Pofttnitt« paviallrsno. t Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8,—18. ure. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise ln objave je pošiljati do 10. vsakega me-seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. —■ Stev. 2.-3. V Ljubljani, 20. marca 1929. Leto XVI. 3 do 400 Din raznih taks,'ako pa bi sc zahotelo gostom nekoliko zaplesati, pa še nadaljna taksa 250 Din. Tako da je zaprek proti svobodnemu ali boljšemu obratovanju vse polno, olajševalnih okolnosti ali pripomočka k razvitju obratovanja pa prav nikakega in od nikoder. Zelo mnogo pa vpliva na poslabšanju konzuma tudi protialkoholno gibanje. Tujski promet je več ali manj oviran po visokih taksah in sekaturah napram tujcu po železnicah in carinarnicah na mejah itd., da zaradi tega tujega kapitala prav malo vidimo in je gostilničarstvo navezano edino le na domače prebivalstvo, ki pa vsevprek toži o financijelnem pomanjkanju. V Ljubljani je izmed vseh 280 gostilniško točilskih obratov desetero, ali k večjemu šc polovico toliko takih, ki se zainorejo direktno od obrti same preživljati. Vse drugo se mora baviti še s čim drugim, ozir. si iskati še kod drugod' dohodkov. Zadnji čas imamo v ljubljanskem mestu nebroj slučajev, da pridejo podjetniki s precejšnjimi vsotami v Ljubljano, prevzetno eden ali drugi gostilničarski lokal ali obrat, katerega pa zopet po mnogokrat niti enoletnem izvrševanju opuste, ker so vsled nezadostnega obrata izgubili z doplačevanjetn ves svoj prineseni kapital, ki je znašal v mnogih slučajih do 50 tisoč Din. To so namreč samo mali gostilničarji, velika podjetja pa propadajo šc z veliko večjimi deficiti. Mnogo je temu krivo tudi brezprimerno obremenjevanje najemnikov po najemodajalcih'. V prejšnjih letih ic bilo na dohodek' kuhinje v dobro idočih gostilnah prav malo računati, kar tudi dandanašnji ni dru- Gostilničarstvo in prijave za pridobnino. L V listih čitamo, da se kjer bodi kritizira, da izkazujejo za odmero pridobnine vložene prijave jako nizke dohodke, vsled Česar da bo pripadla davčnim odborom težka naloga, da spravijo prijavljene dohodke v sklad z dejanskimi razmerami. Pridobitne razmere v gostilničarski obrti so bile v letu 1928 jako slabe in so se kupčije povečini slabo razvijale. Pri takih razmerah ta obrt v resnici ni mogla prijaviti za pridobnino posebnih dohodkov, ker jih enostavno ni imela. Ako bodo davčni odbori prijave objektivno presojali, bodo morali priznati, da so vložene Prijave, čeprav izkazujejo nizke dohodke, sestavljene po najboljši vednosti in Vesti, da so torej v popolnem skladu z dejanskimi razmerami. Glede splošnih razmer gostilen, kavaren, izkuliov in vinskih trgovin lahko podamo prav jasno in Čisto dejansko sliko razmer in prilik vseh Panog gostilničarske točilne obrti. Vzemimo za vzor le Ljubljano, kar pa velja docela tudi za podeželsko gostilničarstvo. 1. Gostilne. Samo iz statističnih podatkov, katere izdaja finančna direkcija in tudi mestni dohodarstveni urad, se jasno zrcali, da sc od leta 1926 dalje iztoči oziroma kon-zumira pijač, sosebno vina in piva, v Ljubljani sleherno leto manje. Vzrok temu je pač v prvo ta, da ni zadostne zaposlenosti delavstva, pešanje rokodelske m industrijske obrti, pičli dohodki državnega uradništva in ravno tako nezadostni Prejemki vseli vrst upokojencev. Splošnemu obratu Ljubljane pa je zelo mnogo ali skoro lahko rečemo največ krivo to, da so preblizu bile odrejene laške in avstrijske meje in da je v tiste kraje, ki so nekdaj gravitirali le v Ljubljano, odrezan vsak večji ali prostejši obrat in dohod ljudstva iz teh krajev. V pomoč tem škodljivim vzrokom pa je prišla še pretirana draginja na vino in pivo, katero povzročujejo robate davščine in doklade vseh avtonomnih korporacij. V ljubljanskem mestu pride s prevoznino, osušitvijo in raznimi malimi gubitki, državno trošarino, občinsko in oblastno doklado na 4.80 do 5 Din pribitka na nakupno ceno vina. Srednje dobro vino se mora plačati pri producentu najmanje po 8 dinarjev in se kalkulira v klet postavljeno že na 13 dinarjev. Povprečna prodajna cena vina je večinoma po 14 do 16 Din, tako da bi pri tem preosta-jalo brutto dohodka dobra 2 Din pri litru, ako je obrat prav dober in se vino hitro izpečava, sicer pa pri slabem izpečavanju ima gostilničar še dolgotrajni gubitek na osušitvi. Iz tega brutto dohodka pa mora plačati najemnino, uslužbenstvo, nadomestilo razbite posode, točilno takso, pavšalno takso od gostov po 20 para, davek na poslovni promet, bolniško blagajno zase in za uslužbenstvo in po največ iz svojega tudi osebni davek uslužbenstva, kurjavo in razsvetljavo, držati v najčistejšem redu obratni lokal z vedno čistim dragim perilom. Ako se mu ne posreči pri količkaj boljšem obisku gostov točno ob zahtevani policijski uri' odstraniti iz lokalov, je takoj horendna kazen za prestopek policijske ure, ako pa si želi kate-rikrat obrat nekoliko izboljšati, da najme še kakovo godbo, je plačati zopetno okrog ga«'o. vendar pa je v prejšnjih časih go-M ln*čar pri pijačah zaslužil to, da je kril diference, ki nastanejo v kuhinji in je bila radi tega tudi prehrana po gostilnah zmernejših cen, ter vsled tega obisk in promet živahnejši in donosnejši. Dandanašnji pa naložene davščine in doklade podražujejo pijače tako horendno, da se mora gostilničar zadovoljiti z najnižjim dobičkom in najbolj .stisnjenimi cenami, da vsaj nekaj še iztrži in obdrži malenkost svojih gostov. Kuhinjski obrat gostilničarstva pa izpodjedajo največ različne menze, katerih se uradiiištvo. ki je preje jemalo hrano po gostilnah, poslužuje. Takih menz ne obremenjuje nikaka davščina, ter- jim je s tem proti gostilničarstvu omogočena drzna konkurenca. Jasno je torej, da gostil-ničarstvo z napovedbami obratovalnih razmer k odmeri pridobnine od obrti po večini absolutno ni moglo podajati ugodnih izkazov, ker je marsikateri po pregledovanju svojih točnih zapiskov našel, da nima nikakega dobička, marveč da še doplačuje, ali pa tako minimalen dohodek, kakor ga resničnost dejansko prikazuje. 2. Kavarne. To panogo gostilničarstva je v Ljubljani v preteklem letu sklep oblast, skupščine, da se ima pobirati po kavarnah 5 Din v določeni uri ponoči od slehernega gosta, oškodoval več ko za 100.000 Din. Vsepovsodi je prikazanje dotičnih rubež-nih lističev goste trumoma dvignilo in so bilo ob eni uri kavarne izpraznjene in morale so zapreti svoje obrate, ker bi sicer sleherni kavarnar drugače v še enournem obratovanju pridobil vsaj toliko, da bi davke plačal. Ta obrt je bila v prejšnjih letili donosnejša, v prvo niso bile najemnine tako horendno visoke, občinstvo pa je po kavarnah vživalo veselo boljše in dražje pijače, privoščilo si marsikatero buteljko žlahtnega vinca, kar pa je dandanes totalno izginilo iz kavarniških miz, kakor sneg ob južnem vetru. Ves obrat obstoja dandanes edinole v kavi. čaju in limonadi, kakao, čokolada, chatcau in druga dragocenejša poživila so že redek pojav. Žganjine. likerji itd. so od visokih davščin, taks in doklad postale tako horendno visoke v cenah, da se le malokdo izpozabi naročiti kozarec ali partijo špirituoznih pijač. Torej vse, kar je omogočilo nekoliko izdatnejši zaslužek, ne pride več na vrsto ali le prav v svetih časih. Je in ostane edini obratni predmet kavarnarja le kavica, čaj in limonada. Prvovrstni kavarniški obrati se trudijo, nuditi občinstvu tudi kolikor mogoče glasbenega razvedrila in so poskušali obrate izboljšati z vzdrževanjem rednih orkestrov. To pa je zopet zvezano z vsemi mogočimi državnimi, občinskim in policijsko nadzorstvenimi taksami, da velja podjetnika količkaj dobri kompletni orkester dnevno nad 600 Din. Razsvetljava v teh lokalih se zahteva povsod' odlična in briljantna, kurjava izdatna in intenzivna, številno potrežbeno uslužbenstvo mora biti vedno pripravljeno, ako ima zadostnega opravka ali ne. In k temu pride še visoka najemnina, kar vse skupaj znaša dnevno skoro toliko, kakor ves izkupiček, ne le brutto dohodek, še manj pa čisti dobiček. Imamo poročilo in točni račun uglednega takega podjetnika, ki vodi svoje obratne knjige s posebno natančnostjo, s katerimi dokazuje, da se zgodi neštetokrat, da je prodal pri dobro obiskanih koncertih oziroma splošno v celih 24 urah pri najboljšem obratu 900 kav, kar znaša 2700 Din skupička. In ravno toliko približno pa so mu znašale režije. Ne more tedaj zaznamovati niti brutto dohodka, še manj pa kakega dobička v takih okolnostih. Dve največji in najelegantnejši kavarniški podjetji v Ljubljani sta vsled tega postali na stotisoče pasivni. Vzdrževati se zamo-rejo le še oni obrtniki, ki razpolagajo z lokali v lastnih poslopjih. Vsi drugi pa žalostno briljirajo ali boljše rečeno komaj vegitirajo. 3. Izkuhi. Te gostilničarsko obrtne panoge je bilo v Ljubljani pred vojno 8 do 10 obratov. Danes pri mnogo večjem številu prebivalstva je od obrtne oblasti priglašenih pri zadrugi le petero izkuharskih obratov in nekaj mlekaren, ki prodajajo sicer tudi kavo, a se s širšim izkuharstvom ne ba-vijo. Redni izkuhi se trudijo, nuditi hrano po najnižje odmerjenih cenah, ker pose-ča te izkuhe le povečini delavstvo in najrevnejši sloji prebivalstva. Porcije so v teh obratih po 2, 3, 4 Din, celo kosilo pa že za 6 Din. Mora se računati, da ne zasluži ta obrt pri vsem svojem trudu nad 5% čistega dobička. Njih delo in trud, od katerega morajo plačati redne davščine in ne male najemnine od lokalov, ugonablja veliko število privatnih izkuhov, katerih je brez števila v Ljubljani in ki brez vsake naznanitve obrta in neplačevanja davkov laglje dobro postrezajo, ter obiskujejo take privatne izkuhe, kjer bodi po 30 do 60 oseb Nadalje je tej obrti na škodo tudi iz-kuharstvo raznih družb ali organizacij, katere istotako radi neplačevanja davščin daleko bolje izhajajo ter se pri tem še razni predstojniki, ravnatelji in bogzna kakovi vseh vrst vodje dobro redijo. 