v kateri bi bili v prvi vrsti vsi strokovnjaki in drugi ugledni državniki.
Obsedno stanje je proglašeno v Španiji, kjer so zadnje čase notranji nemiri vsled nastopa republikancev dosegli že tako mero, da so se pojavili v nekaterih krajih upori pod vodstvom oficirjev, ki so dovedli do krvavih spopadov, v katerih je vlada za enkrat z vojaško silo ukrotila upornike.
Zunanji minister dr. Marinkovič se je po uspelem obisku v Atenah zopet povrnil v Beograd, pri čemer je podal med drugim tudi izjavo, v kateri izraža trdno prepričanje, da se za dogledno dobo svetovni mir ne bo kalil.
Državni dohodki iz davkov in državni hpodjetij so se v letošnjem prvem polletju glasom poročila Narodne banke povečali napram isti dobi lanskega leta za 302 milijonov dinarjev in sicer so znašali skupno 5834 milijonov dinarjev, od tega neposredni davki 981, posredni 1797, monopoli 1199, drž. podjetja 1818, razno 41 .milijonov dinarjev.	■*
Zakon o avtobusnih podjetjih je bil pravkar objavljen v »Službenih No-vinah? ter stopi v veljavo 27. decembra 1930.
Predsednik Albanske narodne banke, znani italijanski finančnik dr. Mario Alberti, je podal ostavko, ker se ni skladal z italijansko gospodarsko politiko v Albaniji.
Carinska vojna med Čehoslovaško in Madžarsko se je te dni pričela, došlo do sporazuma in se je začJo blago pri prevozu čez mejo cariniti po najvišjih carinskih postavkah, kar seveda izključuje vsak uvoz, ker ne prenese previsoke carine.
Ministrski predsednik general Pe-tar Živkovič je bil s kraljevim ukazom imenovan za armijskega generala.
Okrog 25 milijonov sterlingov (ca 7 milijard Din) je prispelo v Ameriko odplačila vojnih dolgov, ki odpadejo na 11 vojujočih se držav, največ na Anglijo, Francijo in Italijo.
Radi pobijanja draginje je fašistov-ska vlada odredila stroge ukrepe proti trgovcem ter ukazala znižati cene, onim pa, ki se niso hoteli takoj pokoriti, v velikem številu zaprla trgovine.
Za novega komandanta Dravske divizije je bil imenovan divizijski general Bogoljub Ilič, dosedaj _ komandant zetske divizijske oblasti.
Krahi ameriških bank se še vedno nadaljujejo in po izjavah uglednih finančnikov izgleda, da kriza še ni dosegla vrhunca.
Gostilničarska pivovarna v Laškem je dobila od banske uprave začasno dovoljenje za ustanovitev delniške družbe, ki se bo imenovala »Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem« ter bo začela glasom poročil graditi in instalirati pivovarno Že spomladi.	/
Davek na neocenjene moške uvaja novi zakon, ki ga je podpisal NJ. V«L kralj in ki obvezuje na plačilo davka vse samce in vdovce brez otrok v iznosu 50, 40, 25 In 10 odstotkov zemljiškega, hišnega, rentnega ali prktoto-ninskega davka.
Iz urarsko - zlatarske stroke.
Znano je, kakšne težkoče in neprijetnosti doživljajo urarski in zlatarski obrtniki pri punciranju, preizkušanju in carinjenju urarskega in zla-tarskeoa blaga. Da se temu odpomore, Je Zadruga urarjev, zlatarjev itd. v Ljubljani zbrala obširno gradivo ter po temeljiti razpravi v odborovi seji sklenila in poslala spomenico Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, katero prosi za intervencijo na merodajnih mestih. Radi važnosti te stvari za celo urarsko stroko priobčujemo v naslednjem to spomenico, ki se glasi:
Podpisani zadrugi prihajajo ponovno upravičene pritožbe članov urarjev in zlatarjev, oziroma juvelirjev v zadevi postopanja na tukajšnjem merosodnem uradu, oziroma na carinarnici, ki povzroča članom 1. občutno zamudo dragega časa in 2. često občutno materij alno škodo, vsled po mnenju zadruge pomotnega tolmačenja tozadevnih zakonskih predpisov.
