the oldest and most popular slovenian newspaper
in united:
states op, america.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Gealo: Za vero in narod —- za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGJL
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih
državah ameriških.
ŠTEV .(No.) 219.
CHICAGO, ILL., TOREK, 12. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER 12, 1929.
LETNIK XXXIII.
VČERAJŠNJI DAN, ENAJSTA OBLETNICA SKLENITVE PREMIRJA, NAM JE ZOPET ŽIVO POKLICAL V SPOMIN VOJNE STRAHOTE POD KATERIMI JE JEČAL SVET. — SLOVESNO PRAZNOVANJE DNEVA.
Chicago, 111. — Včeraj, v ponedeljek, enajstega dne v enajstem mesecu leta, ob enajsti liri dopoldne, je enajstič praznovalo prebivalstvo naše velike Unije veliki trenotek, ko se je sirom sveta razjeknila s tolikim hrepenjenjem pričakovana odrešilna besedica "Mir". Daleč je že za nami tisti trenotek, dolgih enajst let leži med njim in sedanjostjo, spada že bolj v zgodovino kakor med tekoče dogodke; polagoma nam prihaja iz spomina, kakor se polagoma celijo rane, ki jih je zasekala doba pred tem tre-notkom, in kmalu bodo otroci in vnuki poslušali pripovedovanje o tej dobi in tem trenot-ku kakor zanimivo pripovedko, ki bo prijetna za uho, katere strahot in grozot pa njih um ne bo zapopadel, kakor si ne more predstavljati smrtnega strahu nihče, kakor tisti, ki ga je sam prestal. Vendar nam, ki smo praznovali sedanjo obletnico, stoje ti dogodki še živo v spominu in le malo truda je treba, da si postavimo pred oči tiste čase, ko je svet ječal pod strahotno vojno moro, in v katerih je bil prizadet bolj ali manj vsak posameznik. Spominjamo se tistih časov, ki so bili sicer nepopisno grozoviti, ki pa so takorekoč morali priti, da so izmodrili svet, in mu pokazali, kaj je vojna, namreč demonski razdiralec, ki uniči v eni uri, za kar je bilo potrebno mnogoletno konstruktivno delo. Svet zdaj pozna tega nenasitnega moloha, in zato se tudi danes ob enajsti obletnici sirom zemeljske oble razlega enoglasno: "Nikoli več vojne. Mir hočemo."
Po vseh ameriških mestih se je včerajšnji dan praznoval čim najbolj slovesno. Prirejale so se parade in zborovanja, na katerem so govorniki poudarjali pomenljivost dneva. Zgodovinski trenotek, ko se je sklenilo premirje, ob enajstih dopoldne, so oznanile tovarniške piščalke in cerkveni zvonovi; v večini delavnic je delo počiva lo za pet minut.
-o-
BASEL IZBRAN ZA SEDEŽ SVETOVNE BANKE
Baden-Baden, Nemčija. — Komisija, ki se bavi z ustanovitvijo svetovne 1 banke, se je zedinila v tem, naj postane švicarsko mesto Basel njen sedež. Predlog je prodrl šele, ko se niso mogli sporazumeti, naj h se izbere London ali Brussel, in tako so izbrali mesto v nevtralni državi.
-o-
GASOLIN CENEJŠI
Chicago, 111. — Sinclair Oil Co. je objavila znižanje cene za gasolin, in sicer za 2 centa pri galonu. Znižanje je stopilo v veljavo s ponedeljskom. Druge kompanije, kakor Standard Oil, Shell in Texas, je ta korak osupnil; skoraj gotovo pa mu bodo tudi same sledile.
ODLIKOVANJE ZA ZASLUGE.
ŠIRITE AMER. SLOVENEC!
RUSI VDRLI NA KITAJSKO
Ruske čete prekoračile zamrzlo reko Amur. — Kitajska odpravlja nove čete na fronto. — Uporniški boji se nadaljujejo.
Harbin, Mandžurija. — Kakor kažejo dogodki, je Rusija v resnici pričela s splošno o-fenzivo, kakor so jo pričakovali na Kitajskem. Sovjetska armada je namreč prekoračila reko Amur in med ljutimi boji neprestano prodira dalje v kitajsko ozemlje. Glavni prehod se je izvršil pri mestu Taheiho. Tamkajšnji ameriški carinski urad je dobil naročilo naj se takoj umakne iz bojnega o-zemlja, kar je tudi izvršil. Ruske sovjetske čete so ponovno pričele izvajati divjaštva nad prebivalci obmejnih vasi, in pomorili so jih veliko število. Kitajska z vso naglico odpravlja nove čete na fronto, kjer je največja nevarnost, tako da je tekom zadnjih dni preteklega tedna prispelo okrog 15,000 mož.
Med tem pa v notranjosti Kitajske z nezmanjšano ljutostjo divja civilna vojna med vladnimi četami in uporniki. Obe strani trpe velikanske izgube. Kakor govore poročila, je v premoči uporniška armada.
-n--
NOVO EKSPLOZIVNO SREDSTVO
Geneva, Švica. — Najbolj učinkovito eksplozivno sredstvo, ki je bilo znano doslej, je nitroglicerin. Je pa to sredstvo zelo nevarno, kajti najmanjši sunek povzroči eksplozijo, in zato ni dovoljeno, uprabljati v vojaške svrhe. Po mnogoletnem trudu se je zdaj posrečilo profesorju A. Stottbacherju iznajti nadomestilo za to sredstvo. Sestavljeno je iz 20 odstotkov nitrogli-cerina in 80 odstot. neke druge tvarine. Ta zmes ima prednost v tem, da je ravnanje z njo veliko manj nevarno, a je poleg tega bolj učinkovito in tudi cenejše. Profesor mu je dal ime ponthrinit.
-o-
ČETRT MILIJONA PRISLE-PARIL IN — IZGINIL
Chicago, 111. — Proti pravniku Louis E. Gottlieb, 1572 N. Halsted St., je državno pravd-ništvo vložilo tožbo zaradi po-neverjenja in goljufije. Kakor se je namreč izkazalo, je bil obtoženec pravi tiček. 'Svojim klijentom je namreč pomagal, da šo vlagali denar na prve vknjižbe, dajal pa jim je za denar le potrdila in ne tako-zvane "Trust Deeds". Pretekli če.trtek pa je možakar neznano kam izginil. Šele zdaj so prišli na njegovo igro, in domnevajo, da si je na svoj način prisleparil do četrt milijona dolarjev. Za njim je izdana tiralica.
Slika nam kaže prizor, ko general Drum pripenja tako-zvani Distinguished Flying Cross poročniku J. H. Doolittle za njegov polet, ki ga je izvršil v letu 1S22 iz Floride v Kalifornijo, in med katerim je samo enkrat pristal. Tudi ostali trije so bili odlikovani za razne zasluge v letalstvu.
VELIK PLEN ROPARJEV
Tekom dveh minut izvršilo pet banditov rop za $21,000, ne da bi vzbudili kakoršno koli pozornost. — Posel so si mojstersko razdelili
p
Chicago, 111. — Med tem, ko je vse na okrog vladal najbolj živahen promet, ni nihče izmed mnogobrojnih pasantov, ki so korakali mimo Lakeview Trust & Savings Bank, 3201 No. Ashland Ave. niti najma-ije slutil, da v notranjščini poslopja opravlja pet roparjev svoj dobičkanosni posel. Tik pred zaključkom uradnih ur, v soboto zvečer, se je pet banditov pripeljalo z avtomobilom v "alley" za bančnim poslopjem ; na malem oknu so preža-gali železno omrežje in si nato razdelili svoj posel. Eden izmed njih je v pogovor zapletel pred poslopjem stoječega policista, eden je ostal v avtu, trije pa so splezali skozi okno v banko, izmed katerih je eden ostal pri oknu, druga dva pa sta se približala blagajniku in ga z orožjem prisilila, da jima je izročil ves denar, v znesku $21,000.
Celi potek ropa seje izvršil v dveh minutah, in sicer v taki tihoti, in tako nepričakovano, da vseh pet uradnikov in dveh tipistinj, ki so se nahajali poleg blagajnika v banki, ni nihče sploh nič opazil. Po izvršenem činu so se roparji v divjem diru odpeljali.	,
-o-
— Dunaj, Avstrija. — Vse višje šole na Dunaju so za nedoločen čas zaprli. Vzrok temu so bili vedno bolj se množeči nemiri med študenti nacionalistične in socijalistične stranke; obe stranki ste stalno oboroženi.
TRIJE ŽENINI -ENA NEVESTA
Prvi je deklici poslal denar, drugi je deklico prevzel in prvemu izplačal denar, tretji je deklico drugemu vzel in mu nič plačal.
Pittsburgh, Pa. — Poslušajte, kaj vam povem — zaljubljenim mladim ljudem. . . mislim tistim fantom, ki so mnenja, da v celih Zed. državah ni nobenega dekleta, in si hočejo "prištelati" svojo izvo-Ijenko iz starega kraja. Po listu "Pittsburgh Press" posnemamo sledečo zanimivo resnično dogodbo.
Neki Hrvat je prejel iz starega kraja poročilo, da živi v njegovi rodni vasi krasna deva, ki bi kot nalašč "pasala" zanj. Deva sama mu je tudi pisala, da ga ima nad vse rada, in ga milo prosila, naj ji pošlje denar, da pride do njega, češ, da ga bo "zagvišno vzela". Zaljubljenemu Hrvatu se je topilo srce, posegel je v mošnjiček in odrinil $292. Kmalu nato je prispela gdčna Ana Runac, tako je bilo ime tej 18 letni dje-vojki, v Clairton, Pa., kjer je živel njen ženin. Pa — joj groza —, komaj je prišla, in komaj je svojega "ženina" spoznala, že ga je tudi pozabila, in si izbrala drugega. Ker je ta zapuščeni jamral, malo po njej, veliko bolj pa po svojem novacu, je pregovorila ljub-čka št. 2, naj izplača ljubčku št. 1 tistih $292, češ, da "ga bo potem zagvišno vzela". Komaj pa je ljubček št. 2 odštel denar, si je podjetna deklica že našla ljubčka št. 3, in mu obljubila, da "ga bo zagvišno vzela." Odpeljala sta se v Wellsburg, W. Va. z namenom, da se tam poročita. Že sta si vzela« "licence", a tik pred po-
KRIŽEM SVETA
—	New York, N. Y. — Na javni dražbi je bila ena sama knjiga prodana za znesek $13,-000. Dragocena je tako le vsled svoje starosti; izdana je bila namreč v 1. 1618. Naslov knjige je "A Book of Kings".
—	Tientsin, Kitajska. — Doslej še nepoznani storilci so u-' grabili bogatega Newyorčana, A. Brennerja, in zahtevajo pol milijona v zlatu kot odkupnino za njegovo glavo.
