DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 17 Sreda, 26. februarja 1936 Leto XI Kam? Na sestanku klubov JRZ in vladne večine, na kateri so bili navzoči dr. Miškulin, dr. Letica, Stankovič, Stošovič, Jadikovič, Behmen, dr. Kožul, dr. Vrbanič, Cvetkovič, je govoril dr. Stojadinovič o nemogočem položaju v narodni skupščini. Ta izjava predsednika vlade obsoja sedanjo Jevtičevo narodno skupščino, kar je logično in samoob-sebi umevno, da pod geslom fašizma izvoljena narodna skupščina noče in ne more delovati v interesu naroda in v demokratičnem duhu. Če je položaj v narodni skupščini nevzdržen, tedaj mora priti nekaj novega, toda kaj? Naše stališče je, politične svoboščine in svobodne volitve, pri katerih mora narod izključiti iz narodne skupščine korupcioniste in one ljudi, ki so odgovorni za sedanjo gospodarsko in socialno miizerijo, one, ki v sedanjem resnem času uganjajo komedijantstvo, namesto resnega dela. Javna kritika je že obsodila delovanje raznih režimovcev minulih let. Zato nastane povsem enostavno vprašanje, v koliko je narod dozorel, da bo prav izbiral, da ne bo nasedal širokoustnim »nacionalistom« vseh barv, vsem onim, ki nimajo zmisla za socialno in gospodarsko politiko, ampak le za hegemonijo, za svoj žep in za svojo politično ka-rijero. Ne bo sc težko odločiti, ker iz ust dosedanjih režimovcev domala nismo slišali niti besedice o splošnih interesih, kaj šele videli dejanja. Dosedanji režimovci, tako smo čitali že po časopisju, so ščitili zgolj interese kapitalistov in bank v škodo naroda. Spomnimo se samo na ekspropriacijo naroda, o kateri smo že govorili, toda režimovci so molčali in se nam morda celo — smejali. Predsednik vlade je s svojo izjavo najbrže hotel naznaniti bližnjo izpremembo v kabinetu. Potrebujemo volilno vlado s sedanjimi pooblastili, ki bo dala narodu neglede na spletke zlih elementov politične svoboščine in izvedla nove volitve v najdemokratič-nejšem duhu. da bo nova narodna skupščina odgovorna narodu, kar danes ni. ker je bila izvoljena ob naj hujšem teror j u. Angleško delavstvo zahteva petrolejske sankcije Vsi se še spominjamo, kako je konservativna angleška vlada pred volitvami poudarjala volilno parolo »mir v Afriki« za vsako ceno. Naravno, da je delavska stranka stala na istem stališču. Po volitvah pa sta Anglija in Francija pedlagali posredovalni predlog v škodo Abesinije in kljub obsodbi Društva narodov. Sedaj se pojavljajo zopet intervencije, češ, da se bo po zmagah Italije Abesinija že morala vdati in pristati na posredovalne pred loge. Z ozirom na ta položaj je bil sklican kongres delavskih organizacij, na katerem je tajnik kongresa Valter Ci-jrine imel v soboto govor, v katerem je poudaril, da naj delegati presodijo Politični položaj ter določijo stališče ki ga naj delavstvo zavzame zaradi grozeče vojne. Citrin je zastopal tezo, da danes uvedba petrolejskih sankcij ni nič bližje kakor je bila o Božiču. Angleška vlada, je rekel Citrin, ima dolžnost, da to vprašanje čimprej reši. Javnost zgani se! V revirjih ljudje stradajo Že zadnjič smo na tem mestu poročali, da delajo kočevski rudarji že dalje časa samo 10 dni mesečno in da je Trboveljska družba napovedala za mesec marec samo 13 ših-tov. To pa še ni vse. Tudi na rudniku Liboje se uvaja praznovanje šihtov. Na vrsto pridejo skoro gotovo tudi rudarji rudnika Zabukovca. Še na slabšem so rudarji rudnika Velenje. Tak je položaj. Kaj še le bo na spomlad in na poletje? Po kolonijah in sploh koder rudarji stanujejo, se poleg silne bede in pomanjkanja še širi strah pred redukcijami. V rovih se vrši gonja za storitvijo. Interesi podjetja, zastopani po nadzornem osobju, se Dlazijo kakor strah po etažah,' odkopih itd.: če ne bo dovolj storitve, če boš pre- j več marodiral, lahko prideš na listo obsojenih ... Grozno je v naših revirjih. Vre kakor v peklu. Možgani kopačev črnega diamanta so razbeljeni. Vsak zre topo pred se. Obupna je sedanjost in bodočnost grozi biti še slabša. Kam to pelje in kako dolgo še? To težko vprašanje se zrcali v obrazu slehernega. Da. vprašanje skromne, vsaj skromne človeške eksistence je danes vzrok tiste strašne more, ki tlači telo in duha tisočev in tisočev v naših rudnikih. Zato gospodje, ki odločate v tem vprašanju, pridite v revirje, oglejte si to strašno sliko na licu mesta. Lačni želodci tisočev to zahtevajo! Pridite tudi vsi tisti, ki v svojih listih toliko pišete o dogodkih in lakoti drugod, da vidite in opišete tudi naš žalostni položaj. Ne norčujte se iz drugih, ker smo sami goli. Demokracija le zmagala v Španiji Samozavest. Predsednik nove španske vlade je manifestantom pred vladno palačo z balkona izjavil med drugim: »Menim, da se diktature cele Evrope bližajo koncu. Španija je dala k temu signal. Leto 1936 bo videlo zarjo miru med narodi.« In resnica je, da smo prišli v dobo ponovne oživitve demokracije po vsem svetu. Val fašizma se povsod polega. In kar je posebno važno, povratek k demokraciji se vrši brez novih polomov in katastrof. Fašizem se je uveljavil po načinu, ki se izkazuje kot netočen v zgodovini, kakor kaže njegova likvidacija. V normalnem političnem razvoju k demokraciji pa ima delavstvo prav posebno važno vlogo ter mora s stvarnim motrenjem položaja voditi svojo borbo. Španski demokratski blok je dosegel zmago, kakršne ni nihče pričakoval in največji delež na tej zmagi ima delavstvo. Splošna pomilostitev političnih obsojencev. Vlada je na zahtevo naroda na prvih sejah sklenila pomilostitev vseh okoli 30.000 političnih obsojencev v Španiji in onih, ki so bežali v inozemstvo. (Ne tako, kakor v Avstriji.) Obenem izjavlja vlada, da s tem popravlja politične krivice ter se nadeja, da bo pomilostitev ugodno vplivala na sporazum, mir in redni razvoj. Gil Robles ni več predsednik stranke. Gil Robles, voditelj klerikalne reakcije, je še nedavno grozil, da Španija ne pride kmalu do miru. Sedaj je odložil predsedstvo svoje stranke zaradi utrujenosti. Iz Španije poročajo o nemirih, o napadih na cerkve in samostane. Kdo vse to povzroča, ni prav jasno. Nekateri celo trdijo, da provokaterji, ki hočejo izzvati posredovanje oborože- ne sile. Vlada bo v tem oziru skrbela za red. Pripomniti pa moramo ob tej priliki še dva važna momenta, ki nedvomno jako vplivata na razpoloženje naroda. Spomini na oktobersko revolucijo pred poldrugim letom so v narodu živi. Reakcija je takrat udarila po demokraciji, po delavcih in kmetih, po socialistih, ki so branili ustavne in zakonite pravice. Strašno je razsajala takrat Gil Roblesova diktatura. Klerikalno časopisje je to pozabilo, narod pa ne, čeprav je takrat hvalilo Rob-lesa in mu ploskalo. Sovraštvo proti reakciji pa ni samo iz dobe oktoberske revolucije. — Mnogo starejše je. V Španiji smo imeli že pred štiridesetimi leti in več anarhistično in sindikalno gibanje, ker politična organizacija ni bila dovoljena. Režimi so takrat udeležence gibanja kratkomalo obsojali na smrt, čeprav so temu gibanju pripadali v veliki večini inteligenti. Še se spominjamo na umor Ferrerja in drugih, ki ga je obsojal ves civilizirani svet. Takega terorja, takih krvavih orgij reakcije narod ne more pozabiti in prav nič ni čudnega, če daje morda z »neljubimi akcijami« izraza svojemu čuvstvovanju. Zgodovina uči. Dogodki v Španiji, kjer so politični življi strogo opredeljeni in po svojem bistvu markantni, načelni in značajni, so temeljito dokazali, da narod končno izreče svojo obsodbo nad terorjem pošteno in odkrito. Spomini na prejšnjo reakcijo so utrdili čut demokracije in spontani poizkus vojaškega upora po volitvah je pa razumljivo razvnel gnjev do reakcije. 