Usojamo si tukaj navesti le nekoliko takih slučajev, ki dajejo povod za pritožbe.
A. Merosodni oziroma pnncevalni urad.
L Puncevalni urad po veljavnih predpisih ni upravičen, da prevzema od strank obenem pristojbino za žigosanje. To povzroča izgubo časa in večkrat tudi škodo. Po punciranju mora stranka s položnico na pošto, da vplača takso, potem pa zopet nazaj na puncevalni urad s poštno pri-; znanico; šele nato dobi svoje blago nazaj. Ce Je slučajno dotičnega dne na merosodnem in poštnem uradu veliko strank, je večkrat izgubljeno celo dopoldne in še več. Pripetč pa se slučaji, da se dotično blago ni moglo več prodati, ker ni bilo žigosano in Je kupec med tem že odšel.
2. Praksa pri punciranju belega zlata in platine je nevzdržna. Tako blago se pošilja v Celje v preizkušnjo in se zamore žigosati šele, ko prispe blago nazaj v Ljubljano, kar je v nujnih slučajih zelo neprijetno. Za preizkušnjo tega blaga je potrebna preizkusna igla iz bakra in dotičnega zlata (belega) kakor blago ter v točno določeni obliki in teži. Te igle baje merosodni urad v Ljubljani še nima, da-si bi se belo zlato v Ljubljani pač dalo dobiti.
Za preizkušnjo platine ni potrebna omenjena igla. Kljub temu pa se pošiljajo izdelki iz platine tudi v Celje v preizkušnjo.
3. Veliko ovir v poslovanju povzroča tudi pomotno tolmačenje zakonskih predpisov. Bil je slučaj, da je dobil neki član iz Nemčije pozlačene, takozvane renforcč-svinčnike (cra-yon), platirane s 18 ct. zlatom ki nosijo mednarodno označbo: 18 ct R. To blago se prodaja za nepristno in ni podvrženo žigosanju in kontroli. Uradnik puncevalnega urada Je stal na stališču, da uvoz in razpečavanje takega blaga nista dovoljena, češ da se ne more ugotoviti, če je blago iz zlata ali samo pozlačeno. Slučajno Je izvedel dotični član, da hočejo poslati celo pošiljko nazaj v Nemčijo. Sele na osebno intervencijo in ko Je dotičnemu uradniku dokazal, da se da vendar točno dognati, za katero kovino gre, Je šla pošiljka svojo normalno pot. V nasprotnem slučaju bi imelo to postopanje zelo neljube posledice.
4. Manipulacija z blagom naj bi se vršila z vsem obzirom. Dasi odpošlje prodajalec zlate in srebrne predmete skrbno in trpežno zavite, vendar Je blago po pasiranju carinskega in me-rosodnega urada razmetano, predmeti pa opraskani in vidni s prstnimi odtiski, pri čemer blago zelo trpi. Cesto se predmeti tudi pilijo kljub temu, da so označeni z nemškim ali švicarskim žigom, in sicer tako neokretno, da zgube vrednost in da se morajo prodajati pod ceno.
Double in pozlačene predmete pošlje carinski urad merosodnemu uradu, da Jih pregleda, če so pristni ali ne. Ker se vrši preizkušnja s kislino, se seveda dotični predmel pokvari.
Neobhodno potrebno je, da se preizkušnja takih predmetov opusti, ker so le-ti itak že z žigom označeni, da niso pristni in kar je tudi iz fakture razvidno.
Cesto se pripeti tudi slučaj, da je puncevalni žig tako neprevidno pritisnjen, da blago ni več za prodajo in mora pri tem trpeti dotični lastnik občutno škodo.
5.	Clan zadruge je prejel po pošti iz Švice notranjo zaščitno okovje (cerkle) za zlato (drago) šafhausen-sko (Schaffhauser' -ro iz medenine, polirano. Kljub tr da Je bila na pokrovu ure omenjenega okovja jasno in vidno gravirana beseda »metale«
Težave čevljarskega obrta.
(Zanimiva pripovest o brezuspešni borbi proti Bati, ki zna najti pota, da se izogne tudi posledicam razsodbe upravnega sodišča.)
čevljarsko obrtništvo se bori kakor znano z veliko težavo proti nelojalni konkurenci Bate, ki popravlja v svojih popravljalnicah čevlje na rokodelski način. Hudo borbo je imela poleg drugih tudi ljubljanska Zadruga čevljarjev proti Batini poslovalnici v Ljubljani. Na njeno pritožbo je bii Bati razveljavljen obrtni list za popravilo čevljev, nakar je vložil proti odloku banske uprave tožbo na upravno sodišče v Celju. To pa je tožbo zavrnilo radi neosnovanosti ter v razlagi izreklo to-le:
»Ljubljanska podružnica delniške družbe »Bata«, cipele i koža, v Zagrebu, je prijavila izvrševanje »prostega obrta popravljanje čevljev« s sedežem v Ljubljani in čevljarskega mojstra Zormana Valentina kot poslovodjo te obrti, kar je vzelo mestno načelstvo v Ljubljani na znanje in izdalo obrtni list za rokodelski obrt čevljarstva.
Na pritožbo zadruge čevljarjev za sodni okraj Ljubljana je kraljevska banska uprava Dravske banovine z odločbo z dne 15. maja 1930. VHI. No. 2579-1 odlok mestnega načelstva razveljavila, ker po društvenih pravilih imenovana delniška družba ni upravičena izvrševati rokodelskega obrta čevljarstva.
Zoper to odločbo, ki je bila dostavljena d. d. »Bati«, podružnici v Ljubljani dne 27. maja 1930, je le-ta dne 17. junija 1930, torej v odprtem roku vložila tožbo na upravno sodišče. V tej tožbi navaja, da je osporavana odločba nezakonita, kajti po družbenih pravilih ima tožiteljlca pravico tudi do opravljanja drugih trgovskih poslov, in sicer obrtoma, in radi tega tudi pravico do izvrševanja čevljarskega obrta, kar pomeni popravljanje čevljev po čl. 273 trgovinskega zakona za tožiteljlco trgovski posel.
Pri presoji je upravno sodišče nastopno preudarjalo:
Tožiteljlca trdi, da Jo upravičuje določba društvenih pravil »obrtoma opravljanje drugih trgovskih poslov« tudi k obrtnemu popravljanju čevljev in da je v danem primeru popravljanje čevljev trgovski posel v smeslu čl. 273 trg. zakona.
— to je mednarodna označba za ne-žlahtne kovine, Je bil ta predmet s kislino preizkušen in sicer na ta način, da je dal uradni kemik eno kapljico kisline na pokrov ter s tem povzročil črn madež, katerega se ni dalo več odstraniti. Zlata ura, h kateri spada omenjeni cerkle in ki stane ca. 3000 Din, zgubi pri tem na vrednosti in je težko prodati, če ima take madeže!
Običajno je, da se take stvari preizkusijo s kamnom, in sicer na robu pokrova. Na ta način se predmet ne bo pokvaril in se na njem preizkušnja tudi ne bo oparila.
(Nadaljevanje sledi.)
Po besedilu more pomeniti »obrtoma opravljanje drugih trgovskih poslov« vendar le izvrševanje trgovinskega obrta, popravljanje starih čevljev pa ni noben trgovski, ampak rokodelski obrt.
Po čl. 273 trgovinskega zakonika so vsi poedini trgovčevi posli, ki spadajo k obratu njegovega trgovinskega obrta, trgovinski posli, najsi jih sicer tudi ni prišteti k objektivnm trgovinskim poslom. V smislu tega zakonika pa je pod trgovinskim obrtom razumevati vsak obrat, v katerem kdo objektivne trgovinske posle obrtoma v svojem imenu vrši. Katere posle je šteti med objektivne trgovske posle, pa določata čl. 271 in 272 trgovinskega zakona. Po čl. 272, točka 1. Je prevzemanje predelave in podelave premičnin za druge osebe le po-tem trgovinski posel, če se vrši preko obsega rokodelstva. V danem primeru je tožiteljlca prijavila popravljanje starih čevljev, a da bi to popravljanje po svojem značaju presegalo obseg čevljarskega rokodelskega obrta, tega tožiteljlca sama ne trdi. V kolikor torej društvena pravila dajejo premetni delniški družbi pravno sposobnost, prijaviti po predpisih obrtnega reda trgovinske obrte, s tem delniška družba še nikakor ni upravičena, prijaviti obrt popravljanja starih čevljev in si s tem pridobiti pravico, ki je sicer imetniki trgovinskih obrtov z ozirom na določbe poslednjega odstavka v § 38 a) obrtnega reda nimajo. Po naziranju upravnega sodišča nedostaja tožlteljici pravna sposobnost za prijavo rokodelskega obrta popravljanja starih čevljev dotlej, dokler ne spopolni v tem smislu svojih društvenih pravil.
