Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovini
tednik
NOVI UST
Posamezna štev. 80.— lir
NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b>s SETTIMANALE
ŠT. 838
TRST, ČETRTEK 22. APRILA 1971, GORICA
LET. XX.
Gre tokrat zares?
Medtem ko slovenska narodna skupnost hali ji še vedno čaka odgovor na spomenico, ki le bila poslana ministrskemu predsedniku Co-lombu dne 3. decembra 1070, in zlasti čaka, da se bo njenim predstavnikom nudila možnost Za neposreden slik s predsednikom osrednje vlade, moramo hkrati ugotoviti, da je manjšin-s/ca problematika v zadnjem času postala predmet živahne pozornosti tako na ravni političnih strank kot na ravni krajevnih ustanov in drugih institucij.
Potem ko je problem narodnih manjšin dobil primeren poudarek v meddržavnih razgovorih v Rimu, kot je med drugi m razvidno iz uradnega poročila ob koncu Titovega obiska v Italiji, imamo te dni vest iz Ljubljane, da sla se prvič uradno srečali delegaciji socialdemokratske stranke Furlanije - Julijske krajine m Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Na tem srečanju je bila posvečena pozornost tudi manjšinski problematiki. Tako je bilo poudarjeno, da je treba manjšinska vprašanja pravno uredili bodisi z vsedržavnimi bodisi s dednimi zakoni. Zdi sc nam važno podčrtati.
da
so se predstavniki socialdemokratske slran■
e izrekli za ureditev slovenskih manjšinskih problemov v VSEJ deželi Furlaniji . Julijski krajini, torej tudi v videmski pokrajini. To je predvsem zalo pomembno, ker so se tudi socialdemokrati doslej izogibali tematike Beneške Slovenije in Kanalske doline, kjer ima ta stranka, kot znano, določene pomembne volilne postojanke. Je to znamenje revizije določenih stališč? Razvoj dogodkov bo kmalu pokazal, kaj Jp- na stvari, saj bodo o manjšinskih problemih rnzpravljuli tudi s pomočjo posebne komisije.
Drugo, morda še važnejše srečanje pa je napovedano za prihodnji mesec, ko bo vzpostavljen prvi slik med delegacijo tržaške demo-krščanske stranke in SZDL Slovenije. Že sedaj poudarjajo v trzakih demokrščanskili krogih, da bo na tem srečanju med drugim govora o manjšinah, kar je politično pomembno glede na vlogo, odgovornost in vpliv, ki jih demokristjani imajo pri nas in v državi.
Na upravno-politični ravni pa velja omeni-h najprej obisk reške občinske delegacije v Trstu, bližnji obisk predsednika Izvršnega sve-l(‘ republike Hrvaške v deželi Furlaniji - Ju-Hjski krajini in končno je treba tudi ponovno n(tglasiti obisle predsednika tržaške pokrajine Zanettija pri predsedniku slovenske vlade v Ljubljani. To srečanje je bilo namreč pouiemb-n° zaradi vrste problemov, ki so bili ob tej priložnosti načeti, in na rešitve, ki so bile tedaj nakazane.
Vsekakor je treba ugotoviti, da se med Ita-lij<> in Jugoslavijo vzpostavljajo mnogovrstni stiki, da je volja do sodelovanja dobila novega zagona in, kar nas zamejske Slovence še posebej zanima, da je oh vsem tem navezovanju
, (dalje na 4. strani)
Zblilanje med Kitajci in Američani
Pretekle dni je vzbudila senzacijo v svetu kitajska »diplomacija pin^-ponga«, ko je kitajska vlada povabila v goste ameriško reprezentanco namiznega tenisa, ki je nedav no nastopila na Japonskem, in jo sprejela tako prijazno, gostoljubno in s častmi kakor doslej še nobenega diplomata. Dovolila je celo, da je spremljala reprezentanco skupi na tujih časnikarjev, med njimi trije Američani — prvi, ki1 so po 1. 1948 stopili na Kitajsko — in žene treh funkcionarjev ameriške namizno-teniške reprezentance. Kitajci so jim razkazali marsikaj, celo »kitajski zid«, in imeli z njimi resne pogovore. Bilo je očitno, da Mao Tse Tung in Cu En Lai nista povabila pinpongarjev kar tako, ampak da sta imela s tem resne namene, seveda politične, šport pa se je pri tem izkazal za izredno koristen in važen, res Kot stvar, ki zbližuje narode in države: kot odlično sredstvo politične diplomacije. Marsikateri zaslužen star diplomat si je te dni zaželel, da bi bil v koži katerega 'od mladih ameriških namičnoteniških igravcev. Seveda kvaliteta ameriškega namiznoteniškega tenisa ni igrala posebne vloge, saj so bili ameriški igravci na svetovnem prvenstvu tem nekje okrog tridestega mesta. Povabilo so narekovali res politični razlogi im pri tem kitajskim voditeljem ni odrekati precejšnjega smisla za humor. Ali pa gre le za globoko azijatsko resnobo, ki ji je pojem smešnega tako tuj, da že zaradi tega sama vpliva humoristično?
PRESENETLJIVO, A LOGIČNO
V bistvu je to vseeno. Rezultat je tu: Združene države in Kitajska sc cedita od prijaznih besed druga do druge, Američani so takoj odpravili nekatere trgovske omejitve za trgovino s Kitajsko in dovolili vsem svojim državljanom, potovati tja, Kitajska pa bo usluge nedvomno vrnila, že zato, ker bi rada trgovala z Združenimi državami. V .v/los k vi samotno škriplje jo z zobmi, zanje je prišlo to kot strela z jasnega — in nedvomno je bila ta strela tudi njim namenjena, po kitajskih računih.
Stvar je sicer presenetljiva, po vsem tistem, kar .-.mo zadnji dve desetletji slišali s Kitajskega, vendar pa bolj logična, kot se zdi. Kitajci niso imeli v bistvu nikoli nič proti Američanom, ti pa ne proti Kitajcem. Ozemeljskih sporov med njimi ni bilo, kot so bili in so še med Kitajci in Rusi. Mnogokrat v zgodovini so Američani pomagali Kitajcem, zlasti v boju proti japonskim vpadnikom. Pomagali so Kitajcem s hrano in orožjem, pošiljali na Kitajsko zdravnike in misijonarje. Najlepše knjige o življenju kitajskega ljudstva je napisala Američanka Peari Buck in dobila zanje celo Nobelovo nagrado. Med drugo svetovno vojno so se Kitajci in Američani skupno bojevali proti Japoncem. Spor je nastal z zmago komu-
nistov na Kitajskem, a je bil zgolj ideološki, ne vojaški. Američani niso z orožjem nastopili proti kitajskim komunistom in so rajši pustili, da je »njihov človek« Čang Kai šek propadel in se moral umakniti na For-mozo. Tudi na Koreji so sc vzdržali in niso prestopili reke Yalu, mejne reke v Kitajsko, ko bi bili to lahko storili, ali ko bi bili lahko bombardirali kitajisko ozemlje.
VELIKE VAŽNOSTI ZA SVET
Marsikdo je Američane kritiziral, zakaj niso z orožjem nastopili proti kitajskim komunistom, da bi preprečili njihovo zmago 1. 1948, in zakaj niso s Koreje vdrli na Kitajsko. Toda previdna in obzirna ameriška politika je bila verjetno preračunana na dolgi rok in se bo morda zdaj obrestovala. Zbližanje med Kitajsko in Združenimi državami, zlasti če bo dobilo konkretnejše oblike, bo ogromne važnosti za ves svet, ker bo utrdilo svetovni mir in razširilo svetovno trgovino, Kitajski pa bo pomagalo k hitrejšemu napredku ter jo bo morda spet vključilo kol aktivnega partnerja v svetovno dogajanje, tudi v okviru Združenih narodov.
Seveda je bolje ne prehitevati dogodkov. Toda že to, kar se je pretekle dni zgodilo, je veliko. Vsaj za hip si je svet globoko oddahnil. In pri tem se kaže rudi položaj v Indokini v novi luči. Severni Vietnam se je znašel v hudi zadregi. Ali sc bo ravnal po Pekingu — ali Moskvi. Toda Peking je blizu, Moskva pa daleč. Ni težko uganiti, kam se bo prej ali slej nagnila tehtnica v Hanoju, in prvič se je res začela kazati nad Vietnamom rahla zarja miru.
Pri vsem tem pa se je tudi pokazalo, da so tudi v Pekingu besede eno, dejanja pa drugo (če namreč pomislimo na grožnje, ki so prihajale svoj čas od tam na paradah in sprevodih, naperjenih proti »ameriškim imperialistom« in »papirnatim tigrom«) ali kot pravi slovenski pregovor: beseda ni konj. Tudi na Kitajskem ne.
Seveda ne smemo pozabiti, da vlada na Kitajskem določen režim in od njega ni pričakovali enake politične logike, kakor od demokracij. Toda poleg ideologij obstajajo na srečo tudi stvarni interesi in nujnosti. In ti so včasih močnejši kot ideološka trma in teoretična zagrizenost.
OBČNI ZBOR SLOVENSKE SKUPNOSTI
Predsedstvo občnega zbora Slovenske skupnosti sklicuje občni zbor Slov. skupnosti za 8. in 9. maja letos. Občni zbor bo v dvorani Finž-garjevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89 z dnevnim redom:
SOBOTA: 8. maja, ob 17. uri: otvoritev občnega zbora, pozdrav delegacij, poročila in razprava;
NEDELJA : 9. maja, ob 9. uri: nadaljevanje razprave, volitve in zaključek občnega zbora.
JTežave v Jugoslaviji
m d MO TRST M
♦ NEDELJA, 25. aprila, Ob: 8.00 Koledar;; 8.30 Kmeitijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.45 Glasba za lutnjo iz 15. din 16. Stol.; 10.45 Pesmi odporniškega gibanja; 11.15 Oddaja za oajmtajše;: B. PertOtova: »Deček Kristjan iln mornar brez glave«; 11.35 Ringaraja za naše malčke; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in in naš čas; 12.30 Staro 'in novo v zabavni gliabi predstavlja Naša gospa; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...
13.30 GiaSba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 A. Valdairnlnii »Nekega ponedeljka leta ’43«. Radijska drama; 16.25 Recital pianistke Ljerke Bjeliniski. Skladbei Bruna Bjelinskega;
17.30 Revija zborovskega petja; 18.00 Minialtumi koncert; 18.45 Bednarik- »Pratika«; 19.00 Lahka glasba; 19.15 Sedem dni v sveitu; 1'9.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22:10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 26. aprila, ob: 7.00 Koledar:
7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radk> za šole- (za srednje šole); 12.10 »Pomenek s ipoisluša:vlkami»;
12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah-
17.20 Za mlade poslušavce: DiSc-time - Miilsii. in nazori - Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost.-
18.30 Radio za šole (za srednje šole); 18.50 Grbec: Sonaititna. Igra pianist Engelman. Grbec,-Tri pesmi. Izvajata sopr. Olga Jež ‘in pianist Jakoib Jež; 19.10 »Odveitnik za vsakogar«; 19.15 Zbor »G. Verdi«; 19.35 Revija glasbili; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 Kulturni odmevi; 21.20 Romainltlone melodije-,
21.45 Slovenski solisti. Čelist Škerjanec :in pianist Bertoncelj. Štuhec: Ekspresija; Ramovš: Mo-nolog za čelo solo; Bravničar: Dialog; 88.05 Za bavrua glasba.
♦ TOREK, 27. aprila, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glaisba; 11.35 Šopek Slovenskih pesmi;
12.10 Bednarik: »Praitika«; 12.25 Za vsakogar nekaj; ll3.30 GlaSba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas - Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.10 N. Zorzenon: Zgodbe iz življenja v ladjedelnici); 19.25 Moški zbor »Kras« iz Dola - Poljan vodi Komelova; 20.00 Šport; 20.35 Mannino: »La’Speranza«, o-pera v 3 dej.; 22.10 Zabavna glasba.
♦ SREDA, 28. aprila, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih 'šol); 12.00 PianliSt Tatum; 12.10 Brali smo za vais; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlalde poslušavce: Ansambli na Radiu Trst - Slovarček sodobne znanosti - Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«; 18.15 Umetaost; 18.30 Radio za šolle (za I. Stop njo osnovnih šol); 18.50 KoncertiSti naše- dežele. Pianist Devetak; 19.10 Higiena 'ih zdravje:
19.20 Jazz; 19.40 »Gor in dol po sred’ vasi«, pri pravi j a Grudnova.; 20.00 Šport; 20.35 Silmf. koncert. V odmoru (21.05) Za vašo knjižno polico;
21.45 Melodije v polmraku; 22.05 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 29. aprila, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek Slovenkah pesmi; 11.50 Saksofonist Sax; 12.10 Po društvih in krožkih: »Prosvetno družtivo Tabor z Opčiin«; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: DiscJtiime - Kako- 'in. zakaj - Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Glasbeni opus Marjana Kozine, pripravil Mi-gnozzi; 19.30 Izbrali smo za vas; 20.00 Šport; 20.35 N. Moscardelli: »Sreča«. Draima v 1 dej.;
21.10 Pojejo »The Mills Brothers«; 21.20 Večer z zabavnimi orkestri RAI ilz Rima; 21.50 Skladbe davnih dob; 22.10 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 30. aprila, ob: 7.00 Kdledar; 7 30 Jutranja glasba; 11.40 Radio 'za šole (za II. stopnjo osnovnih šol); 12.00 Na orglice igra Germ 12.10 Slovenska ljudska umeitmoišt lin obrt.; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13 30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi; 18.1;5 U-metnoSit; 18 30 Radio za šole (za II. stopnjo o-sniovnih šol); 18.50 Sodobni slovenski Skladatelji. Jež: Do fraiig aimors, kaihtalta za dvojni zbor mandolino, lutnjo, kitaro in tolkala. Člaini 'simf. orkestra iin komorni zbor RTV Ljubljana vodi Lebič; 19.10 Bernobihi - Bomipiani: Od huma-noida do robota: »Golem se upre Karlu V.«;
19.20 Ženski vokalni kvarteit iz Ljubljane vodi Mihelčič; 19.40 Novosti v naši diBfcdteki; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe; 21.55 Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba.
V Jugoslaviji se morajo zadnji čas boriti s precejšnjimi težavami, predvsem z gospodarskimi. Upanje, da bo razvrednotenje z drugimi stabilizacijskimi ukrepi vred o-zdravilo gospodarstvo, vedno bolj plahni, kajti pretirane m nekrite investicije se nadaljujejo kar naprej. So celo »podivjale«, kot pišejo nekateri listi. Nad tem se je zelo pritoževal tudi predsednik zvezne vlade Milja Ribičič. To povzoča inflacijske pojave in zadolžitev- Mnoga podjetja ne plačujejo svojih obveznosti in spravljajo tako tudi solidnejša podjetja v denarne težave, da tudi ne morejo plačevati sproti svojih dolgov. To je prava verižna reakcija. Kljub prepovedi zvišanja cen po razvrednotenju dinarja. se cene dvigajo. Podjetja najdejo za to razne izgovore in luknje v predpisih. Cene raznih izdelkov in pridelkov so se dvignile po razvrednotenju dinarja že za nad 20 od sto, ravno tako plače. To je dejansko že paraliziralo pomen razvrednotenja, ki je hotelo utrditi vrednost dinarja.
Krivda za to je predvsem pri tistih ljudeh in gosodarskih kolektivih (pa tudi političnih dejavnikih), ki nočejo ali ne morejo dojeti pomena gospodarskih reform in delajo kar naprej po svoje, skrbeč samo za svoje sebične 'koristi. S tem, da silijo v investicije, že špekulirajo hkrati na inflacijo, ki naj bi jim omogočila, da bi lahko plačevali dolgove, ki jih bodo naredili — če jih bodo sploh plačevali. Zdi se, da sta zvezni parlament in vlada proti temu precej brez moči, republike same pa še ne razpolagajo z dovoljnimi zakonskimi 'instrumenti, da bi to preprečile, dokler ne bodo dobile večjih gospodarskih pristojnosti, kot je predvideno s predlo-ganimi ustavnimi spremembami. Vendar ko< kaže, te še ne bodo kmalu uveljavljene.
Težave se pojavljajo tudi v političnem pogledu. Zaostrujejo se nasprotja med posameznimi narodi in republikami, zato je razumljivo Titovo pozivanje k enotnosti v ZKJ, v njegovih zadnjih govorih. Ta enotnost je
Danska vlada je te dni vrnila Islandiji rokopise znamenitih »sag« in ljudskih epov iz srednjega veka, katere so odnesli danski zibiravci starin, trgovcev in učenjaki z Islandije v 17. in 18. stoletju. Tedaj so mnoge islandske družine izumrle zaradi bmha-nja ognjenikov, lakote im kuge, ali pa so bile prisiljene odstopiti starodavne rokopise,
♦ SOBOTA, 1. maja, Ob: 8.00 Koledar; 8.30 Pro menaidni koncert; 9.00 Glasba za praznično jutro; 10.00 Fiumejeve in Viozzijeve -simfonične Skladbe. Sodeluje Trio »Ars Nova« iz Trsta: 10.50 »Pesmi o delu v poeziji Iga Grudna«; 11.00 Harmonikarski ansambel »Svoboda«, vodi Mihelčič; 11.30 Od popevke do popevke; 11.50 Vaški ansambli; 12.10 Tone Penko: Skrivnostni svet žuželk; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Av toradio - oddaja za avtomobiliste; 16.10 Operetne melodije; 16.30 »Preprosto srce«. Napisal M. Soldati, dramatiziral M. Košuta. Izvajajo dija ki slovenskih višjih Srednjih šol v Trstu; 16.50 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušavce: Sobotni sestanek - Ščepec poezije - Moj prosti čas; 18.15 Plesna čajanka-, 18.45 Nepozabne melodije; 19.10 Družinski obzornik, pripr. I. Theuerschuh; 19.40 Zbor Radiotelevizije Ljubljana! vodi Simoniti;
19.45	Orkester »Dukes of DxieQ]amd«; 20.00 Šport;
20.30	A. Remec »Veliki punt«. Dramatiziral E. Mairtinuzzi. Radijski Oder, režira Peterlin; 22.45 Zabavna glasba.
edino jamstvo za enotnost države. A tudi v ZKJ si niso enotni. Predsednik Tito je v govoru, ki ga je imel te dni med obiskom v avtonomni deželi Kosovo, zagrozil, da ne bo več dolgo trpel take razprtije v ZKJ in da bo kmalu javno povedal, kdo so tisti, ki netijo spore. Rekel je tudi, da zunanji sovražniki — tisti, ki se delajo prijatelje, a so v resnici sovražniki Jugoslavije — podpihujejo te spore, da 'bi razdvojili jugoslovanske narode in razbili državo.