4. Vinska trgovina. Ta resort spada sicer preje pod trgovstvo kakor obrt, vendar pa smo tu^i o tej panogi dodobra poučeni, da nima zlatih časov. Podjetja, katera niso že iz prejšnjih časov finančno dobro fundirana, prenehavajo kakor so začela. To pa iz vzroka, ker je dandanes točilna obrt, to je gostilničarstvo, finančno po večini na zelo slabih nogah, ter morajo podjetja vinskih trgovin vsevprek prodajati skoro le na kredit in pri tem pa kljub vsestranski previdnosti neštetokrat izgubljajo zelo občutne vsote. Konkurenca z dalmatinskimi vini jc prinesla, da veletrgovina z vinom ni mogla obdržati z eksploatacijo samih naših domačih vin. predvsem šta- jerskih, ki se drže v cenah mnogo višje, nego dalmatinski pridelki. Treba je bilo seči po banaškem vinu, ki je na vinskem trgu za polovico cenejši od naših domačih, ter z rezanjem dobiti primerno tipo, da se lahko oddaje gostilničarjem v ne najboljši kvaliteti približno po isti ceni, kakor se nudi belo dalmatinsko, ali skoro po isti ceni kakor jc štajersko in boljše dolenjsko plačati pri producentu. Ta okolnost in pa veliko število vinskih veletržcev, ki se zdaj pa zdaj tu pa tam pojavljajo ter med seboj ostro konkurirajo, prinaša, da zamore veletržec pri velikanskih režijah, ki jih ima z vzdrževanjem priprege, številnega kletarskega osobja, stalnim nadomeščanjem drage posode, ki tu pa tam pri zanikrnih odjemalcih prav mnogokrat izgine v popolno izgubo, nadalje osušitev in izgube na tir-jatvah, prav redko kdaj zaznamovati od 15 do 25 Din čistega dobička pri hi. K zaključku teh izvajanj izjavljamo, da smo po svojih izkušnjah in vedi vestno ilustrirali položaj gostilničarske obrti v Ljubljani, ki velja po vsem tudi za ostale kraje po deželi in podali pravo sliko dandanašnjih razmer resničnega dejanskega položaja, ki izpričuje, dp so morale izkazovati za odmero pridobnine vložene prijave jako nizke dohodke, kar popolnoma odgovarja dejanskim prilikam v 1. 1928. Redni občni zbor zadruge gostilničarjev in mesarjev v Brežicah se je vršil dne 10. februarja 1928 v gostilni Ivana Volčanšeka na kolodvoru Brežice s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelnika o poslovanju zadruge. 3. Odobritev računov za leto 1928. 4. Volitev zadružnega načelstva. 5. Volitev dveh računskih pregledovalcev za leto 1929. 6. Razgovor o prijavah o obrtnem davku. 7. Razgovor o samopomoči. 8. Slučajnosti. Občni zbor je bil določen na 13. uro, ker pa ni bilo ob tem času zbrano zadostno število članov, je otvoril načelnik po preteku 1 ure občni zbor ob navzočnosti 37 članov. Načelnik pozdravi navzoče ter se, predno preide na dnevni red1, spominja v prošlem letu umrlih članov gg. Črmeliča, Vidmarja in gospe Ban, nakar so se njim na čast dvignili s svojih sedežev vsi navzoči. Zapisnik zadnjega obČ. zbora je bil prečitan in odobren. Poročilo načelnika o poslovanju zadruge: Zadruga je stala vedno v ozkih' stikih z zvezo in se udeleževala vsej sej in zborovanj zveze potom delegatov oz. načelnika. Pokazalo se je tekom zadnjih let, kake važnosti je organizacija v boju prod različnim za gostilniški stan krivični# naredbam in zakonom, katere se je deloma preprečilo, deloma omililo. Z zadovoljstvom se mora konstatirati, da je zveza vse njej stavljene naloge častno rešila. Blagajnik poda sledeče denarno stanje zadruge: Ostanek iz 1. 192' znaša . Din 4838.60 Dohodkov v I. 1928 je bilo Din 4645.— Izdatkov pa................Din 2725.- Prebitek znaša torej . . . Din 6760.60 Po poročilu rač. pregledovalcev tov. Štirna in Ogorelca se je podelil načelstvu enoglasno absolutorij. Za leto 1929 so se določile doklade kakor v pretečemu letu 30 Din in sicer 20 Din za zvezo in 10 Din za zadrugo. Načelnik odredi volitev novega načelstva in sc na predlog člana Čcrnoga sklene, da se voli z vzklikom. Načelnik odredi volitev novega načelstva in se na predlog člana Černoga skl© 's ne, da sc voli z vzklikom. Nato so bili izvoljeni gospodje: Za načelnika Ivan Volčanšek, za nač. namestnika Karel Deržič, v odbor Vinko Grabnar, Leopold Štirn, Ivan Černoga, Miha Kostevc, Ivan Krulc in Franc Šetinc. Za namestnike: Josip Marinč, Karel Geršal c iz Vidma in Franc Ogorelc. Za rač. pregledovalca za leto 1929 sta bila izvoljena gosp. Franc Gregorevčič in Peter Dimič. Za delegate na obč. zbor zveze gost. zadrug kakor na event. dru-• Sa zborovanja izven zadruge so bili izvo-N Ijeni gosp. Ivan Volčanšek, Vinko Grabnar, Leopold Štirn in Franc Pečnik. Prijave o obrtnem davku: Zadruga se je potrudila pridobiti za to točko predavatelja, ki bi stvar natančno raztolmačil. Ker pa takega ni bilo na razpolago, si je načelstvo pomagalo na ta način, da si je pridobilo informacije na predavanju, prirejenem od trgov, gremija v Brežicah in na podlagi navodil, izdanih od' zadružne zveze. Posrečilo se je zadevo po možnosti razjasniti in so člani z zanimanjem posegli v debato. Glede samopomoči sc je članstvo v načelu izjavilo za to akcijo pod pogojem, da sc izdajo v ta namen točno •zdelana in od oblasti potrjena pravila, v katerih naj bo tudi naveden način jamstva za vloženi denar. Slučajnosti: K besedi se je oglasil g. Fran Pečnik, Posestnik in gostilničar na Bizeljskem, s bledeč ;im predlogom: Smatra se za občutno krivico, da se Gostilničarjem, ki so obenem tudi posestniki vinogradov njih lastni vinski pridelek, ki leži v hramu ali kleti v vinogradu, zatrošarini in stoji pod finančno kontrolo, tako da ga finančni organi kadar se jim zljubi hodijo pregledovat in merit. Zahteva, da se pusti vsaj tisto vino, za katerega se je lastnik trudil in potil, v vi-Il0gradski kleti nezatrošarinjeno in da vsaj od tega svojega lastnega pridelka iz-£'ic lahko kozarček vina brez finančne kontrole. Gosp. Černoga predlaga, da se ”aj trošarina pobira od vina, katerega sc dene na pipo, ne pa, da mora gostilničar v naprej plačati trošarino od vsega vina, kar je pri današnjih težkih razmerah zelo obremenilno in marsikateri gostilničar ne ve, od kod vzeti vsoto, da bo plačal v naprej. Predlaga končno, naj sc v ta namen uporabi stari avstrijski zakon o trošarini. Po izčrpanju dnevnega reda je zaključil načelnik občni zbor. XVI. redni občni zbor gostilničarske zadruge v Škofji Loki se je vršil dne IS. februarja 1929 ob 9. uri dopoldan v mestni občinski dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav. 2. Citanjc zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika o zadružnem delovanju poslovnega leta. 4. Poročilo blagajnika. 