—	New York, N. Y. — Iz Francije je prispela Mrs. Reg. Fellowes, ki je bila že večkrat imenovana kot najboljše oblečena ženska v Evropi. Pri njenem prihodu pa se je izkazalo, da nosi obleko, ki jo je kupila — pred dvema letoma v New Yorku.
—	Daniel, Wyo. — Niti ene mačke ne najdeš v tem celem farmarskem mestu; pred par dnevi se je namreč od nekod priplazila vidra in je v eni noč1' podavila vse mačje prebivalstvo.
—	Berlin, Nemčija. — Rusko dvanajstletnico boljševizma so praznovali tudi tukajšnji komunisti. Vprizorili so demonstracije, a je policija množice kmalu razkropila. V manjšem1 nemiru je bila ena oseba lahko ranjena, tri osebe pa so bile aretirane.
—	Worcester, Mass. — Pet delavcev je bilo dobesedno na koščke razmesarjenih, ko je predčasno eksplodiral naboj, ki je vseboval 80 funtov dina-nita. Več ur po nesreči še niso mogli najti ostankov trupel.
—	Berlin, Nemčija. — Nov velikanski potniški aeroplan je zgradila nemška družba, ki je po svojih zmožnosti podoben DO-X, ima pa to posebnost, prvo svoje vrste, da se namreč potniške kabine ne nahajajo v sredini letala, ampak v perutih. Letalo je 75 čevljev
1% Jugeslavli©*
NESREČA ŽELEZNIČARJA NA KOLODVORU V ZIDANEM MOSTU. — ZOPET UBOJ. — RAZNE NEZGODE IN NESREČE. — DRUGE RAZNE VESTI SIROM STARE DOMOVINE.
Huda nesreča železničarja.
Celje, 23. okt. — Danes dopoldne je bil z brzo-tovornim vlakom pripeljan v Celje 25-letni železniški premikač Fran Škofič, doma iz Rimskih toplic. Škofič je bil zaposlen na tovornem kolodvoru v Zidanem mostu s sklapljanjem vagonov pri ranžirnem vlaku. V trenutku, ko je čepel med dvema tovornima vagonoma, ki sta bila do vrha naložena s
ga je
Komisija iz Maribora obducirala popoldne.
-o-
Prijet požigalec.
Št. Jernej na D., 21. okt. —• V soboto proti večeru, 21. okt. se je pojavil neznan moški, oblečen v ponošeno vojaško obleko. Govoril je hrvaško. Videti je bil precej vinjen. — Prižgal si je cigareto in odšel proti listnici g. Durjave, hoteč jo zažgati. Pravočasno so ga
premogom, in ju vezal med se- še zagledali in preprečili po-
boj, se je nepričakovano udr-la notranja stena enega vagona in več ton premogovih grud se je izsulo na ubogega premi-kača. Škofič je začutil strašno bolečino vzdolž cele leve noge, toda zavesti ni izgubil. Ker je ležal z zgornjim delom telesa prav na tračnici, se je urno oprijel z rokama nekega že-lezja med vagonoma in se potegnil pod vagon. V tem pa se je vlak tudi že premaknil.
šele tedaj so drugi železničarji opazili, da se je morala Škofiču pripetiti nesreča. Vlak ?e je ustavil in izpod vagona so potegnili Škofiča strašno ranjenega. Vse meso na levi nogi je bilo odrto s kosti, ki so bile zmečkane in zlomljene. Tovariši so skušali ustaviti močno krvavitev z vato, ga-zom in drugim, kar se jim je le deloma posrečilo. Z brzotovor-nim vlakom, ki je baš odhajal proti Celju, " so nesrečnega premikača odpeljali v Celje, kjer so ga z rešilnim vozom mestne občine prepeljali v bolnico. Opoldne je bil Škofič o-periran in so zdravniki ugotovili, da je bila noga odtrgana od telesa in se je držala le še
na koščku kože. Škofič se je dolgo, 161/2 čevlja visoko, ininahajal ves čas pri polni za-čez peruti široko 148 čevljev, vesti. Ponesrečenčevo stanje
Stroji imajo moč 1100 konjskih sil.
-o-
SUHAŠKI AGENT DOBIL DESET LET
Rockford, Ala. — Šerif C. Guthrie je bil obsojen vsled u-boja 18 let starega dečka Cl. Bailey, na deset let ječe. Umor je izvršil zadnjega septembra. Z nekim drugim policistom sta našla na polju posodo z žganjem in sta se skrila v grmovje ter čakala, kdo bo prišel po njo. Čez nekaj časa sta se približala gori omenjeni deček z nekim svojim tovarišem. Šerif jima je ukazal naj se odstranita. Ker nista takoj ubogala, je oddal prvi strel. Dečka sta nato pričela bežati, a šerif je streljal še nadalje in s tretjim strelom zadel Baileya od zadaj v glavo. Za svojo surovost je zdaj prejel milo kazen, 10 letno ječo.
je brezupno.
roko ss je nevesta premislila in odložila poroko do Božiča; a kakor kaže, se poroka najbrž ne bo vršila.
Na škodi je največ ljubček št. 2, in ta je zdaj vložil proti deklici tožbo.
Uboj v Slovenskih goricah.
Št. Jakob, 21. okt. — V soboto zvečer, 19. okt., so obhajali pri posestniku Poljancu v Ročici pri Sv. Jakobu likof, ker so popravili in na novo pokrili viničarijo. Vina pa je bilo preveč in zatajevano sovraštvo med delavcema Šimnom Stubalom in Jakobom Jelenom je znova privrelo na dan. Ker je, Stubal že večkrat Jelenu obljubil, da ga bo, ga je Jelen vprašal, ali ima dobro na-brušen nož. Stubal pa mu je lodgovoril: *'Le počakaj, boš že videl."
Kmalu nato se je vnel kratek prepir in je Stubal zasadil nož v prsi Jakoba Jelena, ki je umrl na mestu zaradi izkrva-vitve. Uboj je zbudil v vsej o-kolici globok vtis in razburjenje. Morilec, 201etni Šimen Stubal, ge je v nedeljo javil o-rožništvu v Št. Lenartu, ki ga je izročilo orožnikom pri Sv. Marjeti, ti pa so ga prepeljali v zapore sodišča v Mariboru. Truplo tragično preminulega Jakoba Jelena so položili na mrtvaški oder pri Sv. Jakobu.
žig. Odvzeli so mu dokumente, ki jih je nosil seboj. Dokumenti se glase na ime Peter Zutič, rojen 1885 v Glini na Hrvaškem. Ni pa gotovo seveda, če so njegovi. Njega je došli zagrebški avto "Tapred" odpeljal v Novo mesto, kjer so ga oddali sodišču.
-o-
*
Grozna smrt v vodnjaku.
V	Staparu v Bački se je posestnik Radivoj Kovačev spustil v vodnjak na svojem dvorišču, da bi ga očistil. Kmalu je naletel na pesek, ki mu je začel zasipavati noge. Že opoldne je opazil, da ne more potegniti nog iz peska. Na pomoč mu je prišel ključavničar Nikolaj Ivkov, da bi ga rešil iz nevarnega položaja, a brez u-speha. Pesek je Kovačeva zasul že do trebuha. Uro pozneje je v groznih' mukah umrl. Kopali so celo noč in še v nedeljo, a trupla nesrečnega Kovačeva še niso mogli potegniti iz vodnjaka,
-o-
Požar na Galjevici.
V	baraki na Galjevici pri Ljubljani je v nedeljo, 20. okt. nastal požar v stanovanju bra-njevke Erklavčeve. Les'ene barake bi bile brezdvomno postale žrtev požara, da ni sosed akviziter Josip Gaiser še pravočasno opazil nevarnost ter s pomočjo svoje žene, ki mu je nosila vodo v škafih, pogasil ogenj. Požar je nastal na ta način, da je mladoletna deklica branjevke Erklavčeve, ki je bila sama doma, v mraku prižgala svečo ter se je od sveče vnela lesena stena barake.
-o-
Umrli so v Ljubljani: v času od 12. do 16. okt. : Ivan Bizovičar, mehanik, 20 1., Šolska ulica 2; Ivan Berčič, delavec, 24 let, Črnuče; Franja Seršen, vdova žel. nadsprevod-nika, 71 let, Vidovdanska c. 9; Karol Stridinger, bivši natakar, 56 let, Gosposvetska cesta 10; Lovr. Škofic, poštni pod-uradnik v p., 75 let, Zalokar-jeva ulica 12; Josipina Jahn, vdova oficiala, 88 let, Vidovdanska c. 20. V bolnišnici so v istem času umrli: Ivan Pipan, zidar, 54 let, Smlednik; Marija Podlukar, užitkarica, 58 1., Žeje pri Naklem; Feliks Pretnar, sin trgovca, 14 dni, Lipi-čeva ul. 5; Ljudmila Cunder, hči posestnika, 2 leti, Jarše 5; Angela Kisel, služkinja, 32 1., Črni potok.
Stran Ž 1
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 12. novembra 1929.
t AMERIKANSKI SLIOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski g&gt list v Ameriki.
'- Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
'	Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: J849 W. "22nd St., Chicago, 111.
k Telefon: CANAL 0098
nil. —. .. j?
Naročnina:
Za celo leto .......................................$5.00
Za pol leta ........................................ 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo;
Za celo leto .....................................„$6.00
Za pol leta ........................................ 3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891. •
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year ....................................$5.00
For half a year ................................ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ....................................$6.00
For half a year ................................ 3.00
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, Ho kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker js tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov {Uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at .Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Martyribus Igloria
Minule so slovesne zadušnice in žalne manifestacije. Istra, najbolj nesrečna, pa najmilejša dežela jugoslovanska, posvečena po prosvetnem delu škofa Dobrile in popa Velika-nje, ovekovečena v lepi besedi Vladimira Nazora in našega Jožefa Preglja, prebujena k smotrenemu narodnemu delu od Viteziča, Laginje in Spinčiča; Istra, ki že eno tisočletje zvesto in trdno hrani slovanski jezik in slovansko dušo, je zdaj posvečena po nedolžni krvi Vladimira Gortana. Na njeni muče-Jiiški kroni, spleteni od sto in stoletnih krivic, se kot najdražji rubin sveti ime tega mladega junaka, ki je, sramotno mučen in usmrčen, padel kot žrtev zanjo. Veliko najboljših naših mož se je v trudapolnem delu in boju zanjo zgrudilo, nihče doslej pa ni moral plačati svoje ljubezni zanjo s smrtjo, izrečeno in izvršeno kot kazen od tujerodnega oblastnika v pravični narodni borbi. To je bilo od usode namenjeno samo Gortanu, prvič v zgodovini istrskega ljudstva, in Italiji pod fašističnim režimom je bilo usojeno, da se je to zgodilo v njenem imenu in pod njeno sankcijo. Prvič v narodnih bojih preteklega in sedanjega stoletja v celi Evropi se je obsodil od sodišča mlad narodnjak, ki se mu ni dokazal noben zločin, tudi imputirani ne, samo zaradi svoje nacionalne zavesti in dela. Trpeli so in bili preganjani ter vrženi v ječo buditelji istrskega ljudstva, poljski narodnjaki v carski Rusiji in Nemčiji, irski in arabski nacionalni voditelji, na smrt je bil obsojen, a po-miloščen dr. Kramar; nihče pa n^ bil v čisto mirnem času, v normalni narodni borbi, ne da bi se bila kakšna krivda koli-kortoliko jasno ugotovila, justificiran tako brez milosti kot Vladimir Gortan. Njegova smrt je zato večen madež na onih, ki so jo s hladno preračunanostjo povzročili in izvršili, v večno slavo pa mučeniku in njegovim tovarišem. To bo nepristranska zgodovina omikanega sveta zapisala pod 17. oktobrom leta 1929 neizbrisno v svojo knjigo.