120.000 danskih delavcev izprtih Danski delodajalci so sklenili, da dne 22. t. m. izpro delavstvo. V sporu bo nedvomno posredovala vlada, ker se more smatrati izpor kot nasilje. Delavske organizacije so se na boj pripravile. Prizadeti so lesni, stavbinski in tekstilni delavci. Dr. Hodia v Beogradu Problem Podunavja. Predsednik čehoslovaške vlade dr. Hodža je imel konference v Beogradu s knezom namestnikom, predsednikom valde dr.Stojadinovičem itd. Razpravljali so o mednarodnem položaju irf gospodarskem sodelovanju male antante. Posebno' so se razgovori tikali ureditve Podunavja, ki postaja aktualen problem v vprašanju evropskega miru. Dr. Hodža je v nedeljo odpotoval iz Beograda. ljudska fronta v Rumuniji Fašizem še vedno nevarnost Ruinunija ima v zadnjem času pomembnejšo vlogo v mednarodni politiki. Doma pa je še vedno nejasno, ali zmaga forma parlamentarizma ali pa nastopi doba fašizma. Močno stremljenje imajo namreč v Rumuniji, da nadomesti sedanje pol-parlamentarne liberalce nacistična vlada, to je diktatura. Vlado nacio-nalnokrščanske stranke (Cuza-Ooga), to je pravih fašistov, sicer ne moremo pričakovati, ker so preveč antisemitični, protifrancoski in Hitlerijanski. Nasprotno pa se poizkuša rurnunska fronta Vajde z opustitvijo antisemitizma in približanjem Franciji prikopati do vlade. Kaj misli kralj o tem, ni jasno. Vprašanje je. ali hoče nacionalistična (kmetiška) stranka sprejeti boj nreti tem stremljenjem in za demokracijo ali ne. Položaj v Rumuniji torej tudi zahteva ustanovitev ljudske fronte, iz katere so komunisti ker nimajo legalne organizacije, izključeni. O tem vprašanju sedaj razpravljajo v vrstah rumunske socialne demokracije.___________________________ LainJIvn porotna Kri tete, samostani in cerkve gorilo Reakcionarno časopisje, ki mu na-čelujejo katoliški dnevniki, je zagnalo huronski krik po zmagi levičarjev v Španiji. Kri je tekla v potokih, demonstranti so zažgali ogromno cerkva in samostanov in na vse mogoče načine mučili duhovščino. Sedaj se je izkazalo, da so ta poročila domala v celoti zlagana. Strah ima velike oči. Boj med Moskvo in Rimom Pod tem geslom je vodil »Slovenec« volilni boj v Zagorju ob priliki občinskih volitev. Značilno je, da se je ta bitka morala odigrati baš v Zagorju, ne pa kakor bi bilo pričakovati n. pr. v Španiji. Čudno kaj ne? Sankcijski odbor 2. marca Predsednik sankcijskega odbora sklicuje sejo dne 2. marca t. I. — Na dnevnem redu je poročilo veščakov o sankcijah glede razširitve na petrolej, železo, jeklo in premog. Govorili bodo o političnem položaju in po njem uravnali sklepanje o sankcijah proti Italiji. Nad 300 usnjarskih delavcev na cesti Zahtevamo zakon proti kolektivnim odpustom! Dne 22. februarja je bilo delavstvo tovarne usnja Woschnagg v Šoštanju izplačano in je, ker je potekla odpovedna doba, izstopilo. Tovarna je ustavila obrat. Nad 300 delavcev in delavk stoji na cesti; izdelani, izmučeni, brez prihrankov in zadolženi zro zaskrbljeni v bodočnost, ki obeta najhujše pomanjkanje in glad njim in njihovim družinam. Še vedno ni docela jasno, kakšni motivi so napotili WoseJmagga, da je zaprl tovarno, še vedno ni nepri-'' stransko ugotovljeno, ali je ustavitev obrata bila res edini možni izhod iz situacije, v katero je podjetje, zašlo. Zlasti govori proti temu dejstvo, da ostala večja usnjarska podjetja za enkrat še vedno delajo in doslej ni znano, da bi nameravala ustaviti obratovanje. Dolžnost vlade in njenih pomožnih organov je, da se uverijo o resničnem položaju in store vse, da se odvrne socialna katastrofa, ki grozi prizadetemu delavstvu. Država, ki želi imeti mir in red, ne more in ne sme dopustiti, da bi stotine delavstva bilo pognano v strašno negotovost in obup. Vsak dan, ki ga oblasti izgube s čakanjem in oklevanjem, pomeni za delavstvo novo težko preizkušnjo. Delavstvu se hoče dela. Ono si želi služiti svoj skromni vsakdanji kruli, zato pa tudi upravičeno zahteva, da se mu zagarantira pravica do dela! Že danes pa tudi opozarjamo javno vse merodajne faktorje, da naj v svoji akciji za likvidacijo sedanjega za delavstvo brezupnega stanja in zopetno izpostavitev obratovanja v tovarni Woschnagg imajo pred očmi te-le. zahteve delavstva: 1. da se odpuščenemu delavstvu da za čas trajanja brezposelnosti vsaj taka podpora, da bo lahko skromno živelo: 2. da vplivajo na tovarnarja, da tudi on k tej podpori prispeva primeren delež; 3. da se ob vzpostavitvi dela sprejme v posel vse delavstvo do poslednjega. Te zahteve niso pretirane in kdor hoče, da se ta tragedija zaključi brez bolestnih pretresljajev, se bo gotovo zavzel za to, da bodo v resnici tudi izpolnjene. Tetka industrija za poviianje zaiiitnlh carin Tretjina bistriških kovinarjev izstavljenih Vojna v Afriki — taktika diplomacije Nemški dumping Nekaj sličnega, kar se dogaja v usnjarski industriji, se menda pripravlja tudi v težki industriji. Inozemsko podjetje Z.ugmayer in Gruber, tovarna kovin v Zg. Bistrici. je v kratkem času odpovedala eno tretjino svojega delavstva. Ravnatelj podjetja izjavlja, da podjetje ne more več vzdržati nemške dumping-konkurence, ki pre- \ plavlja naš trg s svojimi izdelki in j spretno izpodriva naše domače fa-brikate. Menda ni treba še posebej po-vdarjati, da je delavstvo vsled teh odpustov silno težko prizadeto in da je tudi ostalo delavstvo, ki trenutno še dela, razburjeno vsled negotovosti, v kateri se nahaja, ker ne ve ali bo jutri še imelo delo ali ne. Samo ob sebi nastane vprašanje; kako je vendar mogoč nemški dumping, kako je mogoče, da Nemčija, ki trpi na pomanjkanju surovin, zlasti še bakra, medi itd., naenkrat lahko konkurira naši industriji, ki ima te surovine doma in razen tega plačuje delavstvu nižje mezde, kot pa so v Nemčiji, čeprav so tudi tam v času, odkar je fašizem na oblasti, občutno padle. In če potem še vpoštevamo, da je uvoz podvržen carini, potem se narn zdi, da tu ne more biti nekaj v redu. Ali hoče težka industrija izsiliti kakšne privilegije ali pa je naša državna gospodarska politika prikrito tako usmerjena, da daje prednosti nemškemu uvozu. O teh pojavih v usnjarski in v najnovejšem času v težki industriji se bo treba temeljito pomeniti. Ker pa je vsled teh razmer v industriji najbolj prizadeto delavstvo, moramo merodajne faktorje že danes opozoriti na dejstvo, da na gospodarske konference ne gre več klicati samo podjetnikov, ampak predvsem tudi delavstvo, ki ga ne-povoljne razmere v industriji in napačna gospodarska politika najhujše prizadenejo. Konec mora biti stanja, ko so o usodi najbednejših odločali profitar-ski interesi, ne pa narodno gospodarski in socialni! Edina dobra stran vojne je ta, da postavi na preizkušnjo neki narod ali državo. Vojna izreče smrtno obsodbo nad vsemi uredbami in ustanovami, ki nimajo več življenjske moči. K. Marx. Ull sl Se poravna! narof-nlno! Ako Se me, stori takoj svojo dolžnost t Kapitalistične družbe (tudi angleške) so sklenile že pred vojno in še med vojno z Abesinijo razne pogodbe. Angleški list je nedavno pisal, da bi bilo za Evropo nečastno, če bi afri-kanska država premagala evropsko civilizirano velesilo. In prav te dni čitamo zopet, da se zamorski narodi, ki jih imenujejo »nacionaliste«, pripravljajo na odpor proti belim Evropejcem in kako bi jim zrasel pogum, če bi Abesinija zmagala. S temi dejstvi je povedano vse. Na bojiščih zadnje dni ni posebnih izprememb. V tembijenskem ozemlju se sicer vrše boji, toda Abesinci se po zadnji umaknitvi še niso reorganizirali in niso še spodobni za odločen odpor. Trdijo sicer, da se nahajajo v utrjenih postojankah, ki bodo vzdržale naval italijanske ofenzive. Italijani operirajo večinoma z artilerijo in zrakoplovi ter so se minuli teden javno pohvalili, da prično operirati s strupenimi plini na bojiščih. Na jugu imajo Abesinci tri večje vojske, ki so dodobra reorganizirane in pripravljene. Makonen v sredini ima 30.000 mož, reorganizirana vojska Deste na desni šteje 20.000 mož in vojska Nasibuja na levi (Ogaden) šteje 70.000 mož. Pri Negelliju so se morali Italijani umakniti zaradi mala-ričnih obolenj. Vrše se manjši boji. Pričakovati pa je že te dni, da prične Graziani z novo ofenzivo. Ogromen shod celjskega delavstva Tako ne gre dalje! 72 novih naročnikov za »Delavsko Politiko" Krajevni medstrokovni odbor v Celju, ki ostro bdi nad razvojem delavskega položaja v Celju, je vsled raznih dogodkov, ki se dogajajo v posameznih obratih, čutil potrebo, sklicati skupen shod vseh strok, da pove pred vso javnostjo, da morajo vsakovrstni izpadi proti delavstvu na vsak način in brezpogojno prenehati. Prireditelji so računali na dober poset delavstva, toda shod je kljub velikemu nalivu dežja, ki je trajal baš v dopoldanskih urah, vseeno uspel nad vse pričakovanje. Velika dvorana Narodnega doma in vse galerije so bile nabito polne delavcev in nameščencev obeh spolov. Shodu je predsedoval predsednik KMO s. Godnik, ki je uvodoma pojasnil, da bodo na shodu poročali trije referenti, in sicer: domač govornik ima nalogo, pojasniti razmere delavstva v Celju in okolici, zastopnik Strokovne komisije s. Leskošek ima nalogo opisati položaj delavstva v državi in s. dr. Reisman pa poroča o referatu: »Pomen socialne zakonodaje, za boljšo bodočnost delavca.« Domač referent s. Svetek je v svojem uvodnem referatu najpreje opisal položaj živilskih delavcev, ki se že desetletja zaman bore za nočni počitek. Razmere v nekaterih pekarnah so še sedaj take, da imajo nekateri pomočniki samo enkrat tedensko izhod, ker stoje njihovi mojstri na stališču, da je naloga pekovskega pomočnika samo v tem, da dela v v pekarni in da se potem za par ur vleže, da lahko začne s svežimi silami zopet delati. Privatni nameščenci so s svojo strumno organizacijo že pred več leti izvojevali nedeljski počitek in uredili delovni čas tako, da je služil za vzor celo večjim mestom, kakor n. pr. Ljubljani in Mariboru. Po združitvi okoliške in mestne občine se je razširil sedaj ta delovni čas tudi na okoliško, kjer je nekaj trgovcev, ki se urejenemu delovnemu času in nedeljskemu počitku z vsemi silami upirajo. Pri tem se sklicujejo na delavce, da po sedaj urejenem zapiralnem času nimajo prilike nakupiti si življenskih potrebščin. Izgovor je seveda za lase privlečen, kar je shod z velikim odobravanjem pritrdil. Ni mogoče zamolčati, da se je v tukajšnji pražarni zgodilo baš v zadnjem času kar zaporedoma več nesreč in da so celo vrsto delavcev vsled nevarnih opeklin odpeljali v bolnico. Nadzorna oblast bo morala temeljito pregledati varstvene naprave v tej tovarni. V Cinkarni so se duhovi sicer pomiril po zadnjem štrajku, toda nekateri nadzorni organi vse premalo upoštevajo, da je večno kričanje nad delavci in zmerjanje najboljši materijal za eksplozije. Tipičen primer, kakšne izgovore podjetniki najdejo, da se znebe neljubih delavcev, je pokazala afera v Štorah, kjer so bili obdolženi trije delavci, da so nalašč slabo naložili premog na voz, da se je potem med vožnjo stresel, da so ga lahko ljudje po cesti nabirali. Omenjeni trije čakajo že tri mesece zastonj na tozadevno razpravo pri sodišču, kjer bi imeli priliko dokazati, da je vsa obtožba proti njim od kraja do konca izmišljena. Najbolj hudo se pa godi delavcem in delavkam tam, kamor še ni prodrla organizacija in delajo podjetniki z njimi, kakor svinja z mehom. Zlasti budno pazijo, da bi se ne prikradel v obrat kak tak delavec ali delavka, ki bi delavstvo organiziral. V tukajšnjem podjetju »Metka« sta bila pred kratkim odpuščena dva delavca z motivacijo, da sta organizirana. Vsa delavska zaščitna zakonodaja priznava delavcem pravico do organizacije in akcija je v teku, da posamezni delodajalci ne bodo nekaznovano izigravali teh zakonov. Drugi govornik s. dr. Reisman je burno pozdravljen izvajal svoj referat o potrebi socialne zakonodaje. S. dr. Reismana poznamo, da je v tej stroki specialist in je tudi tokrat obdelaval predpise raznih zaščitnih zakonov z njemu lastno lahkoto in lahko razumljivostjo. V Celju pa še nismo imeli prilike občudovati, kakor tokrat, njegove retorične sposobnosti. Splošni vtis njegovega govora je bil: ni se prilizoval in hvalil vse vprek, temveč izpraševal je vest in silil poslušalce k plemeniti požrtvovalnosti. Uspeh njegovega govora je na vsak način stoodstoten in 72 novih naročnikov njegova zasluga. Zaključni referat je imel s. Leskošek iz Ljubljane, ki je v svojem temeljitem referatu podal obširno sliko življenja naših delavcev po celi državi. Zlasti je obravnaval prav ogromno brezposelnost v lesni stroki in njeno zvezo s sankcijami ter razmere v usnjarski industriji, ki postajajo za nekatere kraje prav katastrofalne. V svojem govoru je ogorčeno obsodil konfidentski sistem, ki ga prav po fašistovskem vzoru upeljava Mačkov radnički savez med hrvaškim delavstvom. Pravo odkritje za zborovalce je bila njegova konstatacija, da zasluži 45.000 ravnateljev raznih podjetij celih pet milijard letne plače. Zborovalci so se zamislili nad to ogromno številko in finančniki in narodni gospodarji, ki so odgovorni za dober tečaj dinarja, bi se pa morali vprašati, koliko od teh petih milijard ostane denarja v državi in koliko ga gre v inozemstvo, če pomislimo, da so ti ljudje po ogromni večini sami inozemci. Če bo šlo tako naprej, potem bo naš denar kmalu izvožen v tujino. Najbolj je pa zborovalce zaprepastilo njegovo poročilo o ogromnih tisočih nesreč, ki se zgode vsako leto na fronti dela v Jugoslaviji. Po popolnoma verodostojni statistiki bolniško-zavarovalnih ustanov je izračunano, da se zgode v Jugoslaviji vsako uro tri obratne nezgode. Vsakih dvajset minut spremeni po enega delavca v invalida ali mrtveca. Govornik končuje s konstatacijo, da je treba zavestno korakati po potih, ki bodo v temelju spremenile današnje razmere in ustvarile srečnejši in poštenejši družabni red. Zborovanje je s toplim pozivom na solidarno sodelovanje zaključil s. Godnik. Uspeh zborovanja je prekosil vse nade prirediteljev. B. Traven, Bomba! II. Knjiga