5. Računski zaključek za leto 1928. 6. Poročilo računskih preglednikov. 7. Poročilo o delovanju »Samopomoči«. 8. Navodila k napovedi novega obrtnega davka. 9. Slučajnosti. Ker občni zbor ob napovedani uri po paragrafu 17 zadružnih pravil ni bil sklepčen, se je isti vršil 1 uro pozneje z istim dnevnim redom. Načelnik g. Kavčič ob navzočnosti 34 članov konstatira sklepčnost, otvori XVI. redni občni zbor ter pozdravi navzoče zborovalce s pripombo, da mora na žalost konstatirati, da z ozirom na današnjo udeležbo občnega zbora še vedno ni pravega razumevanja med posameznimi člani kljub temu, da jc danes pod točko S dnevnega reda zadeva, ki je povsem za gostilničarski stan velike važnosti. Nadalje poroča, da jc zadruga pismeno povabila tudi na občni zbor zvezinega tajnika g. Pintarja, da vslcd' važnih točk, ki so na današnjem dnevnem redu da kot strokovnjak potrebna navodila, ki pa sc žal vabilu ni mogel odzvati. Pred prihodom na daljno točko dnevnega reda pa si šteje v dolžnost, spomniti se v letu 1928 preminulega člana in svoje-častnega odbornika g. Josipa O b laka iz Zabnice ter prosi navzoče zborovalce da se v znak sožalja dvignejo raz sedeže. Nato imenuje zapisnikarja današnjega občnega zbora zadružnega tajnika Ziherla, overovatelja zapisnika pa g. Avgusta Sušnika in g. Antona Fojkarja, Škofja Loka. Ad 2. Tajnik prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se soglasno odobri. O delovanju zadruge poda poročilo tajnik in navaja sledeče: Od zadnjega občnega zbora, ki se je vršil dne 27. februarja 1928, jc imela zadruga 6 rednih sej. Vseh došlili in odposlanih dopisov jc bilo 103. Iz obrtnega registra so se v letu 192S izbrisale 4 koncesije s krajevno, odnosno osebno pravico in siccr: Martin Justin, Lučine, Marija Pintar, Trata, Marija Jošt, Škofja Loka in Josip Oblak, Žabuica. Podelila pa se jc v pretečenem letu 1 krajevna in osebna pravica in siccr Mariji Magister, Gorenja vas, osebna pravica pa se je nadalje podelila Metodu Oblak, Zabnica in Frančiški Rottenbiicher. Koncesija Marije Kristan pa sc jc izločila iz občine Oslica in priklopila občini Trata. V preteklem letu jc preminul tudi en član tukajšnje gostilničarske zadruge in siccr Josip Oblak, Zabnica. Izdanih jc bilo tudi 7 potrdil kot dokazil o članstvu tukajšnje zadruge in sicer na zahtevo finančne kontrole. Celotna,statistika izkazuje, da ima tukajšnja zadruga ob zaključku poslovnega leta skupaj 88 članov in sicer: 72 gostilnici'jev, 8 zakupnikov ali najemnikov, 5 trgovcev s pravico točenja alkoholnih pijač, katerim pa je bila ta pravica točenja odvzeta po odloku ministrstva za notranje zadeve in sicer z odlokom br. 2371 od 1. novembra 1928. en založnik pive, ena izkuha in eni kavarna. Nadalje šteje zadruga 13 vajencev, izmed katerih so konccm januarja 1929 štirje že dokončali učno dobo ter se jim bodo ob priliki izdala učna izpričevala. Članarina sc za leto 1928 glasom sejnega sklepa ni pobirala, temveč se je ista izplačala zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani iz zadružne blagajne in siccr za vse člane v skupnem znesku 1460 Din. kar bo razvidno tudi iz blagajničncga poročila. Zvezinega občnega zbora v Ljubljani dne 15. novembra 1928 ter zborovanja dne 22. novembra 192S z ozirom na pretirane davščine in oblastne doklade se jc | Centralna vinarna d. d. j V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska uJ. 11 t elefon 257H Telefon 2o73. ‘ ’ ! upozaria cen), obč nsivo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štalerska (n dolenjska vina. Na zalogi pa trna »udi /aamfeno pristna dalmatinska vina i lastne preše. ..Cemralna vinarna“ kupuje v Dalmaciji le giozdie In preša sama, druga \Mna pa kupu e .e od vinogradnikov Pridite in poskusile! Niste obvezani, da tudi naročite! zad';iy» udeležila potom določenih deleča to 'T. Kar sc tiče točenja alkoholnih pijač po trgovinah, je zadruga sporazumno z zvezo gostilničarskih zadrug v Ljubljani v letu 1928 neprestano delovala z resolucijami. protesti in raznimi dopisi proti neupravičenemu točenju alkoholnih pijač ter prodajanju raznih jedil po trgovinah, kar se je končno vendarle preprečilo. Upravno sodišče v Celju je predvsem ugotovilo, da zakon, na katerega se je nanašalo to neupravičeno točenje, nikakor ni v skladu s predpisi, ki predvidevajo točenje prave gostilničarske obrti. Kljub vsem nakanam od strani trgovcev, da bi sc točenje po trgovinah še nadaljevalo, je bivši ministrski predsednik dr. A. Korošec, minister notrašnjih del, ugotovil, da je to točenje krivično ter da ni v skladu s tozadevnimi predpisi ter je z odlokom z dne 1. novembra 1928, štev. 2371 odredil, da se ima z 31. decembrom 1928 prenehati z vsakim točenjem alkoholnih pijač po trgovinah, za kar mu je