Kaj je sedanji italijanski režim s to kruto in nepravično smrtno obsodbo dosegel? Kar je povedal Gortanov branitelj, italijanski odvetnik: dal je nam in svetu mučenika, pravega mučenika v idealnem mladeniču, ki je za svoje prepričanje, za svojo ljubezen do rodne zemlje in naroda, za svoje prijatelje moral položiti na žrtvenik samega sebe. Kar imajo Italijani v Istranu Nazariju Sauru, ki ga je avstrijska oblast med vojno kot svojega državljana zasačila z orožjem v roki proti onim, ki jih je smatral za tlačitelje svojega rodu, to imamo Jugoslovani, to ima po svoji ogromni večini slovensko-hr-vatska Istra v Vladimiru Gortanu, tembolj, ker njega nihče ni zasačil na nasilnem činu niti mu ga je sodišče dokazalo. Njegovo ime in spomin bo zato odslej najsvetejši simbol v boju za najdražje narodne ideje, za teptane narodne pravice istrskih Jugoslovanov, za osnovna naravna prava vskega človeka !n vsega človečanstva. Justifikacija knjigarnarja Palma je sredi največjega ponižanja in delne mlačnosti ves nemški narod vzdignila proti vladstvu Napoleona. Še je veliki cesar zmagoval ; toda smrt nemškega mučenika je bila prvo krvavo predznamenje njegovega poznejšega padca. Kakor Palm, ki je bil ustreljen, ker je natisnil brošuro "Nemčija v svojem največjem ponižanju", ni storil nobenega zlega nasilnega dejanja, tako tudi Gortan ni zagrešil takega čina, ki bi ga bilo sodišče moglo brezdvomno ugotoviti. Pisanje italijanskega časopisja že pred sodnim postopanjem dokazuje, da glavni nagib kruti obsodbi ni bila slabo podprta obtožba inkrimini-
ranega zločina pri Morite Kamusu, ampak želja "statuirati eksempel", kako zna biti trd režim napram onim, ki v svoji narodni zavednosti ovirajo protinaravno in nasilno potujčeva-nje srca slovanske Istre.
Najboljši in najbolj zanesljivi sodnik strašnega dogodka 17. oktobra na vojaškem strelišču v Puli je vsa evropska javnost, ki to justifikacijo obsoja, kakor je svojčas obsojala justi-fikacijo Palma. Svet ne presoja te zadeve na podlagi raznih sofizmov tako kot slovanskemu narodu v Italiji sovražni fašizem, marveč kot varuh najvišjih nacionalnih in človečanskih pravic, videč največji zločin v nečloveškem in neciviliziranem postopanju fašističnega režima z Jugoslovani zlasti v Istri. Istra je najbolj v svojo bit z jugoslovanstvom prešinjena dežela, kar jih je pripadlo Italiji. Slovanstvo živi neizkoreni-njeno v še patriarhalni, na zemljo, zgodovino in tradicijo z vsemi svojimi zavestnimi in podzavestnimi silami navezani duši istrskega ljudstva. Slovanska je miselnost, slovanski običaji in življenjsko zadržanje, slovanska celo zemlja in vsa z življenjem tega molče trpečega in vztrajnega naroda prepojena in zvezana narava, griči, doline in drage, po kateri se tiho razlegajo zvoki otožne istiske frule. In temu narodu, ki je bil dosegel že visoko stopnjo narodne zavednosti in se tudi gospodarsko krepko organiziral, je vzel fašistovski režim vse: poslednjo šolo in učitelja, mu uničil vse zadružništvo, zatrl vsak znak narodnega kulturnega življenja, mu prepoveduje celo javno peti v materinem jeziku, mu je izgnal rodni jezik celo že iz cerkve, ga oropal že skoro vsega slovenskega in hrvatskega duhovništva, izgnal vso inteligenco do poslednjega moža, ga pc-nižuje, žali, mu hoče vcepiti čustvo popolne manjvrednosti in ga skuša pokvariti in držati v popolni gospodarski odvisnosti kakor tega ni delal niti režim beneške republike. V poslednjem času mu celo nasilno izpreminja draga, tisoč let stara rodbinska, pa celo slovanska krstna imena! Streli, ki so končali življenje mladega Gortana, bodo pa zdramili ves kulturni svet, ki se obtožuje, da je predolgo mirno gledal to trpljenje — ti streli so vsej Evropi glasno zaklicali, da je Istra slovanska in da je dolžnost vseh poštenih ljudi nuditi njenemu nesrečnemu prebivalstvu moralno pomoč in oporo!
Mi obsojamo kot krščansko glasilo vsako nasilje. Zato najglasneje obsojamo i ;tematično nasilje med narodnimi pravicami naših rojakov v Italiji. Usmrtitev Gortana, ki po našem najglobokejšem prepričanju imputiranega zločina ni zagrešil, je višek in signatura nasilnega režima fašizma v slovanskih provincah Italije. Kot tak ga smatra vsa italijanska nefašistična javnost — skrivaj v Italiji, glasno in jasno povsod, kjer bivajo iz svoje domovine izgnani Italijani. Mi smo za lojalno vzdrževanje mirovnih pogodb, moramo pa zahtevati in povzdigniti svoj glas, da se za rnučeniško smrt nedolžnega Istrana da zadoščenje s tem, da se krivični režim nad našimi rojaki v Italiji temeljito izpremeni. Ta kri kliče po zadoščenju in bo klicala, dokler ji ne bo zadoščeno . . .
Vladimiru Gortanu pa slava, neminljiva slava in veden
spomin
"Slovenec".'
KAJ JE NOVEGA NA ELY?
Ely, Minn.
Od vsepovsod vidim zanimi' ve dopise v Amer. Slovencu, samo iz Minnesote so pa poročevalci nekam zaspani. Zgleda, kakor da pri nas ni črnila kljub temu, da ga v vsaki prodajalni skoraj prodajajo.
Delavce najbolj zanimajo delavske novice. Ko prebiram dopise, me najbolj zanima, kake so kaj 'razmere po drugih naselbinah, kako kaj drugje delajo in zaslužijo. Pri nas na Ely se dela in kateri imajo delo, zaslužija za sproti. A tudi tukaj ni več tistih časov kakor nekoč. Delo se sedaj zelo težko dobi, ker po rudnikih potrebujejo vedno manj delavcev. Stroji so oddrinili od dela na stotine delavcev. Torej za delom ne svetujem nikomur, da bi hodil v te kraje, ker v Minnesoti je dosti delav-
cev, ki še sami dela ne morejo dobiti.
Kakor znano, je zakonodaja v Minnesoti lansko zimo sprejela predlogo za starostno pokojnino. To se sicer lepo sliši in marsikdo morda misli, zdaj so pa preskrbljeni delavci v Minnesoti. To pa ni tako.
Predloga je sicer sprejeta, a je ograjena tako, da za enkrat ima delavec bolj malo koristi od nje. Na drugi strani so pa industrijalci sprejeli načrt, da ne bodo zaposlovali starih delavcev. Tako danes delavec, ki je 45 let star, lahko išče delo, pa ga bo le težko dobil ali pa ga sploh ne dobi. Poznam ro» jaka, ki je star 50 let, a še močan, da se nobenega mladega ne boji, ne za delo ne za kaj drugega, pa hodi že mesece in mesece okrog, pa povsod, ko pove svojo starost, ga odpravijo, da ne rabijo pomoči. Pred-
loga za starostno pokojnino določa starost 75 let, s katero pride upravičenost do pokojnine. Torej, ako je to res, in da delavci po 45. letu starosti težko dobe ali da sploh dela ne dobija, mi naj zdaj kdo pove, kaj naj pa delavec dela med 45. in 75. letom svoje starosti? Ali naj gleda v zrak in ocl zraka živi? Hm, čudna so pota gospode, ki ima v rokah delavsko usodo. Tako se ne godi niti brezumni živini. Gospodar jo hrani do smrti, delavca se pa vrže na cesto in u-boga para naj gleda, kakor ve in zna, da se preživi. Ali ni med nami tako?
Avtomobilske nesreče se tudi med nami množe kakor drugod. Te dni se je dogodila na cesti št. 35, kake dve ali tri milje od tega mesta avtomobilska nezgoda. Trčila sta skupaj dva avtomobila. V enem se je vozil John A. Johnson, operator parne lopate v Zenith rudniku. Z njim se je peljal kurjač parne lopate John Puša-vec,zraven tega še G us Nyman in John Lenič. Na griču nad tako zvanem mostom Lands-dorf, se je naglo prikazala druga kara in predno sta se avtomobila mogla izogniti eden drugemu, sta že zavozila skupaj in s silno močjo treščila. Posledice so, da John Pu-šavec je bil na mestu ubit,John Johnson pa je umri nato v bolnici, John Lenič pa je dobil hude poškodbe na glavi. Drugi so se več ali manj poškodovali. Tako človek ne ve ne ure ne dneva, kje ga čaka nesreča iii smrt. Naj bi bilo to v svarilo drugim avtomobilistom, da bi bolj pazili, kadar vozijo o-krog.
Pozdrav naročnikom tega lista! Poročevalec. -o-
TO IN ONO IZ JOLIETA.
Joliet, 111.
Cenjeni g. urednik:—V pismo prilagam $2.50 za polletno naročnino na A. S. za 6 mesecev naprej. List mi ugaja, samo malo dopisov ima iz naše naselbine; ne vem, če so naši dopisniki tako počasni z dopisi ali kaj? Iz tako velike naselbine kot je naša, bi moral biti dopis v vsaki številki lista. (Z Vami se popolnoma strinjamo!—Op. ured.) Novic je vedno dosti, torej dopisniki, ki ste zmožni sukati pero, pišite večkrat. Naš Tone, ki včasih kakšno pove, je postal tudi pravi zmrznjenec. Samo, kadar v ta spodnjem štuku vre, postane korajžen, drugače pa je tiho, kakor bi mu slana šti-mo vzela.
Naj jaz omenim malo novice zadnjih dni. Zadnje dni smo imeli v Jolietu posebnost v tem, da je naš rojak Jože Kočevar tožil tukajšnjega državnega pravdnika za odškodnino 50 tisoč dolarjev, kakor to poroča tukajšnji list, ker je državni pravdnik Rehn, kakor to trdi Kočevar, udaril njega v njegovem uradu, kamor ga je dal poklicati. Državni
pravdnik mu je stavil vprašanje, če je res on govoril komu, da ga je on plačal, da mu pusti voditi pivovarno. Kočevar je odgovoril, da ne. Potem, trdi Kočevar, da ga je udaril z neko reč j o rekoč, da tisti, ki mu je to povedal, ne bi govoril laži. Stvar je zanimiva, kako bo izpadla in kako bo sodnija razsodila. Kočevar se je zdravil v bolnišnici in kakor izjavlja, so ga hranili nekaj tednov po stekleni cevi. Kočevar ima advokata iz Chicage, Willis B. Wood, ki toži državnega pravdnika. Kočevar je vodil gostilno mehkih pijač na No. Chicago Street.
Vreme imamo zadnje dni še precej zadovoljivo za ta čas. Da bi le tako bilo tja do Božiča, pa bomo zadovoljni.
Dela se pa bolj srednje. Delavci pri kontraktorjih so dobro zaposleni in še tudi preslabo ne zaslužijo, v tovarnah pa po enih krajih bolj slabo delajo, pa tudi ne stalno. Najhuje je tudi to, ker starejših delavcev ne sprejemajo radi na delo.
Mr. John Mahkovec, ki stanuje na 1615 Broadway St., je moral te dni za nekaj časa v bolnišnico. Bolna je tudi Miss Agnes Testin, na Willow Ave. Vsem bolnikom vrni ljubi Bog ljubo zdravje!
Rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Edward Agnič in so jim pustile za spomin čvrstega fantka. — Pri družini Mr. in Mrs. Jurij Ko-rel na 914 Broadway St. tudi sinčka, katerega so tudi prav veseli. Obema staršema čestitke !
Pozdrav vsemu osobju A. S. in vsem čitateljem!
Naročnik.
Da delati,
NESREČA IN DRUGO NA CALUMETU.
Calumet, Mich.
je v rudnikih nevarno ve vsakdo. Poleg za-duhlega zraka visi nad teboj še kamenje in drugo, ki se lahko vsak čas utrga in te potolče ali celo ubije. Te dni se je hudo ponesrečil v rudniku Calumet and Hecla Co. mladenič Frank Klobučar. Večja masa rude mu je padla na nogo in mu isto v dveh krajih prebila. Nahaja se v Calumet and Hecla bolnišnici. Dal Bog, da bi skoraj ozdravel!
Druga nesreča se je pripetila, ko je te dni v istem rudniku ubilo rudniškega delavca Arnolda Niemi, starega komaj 22 let? Udaril ga je skip tei ga na mestu ubil. Pokojni je bil zaposlen kot timberman v rudniku.
V	rudnikih delajo zadnje čase malo boljše. Zaslužek pa ni bogvekaj. Treba je težko delati za borno plačo.
V	nedeljo, 3. novembra, se je mudil tukaj Mr. Anton Gr-dina, gl. predsednik KSKJ. Kazal nam je slike, ki so bile posnete na film v Jolietu povodom proslave 351etnice KSKJ., in slike Vseslov. katv shoda v Lemontu. Slike so res jako le-
pe in je priporočljivo vsaki naselbini, da povabijo Mr. Grdi-nata, da jih pride pokazat. Mene so te slike zelo zanimale.
Pozdrav vsem Slovencem ši-rom Amerike!
Poročevalec.
HIMEN IN DRUGO IZ ROCK SPRINGS. Rock Springs, Wyo.
V slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda sta se poročila te dni ženin Mr. John Zupane z nevesto Miss Anna Zembo. Poročne obrede je opravil č. g. Dr. John L. Zaplotnik, tukajšnji ?lov. župnik. Ženin je rodom iz Rock Springsa, sin u-gledne slovenske družine. Nevesta pa je hči tudi ugledne družine Mr. in Mrs. Paul Zembo iz Boulder. Gostovanje se je vršilo na domu ženinove matere. Obilo blagoslova in sreče novemu paru!
Koncem oktobra smo imeli v Wyomingu prave snežne viharje. Motorni busi, ki v ugodnem vremenu imajo velik prevozni promet v Wyomingu, so bili čisto ustavljeni radi snežnih žametov. Ako bo zima že sedaj oficielno prijela, tedaj bomo imeli isto precej časa.
A. K.
-o-
FINANČNO POROČILO župnije sv. Štefana za september in oktober 1929.
Dohodki:
Cerkv. kol.: sedeži......$652.69
Kolekta v kuvertah...... 541.91
Kolekta brez kuvert.... 333.4n
Kolekta za dolgove...... 69.96
Kolekta za misijone .... 74.37 Kolekta za kurjavo .... 496.17
Večernice .................. 169.80
Svečke ........................ 108.85
Mesečnina .................. 207.40
Šolnina ...................... 271.25
Zabave ...................... 212.01
Najemnina od dvoran.. 132.00
Kegljišče .................... 120.80
Bazar .......................... 110.00
Darovi ........................ 81.90
Razno ........................ 20.00
Skupaj ................$3603.48
Stroški:
Plače: duhovniki ........$664.00
sestre ...................... 420.00
organist .................. 260.00
mežiiar .................. 300.00
Cerkvene potrebe ...... 438.23
Za misijone ................ 84.00
Kurjava in razsvet..... 128.12
Popravila: župnišče .... 30.05
sesterska hiša .......... 199.45
šola ........................ 9.60
Šolske potrebe ............ 86.44
Obresti ........................ 150.00
Odplačan dolg ............ 400.00
Telefon ...................... 12.30
Stroški za bazar .......... 91.71
Stroški za kegljišče .... 70.63* Razno ........................ 12.00
Skupaj ................$3356.53
Dohodki ..................:.$3603.48
V blagajni'od avg..... 991.17
Skupaj Stroški .....
.......$4594.65
....... 3356.53
Ostane v blagajni .....$1238.12
Rev. Anzelm Murn, O.F.M.,
župnik.
Dr. Ožbolt Iiaunig:
KAPELŠKI PUNT
/
Previdno se je plazil po pečinah, počasno je stopal po poti v ravnini, bližal se je domu in ničesar sumljivega ni bilo zapaziti. Še enkrat se ogleda na vse strani, hitro stopi v vežo in v sobo, kjer je ležala mati, zraven nje pa je stala Anka vsa objokana.
Preplašeno p6gleda brata, ki je ravno vstopil v sobo.
"Andrej, beži, beži, nevarnost je velika, podnevi so te že iskali."
"Samo enkrat še hočem videti mater, potem pa grem."	,
In rahlo stopi k postelji ter z nežnim glasom pokliče mater.
"O, Andrej, ali si prišel?" reče mati s tihim glasom in se mu nasmehlja; "toda pu-
zi, nevarnost je zate. Anka mi je povedala."
"Nič se ne bojte, samo posloviti se še hočem, mati, blagoslovite me!"
In težko bolna mati dvigne velo roko in jo položi na sina Andreja, ki kleči prod njo. S trepetajočim glasom pravi: "Bog iii obvari, moj sin, bodi srečen, ne zapusti Anke in spominjaj se svoje matere!"
Andrej se je sklonil k materi, ki se je tresla slabosti, jo poljubil, še enkrat iskn-nojpogledal in zapustil sobo. Ni mogel več spregovoriti, zakaj bilo mu je, kakor bi ga nekdo prijel za grlo. Stopi v vežo ter se poslovi od Anke in ji naroči, naj skrbi za mater, dokler se ne vrne.
"Srečno, Andrej, Bog te obvari! A sedaj idi; tako se bojim, da bi se ne pripetila nesreča."
Andrej odpre hišna vrata in stopi na prosto, da bi šel dalje v temno noč.
Toda v tem trenutku ga zagrabijo ocl obeh strani msčne pesti.
"Proč od mene!" zakriči, "nimate pravice do mene."
In z vso močjo svojega krepkega telesa se napne, da bi se otresel napadalcev, a
pretrdo so ga držali trije hlapci. V trenutku so ga zvezali in bil je u jet.
Anka, ki je bila še v veži, je slišala bratov krik in takoj vedela, kaj to pomeni. S strašnim vikom skoči k bratu, a surovi lilapci jo pahnejo od njega.-
"Andrej, moj Andrej, tako so te ujeli. Usmiljenje, pustite ga!" stoka Anka in vije od bolesti roke.
A govorila je gluhim ušesom, s surovo silo so tirali ženeški hlapci Andreja od hiše proti trgu.
"Z Bogom, mati, Anka T zakliče Andrej bolestno v temno noč, "ne vidimo se nikdar več!"
Bile so zadnje besedo, ki jih je še slišala Anka, nato pa se je zgrudila nezavestna v veži na tla.
Pa kako je prišlo vse to?
Pisar je imel svoje ogleduhe. Ko so se vrnili hlapci po dnevu, ne da bi vlovili Andreja, je dJil opazovati od daleč, če se Andrej le ne vrne. In res ga je ogleduh spoznal, ko je stopil v hišo; hitro je skočil po svoja tovariša, ki sta bila skrita v bližnji stari kolibi, in prišli so ravno pred hišo, ko je stopil Andrej iz nje.
Tako je bil Andrej ujet. Še tisti večer je zvedel pisar, da so oba polovili in imel je svoje satansko veselje, da se mu je naklep tako lepo posrečil.
Žalostno sta se spogledala Andrej in Tomej, ko sta prišla skupaj v zaporu, kjer morata ostati, dokler ju ne odvedejo daljo v Celovec. Bilo je še več drugih fantov, ki so jih tudi zasačili in vtaknili med vojake.
Nič niso vriskali drugi dan, ko so stali na trgu pred hišo. Zbralo se je več ljudi, ki so gledali mlade krepke fante in jih po-miloyali.
Zdajci pride flegar in z njim pisar Robert. Prvi je izročil poveljniku straže pismo in velel, da nastopijo pot proti Celovcu. Pisar je stal ob stkani in se porogljivo smejal proti Andreju in Tfcmeju.
"Sedaj sta na varnem. Danes pa nimata toliko korajže kakor zadnjič," ju zbada in se samozavestno suče pred njima; "na Turškem se vama že pomiri kri."
"Proklet bodi!" vzklikne Andrej v silnem srdu; "tudi tebe zadene kazen! — Spomnil se še boš, kar si storil moji sestri in. meni!"
Še je hotel govoriti, ali surovi hlapec
ga udari po obrazu in hajdi, odkorakali so po trgu. Ljudje so šli nekaj časa za njimi, potem pa obstali in gledali za odhajajočimi. Ujetniki so bili tihi, in le eden je za-vriskal, a še tu je bilo čuti, da je bilo le prisiljeno. In še ta je hitro utihnil, ko je zadonel iz zvonika romarske cerkve v Trnju mrtvaški zvon. Zapel je Andrejevi materi Klari, ki je v minuli noči zatisnila oči za vedno. Ze itak slabotno, je strašna novica, da je sin ujet, popolnoma potrla.
Tako je vzel Andrej slovo od doma, ki ga je videl danes zadnjikrat.
V jezuitski vojašnici, ki je bila po razpustu tega reda za to določena, sta našla naša znanca iz Kaple dosti drugih tovarišev.. Živahno življenje je bilo na dvorišču in v sobanah. Z mrzlično naglostjo se .ic vse pripravljalo za odhod proti Turkom. Novodošlim vojakom so dali hitro vojaško obleko in orožje, s katerim so se morali vežbati.
Osem dni pozneje je zapustil Celovec koroški regiment, ki je nosil tedaj ime Al-vinezi. Štirinajst dni so rabili, da so prišli do Sedmograške.
(Dalje prili.)
nMn»mimiHmniimni""""T"'""i'""""""""'""' i^g-'Mnmi-MHiimrnirmiwiumiiuiiu^
j Tvoj nedeljski tovariš. |
TEDENSKI KOLEDAR.
17	Nedelja — 26. po binkoštih.
18	Pondeljek — Oton. Torek — Elizabeta Ogr.
19
20 21
22 9:>
Sreda — Četrtek Petek -Sobota -
Feliks, Val.
—; Darovanje Marijino. Cecilija. - Klemen I.
Rev.
K. Zakrajšek:
26. NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Janez Krstnik je bil v ječi, pa je poslal svoje učence, naj gredo Jezusa vprašat, če je on "tisti, katerega čakamo"? Pa jim je rekel, naj gredo in povedo Janezu čudeže, katere so videli. Ko ga Judje niso hoteli sprejeti in verovati vanj, jim je zaklical: "Če ne verujete mojim besedam, verujte čudežem, katere delam."
Jezus je potrjeval svoje mesijanstvo in svoje božanstvo s čudeži. Sv. evangelisti nam jih veliko sporočajo.
1.	Ti čudeži so bili pravi čudeži, to je, dela, katerih ne mofe nihče drugi vršiti razen Bog, ki je gospodar narave, katerega mora narava ubogati. Kdo more sleporojenemu z besedo dati nazaj vid? Kdo more gobovega človeka samo z besedo V trenutku ozdraviti? Kd0 more mrtvega človeka obuditi k življenju, morda celo takega, ki je bil že štiri dni v grobu, kakor je bil Lazar? Tudi današnja zdravniška veda, pravimo, da dela čudeže, da o zdravi j a bolezni, ki so bile do sed tj neozdravljive. Toda, da to dokaže, mora človek rabiti zdravila ali mora zdravnik rabiti nož. Potem potrebuje to ozdravljenje časa. Narava ne pozna skokov., Vse se mora razviti in vršiti po zakonih narave. V trenutku in z besedo samo pa do sedaj še noben človek ni ozdravil in ne more ozdraviti nobene bolezni. Kristus je to naredil. To so čudeži.
2.	Da je Kristus res delal čudeže, pripovedujejo evangelisti jasno in določno. Vsak dogodek popišejo tako lepo in jasno, da se vidi, da je to bil čudež. Evangelisti niso lagali, ker jim tega ni bilo treba in bi jim tudi ne koristilo, ker so takrat, ko so bili spisani, živeli še mnogi, ki so vse videli na lastne oči. Če bi pisali laži, bi jih ti hitro zavrnili. Da bi si jih izmislili, si tudi po pameti ne moremo misliti, ker bi ne imelo smisla. Saj bi sami seb'i lagali. Ko bi se jim iz teh. laži obetal kak dobiček, bi si kaj takega mogli misliti. Toda radi to svoje vere so bili bičani in slednjič umorjeni. Kdo bo za laž umiral in se dal mučiti? Bi se dal ti? Tudi so morali biti sami trdno prepričani, da jih je Jezus res delal, ker so jih ravno ti čudeži potrdili v njih veri, da so sami tako trdno verovali, da je Jezus Bog, da so bili pripravljeni in zmožni prestati toliko trpljenja radi te svoje vere.
3.	To so vedeli tudi Židje in jih priznali za čudeže. Bili so tako jasni, da jih niso mogli utajiti, dasi bi jih bili silno radi. Zato so imeli edino en izhod, da so ljudstvo šuntali proti Jezusu, češ, da jih vrši z Belzebubom, višjim hudičev, in da je to čarovništvo. Celo židovska sveta knjiga, Talmud ji pravijo, pripoveduje o čudežih Jezusovih in jih priznava kot čudeže. Ko so se zbrali k posvetovanju, kako bi Jezusa š poti spravili," so rekli: "Ta človek dela toliko čudežev! Če tako pustimo, bodo vsi ljudje vanj verovali. In tisti dan so sklenili Jezusa umoriti." Ko je ozdravil sleporojenega, koliko so preiskovali, da bi bili ta čudež utajili. Ko je Lazarja obudil k življenju, so bili silno razburjeni in je dal ravno ta čudež povod, da so sklenili nič več ne čakati, temveč ga takoj umoriti.
Tudi židovski zgodovinar Josephus Flavius pripoveduje o teh čudežih.
Tudi poganski zgodovinarji vedo povedati o njih. Tako n. pr. zgodovinar Celzij, Porfirij in celo Julijan odpadnik, cesar, jih omenja.
Da je ljudstvo splošno verovalo v te čudeže kaže tudi dejstvo, da so ravno ti čudeži bili, da so se milijoni pridružili krščanstvu in verovali v Jezusovo božanstvo.
Tudi dandanes mnogi taje te čudeže, češ, da so bili to samo navidezni čudeži. Vendar nimajo nikakih pametnih in pravih dokazov za to. S tem pa, da kdo dvomi o njih, ni iiikak dokaz, da niso bili pravi čudeži. Saj nekateri celo trdijo, da Jezus ni nikdar živel. Da tudi ta trditev ni pametna, nam pove že naš razum. Kdo bo tajil, da je kedaj živel Mojzes, ali Cezar, ali Neron, ali Napoleon, ali Washington, ali katerih drugih velikih zgodovinskih mož. O nobenem se pa m že toliko pisalo, noben nam ni zapustil za seboj tako velikega dela, kakor mu ga je zapustil Jezus s svojim krščanstvom in 3 svojo sveto cerkvijo. Amen.
otrok sv. krst in do, dvajset jih umre.
Statistika danes: Število prebivalcev je do 4000. Podružnice: 1. Sv. Marko Ev. v Butoraju. 2. Sv. Duh v mestu. 3. Sv. Mihael v Desincu. 4. Sv. Janez v Dobličah. 5. Sv. Vid v Dobličah. 6. Sv. Jernej na G-tavcu. 7. Sv. Janez Krstnik v Petrovi vasi. 8. Sv. Jakob v Rodinah. 9. Preblažene Device Marije v Rodinah. 10. Sv. Jurij na Rožancu. 11. Sv. Se-bastijan v mestnem logu (Rožancu). 12. Sv. Miklavž na Strožnem vrhu. 13. Sv. Marije Magdalene v Tuševem dolu. 19. Rojstvo prebl. Device Marije v Vojni vasi.
Fara Vinica.
Topografično: Viniška dolina (Per Vinze) je .ob Kolpi in lahko tekmuje po rodovitnosti in lepoti z drugimi kraji. Je mnogo vinogradov, rodovitnih polj, travnikov in pašnikov. — Pridelajo veliko sadja. Vini-ško grozdje ima plemenit duh. Vino je močno. Malo kozarcev tega vina omaja noge in jezik in kaj lahko omami moža.
Statistika nekdaj: Ta fara spada k nemškemu viteškemu redu. Pred nedavnim časom je bil župnik N. Zvitkovič, sedaj je Janez Jurij Zalokar. Farna cerkev je posvečena sv. Križu. Ima pet oltarjev in 19 podružnic: Naše ljube Gospe v 2Jež-Iju. So trije oltarji in nekaj kapelic. Ta cerkev je imenitna in romarska. Leta 1684 je bil zvonik, ki stoji na ostrini strme gore, zadet od strele. Sv. Anton, opat v Šilih. Presvete Trojice v Preloki. Sv. Jožef v Podklancu. Sv. Katarina na Vinici. Sv. Jakob v Ulzakovi-ču (?). Sv. Ane v Narajcu. Naše ljube Gospe v Hrastju in Sv. Duha ravnotam. Sv. Barnaba v Starilipi. Sv. Mihael v Damljah. Sv. Helena v Belču-vrhu. Sv. Urban v Selu. Sv. Se-bastijan in Fabijan v Suhorju. Vseh svetnikov v Pustenigra-du. Sv. Peter in Jurij v Zapocl-ju. Sv. Lovrencij v Oberku. Presvete Trojice v Dragatušu. Na viniški fari je 140 krstov in 30 mrličev na leto.
Statistika danes: Nekdanja velika viniška fara je razdeljena: a) Sama Vinica ima prebivalcev v vsej fari. do 3000. Podružnice: 1. Sv. Mi-
hael v Damlju. 2. Sv. Rok v Hrastu. 3. Sv. Duh v Novi lipi. 4. Sv. Jožef v Podklancu. 5. Sv. Fabijan in Sebastijan na Suhoru. 6. Preblažene Device Marije na Žežlju. — b) Prelo-ka, bivša viniška podružnica, župna cerkev sv. Trojice. Je prebivalcev 1000. Podružnice: Sv. Antona pušč. na Ziljih. c) Fara Dragatuš je nastala deloma iz podružnic černomeljske, deloma iz viniške fare. Dragatuš sam je spadal pod Vinico. Prebivalcev je do 2300. Podružnice: 1. Sv. Helena kr. na Belčjem vrhu. 2. Sv. Ožbolt kr. v Dragovanji vasi. 3. Sv. Anton pušč. na Goleku. 4. Sv. Lavrencij na Obrhu. 5. Vseh svetnikov v Pustem gradu. 6. Svf Peter v Zapudju. >7. Sv. Ane na Tanči gori. 8. Sv. Tomaž na Tanči gori.
Fara Metlika.
Topografično: Metliška dolina je med Kolpo in Gorjanci in je rodovitna pokrajina. Pridelajo žito in vino. Pečajo se z živinorejo in ribištvom; rakov je v izobilju. Je nekoliko nezdrava za tiste, ki se niso navadili. Poletna vročina je neznosna. Prebivalci, ki so tam rojeni ali po dolgem bivanju že tam udomačeni, imajo lepe dneve. Je tamkaj veliko vinogradov, ki prinašajo močna vina, nevarna za tiste, ki jim preveč zaupajo in se jih preveč vztrajno drže. Kaj težko taki na nogah obstanejo.
Statistika nekdaj: Metliška fara pripada nemškemu redu. Sedanji župnik je g. Janez Kolbesen, prost. Metliška fara ima naslov proštije. Patron farne cerkve je sv. Miklavž, škof. Podružnice so sledeče: Sv. Rok pred mestom. Sv. Martin, škof, ravnotam. Sv. Katarina in zopet sv. Martin. Sv. Anton v Ternovicah. Sv. Janez Krstnik v Lokvici. Sv. Jakob na Suhorju. Sv. Vid pod Gorjanci. Sv. Marko v Bušinji vasi. Sv. Urban na gori Beržu. Sv. Marjeta v Bojanski yasi. Sv. Križ v Slamni vasi. Sv. Miklavž na Krašnjem vrhu. Naše ljube Gospe v Radovici. Sv. Ana v Vidošičih. Sv. Leonard v Drešniku. Sv. Peter v Draži-čah. Marija Magdalena v Bož-jakovem. Tri fare, posvečeno naši ljubi Gospej, stoje na pokopališču in v kranjskem jezi-
FARE V BELOKRAJIM
Po Valvasorju, Rev. Pavel Podbregap
Fara Černomelj.
Topografično: Cernomalj-ska dolina (Per Zernomlu) jo v veliki večini lepa, ravna in obdarjena dolina, ki' veliko prinaša. Ima dobi'a vina, mnogo živine, sadja. Precej je va-si. Polje ob Kolpi navzgor je rodovitno. Voda ob Černomlju ni zdrava in je nevarna zu mrzlico. N ina tudi premočna. Dobliška gora je znana po mnogih vinogradih. Raste izvrstno vino*.	%
Statistika ob Valvasorjevem času: Fara Černomelj spada nemškemu viteškemu redu. Sedanji župnik je g. Andrej Dušek. Mestna farna cerkev je posvečena sv. Petru. Ima tri oltarje, glavni sv. Petra; stranska v. Florijun in oltar lureo
ske Matere božje. V fari je dvajset podružnic: Naše ljube Gospe v Vojnivasi s tremi oltarji. Sv. Mihael v Desincu. Sv. Marko v Butoraju. Sv. Anton, opat v Goliku. Sv. Tomaž na Tanči gori z dvema oltarjema. Sv. Osvald v Dragovajnivasi z dvema oltarjema. Sv. Janez Evangelist v Dobličah s tremi oltarji. Sv. Florijan v Dobličah. Sv. Andrej v Tuhiu. Sv. Udalrik v Strožnem vrhu,. Sv. Marija Magdalena v Tušovem dolu. Sv. Miklavž v Tušpvem dolu. Sv. Jakob v Rodinah. Sv. Elija in sv. Katarina na jštem griču. Sv. Jernej v Notovicah Sv. Bpštijan in Fabijan pred mestom Černoml.jem. Sv. Jurij na .Rožancu. Sv. Janez Krstnik v Petrovi vasi (Petragavas). V tej fari prej me letno do 200
Naznanilo in zahvala.
Žalostnim srcem javljamo našim daljnim prijateljem in znancem, da nas je zadela težka nesreča, ki bode ostala zapisana v naši družini do naše smrti. Dne 26. oktobra smo izgubili iz naše sredine našega ljubega sina, oziroma brata
John Pušavec
Na večer omenjenega dne se je odpeljal z svojimi prijatelji okoli bližnjega jezera. Usoda je hotela, da je druga kara z veliko naglico pridrvela od nasprotne strani in kolidirala z ono, v kateri se je vozil naš sin. Vsled zadobljenih poškodb je bil naš sin takoj mrtev. V nadi, da se pripelje vesel domu kakor po navadi, smo prejeli obvestilo, da ga ni več med živimi. Nemogoče nam je na tem prostoru opisati našo žalost, katera je pretresla stariše, brate in sestre.
Pokojni John je bil rojen 2. maja, leta 1907, pokopan je bil dne 30. oktobra popoldne ob veliki navzočnosti prijateljev, znancev in sorodnikov. Dolžnost nas veže, da se tem potom najpri-srčneje zahvalimo sledečim, ki so dali svoje kare brezplačno v pogrebne svrhe, J. Mantel, J. Kapsch, Jos. Makaronič, John Rus, Frank Švegel sinovi. Iz Mesaba okolice so se vdeležili pogreba sledeči: Iz Chisholm Anton Vidmar, iz Eveletha P. Maleš s soprogo in Frank Zemljan s soprogo, iz Gilberta, Mrs. Južovec in John Prešern, iz Pinevile Sever družina. Bodi Vam prisrčna zahvala za Vašo uslugo. Prisrčna hvala vsem drugim prijateljem za vdeležbo pogreba, za darovane sv. maše in vence, istotako vsem onim lepa zahvala, ki so prišli pokropit našega nepozabnega sina oziroma brata, in za tolažilne besede za časa naših tužnih dni. Prisrčna hvala društvu "Sokol" za darovan venec in sobra-tom za polno vdeležbo njegove zadnje poti do hladne jame. Nosilci so bili sledeči: Frank Zgonc, Anton Grahek, Anton Slobod-nik, John Slobodnik, John Kovach in Math Kapsch, 19 mladc-ničev je nosilo vence in šopke cvetlic, katere sedaj pokrivajo njegovo svežo gomilo. Izrekamo Vam izkreno hvalo za Vaš trud. Bog Vam plačaj za vse kar ste storili dobrega.
Ti p? nepozabni naš ljubljenec se veseli v neminljivem veselju in prosi za nas, da se sestanemo nad zvezdami.
Tvoji žalujoči:
RUDOLF, brata; ANGELA, FRANCES, SYLVA in MANA in JOHN PUŠAVEC, stariši; CHARLES in MARY, sestre.
V Ely. Minn,, 4. novembra 192'J.
ku jih imenujejo Trifare. So v bližini Rosavnic, od mesta oddaljene nekako pol ure.
Statistika danes: a) Metliška fara zase šteje do 4000 prebivalcev. Podružnice: 1. Sv. Marije Magdalene na Bož-jakovem. 2. Sv. Peter ap. \ Drašičih. 3. Sv. Urban pop. muč. na Grabrovcu. 4. Sv. Janez Krst. na Zg. Lokvici. 5. Sv. Martin v mestu. 6. Sv. Rok v mestu. 7. Sv. Križ v Slamni vasi. 8. a) Žalostne Matere božje; b) Glej človek; c) Brezmadežna Devica Marija pri Treh farah. 9. Sv. Anton v Trnovem. 10. Sv. Ana v Vidošičih. b) Radovica, župna cerkev Vnebovzetja prebl. Device Marije ima do 800 prebivalcev. Podružnici: 1. Sv. Marjeta v Bojanji vasi. 2. Sv. Trojice na Krašnjem vrhu. c) Na Suhorju je župna cerkev sv. Jožefa. Prebivalcev je do 2000. Podružnice: 1. Sv. Ja kob v Bereči vasi. 2. Sv. Marko v Bušinji vasi. 3. Sv. Vid v Ju-gorju.
Fara Podzemelj.
Spada ravno tako nemškemu redu. Tam je župnik Andr. Mazola. Farna cerkev je posvečena sv. Martinu. Podružnice: Sv. Miklavž v Freiturnu (?), Marija Magdalena v Ple-šivicah. Sv. Janez Krstnik v Tribučah. Sv. Vid v Griblah. Sv. Anton v Kresincu. Sv. Marjeta Uborštu. Sv. Helena v Podzemlju. Sv. Križ v Grada-cu. Naša ljuba Gospa v Klo-štru. To cerkev so ustanovili černomaljski gospodje in jo izročili frančiškanom. Danes !.ii tam nobenega samostana. Uničen pred turškimi vpadi. Ustanovna listina tega sanjostana se še nahaja.
-o-
"Am. Slovenec" je tvoj pri-jatelj, predstavi tega svojega prijatelja svojim dragim prijateljem in jih nagovori, da si era naroče!
DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 162, K. S. K. J.
CLEVELAND. O. Odbor za tekoče leto 1928: - Predsednica, Helena Mally, 1105 E 63rd St.
Podpredsednica: Antonia Zupan.
Tajnica: Marija Hochevar, 1206 E T4th St.
Blagajničarka: Alojzija Pikš, 1176 E. 71st S.t. Zapisnilcarca: Julija Brezovar. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: I. Genevieve Supan, ti. Mary Škulj, III. Cecilija Znidar-šič.
Duhovni vodja: Rev. B. J. Ponikvar. Zdravniki: Dr. M. F. Oman, Dr. James Seliškar in Dr. L. J. Perme.
Redna seja se vrši vsaki prvi pondeljek v mesecu v stari dvorani šol( sv- Vida.
Asesment se pobira na seji samo od 10. ure dopoldne do 4. ure popoldne.
IZ DOMOVINE.
Kmet iznašel sadilni stroj.
Kmet Velimir Stokič iz Bra-ničeva pri Velikem Gradištu je iznašel avtomatični stroj za sadjenje koruze. Iznajditelj pravi, da bodo polja, ki bodo zasajena s pomočjo njegovega stroja, dala za 30 odstotkov večjo žetev kakor dosedaj. Kmet je pripravil že vse potrebno, da dobi patent za svoj stroj.
-o-
Smrtna kosa.
V Trbovljah je umrla Marija Jager-Parasuš, stara 79 let.
- V Stari cerkvi je umrl Jože Eppich, star 70 let. — V Loškem potoku je umrl trgovec in posestnik Martin Kordiš, st. 72 let. — V Blanci pri Sevnici je umrl posestnik in dolgoletni župan Josip Robek. — V Mariboru je umrl 261etni delavec Karol Arpenšek.—V Ljubljani je preminul 75 let stari Peter Lukas, čevljarski mojster. — V Murski Soboti je u-mrla Ljudmila Koren, hčerka pekovskega mojstra.
da se trg pred mestnim gledališčem krsti na Trg Vladimirja Gortana.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Trg Vladimirja Gortana v Ši-beniku.
Kakor drugod v Jugoslaviji je krivična smrtna obsodba nesrečnega istrskega omladinca Vladimirja Gortana tudi v Ši-beniku povzročila veliko žalost med meščanstvom. V trajen spomin pokojnega Gortana bo v občinski upravi na prihodnji seji stavljen predlog,
DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Leto 1929.
Predsednik, Anton Skull, 1099 E. 71st St.
Podpredsednik, Anton Strniša.
Tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.
Zapisnikar, John Skrabec.
Blagajnik, Ignac Stepic.
Nadzorniki: John Znidarsic, Stanley Zupan, Jos. Germ.
Zastavonoša, John Modic.
Vratar, Jacob Korenčan.
Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin, 9020 Parmelle Ave.