Prevaja Talpa 56 Senjor Doux in njegovi trgovski tovariši v mestu so se prav dobro razumeli na to, da so nam onemogočali, da bi se naučili misliti. Mehika je vendar ledina. In vsak misli tu samo na eno: da bi obogatel; brez ozira, kaj bo z drugimi. Tako delajo petrolejski magnati, tako posestniki rudnikov, tako trgovci, tako lastniki hotelov, tako ka-varnarji — skratka, tako dela vsak, ki ima le kaj, kar lahko izrablja. Kdor ne more izrabljati petrolejskih vrelcev ali srebrnih rudnikov ali kupcev ali hotelskih gostov, potem izrablja pač lakoto razcapanih delavcev. Vsaka reč mora donašati denar in vsaka reč tudi donaša denar. V mišicah in žilah stradajočih delavcev je zlato prav tako nakopičeno kakor v zlatih rudnikih. Kdor pa hoče izrabljati zlate rudnike, mora imeti često na razpolago mnogo kapitala, često pa pri takem delu še mnogo tvega. Zlato, ki ga imajo stradajoči delavci v svojih telesih, se da mnogo laže izrabljati kakor pa petrolejska polja, kjer se često zgodi, da z velikimi stroški na desetih krajih vrtaš dva tisoč pet sto čevljev globoko in ne najdeš nič ko usahle vrelce. Dokler delavec še miga, se da iz njega marsikaj dobiti. Le oglejmo si n. pr. življenje Madžara Apfla. Z nekaj sto pezami je prišel sem in ni našel dela. Nato si je najel podrto barako, si nakupil pri starinarju orodja in pri nekem drugem starinarju pa staro železo. In iz tega je začel izdelovati posode in tanke za vodo. Neki dan je prišel tam mimo Amerikanec in ga je vprašal: »Kaj bi mi ne mogli napraviti tanka?« »O, zakaj pa ne, če mi plačate na roko 100 pez predujma,« je odvrnil Apfel. Vendar pa tanka ni znal napraviti. Potem pa je našel v neki kitajski gostilnici lačnega in razcapanega rojaka iz Budimpešte, ki je moral od tam pobegniti radi Hortyjeve strahovlade. Ta rojak je prišel torej v gostilnico in je stopil tudi k Apflovi mizi ter ga v slabi španščini ponižno vprašal, ali bi si smel vzeti košček kruha, ki ga je imel Apfel na krožniku in ki ga ni imel več namena pojesti. »Le vzemite ga,« je rekel Apfel. »Odkod pa ste?« »Iz Madžarske.« Sedaj sta se začela pogovarjati v madžarščini. »Ali iščete delo?« je vprašal Apfel. »Da, že dolgo, pa ga nikjer ne dobim.« »Ne, res se delo danes težko dobi,« mn je pritrdil Apfel. »Toda jaz vam ga priskrbim.« »Res?« se je delavec razveselil. »Vam bom zanj zelo hvaležen.« »Toda treba bo delati štirinajst ur na dan.« »Nič ne de,« je odvrnil delavec, »samo, da bomi delal in imel kaj jesti.« »Tudi mezde ni veliko. Dve pezi in petdeset na dan.« »Tudi s tem sem zadovoljen.« »Nu, pa pridite jutri k meni,« je rekel Apfel in mu dopovedal, kje ima delavnico. »Tam tudi jaz delam.« »Prav veseli me, da bom delal z rojakom.« »Saj tudi smete biti veseli,« je rekel Apfel, »kajti kdo drug bi vas ne vzel. Dandanes se delo sploh ne dobi.« Mož je res prišel in začel delati. In delal je pošteno. Štirinajst ur dnevno. V tropski deželi. V leseni baraki, pokriti s pločevino. Takega dela se sploh opisati ne da. Kajti pri takem delu se ali zgrudiš ali pa postaneš okostnjak. Program francoske ljudske fronte I IZ NAŠIH KRAJEV so sestavili po petmesečnih pogajanjih in posvetovanjih. »Ljudska združitev 14. julija« (Rassemblement po-pulaire du 14 Juillet), kakor je ofici-elen naziv ljudske fronte, obsega 98 organizacij, od katerih je res pomembnih 11 zvez. Poleg socialistične stranke, komunistov in socialistične unije( to so desne skupine, ki so se ločile od socialistov) je zastopana v tej fronti tudi radikalna stranka. Poleg teh političnih organizacij tvorijo to skupnost strokovne zveze in razne protifašistovske lige. Program te fronte je reformističen volivni program, program za levičarsko vlado, kakor pravi socialistični vodja Leon Blum. Kajti pri sestavi progama so se morali ozirati predvsem na radikalno stranko. V glavnem poudarja program ohranitev demokracije in miru. Zato zahteva razpust vseh fašistovskih organizacij, v zvezi z afero Sta viškega zahteva očiščenje tiska —• vsak list mora pokazati in dokazati svoje materialne vire —. V mednarodni politiki se zahteva predvsem sodelovanje z zvezo narodov. V boju proti krizi in brezposelnosti se zavzema za ustanovitev državnega brezposelnega fonda, skrajšanje delovnega časa brez znižanja plač, zaščito poljedelskih cen in dolžnikov. V denarnem in kreditnem prometu se zadovoljuje program s kontrolo nad bankami in s tem, da država prevzame vodstvo narodne banke. V finančni politiki se omejuje program na zahtevo po demokratični reformi davčnega 'sistema in po strogem preganjanju Tistih, ki bi izvažali kapital v inozemstvo. Socialistične organizacije ne delajo nobenih ovir tej »ljudski združitvi«, dočim desno krilo radikalne stranke že dela razpoloženje proti njej, desničarske meščanske stranke pa poskušajo proti temu bloku postaviti za volitve zvezo desnice. Ljubljana Delavski prosvetni večer »Zarje«, ki bo v soboto, dne 29. februarja t. 1. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, bo res prinesel nekaj novega. »Dekleta na vasi« bodo nastopila. Z rutami na glavah, priprosto, delavsko in kmečko oblečene, z rajanjem kakor nekoč pod lipo in bodo pele slovenske narodne pesmi s spremljevanjem klavirja, harmonike, kitare, citer in klarineta. To je ,prvi poizkus »Zarje«, podati odtenek kulturnega življenja iz slovenskega narod- nega obeležja na način, kot tega dosedaj še nismo imeli prilike videti. Zato ne zamudite tega prosvetnega večera. Razen tega bo igrala godba »Zarja«, mandolinski orkester »Zarje«, tamburaški zbor Ljubljana, pel bo mešani zbor »Zarje« in operna pevka Marta Oberwalderjeva. Na sestanku pekovskih pomočnikov v Ljubljani dne 16. febr. so zbrali za tiskovni sklad Din 18.—. Iskrena hvala! Maribor Doma in po svetu Zaupniški tečaj — zaključno predavanje! V sredo, dne 26. t. m. predava s .Jelen in s. Eržen. S temi predavanji bo letošnji zaupniški tečaj zaključen. Dolžnost tečajnikov je, da se zaključnega predavanja točno udeležijo. Stanovanjsko mizerijo v Mariboru je te dni odkril »Slovenec«. Kar ganljivo je bilo videti slike, ki jih je priobčil, tudi revno družino, ki že nad dVe leti stanuje v Betnav-skem gozdu. Pozabil pa je omeniti, da se par korakov od tam nahaja tw. « , posestvo z velikim domala nezasedenim stanovanjskim poslopjem, kjer bi bilo prostora dovolj za te revne brezdomce. Ganljivemu opisu bede teh revežev naj sledijo dejanja! Srečni vagonarji. Časopisje je objavilo : ». • vest, da se je kolonija vagonarjev pomnožila za 10 novih vagonov; obetajo pa se nam Š6 novi. b t w «- 5 * Narodna skupščina Na shodu JRZ je rekel minister Djura Jankovič med drugim, da hodijo Beograjčani v narodno skupščino, ne da poslušajo važne govore in vidijo delo narodnih poslancev, ampak, da se zabavajo, kakor v cirkusu na račun teh ljudi. Strašno je — je rekel—, da imamo še take poslance, ki morejo tako delati. Huda je ta obtožba, ki jo je izrekel aktiven minister. Ta se vjema z našo sodbo, ki smo trdili, da se s to reakcionarno zbornico prejšnjega režima ne bo moglo delati. — V i t t - pi i* Ib ki i n t X Tudi poljski zunanji minister Beck pride aprila meseca v Beograd. Vrne namreč obisk jugoslovanskega zunanjega ministra. Predsednik protimarksističnega zavoda v Beogradu je senator Milan Popovič. Obetajo nam biografijo tega bojevnika za ohranitev obstoječega družabnega reda. Anketa proti Bat’i se vrši danes v Beogradu. Sklicani so zastopniki prizadetih stanovskih organizacij in zadrug. — Bat’a je prav te dni objavil inserat. v katerem dokazuje, da akcijo proti Bat.’i vodijo usnjarne, češ, da se boje, da bi morale znižati cene usnju zaradi Bat'ine konkurence. Barvarijo za svileno blago ustano- vi v Poljčanah neka mariborska denarna skupina. Italijanski tisk grozi. Dne 2. marca se sestane 18teri sankcijski odbor v Ženevi, da sklepa o nadaljnji sankcijski politiki. Italijansko časopisje pretresa možnosti ukrepov, poostritev sankcij, zabrana pristanka italijanskih ladij v sankcij sikih deželah ali celo zatvoritev Sueškega prekopa za italijanske ladje ter da se organizira evropska ekspedicija. Eventualno utegnejo biti sklepi usodni za Evropo, pripominja italijansko časopisje končno. Bolgara Velčev in Stance v obsojena na smrt. Nad dva meseca se je vršila obravnava proti Velčevu in Stančevu ter 26 soobtožencem. Velčev je izvedel v Bolgariji dva prevrata, in sicer 1923 in 1934. t-.-H I ,A>L » ,'S *«- *■.Smrtna obsodba glasi na obešenje. Utemeljitev obsodbe izda sodišče šele 29. t. m. Dvoletnica smrti Kolomana Walli-scha. Dne 19. t. m. je minilo dve leti, odkar je avstrijski teror usmrtil na gorenjem Štajerskem nesmrtnega bo-ritelja za svobodo delavstva s. Walli-scha. Nemčija plačuje dolgove 7. dobavo vojnega materijala. General Goring je bil v Londonu. Nemčija bo plačevala dolg Anglije z dobavo vojnega materijala, zlasti letal. Pred krizo belgijske vlade? V belgijski vladi socialisti nočejo glasovati za vojne kredite v večjem obsegu. — Verjetno je, da bo vlada odstopila v kratkem času. Oksfordska občina na Angleškem je prepovedala fašistu Osvaldu Mo-sleyju, da bi prirejal shode v njenem področju. Vzhodni pakt med Francijo in Rusijo bo najbrže še ta teden izglasovan v francoski zbornici. — Nekdo je imenoval ta pakt zvezo z vragom. Že ve, zakaj. Na Japonskem ,so imeli parlamentarne volitve. Volitve je »vodila« policija. i 1-» t«- Kulturni pregled Bolgarska grafika v Ljubljani. Te dni imamo priliko videti v Jakopičevem paviljonu 71 listov 11 slikarjev, združenih v najvidnejši skupini »Novi pudožnici« v Sofiji. To so najmlajši bolgarski umetniki z enotno umetnostno smerjo; izvzemši Ned-kovo in Sorokina, ker očividno niti po smeri, še manj pa po kvaliteti ne spadata V to grupo. Prva ne more zakriti njene ženske sentimentalnosti in romantike, (dobra je samo slika »Deca pri studencu«); drugi je pa dekorativen in se preveč oslarija na plakat (polaganje barvnih ploskev v ostro obrobljenih valovitih poljih): vsebinsko pa gleda svet skozi purgarska, s sentimentalnostjo in lažjo pomazana očala (Kmetice se vračajo v lepo načičkanih narodnih nošah s polja). Kje se vidi danes kaj Jakega na svetu? Pa tudi v Bolgariji ne! ustalili 9 pa tvori trdno zaključeno enoto s sodobnim občutjem za formo, črto in kompozicijo, ki gladko obvladajo grafični ma-*"ial jn njega sestavine in ki neposredno Prikazujejo tisto resnično življenje bolgarskega malega človeka; ribiča, delavca, kme-a itd. Kmečke bajte in ribiške koče. Na rugi strani pa prav z naslado karikirajo enarnega meščana, mondeno življenje in hr> ita'U)7-vano človekoljubno družbo. Naj-/f naš »narodnozavedni« meščan jokal au dejstvom — pekla ga bo tudi vest — a ni tu sledu o kakšni bolgarski »tradiciji«, izmišljeni globoki bolgarski duši in kar je •e vse take idealne ropotije, ki tako lepo ’em za sentimentalno srce, ampak butnil f,9, ves današnji kaos in socialni kon-c'oveške družbe, ki je povsod enak, pa naj si bo to v Bolgariji, kje drugod v Evropi ali pa v Avstraliji. Zato je ta umetnost stvarna, sodobna in mednarodna. Pa poglejmo posamezne liste! Najbolj pritegnejo človeka kolorirane risbe Aleks. Žendova. Kako suvereno obvlada ta umetnik linijo in kako sijajno poda človeška čustva na najpreprostejši način in z izčrpanjem vseh sredstev, ki mu jih nudi dani materijah Risba »Pogreb otroka« je naravnost porazna. Mož nese v naročju krsto z otrokom, za njim pa klaverno otroče lopato. Preprosto podano s par sigurnimi potezami, s temno senco v ozadju, dva bela polja v ospredju (moževa in otrokova srajca) in slika živi, da slišiš v tem ves krik poteptanega človeka. Pa delavec s pestjo na mizi pred gospodom. Pa »pop pred gospodom«; kako se prijetno pozdravljata in smehljata. Pa tista lepa plesalka tam; s kakšno strastjo buljijo debeluharji v njo. Pa tale »Tretji razred«. Pa onale debela, mastna pevka: pred njo pa pijane postave pri mizah. »Dobrodelno društvo« je pa višek ironije. Tam na drugi steni vise »Ribiči« od Stamenova. Elementarna, močna risba brez manirizma. Stojan Venev je pa mojster risanja s tušem. S par potezami ti pričara na papir prizor, ki te zgrabi za srce, kakor »Ljubimca«, »Prodajalka cvetja«, »Vojna«. »Iskalci zlata« (suha igla) je kar sijajen. Georgijev in Staikov sta izrazita grafika (lesorez). Oba sta zelo prodorna in posebno Georgijev »Vaški pogreb je naravnost vzor takega dela. Po teh suhih letih in razni poplavi najrazličnejših rožic in tihožitij je za nas ta razstava naravnost — doživetje in je zelo priporočljiva, da si jo vsakdo ogleda. Kos T. Kaj piše »Slovenec« o »sežiganju«? — »Predavanje o sežiganju mrličev je priredilo katoliško prosvetno društvo v Studencih pri Mariboru. Za predavanje je vladalo izredno zanimanje, ter se je zbralo nenavadno veliko ljudi... Predavanje je bilo v tem delavskem revirju aktualno, posebej še radi tega, ker so začeli socijalisti med delavstvom iznova z veliko propagando za pristop k društvu ,Ogenj1.« — Nam žal o kaki propagandi socialistov za vstop k društvu »Ogenj« v Studencih ni prav ničesar znanega. Pač pa je vsemu Mariboru znano, da se je nedavno vršil ob ogromni udeležbi Mariborčanov in Studenčanov pogreb nacionalnega javnega delavca, pok. šolskega upravitelja g. Hrena, ki je bil potom »Ognja« prepeljan v graški krematorij in tam upepeljen. Postopanje zakulisnih klerikalcev, ki so hoteli ob tej priliki preprečiti udeležbo šolskih otrok pri pogrebu s starokatoliško duhovščino, pa je ravno vzbudilo ogorčenje javnosti in predvsem odtod demonstrativ-I no ogromna udeležba pri pogrebu. Nadalje | so govorniki, noben socialist med njimi, am- I pak sami nacionalni društveniki, poveličevali idejo upepeljevanja mrličev, češ, na ta način se pokojni resnično po izreku svetega pisma takoj zopet povrne v prah. Samo to je očividno dalo pobudo klerikalcem, da so takoj priredili v Studencih predavanje o se- Štore Zahvala. Najiskrenejše se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega ljubljenega moža in očeta. Posebej se še zahvaljujemo darovalcem krasnih vencev. Zahvaljujemo se SMRJ, podr. Štore in delavstvu Samotne tovarne. Delavskemu pevskemu društvu »Bodočnost« za žalostinki pred hišo in ob grobu, sodr. Povaleju pa za ginljiv poslovilni govor ob odprtem grobu in pa gg. ravnateljema Ulagi in Adrineku. Štore, 20. febr. 1936. — Rozalija Benedikt, vdova; Anton, Henrik, Mici, otroci in sorodniki. Celje Športni ples, ki ga bo priredil v soboto, dne 29. t. m. SK Olimp, se bo vršil v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma. Obleka smučarska, športna ali turistovska. Kup veselja, za mali denar! Hrastnik Položaj nas delavcev je v veliki meri odvisen od nas samih. Če je od vsega delavstva komaj deset odstotkov organiziranih, če je velikemu delu delavstva socialističen časopis sploh nepoznan, kako naj nam bo boljše kot pa nam je. Ni zaman napisal Marx: »Največji sovražnik delavstva je nezavednost.« Nezavedno delavstvo, ki je vedno služilo reakciji, je Marx imenoval tudi lumpenproletarijat. Tak lumpenproleta-rijat, kadar ga primeš za jezik, ti je v stanju trditi, da je črna barva socialistična, rdeča pa fašistična! Poznamo gospodično, ki je sicer zaposlena, si pa pri tem domišlja, da je več kot ostali roboti okoli uje — najbrž zato, ker imponira s svojo lepoto boljšim kavalirjem — in udriha čez naš list. To je delo nezavednih in kaj drugega od te gospodične ne moremo pričakovati. Želimo Pa, da nas pusti pri miru, ker bi se sicer mi morali zanjo zaintere^rati. Občni zbor sekcije Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije bo v nedeljo, dne I. marca ob pol 10. uri dopoldne. Vabimo vse članstvo, da se občnega zbora gotovo udeleži; člane, ki so v zaostanku, pa pozivamo, da svojo članarino poravnajo in si tako zasigurajo glasovalno pravico. — Odbor. Trbovlle Zanimiv občni zbor Tukajšnja podružnica ZRJ v Trbovljah je imela dne 23. februraja redni letni občni zbor v dvorani Delavskega doma. Občni zbor je bil izredno dobro obiskan, kar znači, da se rudarsko delavstvo v Trbovljah zaveda važnosti svobodne strokovne organizacije in nujne potrebe po organiziranem nastopu v sedanji krizi in v žiganju mrličev. Kakor je videti iz gornjega, socialisti pri tem nimajo nobene zasluge zaenkrat. Le klerkalci bi radi menda s tem prestrašili svoj antiklerikalni tabor, da se ne bi več ogreval za »Ogenj«. Izgleda pa, da bo baš zasluga klerikalcev, njihovih predavateljev in klerikalnega »Slovenca«, če se bo propaganda za upepeljevanje mrličev razvila v vsem slovenskem antikleri-kalnem in socialističnem taboru. Mariborski sotrudniki »Slovenca r-. . . . j.J . n - Smrtna kosa. V soboto, dne 22. t. m. je v tukajšnji splošni bolnici preminul v 77. letu svoje starosti s. Karel Falconetti. Pokojni je 'bil po poklicu kotlar drž. žel., kjer je bil dolgo vrsto let uslužben, v zadnjem času pa je užival skromno pokojnino. S. Falconetti je bil nad 30 let član svobodne železničarske strokovne organizacije in agilen pobornik delavskih ipravic. Kako je bil priljubljen med svojimi sodelavci, je najbolje pokazala lepa udeležba pri pogrebu, ki se je vršil minuli pondeljek. Naj mu bo zemljica lahka! Trboveljski slavčki priredijo v soboto, dne 7. marca t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani pivovarne Union v Marboru pevski koncert. Opozarjamo delavstvo na to prireditev ter toplo priporočamo udeležbo. Predprodajne vstopnice se dobijo v trgovinah Zlata Brišnik in H Sfer. Del. pevsko društvo »Zarja« v Mariboru priredi v nedeljo, dne 1. marca s pričetkom ob 15. uri čajanko v dvorani Delavske zbornice, Maribor, Sodna ulica 9-II. Na programu so še šaljivi nastopi, petje in godba. Vstopnine ni. Vabimo vse sodruge in sodružice ter prijatelje prisrčne zabave, da se te prireditve udeleže. času največjega izkoriščanja delavstva. Na občnem zboru je bil z večino izvoljen odbor, ki ga je predlagal prejšnji odbor. Za predsednika je bil z veliko večino izvoljen dosedanji predsednik Pliberšek Fr., ki je s tem že osmič postal predsednik ZRJ, podružnice v Trbovljah. Zanimivo je tudi, da so neorganizirani elementi dvignili celo vojsko proti glavnim funkcionarjem, lovili člane organizacije, prirejali sestanke in demagoško obrekovali tako organizacijo kakor odbor. A vse to jim ni pomagalo. Utopili so se v lastni demagogiji. Pri članstvu ZRJ je pa zmagal razum in odločna volja, ki je vselej koristila tako članstvu kakor tudi ostalemu rudarskemu delavstvu v Trbovljah; osramočeni in za vedno v pravi luči osvetljeni so pa prireditelji gonje proti strokovni organizaciji. Na občnem zboru je v svrho pojasnila moral večkrat nastopiti tajnik ZRJ s. Arh, ki je prisostvoval občnemu zboru in je pred zaključkom podal lepe smernice o organizaciji in članstvu. Občni zbor se je po programu in v najlepšem redu zaključil s spontanim vzklikom »Družnost«! »Prijatelj Prirode« priredi v nedeljo, dne 1. marca izlet pod Kum (v Lontovž). Odhod ob 6. uri zjutraj od Del. doma. Družnost! Zagorje ob Savi Iz ljubezni do bližnjega. Naš kraj postaja vedno bolj zanimiv. Pravijo, da so pri nas sile na delu za pomirjenje duhov. Kako pa to v praksi izgleda, občutijo najbolj tisti revni brezposelni, kateri so primorani prositi dela. '1'udi slabo plačano delo je danes skoro težje dobiti, kot v loteriji zadeti. Pri nas so sedaj samo trije gospodje, kateri te srečke vlečejo. Zadenejo pa le tisti, kateri so bližnji vsaj enemu teh gospodov in pa tisti, kateri so zadnjič za jeruzalemce glasovali. In še enkrat; Sredstvo za odpravo brezposelnosti pri nas je likvidacija nepotrebnega marksističnega internacionalizma in vstop v nabožna društva za reševanje človeškega življenja — po smrti. Ce pa mislite, da bi se kljub temu brezposelnost ne dala odpraviti, potem pa je to, kar prej omenjeni gospodje počenjajo — protekcija. BraslovCe 2a tiskovni sklad so darovali: Celinšek rr., Din 5, Hribernik Ivan Din 5. Gornik Anton Din 5, Gladek Ludovik Din 5, Šuštar Rafael Din 4, neimenovani Din 10 in razen tega še s. I. Hribernik nabral Din 11.—. Najlepša hvala zbiratelju in darovalcem. — Naj bi našli obilo posnemovalcev. Tudi nam pošiljajo »Delavsko fronto« zastonj. Ali ves trud bo zaman, gospodje! Avstrijski socialisti k politiki relima Svoboda predpogoj mirnega razvoja Oboroževalni Špekulanti na delu Predsednik takozvanega municij-skega odbora, Ney, je govoril v New Yorku o delu odbora. V odboru so ugotovili, da glede svetovne vojne skupina Morgan ni nedolžna, da so Zedinjene države takrat opustile nevtralnost in dovoljevale posojila ali-irancem (to je veliki antanti). Sedaj je enak položaj, samo še v izrazitejši obliki, ker mednarodni orožni špekulanti iz egoističnih razlogov mrzlično spletkarijo za vojno. Končno poročilo izdela odbor naj-brže do 16. marca. Nevednost je temna sila in bojim se, da bo povzročila še marsikatero žaloigro. K. Marx. Velenje Da se razumemo. V nedeljo, dne 23. februarja se je vršil v tukajšnjem Rudarskem domu« članski sestanek zadrugarjev »Zadruge državnih uslužbencev« iz Velenja in Zabukovce, na katerem je bilo podano letno poročilo uprave. Članstvo je bilo opozorjeno, da iznese pritožbe in predloge za občni zbor zadruge, ki se bo vršil v nedeljo, dne 1. marca t. 1. Na tem sestanku smo imeli priliko slišati nekoga, ki ima vedno popolnoma svojevrstne nazore in poglede. On je za to, da se dela brez odškodnine za zamujeni čas, vsak funkcijonar mora delati brezplačno, brez honorarja, brez nagrade. Je za zniževanje plač, pa čeprav bi nameščenec ne dosegel niti polovice eksistenčnega minimuma in za vzgled navaja zunanjega delavca na rudniku, češ, nameščenec ima Din 1200, a delavec pa Din 400 do 600, pa le mora izhajati. On lahko tako govori, ker doslej še ni praznoval niti enega šihta, dočim delavstvo praznuje že 12 polnih let in je sedaj postalo tako srečno, da dela samo še po 13 in 14 šihtov na mesec, dočim on napravi vse koledarske šilite. Težko pa dela samo tisti teden, ko ima službo od 6. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Kljub zagovarjanju zastonjkarskega dela, pa le ni dosleden. Imeli smo že priliko čuti, da je bil proti ukinitvi oz. znižanju honorarja funkcijouarjem, ko je bil n. pr. tudi eden iz njegove ožje okolice prizadet. — Kot dodatek pa še to-le: Pri skupščinskih volitvah je redno glasoval za režimsko listo, pa naj je bila taka ali pa taka. Zato je tudi razumljivo, da je n. pr. na seji Bratovske skladnice glasoval za interese delodajalcev, proti interesom delojemalcev. Kljub temu pa je zaprosil za sprejem v Zvezo rudarjev Jugoslavije. Toda bil je zavrnjen, kajti takih ljudi razredna strokovna organizacija ne more sprejeti v svojo sredo. Prvo in zadnje je, da član svobodne strokovne organizacije glasuje za predloge delavcev in ne za protipredloge delodajalcev. Toliko za danes. Več pa pozneje. Rudar. Guilanj Delavsko predavanje. V nedeljo, dne 1. marca popoldne se bo vršilo pri nas predavanje o socialni zakonodaji, pomenu strokovne organizacije in delavskega tiska. Predavatelja prideta iz Maribora. Opozarjamo na to važno predavanje že danes vse delavstvo, da se ga v čim večjem številu udeležil Studenci pri Mariboru Predavanje o modernem upepeljevanju mrličev. Radi velikega zanimanja bo društvo »Ogenj« v Mariboru priredilo v četrtek, dne S. marca t. 1. predavanje o modernem upepeljevanju mrličev, nakar že danes opozarjamo vse interesente. Slovenska Bistrica Naša akcija za strokovne organizacije in »Delavsko Politiko«. Preteklo nedeljo, dne 23. februarja t. 1. se je vršilo v dvorani hotela »Beograd« predavanje o pomenu strokovne organizacije, delavski zaščitni zakonodaji in važnosti delavskega tiska v 'boju delavstva za njegove pravice. Predavanje je bilo kljub slabemu vremenu .dobro obiskano. Prišli so sodrugi kovinarji iz Zg. Bistrice. Govorila sta ss. Eržen in Jelen, predsedoval pa je s. Germ, predsednik podružnice SMRJ. — Izvajanja govornikov so bila sprejeta z odobravanjem in kot direkten uspeh predavanja moramo zabeležiti, da je k lepemu številu naročnikov »Delavske Politike« prišlo zopet nekaj novih, razen tega pa so sodrugi zbrali še Din 58.25 za tiskovni sklad. Ptuj Kako plačujejo služkinje. Pri nekem posestniku v okolici Krčevine prejema služkinja na leto eno obleko in par čevljev namesto mezde. Zelo pa se moti vsak, kdor bi mislil, da dobiva služkinja vsaj dobro in tečno hrano. Tudi hrane je premalo! Tako skrbijo nekateri delodajalci za svoje robote, »Sokol« prodal svoj kino. V trgovski register okrožnega sodišča v Mariboru ie vpisana nova zadruga »Zvočni khio Ptuj«, ki je kupila od Sokolskega društva in dramatičnega društvu v Ptuju podjetje »Zvočni kino«. Zadružna pogodba je bila sklenjena pretekli mesec ter sta v načelstvu zadruge med drugimi odvetnika dr. Fenncvc in dr. Šalamun. V načelni izjavi, ki je bila v mnogoštevilnih letakih razširjena po vsem Dunaju, zavzema socialna demokracija svoje stališče k mednarodnim pogajanjem o usodi Avstrije s posebno izjavo. Socialna demokracija v Avstriji izjavlja: »Če so nacisti za priklopitev (k Nemčiji), so klerofašisti za restavracijo (Habsburžanov), tedaj smo mi socialisti edina isila v Avstriji, ki smo tako proti Hitlerju, kakor tudi proti Habsburžanom, tako proti priključit- vi k Nemčiji, kakor tudi proti restavraciji Habsburžanov, tako proti hegemoniji Berlina kakor proti hegemoniji fašistične Italije v Avstriji. V tem, ko se borimo proti priključitvi in proti restavraciji, ki oboje ogroža mir v Evropi, smo mi stranka miru v Evropi. Od našega boja in zmage je odvisno, ali se bomo mogli ubraniti tako F. Beltram iz Sevnice, ki je svoj čas veliko govoril po železničarskih shodih, je izdal zdaj zbirko svojih političnih pesmic pod naslovom »Politični mali katekizem«, ki je bil tudi Duhovnik in orožnik potrebna sta oba, da vernik in brezvernik krivic ne delata. Oba nas po postavi države in Boga in kakor vest nam pravi, v nebesa vodita. Karkoli eden pravi, mu drugi vse prizna. Oba se po naravi lepo podpirata. A vsak drugače dela. Duhovnik nas uči, kako naj družba cela in vsak lepo živi. Orožnik pa nas gleda in pazi na ljudi, da ni nikjer nereda in zakon se vrši. Duhovnik prosi milo, nam milosti deli in resno posvarilo, če kdo kaj zagreši. V ogledalu Delavska nezavednost. Sodrugi iz B. nam pišejo: Zadnjič smo se domenili, da bomo zbirali za tiskovni sklad »Delavske Politike«. Javil se je tudi nekdo, ki je prevzel to nalogo za svoj okoliš. Res je nabral Din 16. Ko pa je bilo treba zbirko odračuniti, pa je oddal samo Din 4.25, Din 11.75 je pa obdržal za — stroške. Slučaj je tako goro-stasen, da ga morate objaviti. Saj nam kaže, kako je z moralo takega delavca. — Z nabiranjem naročnikov za list je tudi težava. Veliko naših delavcev je mnenja, da zadostuje za izobrazbo — družinska pratika! Kako naj delavstvu bo boljše, če imamo opravka s takšno nezavednostjo? O tem naj razmišljajo vsi sodrugi in Sodražice, da bomo podvojili naše napore v boju proti sovražniku v lastnih vrstaii! Mačka preganja »Slovenec« zdaj, ko kljub njegovim zanesljivim prorokovanjem ni njegov ideal Gil Robles uspel. Na vse mogoče načine skuša omalovaževati uspeh levičarjev v Španiji in krivi neuspeha desnice med drugim tudi ukinitev cenzure. Radi verjamemo temu, kajti pod varstvom cenzure je lahko v kalnem ribariti. Maček je tako hud, da je »Slovenca« celo spomin zapustil in v svojih jeremijadah govori popolnoma drugače, kakor je govoril n. pr. nekaj dni prej, ko je bil v pričakovanju zmage še kolikor toliko veder in dobre volje. Je že tako, v predpustnem času še nad vse moralni »Slovenec« ne more biti brez mačka. O bojkotu berlinske Olimpijade le začel pisati celo njen glavni propagator, ljubljanski »Slovenec«. Saj je res tnalo nerodno. Medtem ko »Slovenec« dela tako reklamo zanjo, pa ti naduti Nemci niti slovanske, še manj pa seveda slovenske dobrodošlice ne voščijo. In pravijo, da poznamo v Jugoslaviji smučke komaj nekaj let. (Bloke so jim seveda neznane, ko so pa tako v kotu, kdo ve, če jih niso že zapisali Italijanom v svoji zemljepisni natančnosti?) In težko je, da koristi tovarniški delavec Smolej Jugoslaviji več kakor pa nekaj diplomatskih akcij, ko piše vendar glavni organ nacijev »Volkischer Beobachter«. da je Japonec. itd. itd. Hudo je doživeti taka razočaranja, pa so tudi potrebna, če kdo drugače ne pride k pameti. Hitlerja kakor Habsburžanov ter s tem mogli preprečiti, da ise ne bi še enkrat, kakor leta 1914, z Dunaja za-palila svetovna vojna! Toda šele, ko bomo imeli zopet svobodo prepričanja in organizacije, bomo lahko dosegli, kar Evropa potrebuje in kar je v prid miru potrebno: Resnično neodvisno Avstrijo, enako neodvisno od Berlina in Rima, varno pred restavracijo in priključitvijo, ki hoče in je odločena sodelovati z malo antanto, da organizira gospodarske odnošaje narodov v Podu-navju ter zaščiti suvereniteto držav v Podunavju, neokrnljivost njih mej proti obema fašističnima velesilama. Toda tudi narodi Evrope morajo umeti, da je obnovitev svobodnega mnenja in svoboda organizacije nepogrešljiv pomoček, če hočemo rešiti Evropo pred nevarnostmi, ki groze z Dunaja. nam poslan v oceno. Beltram je bolj originalen pojav kakor pesnik, ki pa mu vendar gladko tečejo kratki verzi kakor n. pr. v tejle pesmici: Orožnik pa le resno, kar prime in drži, zločinca vklene tesno, da mu ne ubeži. Oba sta nam vodnika na poti do neba in Večnega Sodnika vseh narodov sveta. Najvažnejša stanova v človeški družbi sta, in služba je njihova od samega Boga. Ni treba se ju bati, ker dobro hočeta! Ljubiti, spoštovati, smo dolžni ju oba. Gorje, kdor zaničuje od njiju kakega! Tak le nai se kaznuje, ker žali s tem Boga! Duhovnik in orožnik potrebna sta oba. da vernik in brezbožnik v nebesa prideta ... Književnost Ameriški družinski koledar je tudi za leto 1936. zgovoren znak velikega kulturnega prizadevanja naših rojakov in sodru-gov v severni Ameriki. Ta koledar je tako po vsebini kakor po opremi že dolgo najboljši, kar se jih tiska v slovenskem jeziku in mu tudi v stari domovini ne najdemo enakega. Poseben značaj mu dajejo prispevki ameriških rojakov v pesniški, pripovedni in informativni obliki. Pesmi Katke Zupančičeve in Ane Krasne smatram za najboljše slovenske pesnitve prošlega leta, predvsem uvodno pesem »Kaj smo?«. Leposlovni del so prispevali Anton Slabe, Franc Taučar, Lojze Beniger in Ivan Molek. Med potopisi je v prvi vrsti omeniti zelo obširen in informativen spis »V državi Mormoncev« od Franka Zajca, urednika čikaškega »Proletarca«, ki je predlanskim v organizatorične svrhe prepotoval vse obširno ozemlje države Utah, kjer so nekoč nastajale prve slovenske naselbine. Podaja nam zgodovino teh naselbin, njih procvit in propadanje, karakteristiko njih ustanoviteljev in težko življenje njih današnjih vzdr-ževateljev. Ko človek to čita, ga nehote prevzema žalost nad tolikimi slovenskimi eksistencami, ki so tod propadale in nad njihovim potomstvom, ki se nezadržno izgublja v ameriškem morju. Ne moreš se pa ubraniti tudi ponosa nad onimi redkimi koreninami, ki kljub vsemu ohranjajo svojo prvotno bit. Enako zanimiv je članek Ivana Moleka o Slovencih v Kansasu, Ručigajev o slovenskih naselbinah v Kanadi in ivana Jonteza o sprehodih po Čikagu, poleg raznih drugih dobrih prispevkov. Iz stare domovine so v koledarju zastopani Cerkvenik, Seliškar, Teply in Vuk. Poleg tega so v njem razni informativni sestavki, zlasti o ameriško-slovenskem društvenem, publicističnem in gospodarskem življenju. Koledar, ki je tiskan na finem papirju in je okusno v platno vezan, krasi tudi 67 uspelih ilustracij. Stane 1 dolar iti se naroča pri »Proletarcu«. 2301 So. La\vnda!e Ave., Chicago lil. T. M. Krasen ruski remen Lavrenjeva »Eden-inštirideset«, je pravkar izšel v iprevodu Ivana Vuka, Snov je zajeta iz državljanske vojne v Tm-kestanu. Oddelek čete rdečih vojakov potuje skozi strašno puščavo Kara I kum (Črni pesek). Med rdečimi vojaki je tudi Marjutka, rdečevojnik, ruska Amazonka. Ko četa počiva, piše pesmi. Ko vjamejo belega oficirja, je ona njegov čuvaj. Dolžnost in ljubezen si borita m,e dseboj. Roman je tudi že filman in se igra po Rusiji in tudi drugod z velikim uspehom. V knjigi so tudi slike iz tega filma. Tudi naslovna stran je okusna, narisal jo je umetnik Lj. Ravnikar. Knjiga stane Din 10.—. Naroča se: »Proletarska knjižnica, Ljubljana, poštni predal 290. Delavski pravni svetovalec T. A. Vprašanje: Zbolel sem in sem se javil pri zdravniku GUZD, dne 13. februarja. Dne 15. februarja bi moral priti ponovno na pregled. Bolezen pa se je poslabšala in sploh nisem mogel vstati. Poslal sem brata k zdravniku, ki mu je sporočil potek bolezni. Zdravnik mu je rekel, naj pridem 17. februarja, toda zopet je moral iti brat namesto mene. Opozoril je zdravnika, da z ozirom na moje stanje še najmanj par dni ne bom mogel priti. 20. februarja je brat zopet šel k zdravniku, ki mu je rekel, da naj pridem 21. februarja. Toda šele 22. februarja sem bil toliko pri moči, da sem lahko zapustil posteljo in stanovanje in se podal k zdravniku. Ta pa mi je izjavil, da ker nisem prišel na njegovo povabilo niti 17. niti 21. februarja, sem izgubil pravico do hranarine. Odgovor: če je vse tako kot ste napisali, potem je Vaš slučaj nadvse značilen. Ko boste prejeli od ekspoziture obvestilo, da Vam je hranarina črtana, vložite pritožbo na rentni odbor. Ako ste zdravniku javili, da ne morete priti na pregled, bi bilo pričakovati, da Vas obišče na domu ali pa. vsai pošlje kontrolorja. Razno Koliko denarja ie v prometa pri nas. Pri nas imamo v prometu okoli 4740 milijonov v bankovcih in nad eno milijardo srebrnega denarja. V prometu, kolikor se more presojati, je pa le okoli dve milijardi bankovcev. torej vsega denarja niti ne tri milijarde, ker tudi srebrni denar ni ves v prometu. Ta znesek pa ne more zadoščati kot prometno sredstvo za 14 milijonov prebivalstva, ker silno počasi kroži, čemur je deloma krivo vedno večje gospodarsko mrtvilo, deloma zniževanje mezd do smešnosti. Kje je de-nar? Po blagajnah, po žimnicah, v inozemskih dolgovih. Denar se zadržuje v blagajnah, špekulanti zadržujejo devize v nadi, da njih cena po-rase, kar se je že deloma zgodilo in zaradi tega cene uvoženega blaga naraščajo. Pred petimi leti je bil velik odtok deviz iz države in takrat so veliki kapitalisti bežali od dinarja, ker so se bali padca dinarja. Neznatna devalvacija dinarja lani na bazi švicarskega franka na 14.23 Din, toda danes velja en švicarski frank okoli 17 Din. Padec je torej velik in znaša 5.85 Din izpred navedene devalvacije. Iz vsega tega je razvidno, da je vzrokov za pomanjkanje denarja več. To so: špekulacija denarnih krogov, izvoz deviz, zaklepanje denarja v blagajne, žimnice in neprestano nazadovanje gospodarstva iz navedenih razlogov ter sramotno zniževanje mezd in verižniška špekulacija kljub vsej mizeriji. Temu se da odpomočf z neobzirnim bojem proti špekulantom in z zvišanjem dohodkov prebivalstva, ker se mora potem gospodarstvo logično samo poživeti in dvigati. Kako sodijo angleški sodniki v žalitvenih tožbah. Angleški sodniki izrekajo v obsodbah zaradi žalitve navadno kazen v obliki velike globe. Nedavno je pa tožil znani fašist Osvald Moslcy generalnega tajnika železničarske strokovne organizacije. Johna Marchbanka, češ, da ga je žalil, ker rmi> je očital, da britanski fašisti porabljajo orožje proti svojim nasprotnikom. Moslcy je nri-znal, da je oborožil svoje ljudi z udarnimi železi in. gumijevkami, da pa je pristavil, da naj fašistom služi to orožje samo za obrambo. Razumljivo je, da je to samo pretveza, kakor vemo iz zgodovine fašizma. Tudi sodnik je bil takega mnenja. Zato je obsodil tajnika na četrtinko penija (10 para) globe s stališča morale. Sodne stroške mora poravnati Mo-sley. Če bi bil Mosley pozabil na navedeni izgovor, bi bil on kazno- I van. Iz naJnoveJSega političnega katekizma Čemu sta duhovnik in orožnik? ZnBteuolte čedno in pousod kruh in peeiao 11 DelnosKe pekarne»Huntom. Riga Za konzorcij izdajt tn areiujc Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, A d. v Maribora, predstavite!! Josip Ošlak t Mariboru.