tudi zveza na svojem občnem zboru dne 15. novembra 1928 odposlala brzojavko v znak hvaležnosti, katere vsebina je razvidna v zadnjem »Gostilničarju«. Kljub temu, da je bilo z navedenim odlokom točenje po trgovinah ukinjeno, so razne panoge trgovstva skušale ponovno izposlovati pri finančnem ministrstvu, da se izdani odlok ministrstva notranjih del razveljavi. Ko je zadruga zaznala od strani zveze, da namerava notranje in finančno ministrstvo preklicati svoj izdani odlok od 1. novembra 1928, štev. 2371 glede prepovedi točenja alkoholnih pijač po trgovinah, napravila energičen protest na notranje ministrstvo proti takemu nečuvanemu ravnanju višjih oblasti, katerega vsebina je razvidna iz prepisa v arhivu. Ker pa se kljub prepovedi točenje po nekaterih trgovinah še nadaljuje, je zadruga na podlagi sejnega sklepa odposlala na finančno ravnateljstvo v Ljubljani dopis s prošnjo, da isto zadevo preišče ter da zadrugo tozadevno točno informira. ali je na podlagi odloka ministrstva za notranja dela kdo izmed trgovcev v Škofji Loki odnosno v okraju upravičen točenje nadaljevati, za kar pa zadruga še ni prejela tozadevnega odgovora. Kar sc tiče odmerjenja točilne takse, je zadruga vsepovsod in vedno nastopala proti krivicam, ki se dogajajo pri posameznih gostilničarjih pri tej--odmeri, ker se ne upošteva prava množina potočenih pijač, temveč se posamezniki kratkoinalo ocenijo po gotovih razredih in po okraju, ne giede na višino iztočene pijače, za kar pa zadruga do sedaj še ni imela zabeljenega uspeha. Bodite uverjeni, cenj. zborovalci, da je zadruga vedno in vsepovsod nastopala proti krivicam, ki se gode gostilničarskemu stani; ter stremela za tem, da sc iste odpravlja V enaki meri je tudi vedno branila njih interese, kar, bo izvajala tudi v bodoča Po poročilu tajnika vpraša g. načelnik, ako ima izmed navzočih kdo kaj pripomniti k temu poročilu. Ker sc nihče nc oglasi k besedi, se načelnik zahvali tajniku za izčrpno poročilo in za delovanje v pretečenem letu. Ad 3. Poda poročilo blagajnik gospod Deisinger, ki je sledeče: 1. Prebitek iz 1. 1927 . . Din 3774.50 2. Pristopnina (5) ... » 500.— 3. Vpisnina (3) .... » 75.— 4. Zaostala članarina . . » 60.— 5. Pristopnina k »Samopo- moči« » 1080.— 6. Upravni dohodek iste . » 50.— 7. Prodani napisi »Ne pre- klinjaj« itd » 116.— 8. Prispevek od pive gosp. Flešu » 2173.— 9. Prispevek od pive gosp. Jelovčanu » 350.— 10. Obresti od tek. računa . 3> 92.— Skupaj . . . Din 8270.50 Izdatki: 1. Upravni stroški za leto 1927 in 1928 Din 1400.— 2. Pisarniške potrebščine . » 505.— 3. Nagrada tipkarici . . . » 100.— 4. Raznašalcu pole in kurja- va sobe 75.— 5. Podpora g. Šalamonu . » 15.— 6. Članarina zvezi gostil. zadrug v Ljubljani . . » 1460.— 7. Samopomoči » 1080.— Skupaj . . . Din 4635.— Prebitek iz leta 1928 znaša torej Din 3635.50 Poročilo blagajne se z odobravanjem vzame na znanje, osobito vsled tega, ker se iz poročila razvidi, da je zadružna blagajna še poleg drugih izdatkov plačala letno članarino za vse člane tukajšnje zadruge. Kot pregledovalec računov poroča Iv. Šorli iz Gorenje vasi, da sta z g. Lovro Sušnikom pregledala račune, kakor tudi knjige, ki se nanašajo na denarni promet ter iste primerjala s prilogami in našla vse v popolnem redu. Nato isti predlaga, naj se izreče g. blagajniku kakor tudi ostalim odbornikom absolutorij. Sprejeto. Nato se prečita okrožnica zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani glede »Samopomoči«, ki se je sestavila na plenarni seji v Ljubljani dne 22. novembra 1928, nakar tajnik obširno poroča o načrtu, ki ga jc zasnovala zveza glede preureditve bodisi o načinu dosedanjega plačila, kakor tudi o izposlovani u obligatno-sti posameznih članov k »Samopomoči«. Namen zveze jc nadalje tudi ta, da preuredi dosedanje plačevanje na ta način, da bi isto prevzele posamezne zadruge v izterjevanje in sicer mesto dosedanjih 5 dinarjev za vsak posmrtni slučaj enkratno plačilo za celo leto v znesku 100 Din, katerega ima plačati vsak posamezni član v začetku vsakega leta. Na ta način bi se ta podporna akcija znatno pomnožila in bi se moglo za vsak smrtni slučaj izplačati najmanj znesek 15.000 Din. Kon- statiralo sc je namreč, da jc dosedanji način pobiranja za vsak posmrtni slučaj mnogo predrag, tako da znaša letni strošek istega približno 15.000 Din in to za tiskovine, položnice, kuverte, znamke itd. Vslcd tega se je na predlog nekaterih načelnikov in članov sklenilo, od strani zveze predlagati posameznim zadrugam, da naj bi se pobiral samo enkratni znesek 100 Din od vsakega člana. Koncem vsakega leta pa bi sc ugotovilo število posmrtnin, kakor tudi vplačil ter naj bi se vsakemu izmed’ članov javil letni zaključek. Da pa zamorejo podati posamezni člani tozadevna mnenja, se je pred končno odločitvijo poslala zadrugam okrožnica z naročilom, da naj iste skličejo čim preje občne zbore, na katerih naj o tej stvari definitivno sklenejo ter naj ta sklep čim preje javijo zvezi. Načelnik da predmetno točko v razpravo s prošnjo, da vsak posameznik o tem razmišlja in končno stavi svoje mnenje, nakar se razvije širša debata, h kateri se zglasijo gg.: Hafner, Sušnik, Fleš, Jerala, Gosar, Ziherl in drugi. Končno stavi g. Sušnik z dodatnim predlogom g. Gosarja sledeči predlog: Današnji občni zbor se v principu popolnoma strinja z zasnovanim načrtom zveze, da se v bodoče način dosedanjega plačila izpremeni tako, da plača vsak posamezni član začetkom leta 100 Din. Predvsem pa naj zveza izposluje obligat-ni pristop slehernega člana k »Samopomoči«, ker b: se sicer po sedanjem načinu število čim dalje bolj manjšalo, ker se mlajši nc priglašajo. Ne more pa zadruga nikakor podvzeti izterjevanja, odnosno pobiranja tega prispevka, kr bi bilo predvsem vezano s prevelikimi stroški, drugič pa tudi zadruga ne bo imela tistega uspeha kakor zveza. Ta predlog se da na glasovanje, ki se soglasno sprejme. Ad 8. Načelnik in g. Hafner pojasnita važnost te točke in priporočata cenj. zborovalcem, naj bodo pri napovedi obrtnega davka vsestransko previdni. Tajnik povdarja, da sc je v predmetni točki že na zvezinem občnem zboru v Ljubljani mnogo razpravljalo o tem ter se je končno sklnilo, da naj zveza, kakoii tudi posamezne zadruge posvete temu veliko pažnjo in naj gredo na roko posameznim članom. Predvsem pa naj se zveza točno informira pri merodajnih mestih, kakor pri trgovinski in obrtni zbornici ter pri finančni upravi, da bo ista zamogla dati zadrugam, odnosno članom potrebne informacije. Nato so se prečitale vse do-šle okrožnice in dopisi zveze, ki vsrebuj jejo navodila k napovedi obrtnega davka, v kolikor jih je zveza v zadnjem času zamogla zbrati na raznih predavanjih in od strokovnih konzulentov ter je k temu poslala tudi potrebni formular, iz katerega so razvidne vse postavke, ki pridejo v poštev pri tej napovedi. Poslani formular se nato podrobno pregleda ter sc pri posameznih postavkah ugotovi primerna pod- faga za one uvetc, ki naj bi služila po faktičnem prometu posamezniku. Končno izjavita načelnik in g. Hafner, da se bosta tozadevno takoj naslednji dan Ponovno informirala v Ljubljani o nekaterih podrobnostih, nakar sta pripravlje-na dati članom potrebna navodila. Ad 9. Se z ozirom na povišanje obč. doklad na pivo in vino predlaga, da da-Pašnji občni zbor sklene enotne cene Predvsem za pivo, ker cene vinu obsto-fajo itak običajno po kvaliteti. Po daljši debati se soglasno sklenejo sledeče cene pivu: K Steklenica.....................Din 6.— 2- Vrčki...........................» 5- — 3- Mali vrčki......................» 3.50 Določene cene pridejo v poštev s 1. marcem 1929. Cene ostalih pijač in jedil naj bi za enkrat ostale neizpremenjene. Vendar želi večina navzočih, naj zadruga preje izda nove cenike ter naj jih razpošlje vsem članom tukajšnje zadruge. Končno prečita načelnik dopis velikega župana, s katerim isti odreja, da se ■Piajo v bodoče pri preurejevanju pravil, ki se predlagajo v odobritev, dati tudi določbe, da sc mora vsak vajenec ob nastopu učne dobe dati zdravniško preiskati, da bodo na ta način lahko obrtniki v slučaju neuspeha napravili potrebno reme-duro. Ker ni bilo več nikakih predlogov, zaključi načelnih ob tri četrt na 13. uro °l>čni zbor in se zahvali za udeležbo in stvarne razprave. Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavar-narjev, žganjtočnikov in izkuharjev za sodni okraj Kranj je imela svoj XVIII. redni občni znor v ponedeljek 18. februarja 1929 ob 2. uri P°P. v občinski posvetovalnici v Kranju. Navzočih je 47 članov in članic; odsotnost je oprostilo 15 članov. Pozdrav in nagovor načelnika. Načelnik g. Franc Vozelj otvori ob 2. Pri 10 minut zadružni zbor, konstatira, da bil pravilno sklican in je v smislu pra-^'1 takoj sklepčen ter pozdravi s kratkim Jfagovorom vse navzoče. Za zapisnikarja Phenujc g. Rici Mayerja, za overovatelja Vpisnika pa gg. Miha Burgarja in Fran-Ceta Šuštaršiča. Dogovorjen je bil tudi Posel zveznega zastopnika iz Ljubljane, ki Pp je vslecl preobilice pisarniških poslov, ki so ravno v tem mesecu z akcijo o na-Povodbah pridobninc naravnost ogromni, s‘ izprosil opravičbe. Spominja sc dalje v PPnulem letu umrlih članov, nakar se v zhak sožalja dvignejo vsi zborovalci raz Syoje sedeže. Končno pojasni vsem namočim, kako važen je letošnji občni zbor 2 ozirom na novi finančni zakon ter prosi vfc člane, da podpirajo povsod stremlje* Pje in delovanje naše zadruge. Čl tanje zapisnika zadnjega obč. zbora se na predlog g. Antona Križnarja opusti in neprečitan soglasno odobri. Poročilo o delovanju zadruge v minulem poslovnem letu. Tajnik g. Rici Mayr poda naslednje poročilo: »Zadnji, t. j. XVII. redni občni zbor se je vršil 4. junija 1928 z običajnim dnevnim red'om. Na tem občnem zboru je ftil izvoljen za načelnika gosp. Franc Vozelj iz Kranja; dalje za člana zadružnega načelstva gosp. Ivan Soklič iz Gor. Save. Zadružno načelstvo je imelo od zadnjega občnega zbora do danes 3 seje, ki so bile ob napovedani uri sklepčne. Na sejah so se obravnavale vse važne stanovske zadeve — predvsem pa eševale prošnje za izpostavitev strokovnega spričevala v dosego osebne gostilničarske pravice. V zadnji poslovni dobi je izstavilo načelstvo sledečim osebam strokovna spričevala i. s. gospe Mariji Trilar roj. Štefe na Kokrici (občina Predoslje) m Apoloniji Križnar na Pivki, občina Naklo. Zaprošenim novim krajevnim pravicam i. s. Janko Likozarju v Predosljah ter g. Anton Hotko v Trbojah je zadruga ugovarjala, ker ni bilo zadostne krajevne potrebe. Kljub našemu ugovoru pa je prejel