Štaierske vesti. —š— Koncert »Savinjskega učtt. društva. Za koncert »Sav. učit. društva« na Vranskem dne 28. junija je postavila tvrdka M. Ropas v Celju izboren klavir popolnoma brezplačno. Izdelke imenovane domače tvrdke, ki lahko tekmujejo z vsemi inozemskimi, prav toplo priporočamo slovenskemu učiteljstvu. —š— Dne 6. julija 1914 }e umrl za težko boleznijo gospod Mihelič Jožef, nadučitelj pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Blagemu nadučitelju blag spomin. R. i. p.! —§— Drnštvo »Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks«. Društveni odbor naznanja: Član nadučitelj Fric Reichenpfader je 24. aprila t. 1. umrl. To je 123, smrtni slučaj v tekočem letu 4. — Posmrtni znesek po 2 K naj se čimprej vplača, ravnotako še morebitni zastanki za 121. in 122. smrtni slučaj. —š— Na slovenskl gimnaziji v Celju (»nemško-slovenski samostojni gimnazijski razredi«) se je končalo šolsko leto v soboto 4. julija. Na zavodu je podučevalo letos deset rednih in dva pomožna učitelja. Koncem šolskega leta je bilo na zavodu 199 dijakov in 4 deklice; od dijakov je dovršilo razred z odliko 32, z dobrim uspehom 149 dijakov; pet jih je padlo, 13 jih ima painavljalni izpit. Od dijakov jih je bilo 181 iz Stajerskega (med njimi 52 iz Celja in okolice); po maternem jeziku so bili vsi Slovenci. Za podporo revnim dijakom na zavodu sta skrbeli dve društvi: Podporno društvo, ki je imelo dohodkov 1062 K 40 v in izdatkov 1016 K 09 vin. ter Dijaška kuhinja. Ta je dajala 68 dijakom slovenske gimnazije na teden 198 obedov. Učiteljskemu zboru moramo dati lepo izpričevalo, da se ni vestno brigal samo za pouk, temveč tudi za socialne razmere dijaštva. Pfegledala so se vsa stanovanja, dijakom se je dajalo, ozirpma preskrbelo zadostno hrano m v premnogih slučajih tudi obleko in knjige. Obisk na tem vzornem zavodu je od leta do leta večji — samo to dejstvo že govori jasno dovolj, kako potrebno je razširjenje v vlšjo gimnazijo in kako hudo tlačijo zavod sedanji nezadostni prostori. V soboto so se vršili sprejemni izpiti za prvi razred; izpit je prebilo 35 dijakov. —š— Učitelj utonil. Preteklo soboto je učitelj Franc Kuhar utonil pri kopanju v Dravi nad Mariborom. —š— 70letnico svojega roistva je praznoval dvorni svetnik Pet. Končnik v Gradcu. Bil je tudi na Kranjskem od Ieta 1900. do 1903. deželni šolski nadzornik. —š— Iz Slovenske Bistrice. V četrtek, 25. junija, so napravile učenke 3. razreda tukajsnje ljudske šole pod vpdstvom učiteljice Feiglove izlet y Celje. Deklice so si ogledali pri tem tudi stari grad nadš Celjem in cinkarno v Gaberju pri Celju, —š— Gospod Anton Kolenc, trgovec v Celju, je za tukajšnjo šolsko mladino* podaril večji znesek, za kar se v imenii! učencev podpisana zahvaljujeta. Lučer dne 25. junija 1914. Fr. Zemljič, nadučitelj;: Franc Grabner, načelnik. .^ Splošni vestnik. PO ATENTATU. Iz Prage poročajo z dne 5. t. m.: Tukajšnje jugoslovansko dijaštvo je imelo danes, ker je policija prepovedala javni shod, zaupno posvetovanje. Sprejeta je bila resolucija, ki izreka ogorčenje jugoslovanske nacionalistične omladine nad krivičnimi in protipostavnimi protisrbskimi pogromi v Bosni, Hereegovini, na Hrvatskera in v Dalmaciji. Resolucija tudi odločno protestira proti temu, da se vali krivda na žalostnern sarajevskem atentatu na ves srbski narod. — Z Dunaja prihaja z dne 5. t. m. nastopro poročilo: C. kr. kor. urad poroča iz Belgrada: Dne 2. t. m. se je vršilo v Belgradu zborovanje jugoslovanske nacionalistične omladine, ki se je pečala s sarajevskim atentatom in posledicami tega atentata po jugo- slovanskih avstrijskih deželah. Na zborovanju je bila sprejeta sledeča resolucija: Jugoslovanska nacionalistična omladina v Belgradu odločno obsoja barbarsko postopanje zavedene množice proti nedolžnemu srbskemu prebivalstvu. Protestira pred vsem kulturnim svetom, da so avstrijske oblasti razsajanje nezavedne mase proti Srbom odobravale in podpirale Omladina se veseli, da je skoraj celokupna jugoslovanska javnost obsodila izgrede frankovcev. Pozdravlja Hrvate, Slovence in Srbe, ki prenašajo in trpe pod temi nezaslišanimi krivicami. Resolucijo so priobčili vsi belgrajski listi, razen »Samouprave«, ki je uradno glasilo Pašičeve vlade. Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljub Ijani se vrši sprejem učencev izključno le v jesenskem terminu pred pričetkom novega šolskega leta, in sicer se vpisujejo učenci vedno vsake tri dni pred otvoritvijo vsake učne priredbe. Natančneji podatki se nahajajo na črni deski zavoda, objavili se bodo pa pravočasno tudi po listih. Želje državnih srednjesolskih učiteIjev in suplentov. Pri naučnem ministrstvu se je oglasila deputacija državnih učiteljev in suplentov, da ga prosi za skorajšnje uveljavljenje finančne strani učiteljske službene pragmatike. Odposlanstvo je dobilo zagotovilo, da bodo materialne določbe glede suplentov in pokojnin še tekom tega šolskega leta naredbenim potom izvedene. Tudi glede drugih želj je obljubil naučni minister, da se bodo po možnosti izpolnile. Duplikati obrtnih izpričeval. Neki urarski pomočnik, ki je hotel po dolgih letih postati sam svoj gospodar, je bil že davno prej izgubil svoje obrtnio izpričevalo. Ker ga je sedaj nujno rabil, je zahteval od svojega bivšega raojstra, naj mu napravi dupjikat. Mojster tega ni hotel storiti, a tudi sodnija, ki se je s to zadevo pečala, je izrekla, da nobeden mojster ni siljen napraviti drugega izpričevala, ako se. je prvo po krivdi lastnika izgubilo. Iz te razsodbe je razviden za mlade pomočnike in učence prav koristen nauk, da naj svoja izpričevala hranijo prav dobro, ker jim ihojster ni nikoli primoran napravljati drugih. Preiskave slovenskih dijakov. — Po slavnih veleizdajniških procesih med Hrvati in Srbi išče sedaj policija lavorik pred slovenskimi dijaki, ki se upajo pripadati jugoslovanski nacionalistični omladini. Policija je uvedla obširne preiskave med dijaki na Dunaju in v Pragi. Preiskala je_vso korespondenco. Dosedaj sta bila aretirana dva dijaka, ki sta pa zopet prosta. Zatrjuje se, da ima policija v rokah obširen material in da obnovi dijaške preiskave med ljubljanskimi srednješolci. Preiskavo vodi ljubljanski policijski komisar Skubl. Srečni smo pač! Proti šolam Komenskega. V tretjem okraju na Dunaju so imeli od nemškega »Wehrausschussa« sklicano zborovanje, da protestirajo proti zadnji razsodbi upravnega sodišča glede šol Komenskega. Govorniki so vehementno napadali oblasti, zlasti pa upravno sodišče, češ, da hočejo Čehom omogočiti, da tvoriio na Dunaju češke šole. Seveda ni manjkalo hujskanj. Kazali so na atentat v Sarajevu in zahtevali, da vlada z vso odločnostjo nastopa proti slovanski »ošabnosti«. Pozneje se je vršila demonstracija na cesti. Demonstranti so hoteli razbiti šipe na češki šoli, kar pa je policija preprečila. Zato se je drhal znesla nad nekaterimi Čehi. Lex Kolisko. Dne 24. pret. meseca se je zglasila pod vodstvom poslanca Kittingerja deputacija nižjeavstrijskih deželnih poslancev pri grofu Stiirgkhu in urgirala sankcijo zloglasnega lex Kolisko. Deputacija je poudarjala važnost sankcije zakona za red in mir v nemških deželah, češ, da nastanejo sicer v teh deželah lahko ravno take razmere, kakršne so v dvojezičnih deželah. Grof Stiirgkh in naučni minister Hussarek sta deputaciji odgovorila, da so ovire za sankcijo imenovanega zakona naravnost nepreraostljive. Niso sicer politiške, pač pa državno-pravnega značaja. V Šmartnem pr! Litiji je razpisano učiteljsko mesto. Prošnje do 1. avgusta t 1. O vprašanju reciprocitete zagrebškega vseučilišča. »Siidslavische Rundschau« piše: Predvsera je avstrijska vlada proti temu, da bi se priznale študije, oziroma izkušnje avstrijskih državljanov na zagrebški univerzi. Navideznio se je sicer vdala tozadevnim zahtevam jugoslovanskih poslancev in podvzela gotove korake v tej smeri. In sicer je poslala hrvatski deželni vladi predlog, da bi se v izpraševalne komisije zagrebške univerze, pred katerimi bi imeli polagati juridične izpite avstrjski dijaki, privzeli avstrijski izpraševalni komisarji s polno glasovalno pravico. To da bi bil modus za priznanje zagrebških juridičnih študij v Avstriji. Ta predlog pa je bil namenoma stavljen v taki obliki, da se ni strinjal z državnopravnim stališčem Hrvatske in je bil tudi poniževalen za zagrebško univerzo, tako da je bila avstrijska vlada lahko gotova, da bo njen predlog odklonjen. Vrhutega naj bi takozvana reciprociteta veljala le za Dalmatince ali kvečjemu še Istrane, nikakor pa ne tudi za ostale avstrijske pokrajine, t. j. tudi za Slovence. — Avstrijska vlada je mnenja, da bi bilo za korist naše države jako neugodno, ako bi v Zagrebu skupaj študirali vsi Jugoslovani, ker bi potem, politiške vezi med njimi postale premočne. To vladno stališče je neomajno. Avstrijska vlada bi bila rajša pripravljena svojim Jugoslovanom — obljubiti posebno vseučilišče, bodisi na Kranjskem ali pa v, Dalmaciji. V tem oziru so z vlado popolnoma solidarni tako avstrijski Nemci kakor tudi ogrska vlada. Katere je zadela kap, se prične občutek s tem, da dobi bolnik y glavi neko topo bolečroo. Polagoma se jamejo razvijati tudi druge prikazni, kakor vrterije v glavi, šum v ušesih, vročina na licu, bolečina v sencih, temnitev pred očmi. Bolnik pride ob zavest in tako nekako zaspi za zmerom. Pomoč takim bolnikom obstoji v tem, da jim takoj pripomoremo do svežega zraka. Polivati ga je s hladno vodo. Glavno pa je, da mu izkušamo izbuditi umetno dihanje. Če se nam posreči oživiti bolnika, mu dajmo krepke črne kave. V težkih slučajih vbrizga zdravnik bolniku v žile vode, v kateri je raztopljena sol. Mirovna konferenca. Nizozemska vlada je predlagala svoječasno vladam vseh držav iru dežel, ki jih je povabila k udeležbi drugega mirovnega kongresa, da naj se sporazumejo za izvolitev odbora, ki bo imel nalogo, da sestavi končni program za tretji mirovni kongres. Temu pozivu so se odzvale vse vlade in so imenovale svoje zastopnike v ta pripravljalni odbor. Skupno se je sedaj na podlagi teh odgovorov raznih vlad skJenilo, da se skliče ta pripravljalni odbor dne 1. julija 1915 v Haag. Da bi le obrodil kaj sadu. Bremena, ki jih zahteva militarizem, so že tako ogromna, da ljudstvo umira pod njimi.  —š— Kje haa nemški Sohulverein naseljene nemške otroke za napolnitev svojih šol. V Konjicah so dobili takih otrok šele pred kratkim, in sicer šestero. Nekaj jih je tudi v Sevnici in Brežicah, največ pa y Št. Lenartu, St. Ilju in Cešaku.