Iz tega razloga Je moralo upravno sodišče tožbo zavrniti radi neosnovanosti«.
Ni se še grela ta razsodba v rokah Batinega zastopnika, že je dosegla družba Bata odobritev pravil, da sme popravljati čevlje. Prijavila Je obrt in dobila od ljubljanskega magistrata obrtovnico. Sedaj Je vložena proti temu zopet pritožba in pesem se začne zopet od kraja. Pred Bato ne bomo imeli preje miru. dokler se merodajni krogi ne zganejo in mu ne pokažejo vrata iz države tako, kakor so to storili tudi v drugih državah.
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
Zborovanje Zveze obrtnih društev v Središču o. D.
V	nedeljo, dne 28. decembra 1930 ob 10. uri dopoldne priredi Zveza obrtnih društev Dravske banovine v Celju obrtniško zborovanje v Središču ob Dravi s sledečim dnevnim redom:
1. Obrtniške organizacije, njih naloge in stanovska zavest.
2. Splošen obrtniški položaj.
3. Obrtniška davčna vprašanja.
4. Pospeševanje obrti.
5. Mladinska vzgoja obrtniškega naraščaja.
Zborovanje je za članstvo obrtnih društev v Središču, Sv. Bolfenku, Beltincih, Ljutomeru, Ormožu in Ptuju obvezno.
Istotako se vrši ob 8. uri dopoldne seja širšega odbora Zveze obrtnih društev Dravske banovine.
Vajensko predavanje na Bledu
priredi Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani s sodelovanjem Kolektivne obrtne zadruge na Bledu v nedeljo, dne
21.	t. m. ob 3. uri popoldan v Ljudskem domu na Bledu poučno predavanje za vajence in vajenke. — Predava g. Leopold Puhar, uradnik Hi-gijenskega zavoda v Ljubljani o Alkoholizmu in njega posledice«. Predavanje je za obrtni naraščaj, pa tudi za njih roditelje in vzgojitelje. Zato so k predavanju uljudno vabljeni tudi stariši, gg. mojstri in pomočniki. Vstopnina je prosta. — Načelstvo.
Predavanje za obrtne vajence na Jesenicah.
Obrtniško društvo na Jesenicah je priredilo ob sodelovanju Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani v nedeljo, dne 14. decembra ob 10. uri dopol-ane v risalnici osnovne šole na Jesenicah poučno predavanje za obrtne vajence in njih vzgojitelje. Predaval je neumorni predavatelj g. Leopold Puhar, uradnik Higijenskega zavoda v Ljubljani o temi: »Alkohol in njega posledice«. Obrtniško društvo je skupno z učiteljstvom osnovne šole na Jesenicah izvršilo vse predpriprave za to predavanje. Predavanje je otvoril agilni in požrtvovalni predsednik Društva obrtnikov na Jesenicah g. Ivan Gogala.
Predavanje je bilo res vseskozi stvarno, globoko zamišljeno in tako učinkovito, da je obrtni naraščaj do konca sledil z največjim zanimanjem in sočustvovanjem lepemu in koristnemu predavanju, četudi je trajalo nad dve uri. Pa tudi na odrasle je napravilo predavanje najglobji utis.
Želja vseh udeležencev pa je, da bi se taka predavanja še večkrat priredila. — Predavanja se je udeležilo nad 200 oseb, kar jasno priča, kako stremi naš naraščaj po poučnem in koristnem predavanju. Udeležilo se ga je tudi lepo število učiteljstva. Želeti bi bilo le. da se prihodnjega predavanja udeležijo tudi starši vajencev in večje število mojstrov. Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani je zastopal njen podnačelnik g. Milko Krapež.
RAZNO.
Slikarsko-pleskarski vajenec iz Laškega, 16 let star, ki se je učil že dve leti, dober delavec, si želi k mojstru s celo hrano radi dovršitve preostalega dela (1 leto) učne dobe. Dosedanje učno razmerje je prenehalo, ker je učni mojster opustil svoj obrt. — Mojster, ki bi vajenca sprejel, se naproša, da to javi Obrtnemu društvu v Laškem.
O zvezi Slovenije z morjem preko Kočevja na Sušak se je vršila v torek v Ljubljani konferenca akcijskega odbora ob navzočnosti ljubljanskega župana dr. Puca, sušaškega župana dr.
Oi	Ružiča, predsednika Zbornice TOl Ivana Jelačina in tajnika Tv. Mohoriča ter gen. tajnika zagrebške zbornice
NOVOLETNA
voščila in
se bodo objavila v novoletni številki »OhitiiNEGA VESTNIKA« v obliki malih inseratov, velikost
Ime in priimek, poklic,
bivališče
cena 25 Din.
Kdor želi, da mu priobčimo novoletni inserat, naj takoj javi upravništvu »Obrinega Vestnika«.
Stran 4.
OBRTMI VESTNIK
Štev. 51.
dr. Čuvaja. Odbor je posetil tudi bana; upati je, da bo to vprašanje s pomočjo domačega kapitala skoraj ugodno rešeno in načrt uresničen.
Uvoz Jugoslavije. Poleg izvoznih priobčajo pravkar tudi uvozne številke naše zunanje trgovine. V oktobru smo uvozili blaga za 620-7 mil. Din, lani za 748 milijonov. Padajoča tendenca prejšnjih mesecev se torej nadaljuje. Pozna se gospodarska depresija. V mesecih januar—oktober je znašala vrednost uvoza 5897-2 mil. dinarjev, lani 6373 3 mil. Din. Ob istočasno padajočih številkah izvoza znaša pasivnost zunanje trgovine Jugoslavije v mesecih januar—oktober 230 milijonov dinarjev, lani 44-3 milj. Din.
Lesna kupčija Rusije z Anglijo. V Londonu je bila podpisana pred kratkim pogodba med Arnos Ltd in Central Saftwood Buying Corp. Ltd, s katero se jamči tej angleški družbi izkUučna pravica do vsega uvoza mehkega lesa iz Rusije v Anglijo skozi celo leto 1931.
Kontrola nad nesolidnimi inozemskimi tvrdkami. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je obvestil gospodarske organizacije, da bo vodil evidenco o tujih nesolidnih tvrdkah, bodisi, da se bavijo z uvozom ali z izvozom, bodisi s posredništvom pri rakunih in prodajah. Hkratu so bile obveščene o sklepu uprave, da bo zavod izdajal poročila o vseh izpre-membah trgovinske politike drugih držav, ki se tičejo naše izvozne trgovine. Zavod bo pošiljal ta poročila vsem organizacijam ne glede na njihovo stroko in ne glede na to, ali je vsebina vsakega poročila v njihovi ožii interesni sferi.
Modna revija Atene, ki se je vršila prošlo soboto v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani, je glede obiska prav lepo uspe^. Nastopi mane-kinov (gospodičen) v modernih obla-čiMh so nudili lep vpogled v našo modno trgovino. Obžalujemo le, da razmere pri nas se niso take, da bi
se taka prireditev dala izvesti s sodelovanjem naših obrtnih oblačilnih strok, ki danes v marsičem prav lahko nadkriljujejo v kvaliteti, modernosti in umetniškem okusu marsikaj, kar se v naših trgovinah razstavlja in označuje kot »moderni dunajski« ali »moderni pariški vzorec«.
3,762.000 znaša število brezposelnih v Nemčiji, kar znači kulminacijo v statistiki brezposelnosti v tej državi, katere industrija preživlja eno najtežjh kriz.