krajevno pravico g. Janko Likozar za brezalkoholno restavracijo. Zadruga šteje danes 147 članov (brez trgovcev); novih članov je pristopilo k zadrugi 4; izpadla pa sla 2 člana. V poslovni dobi smo vpisali 9 vajencev; odpuščen z učnim spričevalom pa je bil 1 vajenec. Stalež vajenštva znaša 23 oseb. Načelstvo je izdalo 7 pofrdil o članstvu ter imelo 135 poslovnih spisov. Nabavili smo si tudi potrebne tiskovine ter pristopil s tekočim računom k poštni hranilnici v Ljubljani. V raznih stanovskih zadevah je načelstvo večkrat interveniralo pri srezkem poglavarstvu in finančni upravi. Od zadnjega občnega zbora do danes se je načelstvo udeležilo: 1. zveznega občnega zbora v Ljubljani dne 21. jan. t. 1. po načelniku gosp. Vozlju; 2. zvezn seje dne 15. novembra 1928 v Ljubljani po načelniku g. Vozlju in g. R. Mayrju; 3. velikega protestnega shoda v Ljubljani dne 22. novembra 1928 se je udeležilo 14 članov naše zadruge. Ta shod, ki je bil jako impozanten, je bil namenjen predvsem glasnemu protestu proti zvišanim oblastnim dokladam; 4. ponovnega zborovanja radi projektirane žel. proge Kamnik - Kranj po g. R. Mayrju. Pri srezkem poglavarstvu je izposlovala zadruga, da se je'črtalo 14 starih krajevnih koncesij, ki so v obrtnem registru še vedno obstojale. Pri oblastnem odboru v Ljubljani je zadruga ponovno intervenirala radi visoke plesne takse, a žal ni dosegla primeren uspeh. Dalje smo zaprosili velikega župana ljubljanske oblasti, da se v polet- nem času podaljša policijska ura, kar pa je bilo odklonjeno. Za kranjske gostilničarje smo napravili tudi obširno vlogo na mestno županstvo za znižanje občinske doklade na vino, toda žal, da so kompetentni faktorji to odklonili. Ko tnajvečji uspeh naše organizacije, predvsem agilne »zveze«, pa moramo zabeležiti, da se je po dolgem boju posrečilo doseči prepoved' točenja po trgovinah, kar je s 1. januarjem t. 1. sedaj definitivno rešeno. Glede koristne institucije »Samopomoči« naj omenimo, da vlada pri našem članstvu jako malo zanimanja. O tem se bo moralo razpravljati še pri »slučajnostih«. Poročilo tajnika je bilo soglasno sprejeto. (Dalje prihodnjič.) Zvezine objave. Časnikarska poročila cele države so javljala, da finančni minister ni dovolil zvišanja pri pobiranju oblastne doklade na državno trošarino od vina višje kakor je trošarina sama. Oblastna uprava ljubljanska je imela nujnost naročiti podrejenim organom, da so že dne 1. januarja 1929 razbirati po kleteh v zalogah ter nemudoma zahtevali doplačila po 30 para od litra vina in so mnogi to nadplačilo tudi že storili, neplačnikom pa se žuga z ru-bežnijo. Vse gostilničarstvo je v prepričanju, da velja ministrski dvig oziroma ne dovolitev te povišbe za čas, kakor se je glasil proračun, t. j. od 1. januarja do 31. decembra 1929 in da dobi za vsa storjena nadplačila povračilo, ki se v bodoče od-računi, tako vsaj se je od nekdaj v normalnih časih pravičnosti ravnalo. Zveza je takoj začetkom marca nujno zaprosila oblastni komisarijat poročila, ali se bo v tem slučaju postopalo pravilno ter predujem vsakomur bonificiral ali pa, ako ima oblastna uprava tozadevno drugačno soe-cijalno dovoljenje finančnega ministra in od katerega dne je to ukinitev računati, da zamoremo članstvo naših zadrug o tem pravilno informirati. Dne 20. marca pa je prjela Zveza od oblastnega komisa-rijata tole poročilo: Na predstavko p. n. Zveze z dne 5. marca t. I. mi je čast priobčiti to-le: Za postopanje oblastne samouprave je merodajno rešenje ministrstva financ z dne 11. decembra 1928 D. R. Br. 166.970, s katerim je bil odobren proračun ljubljanske oblastne samouprave za leto 1929 s tozadevnimi uredbami, med katerimi se nahaja tudi uredba o oblastni nakladi na vino in vinski mošt ter o oblastni dokladi k državni trošarini na ostale alkoholne tekočine. Proračun z vsemi uredbami je objavljen v 1. številki II. letnika »Samouprave« z dne 1. januarja 1929. Citirano rešenje ministrstva za finance pa ni bilo z nobenim poznejšim ukrepom razveljavljeno. — Komisar. Podpis. V zadevi se bomo obrnili naravnost na finančnega ministra, da izvemo, ali smo y; ljubljanski oblasti res izolirani kakor na otoku, da nas ne zadenejo nobene odredbe, ki bi ščitile naše gospodarstvene interese. Vinski sejem v Novem mestu priredi dne 8. aprila ob 9. uri novomeška podružnica Vinarskega društva sporazumno t novomeško podružnico Kmetijske družbe za Slovenijo v prostorih kavarne Splihal. Vabijo se vinogradniki iz novomeškega okoliša, da sc udeležijo tega sejma in prinesejo na sejem svoja lastna vina za po-skušnjo v čistih vinskih steklenicah. Enako se vabijo trgovci z vinom in pa gostilničarji, da posetijo omenjenega dne ta sejem v čim obilnejšem številu. Nudilo se jim bo v nakup vino iz vinskih goric novomeške okolice. Vinska trgovine in restavracija Peter Stepič, Sp- Šiška 256. prlpororoča d. n. gostiln čarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in itaiersk h vinskih cor;c Telef. št. 262. caioga stek.o porcelana n svetnik FR. KOLLMANN. Ljubljana dovoli gostilničarjem in kavarnarjem on večji naročhi izdatno znižane cene Kranjske Kite m* si iz razpošil a od 5 kg naprej SC. JARC Ljubija ia, Hrad ckega v=is štev. 55 trgovina: Dmajska cesta štev. 7 raslitnega o atna m sifonov iz domačih tovarn, kakor tudi svetovno znane znamke . Schroli* #1. & E, SgCaBEeiiE - LJUBLJAMA HiSTNI TRG štev. 10 Ugeol-.**e carjel fr«* jietjo vzorčil Jedilno orodje navadno m alpaca voščeno platno za na mize, -utone, klote, čloke, vezenino, tapetniške žnore, nogavice za damo in gosjode se kupi najugodneje le nr iluit tonmsrtlkr uk .vrti« 1 ■H.irannrai »ir ■iržllTimfTii .p .j 3C3QC9Ce1QQCšI[3[7 L3l3Gl[3[3[2lG]C?f^!C3 I. sove ska lunarni minili voda sodam iid. GostiIničcrji, podpirajte lastno podjetje! UL PERJE, PUH IN KAPOK PRI POROGA A. & H. SKABERNE, LJUBLJANA iCJOELltUCJcJ Ljubljana. Slomškova ul ta št. II priporoča: sodavico in pokalice, naravni malino v in ciironov sok, nadalje sadne pijače v patentnih steklenicah: jsgsdovtc nektar, kr sta no citron.,do in jabolčni biser. S © D P vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v 10 stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov »er sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo. Franjo Repic sodarski mojster v Ljubljani, J rno-vo, Kolezljska ulica istev in Glavna zasoga rudninske vode In veletrgovina špecerijskega, blaga = IVAN JELAČIN, LJUBLJANA = nudi po najugodnejših cenah Rogaški Tempe! vrelec, Styria in Oonat vrelec, Radenski zdravilni vrelec in razne druge domače In Inozemsko rudninske zdravilne vode. Zahtevajte cenik UstanovHono ločna postrežbat H H Raznovrstno mineralno vodo r^k Enun vrelec. Gle'chenher*v Konstantin vrel-Karlouovarslr mlinski vrelec. Nieder Se'ters. Fr^nr ložeto«r arenkr vodo, Huavari1 anos arenKo vodo. luberskn Srebrenico irinnrot* a. Šarabon, liubliana. '1ifl(rqjwnic mce»* >«eo '»o* •• aitivn« < i »n*fir »ninpffirH vcdfc Cenik na razoniaoo) i :jIo«i • jo i-.iuuiiit irantus> aisrti 11 Ut* iie 'In. no 'atu «17‘ ceni. N H N K H H K H M H w M N n H n k H K m N * X * * > * Lekarna Mr. ^h. Leo Bahovec Usta... 1536. i. Ljubliana, Kongresni trg 12 r«. * n ets. •» CK Moderno urejena lekarna, kateira odgovarja vsem predpisom higijene Lekarna Mr, PH. Bahovec je vedno dobro založena z vsemi in vedno svežimi domačimi in tujimi zdravilnimi sredstvi, mineralnimi vodami, obvezili ter kirur-gičnitni in . mineralnimi predmeti. Zdravila na recepte se izvrSuijego točno' im natančno po predpisih. Izdajajo se zdravila na recepte vseh bolniških blagajn. V zalogi so tudi vsa in najboljša zdravila zi živino. Posebno za metljavo živino se priporoča sigurno francosko zdravilo aFu^eržinju«. Samo v tej lekarni se izdeluje pravi že povsod poznani, tori čistilna in lori osvežaijoči pripravka večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. „P ianinka' zdiravštoi čaj, ki se Zaščitni znak: MfcftAHOVtC !>lannk*“ zdravilni čaj namireč s tem, da čisti in prenavlja kri, izborno J« ' ■«■■■■ ■■■»'" učinlcuije pri slabi prebavi želodca, zaprtju telesa, napihovanju, slabotnem delovanju črev, hemci oldih (zlati žili), povapnenju žil, Izpuščajih, žolčnem kamnu tn obolenju mokračne kisline. PrepreCuJe klis tirno (zgaso) in vzbuja apetit. 'Planinka« zdravilni čaj se dobi tudi v vseh drugili lekarnah; zahtevale pa izrečno »Planinka« čaj. kj se ne prodaja odprto, temveč samo v pfomibiranih zavoj* po Din 20.— z napisom: Lekarna Mr. Ph. Bahovec, Ljubljana, ker so samo taki paketi pravi. (Vsakemu paikem ie priložena poučna kmjiižica). PLAHIH Kudu te e ml mi sli K ipstipin v našem maslir ■38®, O l j"'Šm L jm li: • - - ' \V''\' Nasoliš v maiemaiu in KunstruKCir so: bivalni stron ‘ed“. pisalni .Urania" le or) JOS P PETeu^C. L ubrana aiuu Prešernovega spomenika on nooi Ma ohro«e Poduk vezema orezpiafen) C ■ ————wi im BRC Solaff io & sinova f Ljubljana VII troovina z *!nem n žganjem asa Musi mm LJUBLJANA Dunajska cesta 13. £ALOQA RAZNOVRSTNI: jA NAMIZJA ZA GOSTIL ,b HOTELF IN KAVARNI IzflMjSKE oddata Liubi aajka ndustriia oroa-nvh zamaškov IBLAČIN & ftOMP. I I ogaško in RadensKo Satmo. delikatese m veliko izb ro pra ene kave nudi iv Petre cesta Ste 43 T MENCNGEC, LJUBLJANA. Komenskega ulica štev 24 nmama »UNION** v Ljubljani (Spodnja Si&ka) priporoča svoje izborne izdelke, kakort marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Dob* u tud) tropino Ib ilidu cime, Id so kot Mvtnska krma selo ortooročlUve. 4. & E. Skabern* Ljubljana S #* r.**'7vr: *.v--vs 'v - Največja l/bira Češkega in angleškega sukna. * GPRiE srab, kraste, lišaje odstra- £ njujc pri človeku in živalih Nafto) - mazilo, ki je bre2 duha m ne maže perila — I lonček za eno osebo po pošli 7 Din pri TRNHOCZT, ekarne uuol s;u Slovenila. ©0©000©©©©00 Mm\m 22 im gostilničarske zadruge v Mudi) d ni Gosposvetska cesta SIbv. \Q posradn|« brezplačno sa vse slnftbo lžčoč« . v gostilničarskem obrtu : Gospodaril iz Ljubljane plačajo l Din, —■—- i dežele 4 Din, ■— • fr Tovariši gostilni čar lil Poslu-iujte se ve ugodne prilike I {f*©4?;‘* runi grenčica „Fernet“ konjak vino vennont TVOB5IICA lvO\,l VK V IX LIKHItJEV VF.LEŽGANJAKNA ViKTOR MEDEN LJUBLJANA. Ce ov4Wa c. 10 - Telefon 2071 » Ljubljana, Stara pot štev. 1 (poleg Leonišča) priporoča svo, priznano dobri M Af ARO NCKO V» šptrifov in vinski kis ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja. Ustanovljena leta I8S6. Telefon štev 2578. Udaja m ralaga Zvez-t gostilničarskih t»4rui v Ljubljani. — Odsovornl urednik Ivaj llcrcoj. — Za »Nar. tiskarno: Fr. Jezeriek