Duhovni vodja, B. J. Ponikvar.
Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne.
V	društvo se sprejmejo člani(ice) od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500 $1000, $1500 in $2000 posmrtnine.
V	društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku sajno, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih.
on
JOHN F. GLOMB, Prop. FOTOGRAFSKI ZAVOD
2006 West 22nd Street (Near Rcbey St.)
Phone: Canal 1807. Izdeluje vsakovrstne umetniške slike, ročno slikanje in povečanje.

Ako hočete biti v svoji hiši brivec, kupite si "Barbers Clippers", enakega kakor ga rabijo v BRIVNICI. Podpišite in pošlite $2.63 in poslali vam bodemo "Barbers Clipper", poštnina plačana.
Ime ............................................................
Naslov ......................................................
Mesto ........................................................'
•
Naš naslov
Eichliolz^r & Co,, Inc.
FOREST, CITY, PA.
Preživite Božič v
JUGOSLAVIJI
Dve potovanji za praznike
na največji ladji sveta
S. S. LEVIATHAN
Naravnost do Cherbourga in Southamptona
7. DECEMBRA
. Pod osebnim vodstvom Jožefa Turka.
S. S. George Washington
Plove naravnost v Hamburg
12. DECEMBRA
Pod osebnim spremstvom C. W. Schreiberja in W. Schuckmana.
TZBERITE si katerokoli izmed teh svetoznanih ladij in bodite uverjeni, da dospete pravočasno v svojo domovino, da se boste mogli udeležiti prazničnih slavnosti.
Kupite si povratne listke (za tja in nazaj), da boste imeli zagotovljeno svoje mesto na pfcvratku. Pomagamo vam pri izpolnitvi Re-entry permitov.
Za podrobnejše informacije in za uradne potne cene vprašajte svojega lokalnega agenta ali pa pišite naravnost na
UNITED
L S N E S
,110 So. Dearborn St., Chicago, 111. 45 Broadway, New York City.
RAVNOKAR
JE IZŠEL KOLEDAR AVE MARIA ZA L. 1930.
Posvečen je spominu prvega vseslovenskega katoliškega shoda in krasi ga premnogo lepih slik. Letos obsega celo več kakor 300 strani. Zavoljo tega ga prištevamo med najobsežnejše slovenske koledarje. Stane pa kljub temu samo 50c kakor navadno leto. Kdor ga še ni naročil, naj ga takoj naroči pri Upravi Ave Marije v Lemontu. Ko ga boste dobili v roke in ga boste brali, se boste prepričali, da smo vam pripravili nekaj izrednega. Zatorej ne odlašajte z naročili!
DR. KWARTA
- slovenski dentist -
JOLIET, ILL.
Vse vrste zobnega dela izvršujem po najnižjih cenah. — Izdrem zob brez bolečin za $1.00. Vse delo jam-čeno. Preiskava brezplačna. Ure od
9. dop. do 8:30 zvečer.
205 No. Chicago Street,
(nasproti Realto Theatre)
Tel. 6394
Prebivam v Jolietu 35 let.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo ta na-ročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221.
Louis Stritar,
201$ W. 21»t Place, Chicago. Ill-
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 12. novembra 1929.
IOOOOOOOOOOOOO I-CHKKKXXXKKKKK)
>	<K>00<>0<K><><>CK>0 » OOOOOOOOOOOOO
I ooooooooooooo
>	.ooooooooooooo
I OOOOOOOOOOOOO
>	ooooooooooooo iooooooooooaoo 1 ooooooooooooo ; -ooooooooooooo
ooooooooooooo ooooooooooooo ooooooooooooo ooooooooooooo ooooooooooooo [ oocoooooooooo
T. C. Bridges:
Na pomoč
ROMAN.
>»»»»fW»WW»Wff»Wft»TfH»»tt»t»»»t»|
»ooooooooooooo! ooooooooooooo ( »ooooooooooooo « [ooooooooooooo, J OOOOOOOOOOOOO /
[ ■yooooooooooooc..
| 5000000000000< , [ OOOOOOOOOOOOOi j
[ ooooooooooooo^ j [ ooooooooooooo« j •ooooooooooooo^, t OOOOOOOOOOOOO I »ooooooooooooo ( »ooooooooooooo [ ooooooooooooo
(OOOOOOOOOOOOO
[ooooooooooooo*]
Drugi ga brez diha opazujejo in ko vidijo, kako mu obraz izraža dvom, nato pa grozo, vsi prebledijo. Končno pogleda okoli in pravi žalostno: "Vse je končano! Upton pravi, da nima pomena, ako skušamo priti v Hulak; Bakairi so vdrli v mesto in on bo gledal, da pobegne.
Nato so vsi od groze molčali. Molk pa prekine Sam:
"Jaz tega ne verjamem!"
Vsi se obrnejo k njemu.
"Kaj hočeš, s tem reči, Sam ? vpraša Jim. "Ali se ti meša ?"
"Meni ne! Ce bi Bakairi res udrli v tisto mesto bi ti Upton sploh ne odgovoril. Pred' vsem drugim bi se najprej požurili, da njega ubijejo!"
"Toda — toda. saj mi je vendar Upton odgovoril!" pritiska Jim.
"Ali si o tem prepričan?" vpraša Sam. "Ali ti je geslo poslal?"
Jim skoraj odleti s svojega sedeža.
"Ne! Še mislil nisem na to!"
"Potem ga zahtevaj od njega!" odvrne Sam.
Jim kar pade spet v svoj stol in začne pošiljati.
Znova so čakali nekaj minut, nato pa Jim spet ves obupan spregovori:
"Ničesar ne morem ujeti!"
"Seveda ne moreš. In tudi mogel ne boš,» dokler Upton ne dobi časa za pogovor!"
Jim' se okrene k Samu in vpraša: "Kdo pa bi bil prej govoril ?"
"Nisem si mislil, da boš moral to še vpraševati !" pravi Sam ne čisto brez prezira. "Gadsden edini pozna pravo valovno dolžino !"
"Pa nima radia!'
"Mislim, da je v Riu vendar vse polno radijev, on je pa tudi imel kakih dvanajst ur časa, da si ga oskrbi."
"Jaz pa jako rad verjamem, da ima Sam prav," reče Greg vneto.
"Jaz tudi," prizna Jim bolj mirno. "Sedaj se tudi spomnim, da tipkanje ni bilo takšno kot pri Uptonu. Mislil pa sem, da je temu vzrok njegov strašni položaj." Nato preneha. "Ker pa Upton ni ničesar sporočil, je tudi to slabo znamenje! Saj je rekel, da bo začel ob desetih."
"Ne," ga popravi Sam. "Rekel je le. naj bomo od desetih dalje pripravljeni. To je pa vse kaj drugega!"
"Zopet imaš ti prav, Sam," mu pritrdi Jim. "Potem bo pa najbolje, da čakamo in poslušamo, ako se še kaj oglasi."
"Seveda!" reče Sam. "Ali nam dovolite, Mr. Valda?"
"Ako dovolim! Fant moj, rajši dam dohodke celega leta kot pa zamudim to sporočilo! Moja hiša vam je na razpolago, dokler želite. In jaz prav tako trdno kakor vi upam, da je vaš prijatelj živ in zdrav. Seveda pa utegnemo še dolgo čakati. Menjavali se bomo." Pri teh besedah si natakne par slušal.
Čakali so res dolgo, tako ddglo, da je Jim izgubil skoraj vsako upanje; tu pa slednjič začno tipkati Morsejevi znaki.
"Ali je Upton?" hitro vpraša profesor.
"Da. Poznam njegovo pošiljatev," odgovori Jim. "Nikar ne govorite, prosim!"
Naslednjih pet minut je bilo v veliki sobi
Kdor oglašuje, ta napreduje!
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas!
Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam!
IZVRŠUJEMO
točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti st piiporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem obrtnikom in posameznikom Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
tako tiho, da niti dihanja ni bilo čuti, končno pa se Jim obrne k družbi in obraz mu kar žari.
"Rura!" zavpije. "Odbili s0 jih! Upton je živ in zdrav! Pravi, da lahko zdržijo še ose-i do deset tednov in da željno pričakuje našega svidenja."
"Sijajno!" pravi Valda veselo. "Zdaj vam pa dam nekaj malice in nato vas popeljem nazaj v vaš hotel, ker se vam bo mudilo na pot."
Ko so stopali dol po stopnicah za njim, po-šepeta Sam jimu: "Bolje bi bilo, da bi hiteli, Jim! Pomisli vendar, da je Gadsden slišal vse. kar je Upton povedal."
Toda Jim zmaje z glavo. "Samo če je imel izredno dober radio, Sam. Še celo z Valdo-vim sem komaj ujel Uptonovo pošiljatev."
37. Nepričakovan: dobrodošli!
Sprevodnik z obrazom kavne barve je prišel skozi dolg, odprt ameriški železniški voz in nekaj klical, profesor, ki je znal španski, pa je prevajal. "Naslednja postaja bo Go-yaz," je pojasnjeval in pričel pobirati svojo ročno prtljago.
Potovali so skoraj štiriindvajset ur in fantje so bili pokonci že od zore ter si ogled > vali pokrajino; bila pa je popolnoma drugačna kakor so pričakovali. Kakor večina Angležev, so tudi oni mislili, da je Brazilija dežela gozdov in moevar in so bili kar očarani, ko so videli, da se železnica spenja na gorske prelaze, dasi so nekateri bili celih tri tisoč čevljev nad morsko gladino. Po dolinah so zeleneli gozdovi, 'više ležeči kraji pa so bili večinoma brez vsega drevja. Vozili so se mimo mnogih in velikih kavnih plantaž (nasadov), zdaj pa so hiteli preko prerij, kjer so se pasle velike črede govedi.
"Zdi se, da pri potovanju skozi takele pokrajine ne bomo imeli sploh nobenih težav." pravi Jim.
Greg pa se zasmeje. "Saj ni povsod tako kakor tukaj, Jim, posebno pa na dolgem potu ne. To boš lahko spoznal, še preden boš en teden starejši."
"To bom verjel takrat, ko bom videl," odvrne Jim smeje. Tu pa začne vlak počasneje voziti in obstane ob dolgem peronu.
Vsa družba je prav pridno hitela jemati prtljago iz železniškega voza, ko se jim približa visok, suh mož, komaj malo temnejše polti od Angleža, oblečen v angleške jahalne hlače in lahko jopico iz drila, in se dotakne profesorjevega ramena, rekoč:
"Vi ste profesor Thorold, ne?"
"Da," odgovori profesor in poznalo se mu je, da je precej presenečen.
"Dobrodošli torej!" pravi veliki mož. 'Jas sem Antonio Seca, bratranec Arturja Valde. Brzojavil mi je, da pridete in mi naročil, naj vam grem na roko."
Profesor ga ostro pogleda, pa Secove tem ne oči so ga gledale tako prostodušno, da je bil kar zadovoljen.