Zunaj se |e zelo povečala aktivnost usta-ških teroristov. V Stockholmu so hudo ranili jugoslovanskega veleposlanika Vladimira Roloviča, ki je po nekaj dneh nezavesti podlegel v bolnišnici. Ranili so tudi njegovo tajnico-Atentatorja — dva mlada Hrvata — so prijeli. Aretirali so še tri druge in bodo prišli zdaj pred šveddko sodišče. Med ustaši in srbskimi delavci na Švedskem prihaja do pretepov, v katerih je bil ubit mlad delavec. Jugoslavija je ostro protestirala pri švedski vladi zaradi atentata, ker Švedska ni dovolj poskrbela za varnostne ukrepe, toda Švedi se izgovarjajo, da po švedskih zakonih ni mogoče aretirati dozdevnih teroristov prej, kot so res kaj napravili. Ustaši so zadnji čas tako v Nemčiji kot na Švedskem proslavljali 30-letnico ustanovitve Neodvisne hrvaške države (Paveličeve), proti čemur je Jugoslavija spet protestirala. Toda zahodne vlade se izgovarjajo, da so politična prepričanja svobodna, dokler ne pride do kaznivih dejanj. Težava je tudi v tem, ker vsi ti ljudje prihajajo iz Jugoslavije in jih oblasti v zahodnih državah ne ločijo, kdo je Srb in kdo Hrvat, in kaj hočejo eni in kaj hočejo drugi.
Zaenkrat je težko videti, 'kako bodo v Jugoslaviji obvladali vse te gospodarske in politične težave (šaterim se pridružujejo polemike med hrvaškim in srbskim CK-jem ter akcije nacionalistično usmerjenih študentov na zagrebški univerzi); treba bo treznosti in morda tudi novih, temeljitejših gospodarskih in ustavnih reform,
ki so jih hranile, danskim trgovcem za živi la. Marsikatera se tudi ni več zavedala vred nosti porumenelih pergamentov v 'Stari skrinji.
Rokopisi so bili doslej shranjeni v Univerzitetni knjižnici v Kobenhavnu in so predstavljali njen največji zaklad, saj so neprecenljive važnosti za germanistiko in za jezi-.koslovje sploh. Ko je postala Islandija ne odvisna, je večkrat zahtevala rokopise nazaj, vendar jih Danci niso hoteli dati. češ da so v Kobcnhavnu bolje spravljeni in bolj dostopni učenjakom iz vse Skandinavije. To je motilo sicer dobre odnose med Dansko in Islandijo. Zdaj je danska vlada vrnila rokopise, v spoznanju, da je pravično, da vsak narod sam varuje svoje narodne zaklade.
Ta primer zmage pri jatel jstva nad nacionalnim egoizmom in kljubovalnostjo naj bi posnemali drugi, zlasti tudi sosedje slovenskega naroda, ki so v teku časa odpeljali iz Slovenije dragocene arheološke zbirke, arhive, slike in drugo. Tudi med narodi je možno prijateljstvo le na poštenju.
Izdajatelj; Engelbert Besednjak nasl. • Reg. na sodi šču v Trstu dne 20. 4. 1954, štev. 157 • Odgovorni urednik: Drago Leglša »Tiska tiskarna Graphls.Trst
DAIMCI SO DALI ZGLED
IflaSi pogledi a« Madmbka skupina « llaSi pogladi
Kaj je se ostalo od ženske?
Ne poznam žensk tako dobro kakor Alenka, vendar moram braniti tiste, ki jih poznam. Takoj moram poudariti, da jih ni dosti; morda, pel ali šest. Ko sem prebrala Alenkin članek »Kaj je še ostalo od ženske?« v velikonočni številki Novega lista, sem čutila, da jim dela veliko privico.
Verjetno jih Alenka pozna dosti več in, ker ne dela nobenih izjem, sklepam da res ni prav v nobeni od njih našla globlje notranjosti. Sebe seveda izvzema, to sem jasno čutila skozi ves njen članek. Vsaj ena prava zenska!
Alenki niso pogodu ne pridne gospodinje, ne elegantne dame, ne ljubke družice, ne eman-cipiranke, ne intelektualke, ne lepotice, niti mile deklice. To je vse premalo, pravi, če ne gojijo svoje duhovnosti prav tako kakor svojo telesnost. Kratkomalo, vse tradicionalne ženske lastnosti bi morala spremljati neka višja duhovna substanca. A kdo ji pravi, da te višje duhovne substance v njih ni? Alenka je opazila vse zunanje lastnosti in trdi. du je to premalo. Res je. A notranjosti v njih niti iskalu ni, zakaj če bi jo, bi prav gotovo tudi našla, ce ne v vseh. v marsikateri prav gotovo. Praznino v ženski bere Alenka le v njenih očeh. Žal mi je, a v tako globoko psihološko intuicijo ne morem verjeli.
Alenka piše: »Sveta okrog sebe ne znajo več vrednotili pravilno, kajti pravilen pogled na svet mora vedno osvetljevati povsod prisotna etiku, to je globoka, vkoreninjena, široka zavest vrednega, lepega in dobrega.« Pravilen pogled na svet... ne upam si trdili, da ga kdorkoli ima. Ne upam si trditi, da je moj pogled na svet pravilen, toliko manj si pa upam kritizirati tujega. Prvič ga premalo poznam; če ga l>a poznam, ga po navadi tudi razumem in znam utemeljavati. Ko vidim žensko, ki »kriči po ulicah in na političnih manifestacijah«, žensko, ki nosi »kratka krila in še krajše lilače«,
DRUGI O NAS
Pariški dnevnik »Le Monde« je pred 'kratkim Objavil zanimiv uvodnik o stanju uradne Certkve v Jugoslaviji. »Jugoslovanski politični vaditelji — piše »Le Monde« — se bojijo, da bi versko oporekainje lahko imelo odmeve tudi
v družbenem redu. Ker se talkega oporekanja bojijo tuldi v Vatikanu, prihajamo do paradoks ne ugotovitve, da se. spet uveljavlja stara po-vezava med dvema mečema, namreč med državo in uradno Cerkvijo, tokrat med marksističnimi oblastmi in katoliško hierarhijo.« Na škodo seveda prenavljajočih sil verskih skupnosti.
V rimskem itednilku »Settegiomi« pa je prejšnji teden ilzšel članek, ki zgornjo tezo nekoliko Popravlja, ko pravi, da se v Sloveniji razmerje med krščanstvom in marksizmom predstavlja v drugačni luči. »Če je prišlo v Sloveniji do srečanja med dvema silama, je do tega prišlo prav z najbolj odprtimi sektorji tamkajšnjega krščanstva. Zdenko Roter je namreč v Delu ostro napadel grobi verski konservatorijem cerkvene hierarhije im enostranskost, s katero je komunistični tisk do zdaj obravnavali versko Problematiko. »Avtentičen kristjan — talko pra
vi Roter — ima tudi zame, marksista, bistveni Pomen. ZaJto zame dialog s kristjani ni bil nikoli samo trenutna talk tika.*
ne sklepam takoj, da je njena notranjost prazna. Nasprotno, zanima me spoznuli njeno osebnost, kaj jo je dovedlo k takemu vedenju. Rekla sem, da ne poznam dosti žensk v njihovi globini, vendar v dvomu raje. mislim, da to niso le kozice, ki tako ravnajo iz poze.
Ženska emancipacija ni le. navidezna, ženske jo tudi notranje čutijo (vsaj tiste, ki jili jaz poznam), ko hočejo uveljaviti svojo osebnost. postali JAZ. Kako naj to naredijo? Njihova nova notranjost se izraža v obleki, v besedah, v dejanjih, ki jih lahko vidijo vsi in iz katerih bi morali sklepati o njej. Vendar bere Alenka v njihovih očeh praznino. Če koga ne poznam dobro, raje sklepam — če že — o njegovi notranjosti iz konkretnih dejstev, ne pa iz izraza n jegovih oči.
»Morda je danes svet prav zato tako mrzel, ker se je iz njega umaknila prav ona — resnična žena.« Toda Alenka prav dobro ve, kakšna je bila ženska nekoč. Od kod to ve? Dvomim, da je imela priliko pogledati ji v oči. Ali torej a priori sklepa, da bi v njih ne bila našla praznine, ki jo vidi danes? Menim, da od ženske ni samo ostalo mnogo, veliko več se je še temu pridružilo. Pot ženske gre po mojem navzgor in ne navzdol, kakor misli Alenka. Žen-
ske se. vedno bolj zavedajo sebe, svoje osebnosti. Ne izražajo je z molkom in tišino, po katerih Alenka sklepa o globoki, notranjosti, izražajo jo j)ač drugače.
Da zaključim: moje izkušnje so majhne, vendar sem doslej še vedno našla človeka, če sem se nekomu približala kot — človek.
Ivana S.
Zanimivo mladinsko srečanje
Zadnje tri dni prejšnjega tedna je bilo v Desklah pri NoVi Gorici izredno zanimivo srečanje med raznimi verskimi skupnostmi iz Slovenije liln Hrvalške. Srečanje je pripravila mladinska grupa 2000 iiz Ljubljane. Udeležili pa so se ga tudi posamezniki ife Trsta in Gorice. Delovni program je obsegal razne meditacije o velikonočni skrivnosti in dalijšo diskuiSijo o življenju lin razvoju posameznih verskih skupnosti s posebnim ozirom na soizgrajevanje družbene zavesti. V razgovor so posegli tudi Tržačani in Goričani, ki so prikazali versko iin družbeno stanje pri zamejskih Slovencih in nakazali težave pri Občestvenem povezovanju. Pristno vzdušje srečanja je na vse napravilo prijeten vtis in vsem je bilo jasno, da miora prilti do še večje povezanosti med omenjenimi skupinami to itudi posamezniki.
Jokajoči marksizem
Morda sc ti bo, dragi črt, ob tem članku zdelo, da namenoma drezam vate, da 'bi te razdražil im bi se spet razvnela po našem časopisju bojevita polemika o tem in onem. Nič takega mi v mojih mislih. Želim si samo, da bi o raznih stvareh, ki se tičejo tebe in mene 'im mas vseh spregovorili nekoliko bolj prizadeto in bolj globoko. Zato ni dovolj, da se jaz ustavljam samo ob krščanstvu, ti pa le ob marksizmu. Treba bi bilo tudi izmenjave mnenj drug o drugem. Razume se, da mora biti tak govor pošten in odkrit, ali pa ga ni treba. Iz takega zornega Icota vzemi tudi teh nekaj misli o vlogi marksizma v izgrajevanju človeka v zavesten subjekt in o raznih spominskih proslavah.
če pojmujem marksizem, kot mislim, da ga je treba od njegovega začetka naprej razumeti, se moram vsekakor strinjati z Girardijem, ko pravi, da se marksistična praksa definira kot funkcija ideala človečnosti, torej svobode v etičnem in gospodarskem pomenu. Vera v človeka, zgled človečnosti je jedro tega 'sistema in njegovega revolucionarnega poslanstva, saj si ga je Marx zamislil prav v tej dimenziji. Vse ostalo so zgodovinski pritikljaji ali postulati individualnih družbenih potreb. Zato se mora marksizem ogibati abstraktnega ideologi-ziiranja, saj je celo njegova filozofija podrejena praksi.
In če kdo, potem mora prav ta marksistična praksa razumeti današnjega človeka v njegovem naravnem okol ju, na njegovi novi razvojni stopnji, z njegovimi novimi hotenji in zahtevami, Četudi izven shem Manifesta in Kapitala. Spoznavati današnjega človeka skozi prizmo Marxovega pisanja je prav tako nestvarno, kot tolmačiti krščansko resničnost XX. stoletja recimo skozi Staro zavezo.
To je prva ugotovitev, druga pa jo miselno dopolnjuje in zaključuje, če je človek najprej humano in potem šele ideološko bitje, je tudi približevanje človeku posameznih zgodovinskih teorij podrejeno načinu njegovega sedanjega dojemanja. Približati jih je pač treba njegovi novi problematiki. Proces osveščanja in ideoiloškega poglabljanja zato ne bo še! v smer natezanja človeka na Prokrustovo posteljo toge ideološke teorie. Zakaj mod različnimi variantami pozitivnega ideološkega izgrajevanja in prepričevanja ima celo v krščanstvu prav hoja za človekom (glej Trstenjakovo knjigo) še največjo možnost uspeha v današnjem svetu. Pod to besedo — uspeh — pa pojmujem preoblikovanje človekove zavesti v samozavest. posameznika, ki bo znal biti koe-renten s svojimi idejami vsak trenutek svojega življenja in ob vsakem utripu svoje družbene skupnosti; ne zaradi takih ali drugačnih ideoloških zahtev.
Tako bo posameznik prepričam in dejanski antifašist vsak trenutek svojega življenja in v vseh najrazličnejših okoliščinah in to zato, ker bo potrditev svoje antifašistične izbire iiskal v samem sebi in ne v zunanjih surogatih spominskih svečanosti ter v jokajočih in užaljenih izjavah.
Toliko o temi: biti antifašist, ali pa ne! Čisto nekaj drugega pa je govor o upravi-čonosti tolikih spominskih svečanosti pri nas. Tu pa so mnen ja, kolikor vem, precej deljena in bi bilo prav, da bi kdaj o tem tudi javno spregovorili.	Igor
V Kulturnem domu v Trstu razstavljata SILVESTER GODINA IN VLADIMIR RAŽEM
Razstava bo odprta od 24. t.m. do 24. maja 1971. Odprtje razstave bo v soboto, 24. t.m., ob 19.30.
TU^dblioiju ---------------------
Šesti kongres o deželnem pravu
SVETOVALEC ŠTOKA 0 MANJŠINSKIH PROBLEMIH
Ob prisotnosti ministra Gatta je v četrtek, 15. t. m., predsednik deželnega sveta prof. Ri-bezzi odprl v Verdijevem gledališču v Trstu šesto študijsko zborovanje o pravnih vprašanjih. ki zanimajo tako dežele z navadnim statutom kot dežele s posebnim statutom. Po daljšem govoru ministra Gatta. ki je poudaril pozitivno vlogo, ki jo danes imajo v državi dežele, je predsednik deželne vlade Berzanti globlje analiziral težave in probleme s katerimi se dežele spopadajo in ki ovirajo njihov razvoj in razmah. Predsednik se je dalj časa ustavil zlasti pri problemu pristojnosti posameznih dežel, kar povzroča trajna trenja med deželami in osrednjo državno oblastjo v Rimu.
Studijski del zborovanja se je začel s poglo bilvijo pravne plati deželnih pristojnosti ter razmerij med deželami in krajevnimi uslano vami (občine in pokrajine). Glavni poročili sta imela prof. Paladin s padovanske univerze in prof. Pototsclinig z univerze v Pavi ji. Po po ročilih se je razvila živahna in temeljila raz prava, v katero so posegli mnogi pravniki in politiki iz vse države.
Hvale vredno je, da je bil kongres sezna njen tudi s problematiko slovenske narodne manjšine, za kar je poskrbel svetovalec Slovenske skupnosti dr. Stoka. V svojem nastopu je slovenski svetovalec obdelal manjšinska vprašanja s pravnega stališča, pri čemer se je zlasti zavzemal, naj bi država priznala deželam jasne pristojnosti v zvezi z manjšinsko problematiko. Pri lem je opozoril, da sla člena 3 in 4 posebnega statuta Furlanije - Julijske krajine le načelnega značaja, brez dejanske možnosti, da bi se izvajala, tudi glede na razsodbe ustavnega sodišča in glede na odsotnost, ki jo zu ta vprašanja kažejo osrednji zakonodajni organi. »Mnenja sem — je med drugim dejal Štoka — da bi določitev
(Nadalj. s 1. str.) stikov vedno prisotna tudi naša manjšinska stvarnost. Zalo pričakujemo, da gre tokrat zares, da se bo resno, odprto ter odkritosrčno pristopilo k reševanju naših vprašanj.
Upamo, da je resolucija, ki jo je na eni zadnjih sej sprejel tržaški pokrajinski svet, prvi korak v lej smeri, da je dokaz, da veje.v odgovornih krogih nov duh. da končno prihaja do izraza resna volja za stvarno delo, za stvarne ukrepe v korist slovenske manjšine.
Zaradi tega se nam zdi važno povzeti glavne misli omenjene resolucije. Ta najprej jemlje z zadovoljstvom na znanje skupno Italijan-sko-jugoslovansko sporočilo z dne 27. marca, v katerem zainteresirani strani izjavljata, da »nameravata nuditi manjšinam največjo zaščito«. Svet hkrati meni, da je nujno potrebno, da vlada in parlament čimprej pripravila liste zakonodajne ukrepe, ki so še potrebni za polno izvedbo zaščite in ovrednotenja slovenske narodne manjšine, tudi s prispevkom dežele Furlanije - Julijske krajine in ob upoštevanju predlogov krajevnih ustanov ter zainteresiranega l judstva.
Kar zadeva dolžnosti tržaške pokrajinske
pristojnosti države in dežele bila ne samo v korist dežele, ki je takorekoč v vsakodnevnem stiku z manjšinsko stvarnostjo, temveč tudi same države, kateri se danes poslavljajo laki politični, gospodarski in družbeni problemi, ki jih ob njenem nastanku sploh ni bilo.«
»Problemi narodnih manjšin — je nadaljeval Štoka — so namreč povezani z razvojem države, to je z razvojem tiste zgodovinske in pravne stvarnosti, v okviru kutere obstajajo različne, tudi narodne skupnosti, morda celo z nasprotujočimi si interesi, a ki jim je usojeno, da skupno živijo. Njihovo sožitje pa naj bo pravno tako urejeno, da si bo lahko vsaka skupnost prizadevala in tekmovala za uveljavljanje lastnih idealov. Vendar se to tekmovanje ne sme končati s preganjanjem ali celo s smrtjo poraženca.« »Ge hoče zalo država — je zaključil Štoka — vzeti na znanje obstoječo družbeno stvarnost in prilagoditi svojo ureditev zahtevam in potrebam vseli državljanov, mora upoštevali te pravne in politične nujnosti, ki so zlasti prisotne v današnjem svetu in tudi v naši državi.«
Pomembno zborovanje, ki je trajalo tri dni. je zaključil dr. Berzanti. Z zadovoljlsom je u-gotovil, da je kongres dosegel uspeh. Pravniki in politiki bodo pri svojem delu gotovo bogato črpali iz temeljitih prispevkov s tega zborovanje.
SPACALOVA RAZSTAVA V TRSTU
V četrtek, 15. t. m. so odprli v novi galeriji »Gartesius« v ulici Giulia 10 v Trstu samostojno razstavo Lojzeta Spacala. Spacal je prvi umetnik, ki razstavlja v tej novi galeriji.
Razstava Lojzeta Spacala jc vedno prvovrsten kulturni dogodek in tako tudi tokrat
uprave, pa se nam zdi pomembno, da je pokrajinski svet obvezal svojega predsednika in odbor, naj tako preuredila uradovanje in poslovanje uprave, da bodo slovenski prebivavci lahko govorili v odnosih s pokrajino n svojem materinem jeziku. Predsednik in odbor se dalje obvezujeta, da bosta izpopolnila in potencirala slovenske, šolske zavode, da si bosta prizadevala za ustanovitev visokošolskih struktur za Slovence, da bosta podpirala slovenske, gledališke in sploh vse kulturne ustanove, da bosta skrbela za postavitev dvojezičnih napisov v vseh krajih, kjer živijo znatne skupine Slovencev.
Pomemben je nade ja sklep, s katerim pokrajinski svet daje pobudo za sklicanje posebne konference za namenom, da politične sile, ustanove in islilucije iz vse pokrajine obrazlože svoja stališča do manjšine in jih med seboj primerjajo, kar nuj prispeva k rešitvi celotne manjšinske problematike.
Mislimo, da bodo slovenske politične sile in vse druge slovenske organizacije še dalje
TUDI PRI NAS BI MORALI TAKO POSTOPATI
V nekaterih evropskih državah, npr. v Skandinaviji, so o Oblasti ostro nastopile proti »verižnim pismom« (vsak prejemnik mora poslati na določen naslov nekaj denarja to nato poslati pismo naprej peltiim ljudem). Zadevo so proglasile za goljufijo 'in za kaznivo ter uvedle preiskavo. Isto bi morale storiti oiblastl v Italiji, kjer se je zadnji čas ta Smešna in grda »loterija« spet zelo razpasla, zlasti med šolarji.
ŠKEDENJSKO KULTURNO DRUŠTVO
V ŠkedenjSkem domu bo v nedeljo, 25. aprila, ob 17. url srečanje 'S celotnim uredništvom 'ko-perskega mesečnika OGNJIŠČE. Vabljeni vsi prijatelji in bravcii mladinskega lista. Zaželeno sodelovanje pri skupni debati.
SPD TABOR - ZVEZA PARTIZANOV - OPČINE
V nedeljo, 25. aprila 1971, od 15. ure dalje bo v Prosvetnem domu na OPČINAH
PROTIFAŠISTIČNA MANIFESTACIJA
ob 30-letrfiici uštainovitve OF v Sloveniji (27. a-prila 1941) ta splošni Vstaji v severni Italiji (25. aprila 1945).
Po pozdravnih govorih V. Kende in A. Ca-labrie bodo nastopili:
Pevski zbor iz TREBČ
Pevski zbor TABOR z Opčin
Recitatorji od »CANZONIERE TRIESTINO«
Zvečer PLES na prostem.
Kioski z domačim vinom ter čevapčiči in kra-škim pršutom.
Ob slabem vremenu bo prireditev v dvorani
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom V soboto, 24. t.m. ob 21. uri (Premierski abonma) v nedeljo, 25. t.m. ob 16. uri (abonma red B - nedeljski popoldanski) v sredo, 28. t. m. ob 20. uri (dboimna mladinski v sredo)
v četrtek, 29. t. m. ob 20. uri (abonma mladinski v četrtek)
v petek, 30. t.m. ob 20.30 (abonma red A) v nedeljo, 2. maja ob 16. urt (abonma Okoliški) ZADN.TA PREMIERA V SEZONI 1970 - 197) VITALIANO BRANCATI RAFFAELE
(komedija v 3 dejanjih s prologom)
Prevod: dr. NIKO KOŠIR Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: DEMETRIJ CEJ Pesmi: MIROSLAV KOŠUTA Režija: JOŽE BABIČ
— o —
OPOZORILO OBRTNIKOM IN TRGOVCEM
Zavarovalnica »Assicurazioni Generali« v Trstu je pripravila nov sistem zdravstvenega zavarovanja za Obrtnike in trgovce, za primer daljšega ležanja v bolnišnici, po katerem izplača zavarovancu od 4000 do 10.000 lir dnevno. Podrobnosti se lahko zvedo na sedežu zavarovalnice.
NAGRADA »VSTAJENJE« BORISU PAHORJU
Odbor literarne nagrade »Vstajenje«, ki se je na veliko soboto sestal v Trstu, je podelil nagrado »Vstajenje« za 1. 1970 Borisu Pahorju za knjigo »Skarabej v srcu«.
☆
ZDRUŽENJE STARŠEV DIJAKOV DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA France Prešeren v Trsltu priredi v SREDO, 28. aprila, drugi ciklus vzgojnostnih predavanj. Za starše bo govoril o temi:
MLADOST IN SPOLNOST znani pedagog prof. FRANC PEDIČEK. Preda-
nudile vsem tem prizadevanjem svoj prispe-vkk; važno pa je, da pri tem nastopajo kot sub-
vanje bo na sedežu šole na Vrdelski cesti. Za-
jekt in da so si o temeljnih problemih enotne, četak ob 20. uri.
Gre tokrat zares?
----------------------Jz
V duhu zbliževanja - jurjevanje na Krasu
Rupa DOMAČE SLAVJE
Praznik svetega Marka, našega farnega pa-trona, bomo letos bolj slovesno obhajali kot druga leta. V ta namen so se združili naši požrtvovalni fantje in možje. Sklenili so, 'da bodo na praznik pripravili posebno kulturno in zabavno prireditev na vaškem trgu pred župno cerkvijo.
Organizatorji, 'katerim moramo izreči že sedaj vso pohvalo za njihovo skrb in trud, so sestavili prav pester in zanimiv ter za bavon spored, ki bo prav gotovo zadovoljil vse domačine in sosede.
V goste in k nastopu so povabili ansambel »Lojze Hlede« iz Štcverjana, njegove člane in pevce. Kdo ne pozna njihovih viž, ki so že kar ponarodele? Kdor jih je že kdaj slišal, ne bo zamudil tudi v nedeljo, 25. aprila, ob 16. uri priložnosti, da bi jih še enkrat Slišal v Rupi. Slišali pa bomo tudi naše malčke iz otroškega vrtca pod vod stvom požrtvovalne učiteljice Slavke Lako-vičeve. Zbor osnovnošolskih otrok iz Rupe bo pa predstavil učitelj Lasič.
K sporedu bo svoje doprinesel tudi moški zbor »M. Filej« iz Gorice. Pa tudi naši pevci in pevke se živo pripravljajo pod vodstvom Zdravka Klanjščka, da nas bodo raz veselili s šopkom ljudskih pesmi.
Poleg kulturnega sporeda, bo poskrblje no tudi za pristno domačo pijačo in jedačo.
Če bo lepo vreme, se bo zgrnila vsa okolica na to domačo pomladno prireditev.
Toda tega niilslta mogla čutiti. Človeške duše so nedoumljive liri se ne daljo izmeriti, niiiti zaobjeti samo z razumom... Take miilsli so mu rojlile po glavi, medltem ko so se pogovarjali in šalili. Rudi je bil spet izredno dobre volje in čeltudi ise je najbrž potrudil, da je bil tak zaradi Anice, je bilo vendar vse na njem iskreno ,iin b'iil je gotovo v resnici srečen, da je lahko bil vsaj za slabo uro pri njej. Videti je bilo, da so bile tudi druge bolnice v sobi vesele njegovega obiska. Klicale so ga zdaj ena zdaj druga k svolji postelji in mu kaj povedale, ali pa se ustavile mimogrede prt njem im mailo poklepetale. Bilo je očitno, da je prinese! 'pri svojih obiskih vsem malo razvedrila in vedrega vzduš ja od zunaj.
Anica 'je pri 'Slovesu za hip podržalla njegovo rdko v svoji.
»Boš še kdaj prišel, Tine?«
»Seveda, a obiskal te bom doma.«
»Misliš?« Oči so ji zasijale v upanju.
ČiimlbOlj se je bližal vlak Ljubljani, tem lažje mu je postajalo pri srcu. Čutil je, kako se poraja v nljem veselje. Gledal je skozi okno in ko je zagledal od daleč odsev razsvetljenega mesta na nočnem nebu, ga je spreletel rahel srh od sreče. Tam 'je ona. Kaj neki dela ob tej uri? Je še bolna? Ali milsli kdaj nanj?
Miklošičeva cesta je bila ob taisti zgodnji večerni url žiivahna in razsvetljena, izložbe ter mo deima, svetla pročelja so ji dajala veder, eleganten videz, ki ga kupi umazanega snega ob pločnikih in megleno ozračje niso mogli ska-
Zvedeli smo, da se bo v nedeljo, 25. aprila, obhajalo Jurjevanje ponekod na bližnjem Krasu v duhu koncilskih sklepov, pa tudi v znamenju zbližan j a Cerkva, zlasti vzhodnih obredov.
V ta namen so na primer v spodnji kra-ški prestolnici, v Komnu, v teku že kar velike priprave.
Na ta dan bo daroval slovesno veliko mašo v komenski župni cerkvi g. Andrej Kosmač, župnik iz Riomanj, Maševal pa bo po vzhodnem obredu in v staroslovenskem jeziku. Pri maši pa bo pel cerkveni zbor iz Medane v Brdih, pod vodstvom dekana - župnika iz Medane Srečka Šuligoja. Seveda, tudi petje bo v starocerkvenem slovenskem jeziku, kar bo mašno slavje izredno povzdignilo.
Briško - kraško - rimsko - vzhodnjaško duhovno srečanje pa se ne bo končalo v Komnu. Nadaljevalo se bo s podobnim sporedom tudi v Tomaju, kjer župnikuje medanski rojak g. Herman Srebrnič.
Brici in Kraševci, pa še ob sodelovanju iz Riomanj, bodo na poseben način in v duhu Zbližanja duhov obhajali slovesni prihod pomladanskega viteza svetega Jurija tudi na naša tla — v znamenju naravnega in duhovnega preporoda.
ziiiti. Začutil je, kako ima rad to mesto iln da ga bo imeti vodimo rad. V njegovem ozračju je bilo nekaij dražljivo poetičnega, nekalj mladostnega in osrečujočega, kar mu je burilo kri in duha. To je bilo gotovo tudi Od tega, ker je vedel, da vdihava im 'izdihava iislto ozračje tudi ona, samo kilometer proč, lin vendar je čutil, da ni bilo samo Od tega. Bilo ije nekalj več. V tem ozračju je utripalo mOkaj, kar je prijalo tudi njegovi duši. V njem so živeli Trubar, Valvasor, Zois, Vodnik, Prešeren im še toliko drugih ljudi, ki jih je ljubil; zdelo se mu je, kOt da se njihovi likii še vedno odražaJjo v meglenem zraku, v katerem so milo žarele mestne luči. Im isto ozračje je dihalo toliko ljudi, ki so 'bili še žilvi iln ki jih je tudi imel rad.
Čutil 'je, da je to mesto tisto, v katerem bi mogel biti srečen, kakor v nobenem drugem. Ljub mu je bili celo tlak tega mesta.
Zavil je preko zasneženega vrta v Akademski dom im pogledal v klubsko sobo. Zaželel si je družbe 'tovarišev, čeprav ije vedel, da so se skoralj vsi, k'i niso bili doma v Ljubljani, Odpe-Ljali za praznike v svoje kraje in da se še precej dni ne bodo vrnili, vse do konca božičnih počitnic. In res je našel v klubu samo tri fante, Ljubljančane. Dva Sta igrala šah im sta se komaj utegnila ozreti, kdo je vstopil, in mu Odzdraviti .tretji pa je nekako domotožno listal po dopisni knjigi.
»Pozdravljen, Tine!« se ga je razveselil.
»Pozdravljen, Jožel«
(dalje)
CVETJE V BRDIH — V NARAVI IN V FILMU
V teh sončnih dneh se je cvetje v Brdih polno razmahnilo po vseh b regi h im obronkih od Vrhovi ja do Medane, kakor da je razgrnilo beli baldahin nad to pravljično zemljo. K sreči so prišli še o pravem času snemalci za televizijsko til manj e iin so ujeli v kamero vso to cvetno kristalno lepoto. Poleti bodo nadaljevali s snemanjem zorečih češenj in breskev, jeseni pa zlatorumenega grozdja. Nastal bo samostojen briški film od pomladanskih do jesenskih briških dni.
Briški kmetje, starejši, radi pripomnijo: v marsičem se je spremenilo lice Brd, vendar takega bogastva v cvetju' že dosti let ne poznajo. Zato pa zdaj čutijo, da še bolj uživajo svoja Brda. Po marsikaterih bregovih dobivajo spet nekdanje lice z novimi brajdami in sadnimi nasadi. Brda, Brda, kot nekdaj, stara iin nova tudi sedaj.
IZBOLJŠANJE MESTNIH SLUŽNOSTI
Na prvi povelikemooni seji občinskega odbora je podžupan Rovis na dolgo razpravljal o izboljšavah pri občinskih služnostih, o pobiranju smeti, izčrpavanju greznic, pometanju mestnih utic in podobno. Za vsa ta dela bo treba poskrbeti nova mehanična sredstva 'in povečati stalež mestnih uslužbencev. Prav tako pa bi bilo primerno urediti stalen urnik im dneve za čiščenje ulic im odnašanje odpadkov.
Doberdob SMRT
V nedeljo popoldne smo pokopali v Tržiču našega rojaka, pravzaprav sovaščana Jožefa Lakoviča. Pokojni je bil doma iz Dober-tloba. Pred drugo svetovno vojno se je z družimo preselil v Tržič. Dobil je uradniško službo v 'ladjedelnicah, predvsem zaradi zna-nJ*a jezikov im strokovne izvežbanosti. Odlikovali so ga tudi z redom viteza dela. Vedno pa je ostal zaveden narodnjak in prosvetni delavec vse do zadnjih dni svojih 69 let življenja. Naj uživa onkraj groba plačilo, tu pa trajen spornim!
ZRELOSTNI IZPITI
Tudi za naše študente so minuli dnevi sedenja v šolskih klopeh, prav tako tudi razne kontestacije ali oporekanja. Bliža se namreč čais zrelostnih izpitov, prvih težjih skušenj v življenju. Izpiti se bodo pričeli 1. julija. Na Goriškem se pripravljata na izpite 502 kandidata. Med temi je pet kandidatk s Slovenskega klasičnega liceja im devet maturantov im maturantk s slovenskega učiteljišča. Izpite pa bodo polagali, kot je že več let tako, pred komisijami na slovenskih višjih šolah v Trstu. Prav bi bilo, če bi kako leto pa tržaški slovenski maturanti prišli v Gorico k 'izpitom, da bi me padli večji stroški vedno na ramena goriških dijakov.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU BRANISLAV NUŠIČ
KAJ BOJO REKLI LJUDJE
Igra v štirih dejanjih
V torek, 27. t. m. ob 20.30 v Župnijski dvorani v Štandrežu
F. J.-75 SMRT V
ln memoriam Josip Rijavec
Dne 25. marca letos je nenadoma priminul znani slovenski lin Jugoslovanski knjižničarski delavec, višji bibliotekar Josip Rijavec. Komaj nekih borih let je, odkar je bil upokojen, čeprav zasluženega delovnega pokoja sploh ni znal uživati, saj je bil vedno, vse do zadnjega pričujoč sredi slovenskih in jugoslovanskih knjižničarskih vrst z besedo in dejanjem. Zato je slovenskim biblioteoniim delavcem tako hudo^ kakor bi jim bil iztrgan naraivnost te delovnih vrst, še posebej v dolbi, ko bi še vedno potrebovali treznega moža. njegovega nasveta in dela.
Pokojni Josip Rijavec je bil sin primorske zemlje. Tu, prav na obronkih okoli sončne Gorice se je rodil na Trnovem 10. novembra 1904. Oče je bil Stražnik v Gorici. V 'krogu šestčlan-ske družine Pepča z Vrta — tako se je po domače reklo — je preživeli otroška leta, tu se je nasrkal lepote pokrajine in ljudi do take mere, da je bil od nje dobesedno »vse življenje bolan«, kakor pravi pesnik. Nikoli je ni mogel pozaJbilti, neprestano se je vanjo vračal. Med prvo svetovno vojno se je družina umaknila na Kranjsko; najprej se je ustavila v Šmartnem pri Litiji, nato v Mariboru. Goriška nadškofija je mlademu Josipu omogočila, da je obiskoval 3 razrede gimnazije v Šentvidu. Oče se je med vojno z goriškim glavarstvom vred umaknil v Ajdovščino. Po koncu vojne se je družina vrnila na Primorsko, a le za 9 mesecev, nakar se je stalno naselila v Mariboru. Tu je Josip Rijavec končal gimnazijo, nato pa opravil štiriletno vojaško akademijo v Beogradu, iz katere je izšel kot podporočnik. Služboval je najprej v Mariboru. Kot poročnlilk je bil ipotem poslan na bolgarsko mejo v Kumanovo, malto v Krivo Pa-Lanko. Študije je potem nadaljeval na višji vojaški akademiji in po dveh letih vstopil v vrste generalštaba. Leta 1939 je kot pomočnik vojaškega atašeja bival v Rimu, kjer ga je zatekla vojna. Kot vsi odtali zastopniki držav, ki so bile v vojnem stanju z Italijo, je tudi on prišel pod zaščito Vatikanske države. Od tu je potem nastopil pot begunstva. Preko LilSbone na Portugalskem, od koder jih je ddpeljala angleška ladja, je prišel v London. Tu je bival ves čas vojne vse do leta 1944, ko je v šubašičevi vladi odšel v Beograd na podpis sporazuma s predsednikom NKOJ Titom (november 1944). Kasneje je Josip Rijavec predaval na vojalški akademiji v Beogradu in Sarajevu, leta 1948 pa je bil demobiliziran.
Talko se je tega leta začela zanj drugačna življenjska pot. Stopil je med sodelavce Narodne in univerzitetne knjižnice iin tu dolga leta vodil oddelek za periodični tisk. Novega poklica ni sprejel kolt neko nujo, ne materialno ne drugačno, ne, v njem je bil s srcem in dušo. In talko se je vrgel na delo na strokovnem področju. Bil je organizacijski človek, ki je znal delati, ki je iskali in 'tudi vedno našel rešitve. S svojim nastopom je vedno in povsod prinašal vero v delo in veliko vztraj nosit. To je včasih prihajalo navzkriž z njegovo naravo, ki je bila mehka, da, celo poetična. V tem: v žilavosti pri delu dn v mehkobi značaja je združeval osnovne črte našega primorskega temperamenta. Tako je tudi prenašali vse. 'kar ga je v živ ljenju zadelo. In tega ni 'bilo malo. Ko ga je hudo nabolj pestilo, takrat se je zaupal redkim prijateljem. Vedno in čez vse pa ga je reševal spomin na rodno vals, na otroška leta v družini, na mater. Jolsip Rijalvec in njegova življenjska pot je spet eden izmed mogočnih do-
kazov, kaj vse lahko stori mati im kako se njeni nauki obrestujejo še dolgo, dolgo v življenju. In prav zato se ni prav nič čuditi, da je vedno izrekel željo, naj bi bil njegov kraj počitka prav Trnovo. Tu, ob očetu, sredi primorskega sveta, kjer ni le lepo živeta, temveč tudi mrtev 'počivati.
Poleg organizacijskega dela (samo koliko kongresov, simpozijev, zborovanj in drugih podobnih oblik sestajanja je vodil sredi bibliotekarskih vrst old Ljubljane do Sarajeva in Cetinja in Retke iitd.l, pa je tudi sam alii v sodelovanju s kolegi mapteall nekaj bibliografskih del (Slovenske knjižnice, 1951; Seznam knjig v srbskem in hirvatskem jeziku Delavske knjižnice v Ljubljani, 19; Seznam inozemskih časopisov, ki jih prejemajo znanstvene iin strokovne knjižnice v Ljubljani, 1960; Bibliografski pregled izdaj Primorske založbe Lipe v Kopru 1951-1955; vrsta prireditev baiblic DK za razllične potrebe knjižnic, predmetni katalog, itd.) Pri tem seveda niso Všteti številkii manjši prispevki, kil jih je objavljal po strokovnem tisku, slovenskem in hrvaškem. Bil je tudi večkrat delegat na različnih evropskih kongresih bibliotekarjev (tako na DanSkem, v Italiji).
Ljubezen do domačega kraja je prišla do Izraza tudi na knjižničarskem strokovnem področju. Vedno je znal najti pota, da je lahko stvarno in nesebično pomagal k razvoju knjižničarstva na Primorskem, posebej na Goriškem. Na njegovo pobudo je bila Študijska knjižnica v Novi Goriči, predhodnica sedanje Goriške knjižnice, deležna posebne pozornosti bibliotekarskih delavcev in fondov v republiki Sloveniji, njegova zasluga je, da je Društvo slovenskih bibliotekarjev pred leti prineslo na Trno-
XXXIII.
Pri tem se njuni pristaši živahno preprira-jo, kateri od obeh je »pristen« in kateri je »umeten«. Pristaši tradicionalnega, starega knjižnega jezika se sklicujejo na to, da je »riksmaal« (državni govor), kot ga imenujejo, starejši 'knjižni jezik, da je v njem napisana skoro vsa klasična norveška književnost in da je nastal organsko, vzporedno s splošnim norveškim kulturnim razvojem. Pristaši novega 'knjižnega jezika, imenovanega »nynorsk« novonorveški), pa zagovarjajo svojo pobudo s tem, da predstavlja novonorveški jezik današnje stanje norveškega jezika, 'kot ga govori ljudstvo, in da je zato primernejši, da odraža tudi v literaturi današnjega ljudskega duha in civilizacijsko stopnjo. Ljudem — tako pravijo — je bliže in ga zato občutijo intimnejše, smatrajo ga za bolj svojega. Vse'kakor je bolj »norveški«.
Jezikovno vprašanje posega tudi v politi-tiko. Leve stranke, ki hočejo biti ljudske, se zavzemajo bolj za novonorveški knjižni jezik in njihovi časniki izhajajo po večini v tem jeziku. Tudi bolj na levo nagnjeni pisatelji pišejo največ v tem knjižnem jeziku. Sredina in »hyore« — desnica — pa vztrajata v glavnem pri stare.n knjižnem jeziku, čeprav se postavljata pri tem na mani »nac:ona'istično stališče kot leve stranke. Seveda si pod norveško »desnico« ne smemo pred tavl|citi tisfe-
vo kompletno manjšo knjižnico v dar vasi, veliko njegovega truda se skriva v katalogih naših knjižnic na PrimorSkem (Nova Gorica, Sežana, Tolmin in še kje, pa tudi v Ljubljani (DelavSka knjižnica, Mestna knjižnica).
Toda pri Josipu Rij-avcu-človeku je bila najbolj simpatična in zlata vredna tista njegova človeška poteza, s kaltero si je pridobil simpatije vsakega človeka. Saj je od vsakega zahteval le to, kar je sam imel: poštenost na celi črti, in širino iin odprtost. Zato pa je tudi 27. marca t. 1. prihitela prav do sem, na skrajni zahodni rOb naše domovine vsa jugoslovainska in tuja (Italijanska) bibliotekarska javnost, da mu še enkrat izreče svojo zahvalo. In najbrž so se njegovi sorojalki šele ta dan zavedeli, kdo in kakšen mož je izšel iz njihove srede, ko so se od njega poslavljaM v domači cerkvi in ga pospremili na zadnjo pot
MARIJAN BRECELJ
Kulturne novloo
Izšla je 6. številka mladinskega mesečnika »Galeb«, k'i prinaša nadaljevanje lepe Bevkove mladinske povesti »Mali upornik«. Na uvodnem mestu je objavljena pesem »Vstajenje«, ki sta jo napisali Tanja in Živa Feiigel, ilustriral pa Robert HLavaty. Tudi. ostala vsebina je zanimiva, kolt npr. članek o zilmiSkem spanju živali. List je zelo lepo ilustriran.
Sedma številka »Pastirčka«, mladinskega mesečnika za otroke na Tržaškem in Goriškem, objavlja med drugim nadaljevanje zanimive povesti z Islandije o dogodivščinah dveh dečkov »Nonni in Manni v gorah«, več tankov o skavtih, nekaj člankov in pesmi z velikonočnimi mo-tM 'ter daljše poročilo o prireditvi »Pesem mladih«, pa tudi mnogo dopisov malih bravcev.
ga, kar pomeni »desnica« v Italiji. Norveška »desnica« so konservativci, 'ki pa so desetkrat naprednejši kot marsikakšni »levičarji« in »revolucionarji« v srednji in južni Evropi. Desnica, levica in sredina so na Norveškem samo tradicionalni izrazi, ‘ki pa nikakor ne odgovar-jejo več naših pojmom o političnih tendencah.
Če je možno reči o demokratih, da so »zagrizeni«, so to Norvežani. To prihaja do izraza ne le v vsem življenju norveškega naroda, v njihovi ustavi in politični ureditvi, v njihovem tisku in presoji svetovnega dogajanja, ampak tudi m zlasti še v javnih diskusijah. Nihče se ne zgraža, če ima kdo malo bolj samosvoje misli in jih izrazi n. pr- v dopisu kakemu listu. Te dopise v norveških listih je vedno prijetno 'brati. Ljudje v njih vedno obravnavajo stvari, ki so zanimive in aktualne tudi za javnost, ter se ne boje 'izraziti svojih misli. Dopisi so vedno podpisani s polnim naslovom (navedena je tudi ulica, mesto itd.) Razpravljajo pa o vsem mogočem, od norveške politike in narodnih problemov do vojne v Vietnamu, verskih vprašanjih in športu. Športne zadeve, zlasti ‘kar zadeva zimske športe — skakanje, teike in drsanje ter seveda hokej — pojmujejo kot nacionalne in zelo aktualne probleme, ki vsakogar zadevajo.
(dalje)
POTOVANJE PO SKANDINAVIJI
------------- VIATICUS	-----------
Kraški muzej in kmetijstvo
Zdaj ko se je tržaška pokrajinska uprava odločila storiti vse potrebno za čimprejšnjo ustanovitev Kraškega muzeja, lahko z večjim optimizmom gledamo na dejansko ures-' ničitev te pomembne pobude. Ker jo kmetijska dejavnost bita stoletja glavna gospodarska dejavnost v naših krajih, bo zato tudi zelo verjetno še najbolje in najpopolneje zastopano. Toda traktor že dolgo vlada tudi na naši planoti, zato je skrajen čas, da reši1 mo, posebno glede vprege pa tudi obdelovalnega orodja vse, kar se še 'rešiti da.
Ena izmed najvažnejših nalog tovrstnega muzeja je v zbiranju in prikazovanju predmetov, ki so jih nekoč ljudje uporabljali pri svojem dolu. Prikazovanje določenih dejavnosti pa se tem bolje posreči, čim bolje po-nnamo predmete s katerimi so te dejavnosti v zvezi. Drugod po svetu so takšni muzeji zelo prostorni (večkrat na prostem), saj morajo prikazovati pomembne izseke nekdanjega življenja.
KAJ SO DRUGOD NAREDILI?
Mogoče ni odveč, da tudi pri naših bralcih vzbudimo pozornost za idejo etnografskega muzeja.
Drugod so že zdavnaj razumeli, da v muzeje ne spada samo visoka umetnost, ampak tudi vsakodnevni predmeti, preproste hišne potrebščine, ki pa so tudi del kulture, človeške zgodovine in napred>ka. Severne dežele 'dajejo v tem oziru dober zgled, saj se že dolgo bavijo z ljudsko umetnostjo, ki jo pridno obirajo in in primemo prikazujejo, ^vedi so prvi etnografski muzej ustanovili že leta 1891 na Skansenu blizu Stockholma. Od takrat je v središču pozornosti domačih in tujih obiskovalcev. Letno ga obiščeta približno dva milijona oseb. Švedom so sledili Danci, pozneje še Finci, ki so v Turku cel mestni okraj spremenili v obrtniški muzej. Tudi Nemci so mnogo storili na tem področju. Romanske dežele se doslej niso preveč izkazale. V Italiji se je zganila nedavno pokrajina Trento, pred kratkim pa Južni Tirolci. Od vzhodnih dežel so mnogo naredili Romuni in Bolgari, ki so postavili pod spomeniško varstvo vrsto vasi. V sosedni Jugoslaviji imajo tudi precej posluha za tovrstne pobude.
ZASLUGE ZADRUGE NAŠ KRAS
Že ti podatki nam povedo, kako je drugod zanimanje za kulturno dediščino živo in močno prisotno v življenju tamkajšnjega prebivalstva. Skrajni čas je, da se tudi mi zganemo. Nihče namreč ne more pričakovati, da se bodo predmeti1, ki so jih nekoč uporabljali pri kmetovanju, kar sami od sebe ohranili. Največja zasluga zadruge Naš Kras je v tem, da je v ljudeh zbudila zanimanje za dediščino preteklosti, tako da se takšna zapuščina ne uniči ali izgubi po nepol trebnem in nemarnosti. Ustanovitev Kraškega muzeja bo prvi korak k načrtnemu zbiranju in ohranjevanju naše skupne kulturne dediščine.
POTREBNA JE FILMSKA DOKUMENTACIJA
Nagli razvoj sodobne civilizacije narekuje tudi potrebo po čim izčrpnejši in pospešeni dokumentaciji o preteklosti. Mogoče ne
bi bilo odveč misliti tudi na filmsko dokumentacijo, saj ni dovolj, če razne predmete samo zbiramo in hranimo. Potrebno je namreč tudi prikazati, kako se določeni pred-(meti izdelujejo, kako se uporabljajo. To j naj ne bi veljalo samo pri raziskovalcih šeg, (iger aii plesov, temveč tudi za kmečka opravila. Tudi ta se dan za dnem' potapljajo v nezadržnem prodoru novega. Reševati je treba tudi skromne priče življenja in dela naših staršev in dedov.
Deželna uprava trosi precej sredstev za filme, ki prikazujejo zanimivosti dežele. Dežela naj poskrbi, da bi se na tem področju storilo nekaj, kar bi zanimalo Slovence. Mogoče bi bilo bolje, da ne bi trosili sredstev za sinhronizacijo že posnetih filmov, ki so prav gotovo tudi zelo zanimivi. Bolje in nujno potrebno bi bilo, da se v program 'snemanja filmov in dokumentarcev z deželno tematiko vključi nekaj, kar nas neposredno
zadeva. Prag gotovo imajo strokovnjaki za etnografska vprašanja tudi o tem že zelo jasne pojme in dosti načrtov.
Naši kmetovalci bodo dosti naredili, če bodo predmete, ki’ jih imajo doma, primerno spravili (pa čeprav jim od določenega orodja manjka to ali ono) in jih pozneje dali na razpolago muzeju. Posebno dragocene bodo fotografije, 'slike ali pa opisi orodja in delovnih postopkov, ki so šli v izgubo ali pozabo. Naše podeželje ima priložnost, da se v vsesplošni tok prizadevanj za varstvo narave in ohranitev kulturne dediščine aktivno vključi in izkaže.
Vladimir Vremec
KRAJINSKA ZAŠČITA NA BAVARSKEM
Bavarska je prva evropska dežela, kjer je »Ohranitev zdravega okolja« del kmetijske zakonodaje. Sedaj pripravljajo načrt za zemljiško izrabo, razne gozdnogojitvene načrte in krajinske načrte. Tam, kjer je za zaščito krajinskih značilnosti potrebno ohraniti določene kmetijske dejavnosti, so predvideni dažavni denarni prispevki.
TEDENSKI PREGLED DOMAČEGA ŠPORTA
KOŠARKA
BOR - PRO PACE 50:42 (25:17)
Po nedeljski zmagi seje Bor končno vsidral na sredino leistvice moške D Mige lin si tako Skoraj dokončno zagotovili obstanek v tej ligi. Proti eni najbolj grobih moštev so -naši 'predstavniki zaigrali zanesljivo ter premišljeno z namenom, da na Vsak način dosežejo zmago. Čeprav so gostje nastopili z rezervami (košarkarska zveza je namreč zaradi 'izgredov ter grobe igre 'izključila kar pet 'igralcev prvega mostova), so se izkazali 'za zelo kremenito ekipo, ki se je borila do konca z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. Pri plavili je odsotnost Petra Starca zamenjali z uspehom Rudež, ki je obenem bil ‘tudi najboljši strelec. Zadovoljivo je tudi zaigrali Ambrožič, ki se je zlasti izkazal na odbitih žogalh tako v napadu kolt v Obrambi; na žalost pa si je kmalu nalivno nabral pet osebnih napak in je talko moral z igrišča že v prvih minutah drugega polčasa.
Tudi to prvenstvo se naglo 'bliža kcncu iin lahko smo nadvse zadovoljni z uvrstitvijo naše ekipe in zlasti z vdlikim številom obetajočih igralcev, ki so jih skrbno pripravili prof. Mari in njegovi mladi sodelavci.
NOGOMET
ZARJA - VESNA 1:1 (0:1)
Domači derby tretje amalterske lige, ki je bi) vreden skoraj vsega prvenstva, se je konča' brez zmagovalca in tako pustil vse pri starem. Na vrhu leistvice je še vedno Breg s točko prednosti pred Bazovci, ki pa imajo tekmo manj. Zmagovalec se 'bo tako odločil s posrednim bojem med vodečima moštvoma itn šibkejšimi e-kipami.
Nedeljska tekma je privabila ina 'rob bazov-skega pravOk.otniika kakih 2000 navijačev obeh moštev, ki so burno pozdravljali vsak napad svojih ljubljencev. Agonistično je bila igra veljavna lin tudi grobosti je bilo bolj malo, čeprav so vsi čutili važnost 'tekme. Tu gre predvsem zasluga odličnemu sodniku, kii je znal stalno, tudi v nekaj kritičnih trenutkih, držati igralce pod nadzorstvom. Obe naši ekipi sta nam prikazali zadovoljiv nogomet in Videli smo lahko nekaj res dobrih posameznikov. Prav ob tej tekmi se je slovenskemu športniku zastav-
ljalo vprašanje: Čemu v nogometu toliko tuje-rOdcev v vsaij po imenu naših ekipah? Prepričani smio, 'da bi lahko z izključno domačimi nogometaši sestavili Itudi kakovostno ekilpo, ki bi lahko nastopala v višjih amaterskih ligah. Tega problema se je z vso resnostjo lotila novoustanovljena Slovenska športna zveza in večina naših društev se tega važnega vprašanja zaveda iin je na tem, da v najkrajšem času Odpravi to našo že kronično nogometno anomalijo.
V prvi amaterski ligi Vesna nadaljuje s serijo porazov in iigraloi so se že Vdali v svojo ulsodo t.j., da bodo prihodnje leto nastopalii v nižjli Migi Prose<ško Primorje pa se s spremenljivo srečo še vedno borli za Obstanek v drugi ligi, kar je zaradi kakovosti direktnih 'tekmecev precej težko. Ostala naša moštva, ki na stopajo v tretji ligi, se častno borijo, čeprav prevečkrat zapravljajo točke brez potrebe. NAMIZNI TENIS
Po zaključku raznih prvenstev ter deželnega tekmovanja, ki je veljalo za vist©p v državni finale v Fiuggi-ju, naši pinigpongaši še vedno resno trenirajo. Med velikonočnimi 'počitnicami je Zveza športnih društev organizirala na sedežu »Sdkola« zelo uspelo pripravo vseh naših najboljših atletov. Priprave je vodil eden najboljših slovenskih trenerjev, ki se je zelo pohvalno izrazil tako o mladinkah Krasa kot o mladincih Sokola. Prepričan je, da bodo z resnim delom pod strolkovnim vodštvom Boleta lahko še dosegli dobre rezultate tudi v državnem merilu.
Igralci nabrežiniskega Sokola se trenutno udeležujejo zaključne faze pokrajinskega tek-moganja za tržaški pokali, ki je namenjen mladincem ter tretjekategomiilkom. Cattonar, Ukmar, Fabjan ter Radovič 'so prvo finalno tekmo zmagali z gladkim 6:0 in tako postavili resno hipoteko na dokončno osvojitev prvega mesta in s tem prestižnega pdkala. Ediipi resni tekmec je eklilpa C.G.S., ki si je pred nedavnim priborila pravico nastopanja v A ligi, ki pa na tem tekmovanju nastopa brez svojih naj boljših igralcev. Ostali dve moštvi ARAC in ACLI pa ne bi smeli delati nikakih 'preglavic našim predstavnikom.	ketna
03	03
V rO
bo s-
l:
O S
,r_1 d
« o o o
>o c
d oj
"d
E
rt N
rt' <U
0
M
O
S
a
6
u
M
a
■§
&
a
d
u
a
J*
03
(U
N
2
£>
O
jD
bb
s
O
>C/)
o3
a
o
(/)
d
a
>o
‘S
o
>C/3
U
O
C
>
03
M
G
oS
■S
1
u
bi)
>
K>
O
03
£
£
o3
d
>o
‘C
■*=»
M
d
13
.S
o3
M
S
d
X)
a>
>o
c
d a>
^ bi)
o	
c/3	
jD	
4-»	
O	
c/:	
o3	
N	
.S	
s o	
	
TJ	
oS	
N	
TJ	
O	
Oh	
O	
JO	
0	
>C/)	
O	.G
G	>o
H—»	O
</)	
rt	d
>o	a
	G
13	0
>	c/)
»J
O
Oh
<
O
-J
J
O
Oh
<
U
O O bJ) ,F“
P m
u
• -T O
c/) bo <D
UH G •
g o
d
<0 rt
S ^ «5 .S»P -2
C? _, *N d o Č/3	>
~ S O
CQ .O
*G . d
E
(D
u‘-jz? .tJ O
O G C/)
a a 9 >
.S •-
g
d
n 03 » bi)
> O ■ bfl
n*
	o
d J?	
	o
U	>cr.
	
	03
N	d
O	__
jD	•S
d	G
c/)	H
•H	E
O	0
	Oh
	c/5
o”	
G	d
	•*—>
>N	
'o 'd	.3 «
	»O
>	u-h