Politični ogled. DRŽAVA SHS. Kralj se je vrail, zunanji minister dr. Ninčič tudi, ¦Pašiča pa ni od nikoder. Mož hodi svoja tajna in neznana pota. Zastopstvo vladnega predsednika je prevzel minister Trifkovič. Glede orientskega vprašauja je izjavil minister dr. Ninčič, da je naša vlada, oziroma diplomacija po njemu in Pašiču samo posredovala med Anglijo in Francijo ter da ni imela v mislih kake akcije. Tako izjav Ija minisler Ninčič, francoski listi pa vedo povedati, da je Pašič z vso gorečnostjo zahteval oborožen pohod proti Turkom in da še pri Angležih z svojo vnemo ni našel pravega odmeva. 0 demokratski stranki čilamo po listih dnevna poročila kakor o kakem težkem bolniku: nasprotja so se poglobila. umirila, zopet povečala, ustavila, na novo začela, spori se bližajo koncu, vse gre na bolje, vse je pri kraju itd., izgleda pa, da je razdor med Davidovičem in Pribičevičem res zelo globok, da bo pa lažje Pribi•čevič s pomočjo radikalcev za enkrat ostal na površjti, kakor pa da bi Davidovie osnoval svojo stranko ali celo vladno skupino. Za zvezo radikalcev s Pribičevičevimi demokrati so velesrbi in ta zveza bi lahko nastopiia tudi pod imenom srbska stranka, beograjski blok, «državna« stranka itd., za kar se že sedaj ddvolj piše in agitira. Muslimanski ministri so se zadnje dni nekaj kujali ter grozili z odstopom, sedaj so se pa zopet potolažili tter ostali. Za prehrano revnih krajev je zahtevala vlada od Karodne banke 200 milijonov dinarjev kredita. To je seveda zopet samo na videz. Upravni odbor Narodne banke je posojilo odbil, na vladi in v banki so pač isti Ijudje, ki za revčino in bedo nimajo kreditov. Vlada na vso moč zavlačuje rešitev uradniškega vprašanja in finančni minister je izjavil, da ne mors odobriti poprej uradnikom draginjskih doklad, dokier ne bo sprejeta uradniška pragmatika. Tako proti državnim uslužbencem, glede oficirjev so pa hitro sklicali sejo finančnega odbora, da jim določi nove draginjske doklade. Nezadovoljnost najširših slojev z današnjo vlad.i se kaže v mnogih protestnih shodih. Najprej so v Beogradu delavci v velikem številu na svojem shodu protestirali proti vojni politiki, in nakanam vlade, potcm so pa prišli visokošoki tcr obsojali jugofašiste ter vlado ki jih podpira. ORIEjNTSKO VPRAŠANJE. Angleška diplomacija je že preokrenila, ker je uvldela, da Francija in Italija nočela po kostanj v ogenj za njo. Napram Turkom je zavzela prijazno lice in priznala jim je nadoblast v Trakiji. Velesile so to ponudbo Turkom že sporočile. DRUŠTVO NARODOV. Na šesti seji društva narodov se je posebno naglaSala želja, da bi se ohranil mir v Orientu. Društvo narodov hoče vse storiti za ohranitev miru. Poprej se je že določilo, da ne sme nobena država v vojno, če njen parlament to ne sklene. To je lepo rečeno, samo ia imamo tudi take vlade, ki so iz parlamenta napravile svoje slepo orodje. Naša zfcirivanja. Lajtersberg pri - ariboru. Organizacija Slovenske Ijudske stranke je povabila za prihodnjo nedeljo, dne 1. oktobra, popoldiie našega poslanca Fr. Žebota, da nam pride govorit o sedanjih političnih in gospodar-;kih razmerah. Shod se vrši v hiši g. župana Požauki na Košakah in se začne ob 2. uri popoldne. Vabimo posestnike. viničarje, delavce, železničarje in obrtnikt ter žene in dekleta. da pridejo v obilnem številu! Shod pri Sv. Benediktu v Slov. goricah se vrši v nedeljo, dne 8. oktobra, po rani maši pod milim neboai pri cerkvi. Na shod smo povabili poslanca Žebota. Vabimo može in fante iz domače ter sosednjih župnij, da se udeležijo zborovanja. Dr. Korošec v Šoštanju. Dne 8. okt, ob pol 9. uri v jutro, po sv. opravilu, ima g. dr. Korošec v šoštanju v glavni dvorani hotela «Union« shod SLS ze ves šostanjski okraj. Kmetje, delavci in obrtniki, pridite! V Mežiški dolini se vrše shodi in sicer 1. oktobra po rani maši v Črni, po večernicah pa v Mežici. Emet je in delavci pridite! Govori narodni poslanec Vladimir Pušenjak. Mula. V nedeljo, 24. t. m. se je vršilo pri nas posvetovanje zaupnikov KZ iz naše in sosedne župnije. Posvetovanja se je udek-žil tudi posianec Pušenjak, ki nam je poročal o politienein in gospodarskem položaju. 0 akciji z ozirom na sušo, o zadružni prodaji živine itd. Navzoči zaupniki so opisovali obupen položaj kmeia, 1 i je nastal vsled grozne suše in prosili nujno pomoči. Razgovarjali smo se tudi o žalosntih narodnih razmerah v okraju Marenberg, zlasti pri nas, kjer nemeiuji Liko piedizno kul v bivši Avslriji izzivajo Slovence iii vrše nemško profJagando, vlada pa molči. Pokrajinska nprava v Ljubljani ščiti te ljudi, kateri se bahajo, da smejo s Slovenci tako postopati, kakoi- svojčas pod nemško vlado. Zavedni Slovenci z žalostjo v srcu opazujejo la položaj, nekaja-asa se bore, potem pa drug za drugim zapuščajo mejo. Skrajni čas je, da se stopi odločno nemškutarskim izzivačem na prste, sicer bo prepozno. Qkrajno glavarstvo ima matcrijala dovolj, nij istega pošlje vladi v Beograd, ako gospod pokiajinski i amestnik v Ljubljani ne vidi velike nevarnosti, katero novzroča nemškutarska agitacija ob mcji. Gg. v Ljubljani iniajo smisel za banke in razna velepodjetja, naiodni inleresi ob mcji pa so jim deveta briga. Zborovanje dveh nasih poslancev. G. poslanec Fr. 2ebot je zboroval miuulo ncdeljo na prostem pri Sv. liarbari v Halozah. Shoda se je z zanimanjem udeležilo nad 700 ljudi, ki so s pritrjevanjem spremljali politični) gospodarska izvajanja g. poslanca. — G. poslanec Škoberne je zadnjo nedeljo ob hvalevredni udeležbi porotal o političnem položaju in o sedanjem škodljivem režimu v Pišecah. Pišečani so prosili svojega poslanca, i>aj priredi drugič zborovanje v kakem večjem lokalu, ali pa na prostem. Urekova pišeeka trdnjava je že t->rej padla. ZBOROVANJE SLS V CELJU. Nad 1500 zborovalcev se je zbralo zadnjo nedeljo, clne 24. sept, v Gelju v Narodnem domu na shodu SLS. Tudi pristaši nasprotnih strank so se udeležiii shoda,* pričakujoč po razočaranju v lastnih slrankah odrešilnin misli in besed. Tudi inteligenca je bila zelo števiino zastopana. Shod je otvoril načelnik SLS v Gelju g. dr. Ogrizek ter predlagal za predsednika okrožnega nacclnika SLS poslanca Davorina Krajnca, za podpredsudnika okrajnega načelnika SLS laški okraj Miha Hrastnika, za zapisnikarja okrajnega tajnika SLS celjski okraj Franca Ocvirk. Prvi je nastopil navdušeno pozdravljen dr. Anton Korošec. Govoril je najprej obširno o zunanji poh tiki: o ruskem, nemškem in avstrijskem ter o vprašanju Sredozemskega morja. O tem poslednjem vprašanju inora naša stranka, ki zastopa večino slovenskega ljudstva, danes, ko se igra za življenje naših državlj inov, izreči svoje mišljenje, ki se glasi: Mi Slovenci, in npamo, da se nam pridruži tudi večina Hrvatov in Srbov, ne dovolimo v kaki borbi med Anglijo ter Rusijo in Turčijo niti ene kaplje krvi! Naš slovenski narod in ujiamo tudi hrvatski in srbski, hočemo kpdaj miru, ker se v miru hočemo gospodarsko in kumirno razvijati! Mi Slovenci, Hrvati in Srbi nimamo nobenega povoda braniti Turčijo, ki je 450 let pustošila slovenske, hrvatske in srbske pokrajinc. Tudi nimamo nobene želje pomagati Grčiji, ki nas ni vprašala, ko je začela vojno. A v borbi za Carigrad in raorske ožine moramo nasto piti diplomatično za ureditev razmer ob Carigradu tako, da bo tudi za bodoče zagotovljen mir. Ne bo pa miru prej, dokler slovanska Rusija ne dobi prirodnega izhoda na Sredozemsko morje, kamor pa ni druge poti razun mimo Carigrada. Naša diploraacija mora Rusijo v tem podpreti, da se mirnim potoin, brez krvi uresniči njeno upravičeno stremljenje. V lem sporu pa moramo nastopati tudi za to, da ne bo s svojimi upravičenimi željami po izhodu na morjc potisnjena v ozadje Bolgarija, s katero bomo prej ali slej ena država. žal, da mala antanta, katere vodstvo ima sedaj v rokah ne več dr. Beneš, ampak dr. Ninčič, ravno sedaj ob tem sporu ne nastopa enotno in so se njene vezi pričele rahljati. Mala antanta je potrebna, a njena politika se mora dobro voditi. Zvezda vodnica zunanjc politike naše stranke je mir. Vsa zunanja politika stranke, ki hoče ohraniti mir, pa mora iti za tem, kako ohraniti dobro razmerje med narodi. Dobro razmerje se ohrani, če imajo narodi iste interese. Ravno katoliške stranke imamo več ko druge skupno z drughni iiaroui. Zato naša stranka išče in sklepa prijateljstva s češkimi, poljskimi in katoliškimi strankami drugih narodov. Tudi z italijansko ljudsko stranko se pripravljajo ožji stiki. S tein bomo pred vsem našim neodrešenim bratom zagotovili tako stopnjo samostojnosti in svobodc, cla bodo zadovoljni. Govoreč o notranji politiki je povdarjal: Avtonomije nismo dobili. A danes po komaj enoletnici v ustavi uzakonjenega centralizma, so stranke, ki niso mogle dovolj slavospevov peti centralizmu, tam, kjer je bili naša stranka že pred leti: vso državo vladati iz onega središča ne gre! Demokratska stranka, nositeljica centralistične misli, je zadnji čas po svojih najboljših možeh stopila na isto pot, ki jo hodimo mi od prevrata sem: pot najširše samouprave pokrajin. Demokratska slranka se hoče očistiti vseh politično ali gospodarskn umazanih, koruptnih elementov. S tem je že tudi dan razpad sedanje vladc. Nekateri pravijo. da Jugoslov. klub komaj čaka, da vstopi v vlado. To zmisel so imeli tudi podtaknjeni inter\'juji z dr. Korošccm. Toda nii bi se bali iti pred volitvami v vlado, ki bo morala kidati toliko gnoja, da se sama ne oblati. Dotaknil se je tudi uradniškega vprašanja in izjavil: Dasi smo v opoziciji, je dal Jugoslovanski klub svojim zastopnikom v odboru, ki rešuje uradniško vpra šanje, navodilo, naj ne delajo nobenih ovir, da se urad niško vprašanje hitro reši, da gredo uradništvu na r>ko brez ozira na mišljenje. Naši poslanci v odbom so tudi vsak dan na svojem meslu. Opozarjal je, naj urad-» ništvo ne bo prclahkovtrno do obljub vladnih strank, dokleu za uravnavo uradniškiJi p!ač ni pokritja. Goto -i krogi niti ne mislijo uradništvu sedaj pomagati, ken upajo, da se bo naša valula dvignila in se bo s tem uradniško vprašanje samo rešilo. Za dr. Korošeem, čegar govoru je sledilo dolgotra| no uuobravanje, jc yo\ urii posianec dr. II u ii 11 j c l-, ki je že v jutro v svojem cerkvenem govoru može opozarjal na njihovo vestno dolžnost, da so nositelji krščan-> ske misli v zasebnem in družinskem življenju in da kr ščanskim načelom priborijo veljavo tudi v javnem življenju, v občini, v deželi in v državi. Na shodu je posebno podčrtal misel avtonomije in šolstva. Vihar ogorčenosti je završel med zborovalci, ko je omenil hlap -.evsko-vladno blejsko resolucijo svobodomiselnega dela slovenskcga učiteljstva, ki hoče samo državno, brez-' versko in sokolsko šolo ler nad svoje lovariše — kato-1 liško misleče učitelje in krščanska mladinska društva kliče posebno državno nadzorstvo. Od takih hlapcev centralisticne vlade si slovenski katoliški stariši ne dajo komandirati, kako so bodo njih otroci vzgajali! —« Govornik je ludi govoril o naniuravani davčni reformi. V drugih državah se davčna reforma izvršuje tako, ia se upeljuje samo eden neposredni davek, namreč osebnojrdohadninski. To se je zgodilo v Italiji, kjer so se s 1. januarjem 1921odpravili zemljišld, obrtni in hišni davek ler upeljal obsežni osebno-dohodninski davek. Pri nas pa se hoče obraniti, odnosno vpeljati sedera Nemčiji si je država pridržala samo dohodninski da~ vek, druge neposredne davke pa prepušča deželam vi vrst neposrednih davkov: 1. na zemljišče, 2. na zgra^ibe, 3. na podyzetja in delavnice, 4. na obresti in rente. 5. na delo, 6. osebna doliodnina, 7. davek na imetje. V pokritje stroškov samouprave, pri nas pa centralizem vse davke kakor polip vlači v Beograd. S predložeaj rsesocialno davčno reformo bodo hudo udarjeni nižji sloji, pred vsem kmet. Poslanec Krajnc je govoril o naši gospodarski politil<.i ter pokazal, kako neznačajno, kmetskemu In delavskemu stanu neprijazno stališče zastopajo v vladi slovenski samostojneži. Invalid Anton Tekavc jc s svojim govorom o.nesooialnem postopanju sedanje vlade z invalidi vzbudil v občinstvu globoko sočutje s temi ubogimi in ogorčenje nad onimi, ki nimajo nobenega smisla za trpeče. Samo en vzgled ravnanja vlade z invalidi: Nekdaj je dobil invalid za otvoritev trafike io.000 K posojila. Sadanja vlada je lo svoto v dobi, ko je valuta padla skoro za polovico, znižala na 8000 K. Kako si naj siromak s posojilom 8000 K pomaga pri trafiki. Na koncu zborovanja so bile sprejete naslednje .•¦;solucije: 1. Z zadoščenjem ugotavljamo, da naša zahteva pa avtonomistični ureditvi države, pred vsem vsled ne~ umornega delovanja Jugoslovanskega kluba pridobiva tudi v drugih delih države, celo med do sedaj centralističnimi strankami čimdalje trdnejša tla; izrekanio Jugoslovanskemu klubu svoje popolno zaupanje ter ga pozivamo, da v borbi za zakonodajno avtonomijo ne-» deljene Slovenije vztraja do zmage. 2. Protestiramo proti vpoklicu letnika 1898 v aktivnoslužbo; z vpoklicem se dela krivica mladeničem, ki so služili vojaščiao v avstro-ogrski ter jo doslužili V jugoslovanski vojski, od katere so bili kot dosluženi Ž3 onkrat odpuščeni. Zahtevamo, da se vpoklicani letnik 1898 nemudoma odpusti od vojakov. Našim poslancem, ki so se za to zadcvo že ponovno in odločno zavzeli, izrekamo za to svojo posebno zahvalo in jih pozivamo, naj uporabijo vsa sredstva, da vlada svojo krivično odredbo, ki zadeno samo nekdanje avstro-ogrske pokm-< jine, takoj ukine. 3. Obsojamo brezbrižnost vlade, ki ni ukrenila ničesar, da bi sc pasivni kraji preskrbeli z živežem in kr*» mo in tudi v proračun ni v ta nanien postavila nobenega kredita. Ker živinorejci zaradi slabe in pičle krrae nujno potrebujemo živinske soli, zahtevamo, da vlada preskrbi in nakaže dovoljno množino živinsks soli po znižani teni. Pomaga se naj našim živinorejcem s krmili za živino, preskrbijo se naj tudi nmetna gnojila. 4. Odločno zahtevamo, da vlada ukrene vse potrel>no, da se zniža v Čehoslovaški carina za naš savinjski hmelj in da se novi trgi za naš hnielj, ki je glavni dohodek savinjskega kmeta, odprejo. 5. Na jodločneje protestiramo 'proti nameravani preosnovi davčne polilike, ki bi zadela zopet najobčulneje pred vsem nižje sloje. Zahtevamo pa, da se davčna politika preosnuje tako, da bo davčni vijak že vendar en>krat pošteno pritisnil vse doslej gotovo premalo obdav čene ali mnogo skoio popolnoma neobdavčene kapitaliste. 6. Zahtevamo, da se izdela lak invalidni zakon, ki Lx> vprašanje invalidov rešil vsestrausko pravično ter da sc podpore delijo enakopravno prečanskim invali(iom in onim v Srbij., tako da bodo mogli invalidi vsaj človeka dostujno živeli. 7. Najodločneje protestiraino zoper zapostavljanje katoličanstva v državi in zahlevamo popolno svojbodo in eiiakopravnost katoliške cerkve v državi. Protestiramo zojier nanieravani šolski zakon, ki bi vzel starišem pravico do odločevanja o vzgoji laslnih otrok ter izjavljamo. da ne boiuo trpeli izločitvc ali zapostavIjanja vcronauka in verskih vaj v ljudskib, meščanskih in srednjih šolab, nikdar! Preziranje iu nezaupanje izrekamo svobodoniiselneinu, sedanji centralističnl vladi hlapčevsko vdinjanemu delu slovenskega učiteljslva, ki je dne 3. sepl. na svojein zborovanju na Bledu sklenilo resolu^ije, katere preko in proti pravicam starišev in cerkve proglašajo šolo kot samodržavuo napr« vo in vzgojišče brezverskega sokolstva ter nad stanov-;ke tovariše —krščansko misleče učitelje in katehetc, ier nad krščanska drustva kličejo posebno državno nad /:orstvo. 8. Obsojamo najostreje nejasno in nedosledno poUopanje vlade v grško-tursKi vojni. Protestiramo že v laprej proli vsaki zunanji politiki, ki bi zapletla naio iržavo v kako vojno. SAMOSTOJNEŽEV NE MARAMO POSLlaVn. (Dopis od Sv. Marjete ob Fesnici). Pomislite g. urednik! Ljudstvo je obsodilo samo¦¦tojne politične goljufe. Mermolja je za nedeljo, dmJ4. septembra sklical pri nas javen shod z namenom, ia nas nafarba, kakor nas je farbal pred volitvami le-ta 1920. A kakor hitro sta hotela Mermolja in mlinar Dobnik govoriti, je ljudstvo izreklo svoj glasni «rie«! Samo kakih oscm mož je ostalo zvestih Vertojbeanu m \o so: Grušovski Lipovšck, znani Hasl iz Vukovskega, vedno trezni Kurnik, Ahman, mlada Černka iz Jarenine ia kar smo se najbolj čudili — naš upokojeni nadučielj Cernko. Saniostojna polornija se je vršila tako-le: Pred Krambergerjevo gostilno je Mermolja takoj po končani -lužbi božji gorej omenjeni sedmerici otvoril «shod*< in imenoval za predsediiika Tone Lipovšeka. Ko bi m>ral poslanec Dobnik iz St. Jurja nastopiti kot govornik, ijudstvo ni hotelo iti na zborovalni prostor, ampak je rakaio pred cerkvijo. Dobnik, Mermolja in Lipovšek ,o naahali z rokami in nas vabili doli.. A naši se niso ^menili za njih «vabilo«. Nato se je Dobnik ojunačil io je prišel gori. A ko je začel kvasit svojo «samostojuo« politiko, je ljudstvo — bilo nas je več stotin — zaklicalo kot en mož: «Ne maramo poslušati ne tebe, ne ^lermolje. Pojdita odkod sta prišla!« Par stavkov, ki ]ih je izrekel Dobnik, je sledil vseobči smeh in krohot Sjudstva cele marječke župnije. Dobnik si je grizel usiaice, Mermolja se je penil od jeze, a Lipovšek in Ha.;l ^ta grozila s peslmi. Vse zamanj! Cela fara se je strnila v močno, nepremagljivo vrsto proti samostojnim ljudMkim zapeljivcem. Lipovšeku se je izneverila celo Gruova. Vse, kar je še bilo poštenega v Samostojni, vse ie pristopilo ta dan v tabor krščanske Ljudske stranke. Tako sta na primer spoštovana moža župan Verlič ter Iv. Thaler iz Grušove stopila na našo slran. Ljudje so ¦•pregledali, da nas Slovence vodijo samostojneži v popolni gospodarski in narodni pogin! Ko so samostojni generali (brez armade) spoznali, ia jih prav nihče ne mara, pa so ubrali vlogo «tožen4roša«. Najprvo se je Dobnik spravil nad posestnika %. Gungla iz Jarenine in mu zagrozil, da ga ovadi sodaiji in toži, čeravno jc bil Gungl miren. Dobnik, Mertnolja in Lipovšek so si zapisovali vse može in fante, ki so izrekli kako besedo. Lipovšek je grozil: «Vi boste saprti!«, a Hasl je tulil: «Pred geriht vas bomo lifrali!« A vst* grožnje niso prav nič izdale. Glas samostojnežev je pri nas glas vpijočega v puščavi. Gospod Gungl je pozval ljudi, naj mirujejo, a ruožje so izjavili: «Mi že vemo. kaj delamo!« Našim županom in zaupnikom kot rediteljem se ima Mermolja, Dobnik in Lipovšek zadvaliti, da jih ljudstvo ni preteplo in linčalo. Politične zapeljivee, ki so nas Slovence prodali srbskemu centralizmu, bi bili fantje in možje po svoje obsodili, ako ne bi znieimejši našinci jih držali nazaj. A vsem se je zastudilo, ko je Dobnik popisoval naše može, ter jim gr<>zil z ječo. Taki so: Če ne plešeš tako, kot ti piska samostojni niuzikant, pa te hoče spraviti v kajbo! Te grožnjc bodo tebi Mermolja, Dobnik in Lipovšek prešmeneano drago prišle. Ko smo se že dovolj dolgo igrali s samostojnimi generali, je pozval naš spoštovani doniači župan gospod Senekovič zbrano ljudstvo: Zadosti ima Mermolja sedaj «zaupanja< Marječanov. Pustimo jib same. Mi pa, ki smo pri Kmetski zvezi, pojdimo domov!« In vsa je odšlo. Ostalo je pred gostilno samo 7—8 Mermoljevcev. Ko so se Ijudje veselih obrazov razhajali na v« strani, je vstal Mennoljia in začel tuliti kakor razjarjen bik. Grozil je s povzdignjeno pestjo: «Spomnili se še boste samostojnih voditeljev!« Tako se je končal shod Samostojnepri Sv. Marjeti. Po shodu so se Mermoljevci hoteli znesti nad c. Gunglom. Lipovšek mu je dejanski grozil. Iz obrazov samostojnih generalov se je brala neznosna jeza. Za St. Lenartom. JaVenino in Sv. Jakobom še tako velikanski poraz samostojnežev pri Sv. Marjeti! Regiment pri Marjeti po cesti gre, To krepka Ljudska stranka je. Samostojne griže pri nas več ni, Zato Mepnolja kislo se drži.