Španska peseta se je začela popravljati in bo to imelo jako ugodne posledice za našo lesno trgovino s Španijo, ki jo je v zadnjem času skoro popolnoma onemogočila oslabitev španske valute.
DOBAVE.
Dobave. Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do
22. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1800 kg fino zrnatega železa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kilogr. koruze, 300 kg testenin in 200 komadov krtač za ribanje. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do
23. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 10 komadov tolkačev za kamenje. — Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 24. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg masti za jamske vozičke. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 30. decembra t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave špage, sukna, ščetk, galice, bencina in sadre; dne 31. decembra t. 1. pa pri Upravi drž. monopolov, ekonomski oddelek, v
Beogradu glede dobave belega papirja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 30. decembra t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 5000 kg čiste vate; dne 3. januarja 1931 glede dobave 6000 komadov rjuh in 300 komadov perila; dne 10. januarja 1931 pa glede dobave tehtnic, razne zdravniške opreme itd. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču.)
Prodaja lesenega materijala se bo vršila potom javne ofertalne licitacije dne 20. decembra t. 1. pri Kr. direkciji šum v Vinkovcih. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Dobave. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 23. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1300 kg zdroba, 20 ducatov toaletnega mila »Eli-da«. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 3. januarja 1931 se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave delov za signalne naprave; pri računsko-eko-nomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu pa glede dobave svinčenega kabla. (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih oddelkih.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 29. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg vulkan olja, 100 bal krovne lepenke, 1 preizkuševalnega transformatorja, 1 centrifuge, raznega jekla, jamskih vodotesnih signalnih zvoncev. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 29. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 4000 metrov jeklenih vrvi ter glede
dobave električnega vitij a. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitaGje: Dne 29. decembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave skretniških ključavnic, lesenih spojnic, fiber itd., pri Direkciji državnih železnic v Subotici pa glede dobave vijakov, žebljev, smirkovega platna in raznega drugega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 29. decembra t. 1. se bo vršila pri Komandi III. armijske oblasti v Skopi ju ustmena licitacija glede dobave mesarskega orodja. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi).
Oddaja zakupa restavracije na postaji Metkovič se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 27. decembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za T( J v Ljubljani).
Oddaja zakupa restavracije na postaji Lašva se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 29. decembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
Aviogenske varilne aparate
in vse različne potrebščine za avtogensko varenje
ima stalno v zalogi tvrdka
FELIKS TOMAN ml. Ljubljana Resljeva cesta 30
Železnina
orodje, okovfeitd.
Porcelan
BOGDAN
Steklenina
ŽIE.IČ
LJUBLJANA, Dunajska c. 11
(poleg Figovca)
N§
$
a a
•J V
S a
9
& 9
9) a
0 9
h ** O
M
PJlAttNA
IVAN FIGAH
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta. Vošnjakova ul. 3.
(v bližini restavracije »Novi Svet«)
Zaloga, izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah. Pri večjem naročilu primeren popust.
Plačam enostransko tovomino.
T
UJEČ EVGEN, LJUBLJANA
Smoletova ulica Stev. 3
se priporoča za prodajo elektrotehničnega materijala, žarnic, motorjev, železnih ognja in vloma varnih blagajn itd.
Telefon 26-89	Telefon 26-89
Najboljši
firneži, laneno olje, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, kakor tudi kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst dobite po nizki ceni pri tvrdki
Alojzif Keber,
Ljubljana, Marijin trg S.
Detaljna zaloga DUKO-lakov po tvornišbih cenah. — Antoxid barve zoper rjo.
	
MEDIC-ZANKL tvornlce olja, Arneža, lakov In barv (boja) d. K o. z. Centrala v Ljubljani * Lastnik Franjo Medič Tovarne: Ljubljana-Med vode - Domžale Podružnice In skladišča: Maribor, Novisad	Lastni dom. proizvodi: laneno olje, firnež, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „Merakl“ in sploh vse v barvarsko stroko | spadajoče blago za Obrtnike, trgovino, industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežb
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LIUBL1ANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Ivan Mihelčič. — Urednik Ivan Lombar. — Tiskarna »Merkur«, trg. ind. d. d. (predstavnik O. Mihalek). Vsi v Ljubljani.