"To je jako prijetno presenečenje," pravi nato. "Upam pa, da vas ne bomo morda nadlegovali."
(Dalje prih.)
Tri plošče najnovejše izdaje
25116—Živela je ena deklica, moški kvarter Adria z godbo Dajčman Bratov, Dobro srečo za kravo rdečo, semenj, pevci Adria,
z godbo Dajčman Bratov ................................75c
(Ta plošča bo gotovo ugajala vsakomur, ker je tako raznolična. Moški kvartet, harmonika, ubrano mešano petje ter resno in šaljivo prerekanje na sejmu so štiri različnosti, ki so najpopularnejše na ploščah. Kupite jo gotovo.)

<9!
AMERIKANSKI SLOUENEG
1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILk
25117—Selško veselje,
Ljubca je videla, ženski duet ...........•.......................75c
(Če povemo, da pojeta na tej plošči M. Udovich in J. Lausche, smo jo priporočili dovolj. Te plošče so popularne zlasti radi živahne, mojstersko-ukusno prirejene godbe, ki spremlja petje.)
25119—K oknu pridi, Zora Ropaš "in A. Šubelj,
S'noč sem pri eni hiši bil, R. Banovec in A. Šubelj..75c
(To ploščo so izdelali naši trije koncertni in operni pevci. Vse tri slišite na tej plošči. Fina kombinacija izvežbanih glasov in lepo doneče slovenske pesmi. Naj nihče ne prezre te plošče.)
DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE
25053—Hribčki	ponižajte se Jaz bi rad rudečih rož, moški kvartet ......................75c
25054—Bodimo	veseli, polka Na jadranski obali, valček, inštr. trio ......................75c
25055—Vigred	se povrne
Oj dober dan, moški kvartet......................................75c
25056—O	mraku
Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c
25057—Slovenec	sem
,	Perice, moški kvartet ................................................75c
25058—Janez	Čuk in Milka Sova, I. del
Janez Čuk in Milka Sova, II. del..............................75c
25059—Jaka	na St. Clairu, polka
Clevelandski valček, inštr. trio ..................................75c
25060—Ziben	šrit za ples
Šuštar polka, harmonika ..........................................75c
25061—Žužemberk	polka
Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c
25062—Povšter	tanc
Ribenška polka, harmonika in kitare ......................75c
25063—Ančka	pojd plesat, valček
Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c
25064—Ribenška,	I. del
Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c
25065—Samo	še enkrat, valček
Ven pa not, polka, inštrumentalni trio ....................75c
25066—Kranjski	spomini, valček
Luna valček, orkester ................................................75c
25037—Fantje se zbirajo, moško petje,
Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c
25068—Črne	oči, valček
Fantje se zbirajo, moški kvartet ..............................75c
25069—Stari	šotiš
Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c
25070—Al'	me boš kaj rada imela "
Carlota valček, orkester ............................................75c
25071—Regiment	po cesti gre, s petjem
Sebelska koračnica, harmonika ................................75c
25072—Štajerska
Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c
25074—Sokolska	koračnica Kje je moja, harmonika in kitare............................75c
25075—Slovenske	pesmi V slovo, ženski duet in klavir....................................75c
25076—En	let' in pol
Ljubca moje, ženski duet in klavir........................j...75c
25077—Dolenjska	polka
Štajerski Landler, godba ........................................ 75c
25078—Dunaj	ostane Dunaj
Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75c
25079—Danici
Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c
25080—Oberštajeris
Slovenski poskočni šotiš, godba ................................75c
25081—Nemški	valček
Černiška polka, godba ..............................................75c
25082—Bod'	moja, bod* moja
Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton.................75c
25083—Čez	Savco v vas hodiš
Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c
25084—Nočni	čuvaj » Pevec na note ............................................................75c
Se enako spodtikajo.
Dijaštvo univerze Columbia v New Yorku napravi od časa do časa "versko pojedino — religious symposium," ter povabi razne govornike, ki razlagajo pred dijaštvom raznih "ver" in mnenj in prepričanj svoja verska naziranja ter jih na ugovore skušajo zagovarjati.
Dne 8. oktobra je govoril nad 250 dijakom kaplan treh vojn, Rev. Francis P. Duffy. Razlagal je dijakom katoliško pojmovanje o življenju, smrti in onstranskem svetu. Obenem je odgovarjal tudi na ugovore od strani dijakov.
Očitali so mu dijaki šviga-švagarijo — inconsistency, — da je šel-s svojo vero na bojna polja. Eden izmed dijakov je kar pri štirih prilikah zahteval, da naj govornik spravi svoje življenje v soglasje s svojim naukom. Tudi mnogi slovenski "oponenti" lajajo e-nako in se enako spodtikajo, kakor je razvidno iz neštetih slučajev, kadar nanese pisava na — vojno.
Rev. F. P. Duffy je postal oster.
"Young fellow — mladič,'" je dejal, "štirikrat me popra-šuješ enako in odgovoril se?n vsakokrat. Zdaj te hočem za dovoljiti. Gotovo, švigašvagar sem. Pripoznam. Ampak to i«.-; moja napaka, nikakor pa ne napaka cerkve, vere moje. Švi-gašvagar sem, ker sem človek.
Ampak, mladenič, zapomni si: Nikoli nisem nikogar ubii. V zadnji vojni, ko smo bili v hudi stiski, mi je dal polkovnik granato in mi je i-ekel, naj se branim. Dal sem jo nazaj, ker je nisem mogel rabiti. To ni bila moja zadeva — that wasn't my trade."
Morda je mladič utihnil? Naši slovenski oponenti ne bodo. Rev. Duffy je za mnoga naziranja navedel Kanta, He-gela. Odločno je obsodil porodno kontrolo, priznal verjetnost evolucije glede telesa, a glede duše ni in ne more bit' nobenega dokaza za razv.itek.
"Ali pridejo psi v nebesa?" so ga vprašali. "Ne vem," je sil odgovor, "pa upam tako. Od vseh živali, mislim, bi psi najprej bili za nebesa."
Dijaku, ki je trdil, da je krščanstvo krivo vseh svetovnih homatij, je zabrusil: "Hell, no! Krivda ni na krščanstvu, ;emveč with good old John H. lumanity."
Mlada punca je blebetala nekaj o — prepričanju. Pihnil jo je: "Nimate pravice govoriti o prepričanju v vaši staro sti. premlada ste!"
Priporočal je dijakom, na. bodo odkritosrčni — open minded — in naj se prizadevajo za znanje, ne pa za prepri čanje, dokler ne izkusijo malo več. Kritiziral je hipnotizem. coueism. Christian science, freudism . . . kot zablode, ki ginejo.
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za otroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET	CHICAGO, ILL.
Krivda bo pri obeh.
Ako je v Chicagu neki Frank Fortuna ustrelil Mrs. Elizabeto Finruak, ker ga je nadlegovala, "da prispeva denar za njeno cerkev," in jo je Fortuna ustrelil in obstrelil njem hčerko, morda ravno ne bo šle za kako versko nestrpnost. Pa recimo, da je nestrpnost pri tem. Nestrpnost, predvsem verska, je nespametna. Žena bi imela imeti več razsodnosti, da naj bi ne bila nadlegovala Fortuno, ako ni hotel prispevati za njeno cerkev, Fortuna bi pa bil imel imeti tudi toliko pameti, da bi bil ženi pokazal vrata, ako ga je res nadlegovala. Ce je tako, kakor se poroča, je pač krivda pri obeh.
Treba bo še počakati.
Job Harriman je utopist. Kaka utopija se lepo poda v teoriji, za prakso pa ni, vsaj ne za splošno prakso.
Harriman je 1. 1914 ustanovil komuno po svoji utopiji v puščavi Majave v Kaliforniji. Baje krajevne razmere niso bile ; ugodne za obstanek komune, in se je razšla. L. 1917 se jo odločil za enak poizkus v državi Louisiana. Kraj sa imenuje Newllano in se baj.i zelo dobro razvija. Ideja je v tem, da se nihče ne izkorišča, ker je vse skupno.
Komunistična ideja ni ravno napačna po bistvu. Prvi kristjani so imeli nekako — komuno. Ampak tam je bilo nekaj, namreč: "bili so enega duha in enega srca". Ali je morda krščanstvo za nič, ker ni šlo za daljšo dobo? Sebičnost se je v krščanski komuni krotila z —• duhom. Kako jo krotijo v komuni Newllano? Se bo šele pokazalo.
Ampak ni ravno .sebičnost, ki je zapreka — komunam. Tega pa noben poizkus ne more izpremeniti, niti najmanj krščanstvo, ker — duh lahke požlahtuje, izpreminjati narave pa nima namena. Ako komuna zadene na naravo, ne morda na kake napake v čl >-veku, lahko za nekaj časa u-speva, za vedno pa ne, in nikakor ne za splošnost.
Komuna v Newllanu se lahko lepo razvija, zdaj že 12 let, prej ali slej pa pride "raz vitek", kateremu se pravi — polomija.
* * *
AH so boljšeji boljši ljudje?
V članku v Prosveti se pove, da v Rusiji napravijo kakega kozla, ga ustrelijo. Kdo bi nikoli nobenega ne ustrelil? Ampak v Rusiji takoj popravijo, ako kaj zagrešijo, napačno napravijo. To je pošteno, ako je tako.
Dalje pa se glasi v isti koloni: "Ali ni sam sveti oče reke1., da je njega (Mussolinija) sam Bog poslal Italiji? In sveti oče je vendar nezmotljiv, kadar govori o Bogu."
Člankar, g. Molek, prav dobro ve, kaj vse vsebuje pojrn nezmotljivosti. Prav vedoma je ustrelil kozla. Recimo pa, da bi ga bil nevedoma, kakor jih streljajo boljšeji. Ali bo po maniri boljšejev tudi popravil, ko nezmotljivost papeža s tako izjavo, ako je bila podana, nima prav ničesar opraviti? Težko, da bi popravil, in zato
bodo boljšeji pač boljši ljudje. ♦ + *
Uganite?
Zapisano je: "V Avstriji napovedujejo fašistično 'revolucijo' od tedna do tedna, potem pa pride dež, ali ima general drisko — in puč izostane."
Ali uganete, kje je tako — zapisano?
-o-
"Amerikanski Slovenec" največji slovenski dnevnik najstarejši slovenski list v meriki. Naročajte ca!
je
in A-
SLUŽBO IŠČE
oseba srednje starosti, dobra kuharica, v kakem boljšem prostoru, v kakem župnišču ali za oskrbovanje par boljših oseb. Za pojasnila pišite na upravo tega lista pod "Služba 2947".
Phone: Canal 4340
Vinko Arbanas
EDINI SLOV. CVETLIČAR V CHICAGI.
1320 W. 18th St. Chicago
Vence za pogrebe .šopke za ne-veste in vse v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom.