NOVEMBER 1 P Vsi sveti 2 T Spomin ver. duS 3 S Silvija 4 C Karol Boromej 5 P Ita + C S Leonard 7 N 25. pobink. 8 P Bostomir 9 T Teodor 10 S Andrej Avell. 11 C Sv. Martin 12 P Martin, p. 13 S Stanislav 14 N 26. pobink. 15 P Albert Mag. 16 T Edmund Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST M AMERIKI ferp in narod. — ta pravivo in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, (Official Organ of four Slovenian Organizations) MAJSTAXEjil IN MAJBOC1 PRI LJUB L J Elf RLOVSHSK3 um s EDRUŽENIH PSŽAVAB AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 212 CHICAGO, ILL., SREDA, 3. NOVEMBRA — WEDNESDAY, NOVEMBER 3, 1937 LETNIK (VOL.) XLV1. Angleški zun. minister se izrazil, da bo na konferenci deveterih velesil Anglija samo Ameriki sledila. — Sodelovanje Zed. držav se smatra kot bistveno potrebno. — Eden ožigosal tudi Mussolinija zaradi njegovega nedavnega govora. London, Anglija. — Na konferenci, ki se je sklicala na podlagi pakta deveterih velesil za zaščito nedotakljivosti Kitajske in ki se bo o t-, vorila to sredo v belgijski pre-stolici, Bruselj, bo skušala Anglija vso odgovornost glede kakih korakov proti Japonski vreči na rame Zed. držav, da se bo sama na ta način v čim najmanjši meri zamerila Japonski. To se je jasno pokazalo iz govora, ki ga je imel zunanji minister Eden pred nižjo zbornico parlamenta ta ponedeljek. Eden je izrekel sledeče besede: "Ni vedno lahko, dvigniti zagrinjalo tajnosti, toda v tem slučaju čutim, da moram pojasniti, da inicijativa za konferenco v Bruselj u sploh ni nikdar prišla od nas, marveč od vlade Zed. držav same." Obljubil pa je takoj po teh besedah, da "v tej težki situaciji glede Daljnje-vzhoda bomo šli tako da-leč kakor Zed. države, v popolnem sporazumu z njimi — ne, da bi drveli v ospredje in ne, da bi ostali v ozadju." Kritikom, ki so napadali vlado, zakaj ni kitajsko - japonskega vprašanja spravila v obravnavo pred Ligo narodov v Ženevi, pa je Eden odkrito pokazal, kako zelo mu je pri srcu, da ima v tej zadevi ob strani Ameriki. Pov-daril je namreč, da je v Ženevi Amerika samo opazovalka, ki se ne udeležuje razprav in nima nikake odgovornosti pri odločevanju. Vsaka odločitev glede vprašanja v Orientu pa je bistveno odvisna od sodelovanja Zed. držav 'n, da, se pridobi to ameriško sodelovanje, "bi bil jaz prijavljen potovati ne samo iz ženeva v Bruselj, marveč ce-lo iz Melbourne v Alasko, zlasti še v sedanji mednarodni situaciji," je vzkliknil Eden. Razvidno je iz vseh teh besed, ^a bo Anglija prepustila vodstvo na konferenci v polni meri državam in da se bo skrb-n° izogibala vsake inicijative, ki bi se lahko smatrala kot sovraž-na Japonski. Nikakega dvoma ni. da se tudi delegacija Zed. dr-'?av ne bo silila preveč v ospred-3e> kajti zaradi skrajne previdnosti Anglije bi ji pretila nevar-n°st, da ostane tamkaj osamlje-n&> kar se je Ameriki v podob-nem slučaju že pripetilo pred Petimi leti. Iiz vsega tega je skle-Pati» da bo konferenca rodila PONOVNO PIRATSTVO Neznani aeroplan potopil neko angleško tovorno ladjo. Valencia, Španija. — Pa- truliranje Sredozemskega morja od strani angleških in francoskih ladij je precej brezuspešno, da bi napravilo konec mednarodnemu banditstvu. Zadnje dni se je ponovno izvršil "piratski" čin, katerega žrtev je postala neka angleška tovorna ladja, ki je vozila iz Marseilles, Francija, v Barcelono, obložena z živežem za špansko vlado. Nad ladjo je priletel neki "neznani" RADIO PROPAGANDA Tudi Anglija boj v zraku. se odločila za London, Anglija. — Kakor se zdi, je glavni namen velikih radio oddajnih postaj, raztresenih po raznih točkah Evrope ta, da razširjajo mednarodno politično propagando. Države kar tekmujejo med seboj, katera bo drugo bolj očrnila. Glavni boj v zraku pa se vrši med fašizmom in komunizmom; faši zem pa se večkrat obregne tudi nad demokratičnimi državami. Kot protiutež proti tej propagandi se je tudi Anglija odločila, da bo stopila v boj in, kakor objavlja, bo pričela objavljati "mednarodne novice" v štirih tujezemskih jezikih, aeroplan in opozoril moštvo, naj namreč v španskem, arabskem, ladjo takoj zapusti v rešilnih portugalskem in afrikanskem. čolnih. Ko se je naročilo izvrši- STATISTIKA O MADRIDSKIH ŽRTVAH Madrid, Španija. — Po poročilu, ki ga je izdala španska vlada, je v Madridu vsled artilerijskega in aeroplanske-ga bombardiranja bilo ubitih okrog 800 oseb v času od 7. novembra 1936, odkar so nacionalisti prodrli do mestne meje. Istočasno se je nakazala večja svota denarja, da se zgrade nova zavetišča, varna pred bombami, za prebivalstvo. Kakor je torej videti, pričakuje vlada, da se bo boj za Madrid še dolgo vlekel. ka 1 malo sadov in se bo omejila "ržkone le na to, da bo apelirala Japonsko in Kitajsko, naj j\k,enete premirje in nato nada-3uiete mirovna pogajanja. Eden, ki je takoj po tem na-_°PU odpotoval v Bruselj, oči ^dno pričakujoč, da bo še pred pnferenco imel razgovor z ame-risko delegacijo, je med govorni izvršil tudi mali napad na ussolinija, in sicer zaradi njenega nedavnega povdarjanja, a Je mir v Evropi odvisen delo-a od tega, da se vrnejo Nem- lo, je aeroplan spustil na ladjo 16 bomb in jo potopil. -o- GREEN BO IMEL RAZGOVOR Z EDVARDOM Washington, D. C. — Predsednik del. federacije, Wm. Green, je sam potrdil poroči-I la, ki govore, da namerava imeti razgovor z bivšim angleškim kraljem Edvardom, ko pride ta s svojo ženo v Washington med svojim potovanjem po Ameriki. Lewis nasprotno ni izdal, ali ima tudi on namen, sestati se z Edvardom. -o- DIPLOMATI ZOPET NE MOREJO NIKAMOR London, Anglija. — Mednarodni nevtralnostni odbor glede Španije je zopet na isti točki, kjer je bil pred šestimi meseci, namreč na tem, da se brez uspeha razide. Dočim se je zadnji teden že mislilo, da se je dosegel mali sporazum, ste si pa končno zopet skočili v lase Rusija in Nemčija glede vprašanja odstranitve "prostovoljcev" iz Španije in s tem preprečili nadaljnje delo. Kljub temu se je določilo, da se odbor ponovno sestane ta teden v torek. ^ MINISTER PROTI SVOJI VOLJI Berlin, Nemčija. — Če ti v Nemčiji Hitler ukaže, da moraš biti minister, potem moraš biti minister, hočeš ali nočeš. V takem položaju je dr. H. Schacht. Ta mož je nedavno izrecno omenil, da ne mara več mesta finančnega ministerstva, katerega je o-pravljal dolga leta. V resnici ne opravlja aktivno te službe že od 11. avgusta. Hitler pa je zadnji teden ukazal, da mora vsaj po imenu ostati na svojem mestu, in mož se bo moral pokoriti. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" BRAT SE POROČIL S — SESTRO Springfield, 111. — 23 letni Ben Ipock in njegova 21 letna sestra Mary sta bila kot otroka oddana v otroški dom in od tam sta bila adoptira-na od dveh različnih družin ter tudi privzela njih imena. Zadnje poletje sta se slučajno sestala in septembra sta se poročila, ne vedoč seveda za svoje sorodstvo. Šele zadnji teden sta ugotovila, kdo sta, in poroka se je seveda takoj razveljavila. CIO SE PODAL NA NOVO POLJE Washington, D. C. — Voditelji' podjetne CIO organizacije so zadnji teden objavili, da se bodo podali na novo polje, namreč, da bodo pričeli organizirati delavstvo v industriji za izdelovanje pohištva. Federaciji ta delavnost seveda ne ugaja in Green se je izrazil, da je to nova bojna poteza CIO, ki bo ovirala delo za spravo. PO KALSVETU — Munster,Nemčija. — Policijska oblast je zadnji teden ukazala, da se razpusti društvo katoliških mladeničev v tukajšnji nadškofij'i, in sicer pod obdolžbo, da se društvo ni bavilo izključno samo z verskimi zadevami, kakor določa tozadevni ukrep. — Trivandrum, Indija. — Neki tukajšnji župnik je bil aretiran, ker ni hotel izdati tatu, ki je ukradel več dragocenosti. 'Ukradeno je prinesel tat duhovniku in ta je izročil blago lastniku. Zadnji teden je bil duhovnik oproščen, a ne zaradi spovedne molčečnosti, marveč zato, ker se je tatvina zgodila že pred tremi leti. — Vatikan. — Da se zopet ne postavi v nevarnost zdravja papeža Pija, ki je prestopil že 80. leto starosti, se je določilo, da ne bo sv. Oče sprejemal nobenih avdijene ali se udeleževal kakih konferenc v večernih urah. — Osaka,Japonska. — Med tem, ko je 76 letni duhovnik N. Tatsunoska, rodom Japonec, nedavno daroval sv. mašo, so navzoči opazili, da je nenavadno počasen. Ko pa je pričel duhovnik deliti sv. obhajilo, se je nenadoma zgrudil in kmalu nato izdihnil. -o- Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh! NOVA NAPETOST Na meji med Mandžukuo in Rusijo prišlo do spopadov, katerih noče biti nobena država kriva. Peiping, Kitajska. — Kakor trdijo opazovalci, se ob sedanjem času Japonska in Rusija sicer ne želite zaplesti v medsebojni spopad, ker veste, da bi bila se iz njega izcimila vojna na življenje in smrt, vendar pa so odnošaji med njima prišli do skrajno nevarne napetosti. Na meji med Rusijo in Mandžukuo so se zadnji teden pripetili spopadi, ki so bili sicer le manjšega značaja, ki pa utegnejo imeti v sedanji situaciji v sebi kal za večje dogodke. Katera stran je pravzaprav izzvala te spopade, se ne ve, kajti Rusija dolži Japonsko, ta pa nasprotno Rusijo. Za vsak slučaj skušate biti obe državi pripravljeni. Tako ge ugotavlja, da je poslala Japonska na mejo okrog 40,000 mož, potniki, ki prihajajo iz Rusije, pa vedo povedati, da se tudi tamkaj vrši v velikem obsegu premikanje čet ob meji.- 1 Hiflll -o- FRANCOZI ZADUŠUJEJO UPORE Casablanca, Franc. Moroko. - Z vso strogostjo in brez-, obzirnostjo so francoske vojaške oblasti nastopile proti uporom Arabcev v tukajšnji koloniji. Ti upori so zavzeli velik in nevaren obseg in splošno se trdi, da jih podpihuje Italija. Namen upornikov je bil, da se oproste francoske nadvlade in da postavijo svojega lastnega kralja. Francozi pa so tega voditelja aretirali in zaprli in z njim tudi člane njegovega "kabineta" s stotinami privržencev. l&f 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Strašna d(ružinska tragedija pri Žetalah na Štajerskem, kjer je žena v pijanosti, po tridesetletnem zakonu, umorila svojega moža. — Dve požarni nesreči pri Laškem. — Smrtna kosa in drugo. JAPONSKI OPAZOVALCI čiji njene kolonije. Na to je Eden povdaril, da je Anglija izvršila vse svoje pogodbene obveznosti, toda zapovedovati, kaj naj stori, pa si ne pusti od nikogar. - - Oddelek japonskih vojakov, ki sede na neki strehi v Šanghaju in opazujejo bojno gibanje, tej fronti so morali Kitajci zadnje dni izvršiti znaten umik. ^ ______ Šmarnica — morilka Maribor, 11. okt. — Iz Marijine vasi pri Žetalah nam poročajo o zakonski tragediji, ki je razburila celo okolico. Dejanje vzbuja pozornost zla sti zaradi tega, ker se je odigralo v družini, ki ima za seboj že 30 let zakonskega življenja. Sicer je bil zakon posestnika Antona in Marije Mo-horko že iz vsega začetka zgrešen, vrstili so se leto za letom prepiri in spopadi med možem in ženo, vendar je prišlo do večjih zaostritev šele zadnja leta ,ko sta si Mohor-kova zasadila kos zemlje s šmarnico. Vsako jesen, ko sta šmarnico obrala, sta bila oba najboljša gosta svoje kleti. Opijala sta se vsak dan, dokler je bilo kaj v sodu, nista pa drug drugemu privoščila pijače. V pijanosti so njuni prepiri postajali čimdalje hujši in tudi otroci, ki jih je bilo v zakonu sedem, ter so že skoraj vsi odrasli, niso mogli pomirjevalno vplivati na sprta starša. Letos sta Mohorkova zopet precej šmarnice nabrala in, čim je bil mošt v sodu, se je že začela na domu stara pesem. Opijala sta se oba, zlasti pa mož, ki je pod vplivom šmarnice postajal čimdalje bolj nasilen. Življenje se je izpreminjalo v pekel, dokler ga ni končala sedaj žena z obupnim dejanjem, ki je spravilo njenega moža v grob, njo pa v ječo. Oba zakonca sta se napila šmarnice ter sta se v pijanosti začela pretepati. Mož je bil močnejši, naložil je ženi precejšnjo porcijo batin ter jo je nagnal iz sobe. Žena je v pijanosti in jezi skočila v kuhinjo, se oborožila z dolgim nožem ter pričakovala moža skrita za kuhinjskimi vrati. Čjim se je mož pojavil na pragu kuhinje, mu je zasadila nož v srce in ga na mestu ubila. Ko je videla moža mrtvega pred seboj se je iztreznila, poklicala je skupaj otroke ter se je potem odpravila na ofožniško postajo, kjer so jo pridržali ter jo odvedli v zapor. Dva požara Laško, 11. okt. — Dva požara v treh dneh smo imeli te dni. V soboto je izbruhnil požar v kuhinji hiše posestnika Škorjanca iz Debra pri Laškem. Najbrž je ogenj zanetila iskra iz dimnika. Vnela so se v kuhinji naložena drva. Nevarnost je bila precejšnja, ker so sosednja poslopja oddaljena komaj nekaj metrov. Danes pa je izbruhnil ogenj na podstrešju hišice g. Pirna-ta v Laškem — Pod gorico, kjer se je vnela na nepojasnjen način na podstrešju krma. Takojšnjemu nastopu gasilcev se je zahvaliti, da je bil ogenj takoj zadušen. Zgorelo je seno, streha in ostrešje pa je de loma poškodovano. Škodo cenijo na 5000 din. -o- Savinjsko dolino bodo elek-trificirali Ker so občine med Braslov-čami in Vranskim že poskrbele denar za kritje za elektrifikacijo določenega enkratnega 'pr|ispevka, bodo najkrajšem času pričeli z gradnjo daljnovoda za 20,000 voltov, na katerega se bo pri-k j učil ta del Savinjske doline. Tako upajo, da bo elektrika zasvetila že pred zimo. -o- Smrtna kosa V Kranju je umrla Frančiška Žužek, bivša kuharica v Vodicah in teta kaplana Ma-teta in kranjskega kateheta Josipa Žužka, stara 70 let. — V Št. Janžu pri Velenju je umrl Josip Povh, priljubljeni trgovec, poštenjak, značaj en katoliški mož. — V župniji Mekinje je umrl Generoz Iskra, zidarski podjetnik star 41 let. -o- Kranj dobi novo pokopališče Iz Kranja poročajo, da bodo dobili za Kranj in okolico novo pokopališče in sicer na zemljišču, ki je blizu mesta Kranj in vasi Cričič, Huj in Klanca, le Struževo bo imelo nekoliko daljšo pot. Potreba je bilo novega pokopališča, ker je staro močno oviralo razvoj mesta in je sedaj že nekako v sredini mesta. -o- Gorelo je . Posestniku Francu Preglju v Zgornjih Hočah je zgorelo gospodarsko poslopje in posestnik trpi pri tem nad 35,-000 dinarjev škode. Sum požiga je padel na 17 letno Ivano F., katero so orožniki že aretirali. ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Blasnikovo PRATIKO i iVELIKO ZA LETO 1938 Smo ravno prejeli. Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo več slik. Naročite jo takoj, dokler ne poide. S poštnino stane 25 centov Naroča se od: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. Stran S AMERIKANSKI SLOVENEC! Sreda, 3. novembra 1987 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina • Za celo leto ........................................$5.00 Za pol leta ........................................ 2.50 Za četrt leta ...................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto .................................$6.00 Za pol leta ..................................3.00 Za četrt leta ....................................- 1.75 Posamezna številka ........................ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ..................................$5.00 For half a year ........................... 2.50 For three months _________ ................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _______________________________$6.00 For half a year _________________________3.00 For three months............. _________ 1.75 Single copy ..................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dsposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Martin Kremesec: Gasimo! Gasimo! Z velikim zanimanjem sem prečital pred par dnevi zelo pomemben članek na tem mestu izpod peresa č. g. Trun-ka, kateri je naslovil članek z klicem: "Gori! Gori!" — Jaz pa naslavljam moj članek z klicem: Gasimo! Gasimo! Kaj naj gasimo? Father Trunk in premnogi drugi so že povedali in razlagali, kje in kaj gori. Razložili so vam kakšen ogenj je to. To je ogenj brezverstva, ki polagoma upepeljuje versko prepričanje v dušah in srcih naših ljudi po Ameriki. O, koliko takih pogorišč je med našimi rojaki. Ta ogenj je podtaknjen od protiverskega tiska. Katoliški tisk na naši strani pa je oni faktor, ki v tem oziru gasi in varuje naše ljudi pred takim požarom. Zapisal sem že marsikaj o pomenu katoliškega tiska v prejšnjih letih, ko sem se udeleževal kampanj za list "Amerikanski Slbvenec". Videl sem sam, kako je marsikje in spoznal kako ogromno škodo je povzročil proti-verski tisk v naših vrstah. Zato in samo iz tega namena in te potrebe sem delal, v kolikor mi moči še dopuščajo in sem še vedno vnet za tako delo. Zelo me veseli, ko vidim, da so se tako junaško postavili v So. Chicagi, La Sallu, Lorainu in zdaj pa tako odločno še naš slavni Joliet, kjer sem tudi jaz pred 50 leti bival in še poznam tam več naših starih pijonirjev, mojih sovrstnikov. Tako je prav. Tako se postavijo le junaški ljudje, ki so zavedni in ki se za dobro katoliško stvar ne strašijo delati, ne žrtvovati. Naj povem še nekaj. Premnogi dandanes res ne morejo pomagati v takih zadevah, kakor bi radi. Mnogo jih je, ki bi pa lahko. Pa se zgovarjajo, treba je društva plačevati to in ono. Vse prav — vse je res. Toda pozabiti pa ne smemo tudi na svoj katoliški tisk. Nekoč sem bral, da je izrazil neki kardinal, da bi on raje ustanovil katoliški časnik, kakor pa pozidal katedralo, ker časopis ima silen upliv na mase. Kaj pa to pomeni? Pomeni to, da je naše katoliško časopisje tista sila, tista straža, ki nam vse to zunaj v svetu čuva in varuje. Čuva nam versko prepričanje takrat, ko posamezniki ob tihih večerih doma za mizo sede in premišljujejo o tem in otfem in časopis jih utrjuje v prepričanju. Zato vidike je časopisje tista sila, ki pomeni za vsako skupino tega ali onega prepričanja, kar pomeni za državo močna armada. Država, ki ima močno armado, jo ne bo nihče napadel, ker armada jo čuva. Tako je tudi z prepričanjem in raznimi miselnostmi. Ako bomo brali in širili le dobro katoliško časopisje, tedaj vemo, da bomo imeli zveste ljudi pri naših farah, pri naših dru-štvah in organizacijah. Ako pa bomo v tem oziru zanemarjali in nam ne bo mar kaj naši ljudje čitajo in se ne bomo zanimali, da bi jim mi dali dovolj lastnega katoliškega berila in jih bomo prepuščali, da jih bodo drugi zalagali z brezverskimi in protiverskimi časopisi — potem dragi moji ne bo dolgo, ko bodo v naših družinah nastala v tem oziru pogorišča. Pogorelo bo kakor je že v marsikaterem srcu katoliško prepričanje in ne bo ostalo drugega, kakor žalostna pogorišča, kakor je to omenil naš pisatelj Father Trunk. Ali razumete ljudje božji zakaj gre!? Zato pa jaz kličem: Katoliški Slovenci na noge: Gasimo! Gasimo! Težko je res za marsikoga vse vzdržavati, ampak kadar gre za tako važno stvar, kakor je to, tedaj se žrtev ne smemo bati, pa če tudi so velike. Saj gre vendar za našo lastno stvar, zakaj bi se žrtev bali?! Katoliško časopisje je za nas katoličane tako važna stvar, kakor je važna in pomembna za vsako državo armada. Važne so za nas vse naše ustanove kot župnije, društva, jednote itd. ampak, če ne bo zunaj v javnosti močnega našega tiska, ki bo vse to čuval pred sovražnim pro-tiverskim tiskom, bodo nasprotniki naše ljudi enega za drugim trgali proč. In zato gre. In še nekaj, nikar ne recimo: češ, kaj to mene briga! Mene ne bodo, drugi naj pa sami gledajo. Ne, naša dolžnost je, da svoje branimo in vodimo račune o njih. Naši bratje in sestre so in če mi ne bomo se za nje brigali, se bodo drugi in čigava korist bo-? Ne bo- dimo brezbrižni, češ, kaj mi mar za druge. Ako mi tako govorimo, potem mi s svojo brezbrižnostjo sami pomagamo uničevati naše prepričanje. Kajn je rekel, ko ga je Bog vprašal po bratu: kaj me briga kje je? Kaj če bo nas Bog enkrat popraševal po naših bratih in sestrah naše krvi, zakaj smo dopustili, da so zgubili svoje versko prepričanje ? Rojaki premišljajmo to in delajmo za močnejši in večji katoliški tisk. Zdaj posvetimo vso pozornost novemu listu mesečniku. Naročajmo se nanj. Bodimo njegovi ustanovniki in pomagajmo, da čimpreje pride na dan! Gasimo! Gasimo dokler je čas! ODLOČNA BESEDA SLOVENSKEGA DELAVSKEGA VODITELJA Pittsburgh, Fa. Čutim se upravičenega, da odgovorim na nekatere opazke v listih "Prosveta" in "Naprej", kateri listi so mi prišli po naključju v roke, oziroma so mi bili dani po mojih prijateljih pred nekaj časa. Ako-ravno je stvar uže bolje zastarela vsejedno želim podati moje stališče, katero zavzamem, in ako mi Bog da milost bom tudi vedno zavzamel, in to neglede kako službo bom imel. Vera je moja zadeva in nikogar drugega, in laditega ta moj dopis. Pred časom, ko je imela S.N.P.J. oziroma Mladinski oddelek njih letni izlet v Canton, Ohio na Mayers Parku, sem bil poslan od mojih predpostavljenih da govorim na •hodu. Odbor S.N.P.J., kateri je imel cel program v oskrbi je pozval Steel Workers Organizing Committee, da pošlje govornika na to prireditev. Distriktni director je meni naročil, da moram biti na istem izletu in tam govoriti in predmet, kat;rega naj zavzamem naj bo "Fraternalizem and Labor." Večini čitateljev je gotovo znano, da imam,čast biti eden izmed Sub-Regional, direetor-jev, kateri imam v oskrbi organiziranje jeklarskih delavcev zaposlenih v industriji in sicer v mestu Pittsburgh-u. Na dan mladinskega shoda sem se podal nekako 100 milj da zastopam delavsko organi-zacijo in po moji zmožnosti govorim. Ko sem prišel na prostor prireditve sem po nekaj časa iskanja našel_ glavni •.tan, kjer je bil zbran odbor, kateremu sem se predstavil. Po nekako pol ure časa mi, je bilo povedano, da me bodo obvestili kaj in kako. In res čez nekaj časa pride k meni eden izmed odbornikov, kateri me vpraša, kaj bom govoril ? Jaz sem jim povedal, kakor mi je bilo naročeno in kakor sem tudi sam čutil da je najbolj »mestno. Jaz sam se ne bom nikdar spuščal v kako polemiko, posebo ne ako ne bom v to pozvan,toda gotovo pa bom moje stališče vedno zavzemal in tudi moje prepričanje branil in to pred vsakim, kateri me bo v to prisilil ali izzival. Ko je bij shod otvorjen sem imel priliko spoznati glavnega tajnika S.N.P.Jednote Mr. Viderja, in rečem kar se tiče možatosti je bil popolnoma 'ameriški Gentleman' napram meni. Po shodu mi je bile povedano od več strani, da sem imel jako pomemben govor in popolnoma na mestu. Pred nekjij časom pa dobim gotovo številko "Prosvete", v kateri eden izmed odbornikov pripravljalnega odbora poroča glede omenjenega shoda in se mi je pa nekaj čudno zdelo. Zakaj moramo biti ravno mi Slovenci tako majhni, tako pristranski? Zakaj ne vsaj malo tolerance? Res da smo mali narod, in naša izobrazba ne morebiti na najvišji instanci, toda vsejedno nisem pričakoval tako nizke obsodbe. Dopisnik piše: Na shodu je bil tudi kot govornik John Dečman, član glavnega odbora K.S.K.Jednote, po angleškem govoru je začel govoriti njegovo slovenščino, IN SMO TAKOJ ZAZNALI, DA ON NE ČITA NAPREDNIH LISTOV PROSVETE IN PRO-LETARCA, ker se je izrazil DRAGOMILI MI ROJAKI,itd. Uboga majka Slave, imaš li res take sinove? Da resnica, je da sem še vedno katoličan in upam, da po Božji milosti bom umrl in veroval v Boga in nauke sv. Cerkve ne glede kaj poreče-ta. Nadalje dopisnik omenja, da so imeli sejo in se posvetovali, bodo li dovolili, da Dečman govori ali ne, in še nadalje izrazi, da je ON rekel naj govori, mi sex nikogar ne bojimo, toda znati pa moramo KAJ BO GOVORIL? Tako odbor prosi, da bi S.W.O.C. poslal govornika ko pa pride njih lastni rojak, Slovenec z dušo in telesom, je potreba NEKOLIKO PREVIDNOSTI in seje, ako se bo dovolilo njemu. da govori ali ne, zato ker je uradnik KATOLIŠKE JEDNOTE in KATOLIČAN in akoravno je prišel 100 milj daleč. Toda korajžo pa imate vsejedno, da ste dovolili katoličanu da je govoril na shodu. Vsaj upam, da mi je Bog dal toliko milosti, da nisem nikogar pohujšal ali zapeljal ? Kake previdnosti je potreba ako pride rojak-kato-ličan na shod, kjer je popolnoma jasno začrtan predmet, o katerem ima govoriti, toda bav-bav je vsejedno ker je katoličan, korajža pa taka, naših NAPREDN JAKOV! Jaz povem očitno še enkrat. Jaz sem katoličan in bom ostal, ne glede kam me zanesejo pota mojega življenja, in to popolnoma očitno, sram bi me bilo ako bi se skrival tam zadaj pred vsakim morebitnim "naprednjakom." Ne tega ne bom delal, ker do sedaj nisem in tudi sedaj ne bom začel. Toda vse eno, "kadar bom pozvan na seje, katere niso s stikom sv. vere, bom skušal biti toleranten in ne bom brez potrebe izzival. Jaz bcm vedno zavzemal stališče popolnoma prepričanega katoličana, toda vse eno se bom držal predmeta, ki bode pred menoj. Sedaj pa par vrstic uredniku pittsburskega lista "Naprej." Takoj ko sem prišel v Pittsburgh sem tudi jaz plačal letno naročnino, ker nisem znal ne barve '"n ne smotra lista in sem ga vzel kot delavskega in v tem namenu se naročil na njega. Nekako ŠTIRI mesece sem ga dobival, potem je bil pa ustavljen ne vem zakaj in kako. Nič škode! Ko je bil v Pittsburghu shod za katoliški tisk sem se istega tudi udeležil, ker sem čutil da sem popolnoma na mestu, in danes rečem ako bo še drugi shod tukaj, ali kje drugje bom zopet šel in si popolnoma prepovem, da mi ke-do narekuje kaj smem jaz delati ali govoriti, dokler se ne utičem v osebne razmere kakega posameznika. Tudi urednik lista "Naprej" ne bo meni povedal kaj smem jaz govoriti. Opazka v listu "Naprej" neki glavni uradnik katoliške Jednote in delavski voditelj še vsejedno priporoča liste in čtivo frančiškanskega kalibra in nekako tako, ne vem ravno dobesedno, toda vsejedno popolnoma žaljivo in ne na mestu. Akoravno je dotični u-služben pri delavski organizaciji, piše dalje. Povem uredniku lista "Naprej" ali vsakemu drugemu, kateri misli, da sem jaz kaki privesek, da meni je popolnoma jasno, da RAVNO OD KATOLIŠKE STRANI IN OD KATOLIŠKIH MOŽ DUHOVNIKOV IN LAJIKOV dobimo največ pomoči. Katoliška cerkev je bila in je še danes najboljša zaščitnica zatiranih, več pomoli dobimo danes od katoliških škofov in duhovnikov kot od katere druge strani. Večina in to pretežna večina voditeljev delavske organizacije so katoličani. Vzemimo Philip Murray praktičen katoličan, Thomas Kennedy, Secretary-Treasurer U.M.W.A. in pod-governer države Pennsylvania, član društva "Najsvetejšega Imena" kar je meni osebno znano, ker sem bil z njem na konvenefiji te najlepše družbe mož. V Scrantonski škofiji, on je član K. of C., P. T. Fagan John Brophy oba direetorja C.I.O. praktična katoličana, sin John Brophija, študira za duhovna, njegova hčerka je v samostanu v šoli. Tako bi lahko naštel število in število voditeljev praktičnih katoličanov, toda mi nikdar ne nosimo vere v naše delavske vrste za organiziranje, naše geslo je vera, barva ali narodnost nima nikake direktne stike, vsakemu je dano na prosto voljo kaj je ali kaj hoče biti. Seveda to se ne nanaša, da bi se v našem privatnim življenju odtrgali od vere naših očetov. Zato raj dragi rojaki držimo se vere, katero je vcepila mamica v naše srca, in ravno tako se tudi oklenimo delavske vrste in delavske organizacije, edina rešitev delavca-trpina je v Uniji. Moje delo tukaj v Pittsburgh-u je zelo povoljno, da lahko rečem popolnoma zadovoljivo, in ako bode šlo tako naprej bom popolnoma zadovoljen z delom in bomo lahko z veseljem gledali in uživali sad organizacije. Vsi vi dragi rojaki, kateri še vedno mislite, da je to komunistična organizacija, iz-bijte si to iz glave. Res je, da imamo komuniste v Uniji, in te bom imeli dokler bodo isti zaposleni v industrijah, Toda imamo, kakor sem rekel može, kateri nam dajejo pogum, kakor so prevzvišeni nadškof iz Cincinnati, O. in več drugih. Ti možje ne morejo biti napačni in ne bodo Vam svetovali napačno, toda samo to kar je vsakemu delavcu v dobro in koristno. Toraj še enkrat, jaz kot delavski voditelj,bom skušal delovati z vsemi močmi za dosego delavske organizacije in pri tem bom pa ostal z Božje pomočjo tudi praktičen. katoličan in vedno ob vsakoj priliki priporočal dobre katoliške knjige in katoliške časopise,in proč z umazanimi listi, kateri zastrupljajo dušo* in srce in nas odvračajo od sv. vere. Ne morem, da ne bi sedaj omenil boj naših očetov frančiškanov, kateri se tako neustrašeno zavzemajo za katoliški tisk. Čast vam, upam da bi dobili tisoče mož pomočnikov, kateri bi ponesli z vami bandero sv. Križa. Žal je, ko opazujemo naše katoliške može, in žene kateri kimajo in capljajo tam od zadaj in pri tem še počasi zadržujejo delo naših duhovnikov in morebitnih pravih bojevnikov. Proč s polovičarstvom, jaz nisem nikdar bil da bi sejal prepir med slovenskim narodom, toda to ni zdražbarija, nas ne pustijo pri miru, gotovi elementi so tako predrzni, kakor ravno v mojem slučaju, da mi sploh ne smemo nič in nikjer nastopiti. Jaz bi rad znal za svojo osebo kdo mi bo branil, da ne bodem zastopal kar jaz popolnoma verujem, da je čista resnica in popolnoma svobodno vsakemu da po svo-ie zastopa in deluje. Ako bom še napaden in se bo kolikor toliko kateri ob mene obregnil Dogodki med Slovenci po AmtriM Vile rojenice Neillsville, Wis. — Tukajšnji mladi zakonski par Mr. in Mrs. Frank Pekol so te dni obiskale vile rojenice in jima to pot prinesle v dar brhko hčerko, katere so se vsi razveselili. Mati, ki je hči ugledne Rakovčeve družine in novoro-jenka ste zdravi. Častitke. — Ne pozabi cigar, Frank! Ubit v rudniku Bingham Canyon, Utah. — V bližnjem rudniku Copper field se je da smrti ponesrečil rojak Frank Tavčar, v starosti 42 let. Ko je delal, je padla nanj večja plast kamenja in ga tako močno poško dovala, da je nekaj ur po nesreči podlegel poškodbam v bolnišnici. — Tavčar je bil j doma z Javorja nad Škof jo i Loko. Poroke v Elyju Ely, Minn. — V cerkvi sv. j Antona so bili po g. župniku Rev. Mihelčiču zvezani ti le pari: John Vidmar z Lawrence Streeta in Mary Marn. — Nadalje Jakob Banovec s Pavlino Belihar. — Novoporočeni-nia paroma želimo obilo sreče v zakonskem stanu. Nesreča na' cesti St. Louis, Mo. — Na mestu je bila ubita od truka tukajšnja rojakinja Karolina Mi-kolaš, v starosti 74 let. Hotela je prekoračiti ulico, ko jo je zadel truk. — Pokojna je bila doma iz Št. Vida pri Vipavi in je živela v Ameriki 30 let. Žalostna smrt Indianapolis, Ind. — Nad svojim življenjem je žalostno obupal John Lampert, v starosti 53 let. Doma je bil iz Brusnic pri Novem mestu in zapušča ženo, ki je že devet let mrtvoudna. Zadeta od avtomobila Cleveland, O. — Ko sb. je te dni Mrs. Mary Grdina, soproga pok. Johna Grdina vračala iz cerkve in hotela prekoračiti ulico, jo je zadel avto in jo vrgel na tla ter ji prizadel precejšnje poškodbe. Upajo, cla bo kmalu okrevala. bom takoj odgovoril in to brez ovinkov tako, kakor se meni vidi. Vi pa dobri katoliški možje vsi v vrste in posnemaj mo nastop, katerega so zavzeli naši pradedje v boju za sv. vero, za katero so nekateri umrli in drugi prestali vsakojako trpljenja in mučenje, mi pa nemoremo niti malo očitno pripoznati, da smo ?e vedno vredni sinovi majke Slave, katera nam je dala biser sv. vere. John A. Dečman --o- Oglasi v Amerikanskcm Slovencu imajo vedno uspeh. TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE (135) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Komaj je l>il opičji samec (ia-jat izginil v gusto džunglo, se je Tarzan zopet začutil samega in zapuščenega. Vedel pa je, da bo Ga-yat izpolnil kar mu ji' ukazal, zato ji' mirno obležal in se niti najmanj ni hotel truditi, da bi z močjo raztrgal močne vezi, kajti vedel je, da bo svojo moč še potreboval. . . . Nekako istočasno ko Se je vse to godilo s Tarzanom, sta Kali Bvvana in Walter kolikor mogoče naglo korakala skozi džunglo, l.e od časa do časa sta se nekoliko ustavila da sta se za silo odpočila, nato pa zopet hitro naprej. "Moramo kar naprej," je reke) Walter; "tukaj ni prav nič varno za naju." . _..... . ., .1.1,.:... "Meni se zdi, da smo še vedno preveč blizu teh divjakov," je zopet spregovoril Walter med potjo- Vsled te skrbnosti, se je Kali Bwana čutila že precej varno poleg moškega in spoštljivo je gledala nanj, kot na rešitelja. V., njegovo pomočjo je zopet upala, da najde že toliko iskanega "Jerry-a". "Toliko *>i že storil za me," je rekla Kali Bwana in prijela Walterja za roko. Ob dotiku njene roke je Walter začutil kako mu je začela kri močneje pluti po žilah. Ljubeznivo se je ozrl v deklico in jo hotel poljubiti. Ona ga je pa vsa jezna odrinila od sebe in mu 'na njegovo ljubeznivost rekla, da ga sovraži. PRVA NEDELJA V NOVEMBRU Letos smo imeli samo dve nedelji po Svetih treh kraljih, zato pa imamo sedaj pobinkoštnih nedelj več. In ob teh nedeljah, ki jih je več, vzamemo vedno berila in evangelije od tistih nedelj, ki so nam po kratki božični dobi ostale. Tako prihaja za to nedeljo berilo in evangelij pete nedelje po Razglašenju; prihodnjo nedeljo bomo vzeli berila od seste po Razglašanju, čez 14 dni, na 27. pobinkoštno nedeljo, pa Pnde na vrsto berilo in evange-11 j 24. pobinkoštne nedelje, ki se vzame vedno kot zadnja. Ker je večkrat božična doba zelo kratka — radi zgodnjega posta — pobinkoštna pa dolga, ob°je pa se menjava, se lahko zgodi, da slišimo v januarju isto berilo in evangelij, kot smojih slišali malo prej pred začetkom adventa, v novembru. Kdor ne i pazil na to in bi samo evange-. •> Poslušal, bi se mu lahko zde-0: "No, to pot je pa res kmalu ®no leto minilo . . . Saj se mi zdi, kakor bi biI ta evangelij- sligal e P^ed dobrim mesecem . . ." * * * v. V nedeljskem- evangeliju sli-slmo od Jezusa priliko, kako je . sko kraljestvo podobno nji-f1' na kateri je Bog vsejal do-7 seme, hudič pa ljuljko. Sele _ žetvi bo dal Bog oboje ločiti: akrat bodo angeli — ženjci Jwjko odbrali in sežgali, pšeni-Co Pa spravili v božje žitnice... Morda bi kdo mislil, da ni bilo prave potrebe, da je Jezus pri-P°Vedoval takele prilike o neukem kraljestvu. A če natanč- neje premislimo in pogledamo celo našo zgodovino, bomo brž vedeli, kako zelo so nam take prilike potrebne. S temi prilikami nam je namreč Jezus napovedoval oz. slikal, kakšna bo Njegova Cerkev na zemlji. Vedel je, da si bodo vsi želeli, da bi bila čisto sveta, brez gub in madežev. A On je odločil drugače: ljuljka naj ostane med pšenico — do žetve . . . Ta ljuljka se je včasih strašno razrastla. Ne le, da je mnogo slabih ljudi napolnilo Cerkev; včasih so se celo najslabši polastili njenega vodstva. Hudo je bilo to za dobre. Nekatere je celo zapeljalo do krivoverstva, da so trdili, da morejo biti sploh samo sveti ljudje člani Jezusove Cerkve in samo ljudje Njeni vodniki. A to je bilo krivover-stvo. Cerkev ga je obsodila. Jezus bo šele ob žetvi vso ljuljko iztrebil. Dotlej bo ostala na Njegovi njivi . . . Nas torej nobena še tako bridka preskušnja o slabih cerkvenih ljudeh ali celo cerkvenih vodnikih ne bo premotila. Nobena stvar nam ne bo zmanjšala vere v Jezusovo Cerkev in ljubezni do nje. Prav ista misel nam bo včasih celo v tolažbo. Ce bomo sami oslabeli in padli: ne bomo še zato izgubili članstva v Cerkvi. Ostali bomo v Jezusovi skrbi in v njegovih rokah in tako se bomo lahko spet okrepili, da bomo vstali iz slabosti in nas bodo nekoč božji ženjci — angeli našli dobre in pripravljene . . . —m—a«—* • II GORIŠKE, PRMORJA IN ISTRE Obsežna preiskava doslej neznanih razlogov Večji oddelki policije m 1 ice meseca septembra ob-vasi od Crnič do Kamnj ;ipavski dolini. Na vse zgo-aj so pričeli s hišnimi prebavami kar v 40 hišah na-nkrat. Našli niso ničesar, ra-en kakega zarjavelega bajo-"eta. ge nekaj dni po preiska-j so oblasti strogo nadzorova-v V5e ceste, ki peljejo v te afSl;., Kaj je bil povod tej I ClJi> ni znano. Ljudje so bi-zaradi tega in so še silno a?burjeni. Poi-UPnik v Podmelcu je bil stavljen pod policijsko nad- Zar?V° dve letL Povod za Prid odi'edbo je dala baJe He lga' v kateri je žigosal pralno obnašanje otrok v jahterih Počitniških kolo'ni-Tolminskem. 0 -o- °Ce nad Vipavo svojemu Umrlemu rojaku gn^6na .a, f„ s* n, T... plošne volitv © Za ime novega lista-mesečnika | Akcija za ustanovitev novega lista mesečnika se bliža | | svojemu uresničenju. Kakor zgleda, iz sedanjega zanima- j j nja pride list kmalu v življenje. . gj 1 Izbrati je treba primerno in praktično ime. Ime naj mu izberejo njegovi ustanovni naročniki. Za | 1 te se smatrajo vsi, ki se bodo priglasili še te dni. Zato hitite vsi, ki se za to akcijo zanimate. Pridružite | | se, da bote krstni boter novemu listu. Vsi dosedanji usta- jj 1 novniki in naročniki mu bodo kumovali in ga krstili s svo- i 1 jim glasovanjem. i 1 Svoje mnenje in svoj glas lahko pošljete v pismu, ali g I pa potoni navadne dopisnice. Najbolje pa je, če kar spodaj jj 1 poleg imena, katero se vam najbolj dopade, naredite križec, 1 g spodaj se podpišite, potem glasovnico izrežite, jo denite v g 1 kuverto in jo pošljite na Upravo "Amer. Slovenca" in vse i g bo v redu. 1 1 IDT Volitve se bodo vršile TRI TEDNE, to je od | 3® 25» esmwm fpnz I Samo v tem času prejeti glasovi bodo šteli in se upoštevali. Vsak pa lahko sugestira tudi svojfe novo ime, ali pa glasuje za eno izmed predlaganih imen. ■GLASOVNICA- g UPRAVA "AMER. SLOVENCA" | | 1849 W. Cermak Rd., Chicago. 111. g s Cenjeni:— Podpisani glasujem za ime, pri katerem sem spodaj g % na glasovnici napravil križ. M S spoštovanjem, g Podpis || Naslov ........... I PREDLAGANA IMENA: I "SLOVENSKI PIJONIR" - predlagal č. g- = Jacob Černe, župnik v , I West Allisu, Wis. | "NOVI SVET" — Predlagal č. g. Jurij Trunk, župnik v g Leadvillu, Colo. I "NAŠE ŽIVLJENJE" - predlagal č. g. M. j- Butala, = Waukegan, 111. "SLOVENSKA STRAŽA" -predlagal e. g. Francis Mažir, župnik v Sigelu, 111- "BRANIK" — predlagal č. g- A. P. Podgoršek, župnik v Ellirnvoodu "SLOVENSKO DELO" - predlagal č. g. Roman Ho- mer, OSB. misijonar v Ogeniji "NAŠI SLOVENCI" - predlagal č. g. Ralph Urajnar, OCM, v Carey. "NAŠA SLOVENSKA DOBA" - predlagal č. g- Edw. tjabrenja, župnik v New Yorku. "AMERIŠKI ZAPISKI" - predlagal veleč. g. Msgr. Dr. J. L- Zaplotnik v Lindsayu "SVET IN DOM" — predlagal g. J.ohn Kramarič, Joliet, 111. s Jaz predlagam ime: 1916 v jet na ruski fronti in je preživel v Pvusiji 21 let. Šele sedaj se mu je posrečilo, da je dobil dovoljenje za vrnitev v domovino. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" NAZAJ NAŠ SLOVENSKI ROD — ODPRE SE ZOPET BQRD! Sobe so na razpolago brez hrane ali s hrano proti nizki ceni v Chicagi. Za pojasnilo pokličite po telefonu CANal 4930. Katoliški Slovenci, v vale hiše spada edino le katoliško časopisje! ŽENSKA IŠČE DELO Slovenka srednje starosti, poštena ženska, išče delo kot gospodinja. Ponudbe naj se pošljejo na upravo tega lista. BOŽIČNI IZLETI v JUGOSLAVIJO PARNIKI IZ NEW YORKA: EUROPA.....27. novembra NEW YORK. . , . 2. decembra HAMBURG .... 9. decembra EUROPA ..... 16. decembra Brzi vlak ob EUROPA v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga. ____ Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBUE@-AM1R1CM UME S! tfMTE KEMM U0YD 130 V/. RANDOLPH STREET, CHICAGO, ILL. Za ZIDARSKA in CEMENTNA DELA ter "TUCK POINTING" se priporoča rojakom LEO CERNET KONTRAKTOR 1901 W. Cermak Road Tel. Canal 1090 Chicago, 111. NORTH] HERMAN 1 l'Ovdj ZA RAZNA električna dela se rojakom v Chicagi vljudno priporoča MILAN MEDEN Pokličite: LAWndale 7404 01530102020202010000010101000211000202010002000001000000010200000102010102010101010002010102020202000202110001000000020201010100 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 3. novembra 1937 ^ ROMAN H SpUala B. Orczy Prevedel Paiilu« Srečala sta jo na hodniku. Djala je prst na usta in šepnila: "Psssst! —! Pisma so uničena! Sežgala sem jih!" "In jaz vam dolgujem življenje —!" Z vso dušo je govoril, hvaležnost mu je polnila srce in veselje in ponos, da tako zelo skrbi zanj. Julietta pa je prebledela pri njegovih besedah in njene velike, temne oči so strmele vanj kakor okamenele. Prestrašil se je.- Mislil je, da se bo onesvestila, da so bili pravkar preživeli prizori preveč za njene živce. Prijel jo je za roko in jo peljal v svojo sobo. Mati je stopila za njima. Nema, bleda je omahnila Julietta na stol. Pavel je pozabil na nevarnost, pozabil na svet in na vse, pokleknil je poleg nje in jo prijel za roko. Mati je sedla v oddaljen kot. Ni ju hotela motiti. Tako zelo se je bala za sina, kar verjeti ni mogla, da bi bila nevarnost že mimo. Julietta se je hudo borila s svojim srcem. Razum, pravičnost, poštenje, vse ji je pravilo, da ni vredna ljubezni moža, ki ga je izdala, vest ji je pravila, in velevala, da ga ne sme, da ga ne more ljubiti. Toda srce jo je vleklo k njemu z vso neustavljivo, nepremagljivo silo prve ljubezni. Obsedela je, ni mu branila roke. Tiho je poslušala kar ji je govoril in tudi sama je pozabila na pretečo nevarnost, pozabila na Merlina, na pisma, na ovadbo —. Toliko ji je imel povedati. Hvaležnost, ljubezen mu je silila na ustnice. Burno, naglo je govoril, šepetaje, malo je bilo časa, ločila se bodeta, morebiti za dolgo časa, morebiti —. Vrata so se odprla in zbudila sta se iz svojih sladkih sanj. Anica je stala med zavesami, divje in preplašeno je gledala, bleda je bila. D_eroulede je planil na noge. Na mah je pozabil na lastno srečo, ko je videl bledi obraz Aničin. "Kaj ti je —?" je hlastnil. "Ali so siro-veži — ?" Anica se mu je izognila in pohitela h gospe Deroulede, kot bi le pri njej upala na sočutje in tolažbo. "Nič ni bilo hudega," je odgovorila s prisiljenim mirom. "Petronela je bila pri meni v kuhinji in odpreti sva jim morali vse predale in obrniti vse lonce. In potem so naju izpraševali." "Izpraševali -?" Kaj?" "O tebi, o gospe materi in — o državljanki, ki je tvoj gost." Deroulede je ni razumel. Tako čudno se je obnašala, vsa razburjena je bila in v pesti je tiskala list papirja. Odkar je stopila Anica v sobo, se Julietta ni genila, kakor iz kamna se je zdelo da je. Oči so ji strmele v pbhabljeno dekle kot bi bila njen neizprosni sodnik, ki bo vsak trenutek izrekel nad njo smrtno obsodbo. Slutnja ji je pravila, da je dekle prineslo seboj njeno usodo —. "Kaj pomeni tisti papir?" je vprašal Pavel mehko. "Ali ga smem videti, Anica?" "Merlin mi ga je dal", je nadaljevala Anica mirneje. Zelo jezen je bil, da ni našel ničesar obtožilnega —* f p "Da da. In —?" "Izpraševal je tudi mene. Pravila sem mu, da nikdar ne govoriš z menoj o političnih rečeh in da ničesar ne vem. "In -?" "In potem je govoril o tvojem gostu in spet mu seveda ničesar nisem znala povedati. Čudil se je, kdo bi te bil ovadil. Pravil je o brezimni ovadbi, ki jo je danes zjutraj dobil v roke. Pisana je bila na košček papirja. Nekdo je vrgel papir v nabiralnik in -." "Čudno —!" je zamišljen dejal Deroulede. Aničina razburjenost se mu je zdela nerazumljiva. "Nimam zahrbtnih sovražnikov. Ne vem, če bom kedaj zvedel-." ' "Tudi Merlinu sem tako rekla." "Kaj -?" "Da ne vemo, če bomo kedaj zvedeli, kdo te je izdal." m r.U* J- : "In — in kaj je odgovoril?" "Nasmejal se je in me je vprašal, ali bi hotela zvedeti." "Upam, da si rekla ne!" "Da sem rekla!" je odgovorila Anica. Odločnost se ji je vzdramila, s plamene-čimi očmi je gledala Julietto, ki je še vedno nepremična in molče sedela na svojem mestu in kakor otrpla gledala Anico. "Zakaj bi ne smela vedeti, kdo je tvoj sovražnik, Pavel, — zakaj bi ne smela vedeti, kd.o je tako nizkoten in izdajalski, da si upa prodati tebe v roke brezsrčnim kru-težem —!' "Nikar tako ne govori! Razburjena si, Anica!" jo je miril in se smehljal proti lastni volji, da revica s toliko vnemo išče izdajalca. Zanj je bilo to vprašanje malenkostno. "Kako bi ne bila razburjena?" je ugovarjala Anica z nežno otožnoštjo. "Kar mi je Merlin povedal, je tako odurno in grdo, da —." "In kaj ti je povedal Merlin?" "Ni le samo povedal," je tedaj dejala Anica skoraj šepetaje. "Dal mi je tale papir, — ovadbo, ki jo je prejel danes zjutraj. Rekel je, da bo morebiti kdo izmed nas poznal pisavo —." Umolknila je in mu je ponudila listič, ki ga je dotedaj trdo držala v pesti. Deroulede je stopil in stegnil roko — in tedaj je zagledal Julietto. / Vstala je pri zadnjih Aničinih besedah in stopila predenj. En sam pogled, le dobro sekundo je trajal —. Deroulede je bral v Juliettinem obrazu zapisano krivdo —. Ni vedel, le slutil je, slutil strašno, strahovito resnico. Njena duša se mu je zdela da stoji pred njim v vsej svoji nizkot-nosti, odurnosti —. In bilo je, kot da so se nebesa podrla in zasula pod seboj v prah njegov ideal, njegovo srečo —. Kot da je angel padel z nebes na trdo, neusmiljeno zemljo —. Juliette, njegove Juliette ni bilo več —. Kako da ni poprej mislil na to — ? (Dalje prih.) -o- Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"! POZOR! Na svetu so nastale zopet zelo napete razmere. Ali vi sledite tem razmeram? Zgleda, da bo vsak čas lahko nastala splošna svetovna vojna. Naš list "AM. SLOVENEC" prir-aša o vseh svetovnih dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in razne razprave. Pasebno zanimiv je v listu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne citate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z čitanjem istega dolgočasne zimske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois. TOINONO KARPENTER UKRADEL — HIŠO Chicago, 111. — 25 letni Mich. Tauber, 6102 So. Union ave., se bo moral zagovarjati zaradi čina, o kakoršnem se ne sliši vsak dan; ukradel je namreč hišo. Tam v Bay City, Mich., je neko podjetje, ki izdeluje lesene hiše in jih razpošilja po Ameriki. V tovarni se namreč do dovršenosti izdela vsak kos in potem ni treba drugega, kakor kose sestaviti po številkah ter jih zbiti z žeblji in hiša je gotova. V septembru je prejelo to podjetje iz Chicage od ne,ke Midwest Service Co. naročilo za tako hišo in omenjeno je bilo istočasno, da je naročnik za hišo že plačal zahtevano svoto. Les je v resnici bil poslan v Chicago in tukaj odpeljan na trukih od dveh moških, na kar je skrivnostno izginila hiša in Medwest Service. Preiskava oblastnih organov pa je imela uspeh in sled je končno vodila do omenjenega Tauberja, ki je po poklicu karpenter. Ta je priznal tatvino in povedal, da je iz lesa napravil garažo in porč. -o- TEŽKO JIH PREPRIČAL O SVOJI KRIVDI Chicago, 111. — Mlad, lepo oblečen fant je prišel zadnjo sredo v mestno sodnijo in se tam javil, da je poneveril $10,000. Šel pa je od enega do drugega, a vsak uslužbenec je menil, da se šali, in mu niso hoteli verjeti. Poslali so ga končno v urad državnega pravnika, kjer so mu šele dovolili zaslišanje. Izpovedal je, da je njegovo ime Th. Lacko-vic, 29 let star, in da je proti njemu vložen warant, ker je poneveril na Lawndale posojilnici, 3205 Cermak Rd., kjer je bil zaposlen, $10,000, da je vzdrževal družino osme-rih bratov in sester. Pri reviziji 1. decembra 1936 je to pokril z denarjem, ki ga je Pisano polje i. AL Žolnirji. Vojakom pravijo pri nas "žovnirji", kar je povzeto po nemškem Soeldner in pomeni —človeka, ki gre v vojsko za plačilo (Sold). Mnogokje je to še vedno tako, izpremenilo se je pa tam, kjer je vpeljana občna vojaška služba. Vob-če se drži besede nekaj poniževalnega. Plačana morija, bi rekli. Slovani niso igrali nobene častne vloge pri ti ''plačani moriji", dasi morda ne povsem svobodno. Ako jih niso mogli najeti za denar, so jih morda prisilili med vojake. Ludovik XIV. se je norčeval iz rimskega cesarja in Habsburžanov radi njih — Hrvatov in pandurjev. Ali je zdaj na boljem glede slovanskih — žolnirjev? Dvomim. Žolnirstvo cveti zdaj o-koli Madrida. Iz zasebnih in napol uradnih poročil je razvidno, da bo med miličniki tam vrlo malo idealistov, velik odstotek vsaj pri slovanskih miličnikih ali žolnirjih pripade na take, ki so se udi-nili za Madrid radi — plfče. Blumovo nevmešavanje je .največji političen bluf, ker je na Francoskem pred uradnimi očmi cvetelo nabiranje tujih "žolnirjev", in pri tem odpade na Slovane vseh plemen največji delež. Ravno zadnje dni so odkrili v Zofiji na Bulgarskem dobro organizirano zbirališče takih slovanskih žolnirjev za vlado v Madridu in zaplenili bogato zalogo tujih valut. Denar igra najvažnejšo vlogo, idealisti so redka izjema. Poročila so, to se pač razume, vsa vrlo idealistična. Vidim nekaj teh poročil o slovenskih in hrvaških teh žolnirjih. Sami junaki, ki gorijo navdulšenja ;za demokraciji, vzel pri hrvaškem stavbin- in imajo le eno željo, da bi skem in posojilnem, društvu, 1829 Throop st., kjer je bil tajnik, a zdaj primanjkljaja več ni bilo mogoče prikriti. položili svoje življenje kot žrtev na oltar demokratičnih idealov. Nekaj bo idealistov, in ti ostajajo na varnejših mestih, dasi trdijo, da jim niti ne pustijo iti v ogenj, ampak do 90 odstotkov bo takih, ki so šli in grejo in morajo iti v ogenj radi — denarja, pa bodo večinoma ostali brez denarja in brez življenja. "Morda se vrnem kot star korenjak, morda pa tudi na bergljah siromak..." Pri idealizmu, in če bi bil to res pravi ideal, je Slovan še vedno vrlo pomanjkljivo idealen, za denar je pa na vse pripravljen. To se jasno vidi tudi pri najnovejših in najmodernejših — žolnirjih iz raznih slovanskih plemen, ki hodijo umirat zdaj v Madrid. * Moderni časi. V dobi strojev smo. Precej smo se že zmehanjziraili. Prav. Stroj je ali naj bo za človeka, ne nerobe. Pa je marsikaj narobe, narobe v velikem, ko stroj spodrine človeka, da je na cesti, in na cesti jih je veliko število, tudi v malem je marsikaj narobe. Mož dela in stiska, da kupi ženi električen šivalni stroj. Stiska in dela, da kupi nekaj električnih naprav pri kuhi, dalje stiska, da kupi pralni stroj. Kaj se zgodi? Ali ga bo žena objela, ko ji tako olajša delo potom takih strojih naprav? Morda pa tudi ne. Ko je mož vse to kupil in je prišlo v gospodarstvo toliko teh strojev, je mož doživel, da je moral on sam šivati in kuhati in prati. Ali je stroj kriv? Hudo moderni smo pač. In tu je precej nekih modernih križev. . Moderni smo. Frkolin se! zagleda v frklo. Vse je še nezrelo. Da frkolin pokaže svoji — izvoljenki, kakšen junak! je in koliko ima, mora imeti — stroj, avtomobil. Ampak frkla zaviha visok nos-, 'češ, kaj boš ti revše! Fant je na srcu hudo ranjen. Zajaha svoj avto in podere visoko frklo, in zdaj stoji pred kadijem radii nameravanega umora s — avtojem. Zmehanizirana doba. * .*. '^ITI i..'>..£ S Skromno. Pravijo, da ubogi ljudje kuhajo pri vodi. Pač ni mleka. Kaj boš? Nočem zabavljati. Ogenj je le v tlečem ste-nu, ta se ne sme pogasiti, ko ni drugega ognja. Hudo komunistično je nekje. Nekaj je tudi katoliškega. Kaj boš ? Sten tli še malo. Sem za to, da se ne pogasi. Nikakor pa ne morem biti za; to, da bi se na te borni in le tleči sten pokazovalo, kakor bi bil to mogočen katoliški ogenj. Skromnost je na mestu, ko ni nič drugega, bahanje z nečem, česar v resnici ni, je pa neumno. UDOBNEJŠE POTOVANJE ! Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: I Kranjsko-Slovenska @ Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorportrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. [ Glavni urad v lastnem domu: 1Q04 No. Chicago Street, Joliet, Illinois, j SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K S K. Jednota ima do 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00. j GESLO K.S.K. JEDNOTE JE:"VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" j Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or- j ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednot., kjer se « fahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operate, proti bolezni in onemoglosti.^ ^ ^ ^ fa elanice od 16 do 55 leta- otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za' $25000- $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnme. _ V Mladinskem Oddelku K.S.KJ. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo I5c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi za- I varovalnitia z vsakim dnem narašča. V slučaju smrt. otroka zavarova- ; ! nega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu B , ■ se plača do $1000.00 posmrtnine. < BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden, j Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro- j VanJClani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo i7plnčano v gotovini. ..... * Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljmh asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja • enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva ! vsak član in članica. . - Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K., j ! S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član ali člani- ( ► ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi J takoj. , ' V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, , • »padajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite J ! ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna < [ pojasnila in navodila piiite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 » No. Chicago Street, Joliet, Illinois. 23 LET IZKUŠNJE J Pregledu j'e oči in predpisuje očala < |1. JOHN J, smetana! OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure rsak dan od 9. zjutraj 8:30 zvečer. „ Sedaj, ko je poletni naval' potnikov za Evropo pojenjal, bo potovanje udobnejše in prijetnejše. Ako ste pred Božičem namenjeni v stari kraj, m1 čim prej pišite za Vozni red parnikov, cene kart in druge informacije. Cene za denarne pošiljke: Din 200........................za $ 5.00 Din 350........................za 8.40 Din 500...............-------za 11.65 Din 1000.......................za 23.00 Din 2000........................za 45.00 Lir 50........................za $ 3.45 Lir 100.......................za 6.35 Lir 200........................za 12.25 Lir -500...-..............—za 29.50 Lir 1000........................za 57.00 Pri večjih zneskih sorazmeren pO" pust. — Pošiljamo tudi v am. dolarjih ' Sorodnike iz starega kraja je sedaj mogoče dobiti, ako Vaše Pr®* moženje nudi zadostno garancijo. P>* šite po pojasnila. Notarski in drugi posli Kadar imate kak notarski posel, aH kadar imate kako drugo zadevo s sta" rim krajem, je v Vašem interesu, aa se obrnite na sledeči naslov: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd St., New York, N. 4.1- 1 ANGLEŠKI MOUTVEMK1 in ANGLEŠKE NABOŽNE KNJIGE Molitveniki: "THE DEVOUT CHILD", (za otroke) male oblike............................1Sc CHILD'S PRAYER BOOK", (za otroke), maša ilustrirana s slikami, lepo vezana.......................................-........................................" "KEY OF HEAVEN", (za mlajše in starejše), v umetno usnje vezan, rudeča obreza ..................-...................................................... "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), umetno usnje, zlata obreza.... 80c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle) v usnje vezan, zlata obreza....$1.25 "KEY OF HEAVEN", (za fante in dekleta ter odrastle sploh), fino vezan, zlata obreza ................-..................................■——..............— "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), fino vezane vatirane platnice, vdelan križec na platnici odznotraj, zlata obreza....................$1.75 "KEY OF HEAVEN", (za dame in moške) v najfinejše usnje vezan. biserni križec vdelan znotraj na platnicah, zlata obreza........$2.50 "KEY OF HEAVEN", (lep molitvenik za ženske in dekleta) vezan v biserne platnice, biserni križec vdelan znotraj v platnice, zelo pripraven za darila, zlata obreza —...................................................$2.75 Druge knjige in molitveniki: "THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE", molitvena knjiga zelo priporočljiva za dekleta, rudeča obreza .............................................$1-5° V fino usnje vezana, zlata obreza.......................................................$2 00 "THE SMALL ROMAN MISSAL", sv. maše za vse nedelje in praznike, rudeča obreza .......................—........................................... Boljše vezane, zlata obreza .................................................................. nt Fino vezane, zlata obreza ....................................................................$1,7 SVETO PISMO V ANGLEŠČINI: "THE NEW TESTAMENT" (1011-Ar) of Our Lord and Saviour Jesus Christ, evangeliji in evangelijske prilike po grškem originalu, z zemljevidom svet^dežele, tiskan na finem papirju, 950 strani ..........................................................................................................$2.00 "THE HOLY BIBLE" (1011) (Sveto pismo stare in nove zaveze), z zemljevidi svete dežele, tiskan na finem tankem papirju, 1360 strani, trdno vezan..................................................................................$2-50 Ko naročate te knjige vedno navedite točno jasno ime molitvenika ali knjige, ki jo želite ter ceno, da bo tako mogoče pravilno po želji po-sfereči. H naročilom je treba prid jati potrebni znesek, katerega je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenfec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois