112 Glasnik SED 62|2 2022 Društvene strani Tajda Jerkič* * Tajda Jerkič, dipl. etnologinja in kulturna antropologija, študentka magistrskega študija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; tajda.jerkic@gmail.com. V sredini julija je v prostorih ZRC SAZU potekala med- narodna Poletna šola vizualne etnografije, ki ima dolgo kontinuiteto. Šolanje o sodobnih metodah snemanja avdi- ovizualnega gradiva, analizi in montaži v prostorskih, ka- drovskih in vsebinskih različicah poteka že od leta 1997. Sama sem se je udeležila drugič zaporedoma, četudi sem se v preteklosti prijavljala zaman, saj se mesta vsako leto hitro polnijo. Dobro je vztrajati, še bolje pa biti del poletne šole. Po lanskoletnem učenju dokumentarnega fotografiranja in sestavljanja fotografskih esejev z mentorico Manco Juvan smo se letos »vrnili« k dokumentarnim in etnografskim filmom. Zbrane štiri slušateljice, dva slušatelja, mentori- ca Ana Sarah Lunaček in mentor Miha Peče smo bili v ponedeljek zjutraj pripravljeni, da začnemo z intenzivnim tednom učenja (in poučevanja), debatiranja, poslušanja in opazovanja skozi lečo kamere. Uvedli smo se z dnevom, namenjenim filmski teoriji, spo- znavanju žanra etnografskega filma in tehničnemu roko- vanju s kamero. Mentorja sta nas v ta namen opremila s svežnjem vaj, ki jih je premišljeno načrtoval eden od men- torjev prvih poletnih šol, akad. slikar Tone Rački. V okolici Novega trga smo v parih preizkušali uokvirjanja slikovne kompozicije s pomočjo uporabe filmskih planov. Ta dan smo si ogledali tudi kratka etnografska filma ter opredelili posebnosti njunih zgodb, idej, spregovorili smo o odnosu do protagonistov in metodah snemanja. Debata je bila iz- črpna, odpirala je vprašanja s področij kulture in etike in se je na naše veselje podaljšala v odmor za kosilo. Tudi sicer smo med odmori s sošolkami in sošolci navadno goreče raz- pravljali, včasih o zamislih glede snemanja, drugič o družbi ali naših interpretacijah ogledanih filmov. Dva dneva kasneje se nam je pridružila še gostujoča men- torica Jana Richter, znana dokumentaristka in filmska peda- goginja z Univerze Otto von Guericke v Magdeburgu. Pri- kazala nam je svoj film Traces of War: Scenes of everyday life in non-existent country, 1 s katerim nam je približala svoj način observacijskega snemanja in nas spodbudila k premis- lekom o filmski naraciji. Najbolj v slast pa je bilo postavljati vprašanja in »od blizu« spoznavati proces izdelave filma od ideje, terenskega dela, snemanja in urejanja do odbiranja 60-urnega materiala v enourno celoto, zgodbo. Podobno – a v neštetokrat manjšem obsegu – je bil naš cilj tistega tedna v tandemu združiti motorične in kognitivne veščine v kratek študentski film. S kolegico Anjo sva sodelovali že od začetka tedna. Na- prej sva bili v paru pri okornih prvih vajah s kamero, ka- sneje pa so naju mentorji povezali z nalogo skupnega pro- jekta. Navezali sva stik z mlado družino, ki se je iz mesta preselila v kraško vas, kjer so začeli s kozjerejo, za povrh pa so zelo odprti do raznoraznih prišlekov – tudi tistih s kamero v roki. Dokumentirali sva njihov enodnevni ritem. Po posvetovanju z mentorji sva pri njih ostali od ranih ur do krepke noči, hvaležni za njihovo pripravljenost na bli- žino kamere ter za vse nove senzorne izkušnje s kozami in njihovo priljudnostjo. Po počitku smo gradivo pregledali, podelili sva vtise o snemalnem dnevu, nato pa sva se lotili urejanja gradiva, kjer smo se pari urili v komunikaciji, potrpežljivosti, na- tančnosti in vztrajnosti. Jana nas je strukturirano vodila skozi montažo in nam odmerjala čas za posamezne korake. 1 V slovenskem prevodu Sledi vojne: prizori vsakdanjega življenja v neobstoječi državi. POLETNA ŠOLA VIZUALNE ETNOGRAFIJE: VTISI Ljubljana, 1 1.–18. julij 2022 Jana Richter (foto: PŠVE, julij 2022). Proces sestavljanja naracije je izziv. Tako je naslovljen tudi eden od treh nastalih filmov, in sicer v avtorstvu Taddee in Roka (foto: PŠVE, julij 2022). Glasnik SED 62|2 2022 113 Društvene strani Tajda Jerkič Po treh dneh smo skupaj pregledali vse tri nastajajoče fil- me ter si izmenjali opombe, naslednji dan pa so se nam na projekciji bolj ali manj dokončanih montaž pridružili še staroste poletne šole. Nastali so trije študentski filmi, različni po ritmu, napetosti in kompoziciji. V vsakem pa so prepoznavne obvezne tri komponente – zgodba z vdelano temo in sporočilom – ka- terim smo v procesu izdelave namenili veliko pozornosti. Menim, da je bil za uspeh izobraževalnega procesa bistven trenutek, ko so mentorji izpostavili, da gre za vajo, kar je vsem našim prizadevanjem dodalo lahkotnost brez škode za predanost. Sama prevečkrat zapustim ideje v predalu ali nerazvrščene v mapi računalnika, saj obupam nad nji- hovim razvojem v zgodbo, ki bi nekaj povedala. Prednost udeležbe na poletni šoli pa vidim v tem, da svojo slabo navado zamenjam z izkušnjo izpeljave želje od začetka do konca pod vodstvom odličnih mentorjev in v prostodušni družbi kolegic in kolegov. Prva projekcija montaž v družbi Naška Križnarja, Mance Filak in Žiga Goriška (foto: PŠVE, julij 2022). Udeleženci poletne šole z mentorji (foto: PŠVE, julij 2022)